Ameriška Domovi ima
e r i e m-lil—h o IW e
AMC9UCAN IN SPUUT fORfiHftt IN UNOUAO€ ONLY
NO, 103
National, and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 26, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXIH — VOL. LXm
Vojaki nezadovoljni s predloženo poviške
Poklicni vojaki in del Kongresa niso zadovoljni s predlogom povišanja plač
vojaštvu, ki ga je stavil St., sestra Jožeta, Stanka, Ivana,
predsednik Johnson.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je izdelal načrt za povišanje plač vojaštva v obsegu, da bi bile te nekako v skladu s plačami v privatnem gospodarstvu. V okviru tega predloga naj bi bile plače povišane poklicnim oficirjem in moštvu z dvemi ali več leti službe za nekako 5%, moštvu z manj kot dvemi leti službe pa za 3.7%. Skupno bi to povišanje stalo zvezno blagajno 447 milijonov dolarjev.
S takim povišanjem plač poklicni vojaki niso zadovoljni, trdijo, da je premajhno in ne bo odpomoglo pomanjkanju moštva. Po cenitvah Pentagona naj bi imele oborožene sile dežele v prvih 10 mesecih sedanjega proračunskega leta okoli 36,000 mož Premalo. Mornarica in letalstvo sta v Kongresu izjavila, da sta rnorala znižati zahteve za moštvo, da sta mogla dobiti predvideno število. To se pravi, da se sposobnejši fantje ne javljajo Več v takem številu kot v preteklih letih. Armada je v glav ftem vezana na obvezni nabor.
Načelnik Domovega odbora za oborožene sile kong. Mendel Rivers je predložil, naj. bi bile pla oe vojaštvu zvišane kar počez Vsakemu za 10.7 odstotkov. To le več kot še enkrat toliko, kot jo predložil Johnson. Trdijo, da le Kongres trenutno bolj razpoložen izglasovati povišanje, ki bo bližje Riversu kot Johnsonu. Zdi se, kot da so v Kongresu či-sto pozabili, da je zvezna vlada ^e sedaj v dovolj velikih dolgeh tri ne kaže z denarjem razmetavati.	,
Novi grobovi
Lojzka Rus
Po dolgem trpljenju v hudi bolezni je danes zjutraj umrla v St. Luke’s bolnišnici 22 let stara Lojzka Rus, hčerka Lojzeta in Marije Rus z 977 E. 78
V strateškem erežp hodijo Združene države
Washington, d.c. — Ameriški vojaški strokovnjaki so Proučili rusko orožje, ki so ga videli na prvomajski vojaški pa-Paradi in na paradi 8. maja ob Zj-letnici konca druge svetovne v°jne. Pri tem so prišli do prav 2animivih zaključkov.
Sovjetska zveza je za Združe-Pirni državami v strateškem o-r°žju tri do štiri leta, v taktič-Ps® orožju sta obe deželi vštric, P*6d tem ko je v antitankov-fb0® orožju Sovjetska zveza rnalo spredaj”. Zdi se, da je °vjetska zveza spredaj tudi v ankovskem orožju. Združene rzave upajo to prednost več °t izenačiti z novim 60-tonskim Pnkom, ki bo oborožen s 152-PPlimetrskim topom in raketami Shillelagh.
'Novi top bo nadomestil 105-PPlimetrskega in bo največji in Paj®očnejši, kar jih je kdaj bilo Pa ameriških tankih. Rusi so na mjnji vojaški paradi pokazali anke oborožene s 122-milimetr-Skilni topovi.
Dober svetovalec
s Washington, d.c. — Pred-
e<3nik L. B. Johnson je razkril blateljem, da mu nudi največ-j0 °poro s svojimi nasveti bivši j^PPblikanski ipredsednik ZDA j,.' Eisenhower. Bivši tajnik ^1Senhowerjevega glavnega sta-ia* ^Gn’ A' J' Goodpaster priha-'Wakrat na teden k svojemu ivšemu načelniku in mu spo-,<jav vse pomembne novice in po oČitve, nato se vrača z nje-°Wmi pripombami in nasveti
•Belo hišo.	,
— i * .LiL&uij&L'i
Toneta, Tončke, Ivanke, Francke, Franceta in Marije (zadnja dva sta v starem kraju), svakinja Irene, roj. Lah, Franka Kogovška, Janeza Vidmarja in Mihe Vrenka. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
-----o------
Federalna davkarija Ima preveč dohodkov!
WASHINGTON, D.C. — Ne zgodi se velikokrat, pa vendar izjeme niso izključene. Tekom letošnjega proračunskega leta je federalna davkarija že do sedaj dobila $1.5 bilijon več davkov, kot je računala. Odkod ta nepričakovani povečani dohodek? Vsi znaki kažejo, da so davkoplačevalci plačali več dohodnine, kot so davčni računarji lani predvideli.
Davčno osnovo predlaga prav za prav federalno tajništvo za trgovino, toda zmeraj jo pregleda tudi federalni finančni tajnik in določi temu primerno davčno lestvico, ki jo pa mora Kongres potrditi v zakonu za federalni proračun. Prvotna davčna podlaga je bila cenjena na okoli $495 bilijonov, potem so jo zvišali na 500 bilijonov, pa so se še malo urezali pri tej revidirani cenitvi.
Sicer pa je bilo veselje kratkotrajno. Tajništvo za narodno obrambo je že dobilo posebej znesek $700 milijonov za stroške v Vietnamu. Ta znesek bo kmalu porabljen, potreben bo dodatek, ki bi pa moral kriti poleg stroškov za vojno v Vietnamu tudi izdatke, ki jih imamo z dominikansko revolucijo. ; ^§ | % f ---------------o----—
Vesten knjigovodja
Neki trgovec je nenadoma umrl. Njegov knjigovodja je našel naslednji dan v pisarni pismo, katero je trgovec pisal, pa ne končal. Zato ga je v imenu trgovca podpisal in dodal: “Ko sem do tu napisal, sem nenadoma umrl.”
Urugvajski republiki grozi vojafti puč!
Ohromelo gospodarstvo in globoka vladna kriza vznemirjata v o j a ško vodstvo republike.
MONTEVIDEO, Urug. — Zdi se, da je dominikanska revolucija sprožila val nemirov po vseh republikah Latinske Amerike. V nekaterih so že, kot v Boliviji in Kolumbiji, drugod jih pa pričakujejo. Tudi v urugvajski prestolici se uporno širijo glasovi, da stoji dežela pred vprečno gotovo dobra, vojaškim pučem.
Urugvaj ni imel nobene revolucije že nad 60 let. Upori in zarote niso tam nobena tradicija.
Pa vendar so menda sedaj vojaški krogi postali tako nezadovoljni z vladno politiko in z gospodarskim stanjem, da mislijo, da je prišel čas, da sami prevzamejo vlado.
V gospodarstvu nekaj ni v redu. Zadnje čase je par velikih bank šlo v poravnavo; kar je pa bank zdravih, so pa zaprte, ker štrajkajo bančni uradniki že cele tri tedne. Gospodarsko življenje je radi tega ohromelo, raste brezposelnost, cene se dvigajo, izbira blaga je zmeraj manjša.
Da si pomaga iz zadrege, je vlada naročila na hitro roko nove novčanice v znesku 500 milijonov pezosov, kar bo seveda dalo danja p r o p a ganda spodletela.
Domača, ameriška vina ameriškim potrošnikom!
CLEVELAND, O. — Da se naša dežela rada zaleti, je zopet pokazala sedanja propaganda za potrošnjo domačih vin. Rodila se je seveda v Beli hiši, od tam pa našla pot kar naravnost v naša poslaništva po vsem svetu. Nosilci propagande so naenkrat odkrili vse polno kakovosti naših domačih vin, ki zanje preje nismo niti vedeli ali vsaj nanje ni nihče mislil. Akcija je pokazala že prve dni vse znake pretiravanja. Ameriška vina so po-
nimajo
pa dobrega imena med potrošniki, ker vsakdo misli, da so premalo naravna, da so torej bolj predmet industrijske proizvodnje kot prirodnega procesa vrenja, ko je po končanem procesu treba dodati vinu samo primerno opremo. Ali je strah potrošnikov upravičen ali ne, o tem se v javnosti bore malo debatira in to največ škoduje konsu-mu domačih vin.
Tudi sedanja akcija ne misli na ta strah, zato pa povzdiguje kvalitete domačih vin nad vse meje. Resnica je v tem, da ima vsaka dežela svoja vina, ki imajo svojo tradicijo. Tradicija temelji na simpatijah konsumen-tov, simpatije se pa ne dajo pričarati s propagando.
Zato se bojimo, da bo tudi se-
i
SENAT OMEJIL DEBATO 0 CIVILNIH PRAVICAH
Včeraj je Senat s 70:30 glasovom sklenil omejiti razpravo o zakonskem predlogu o civilnih pravicah, s čimer je temu zagotovljena odobritev najkasneje jutri.
WASHINGTON, D.C. — Južni senatorji so se upirali do zadnjega trenutka sprejemu zakonskega predloga o civilnih pravicah, gre predvsem za volivno pravico, oziroma za vpis v volivne imenike, pa se končno včeraj vdali v usodo, ko je več kot dvotretjinska večina Senata odločila, naj se debata o predlogu omeji. Predsednik Johnson je senat pozval k pospešeni obravnavi tega predloga, ki ga je označil za najvažnejšega v letošnji zakonodaji, že pred več kot tremi tedni. Vsak senator ima sedaj pravico govoriti o predlogu največ eno uro. Do končnega glasovanja o celotnem predlogu utegne priti že danes.
Senat je zavrnil vrsto dopol-
povod za nov val inflacije in za še večji primanjkljaj v državnem proračunu in plačilni bilanci.
Vlada sama je pa v tako globoki krizi, da si ne zna pomagati. V Urugvaju imajo po švicarskem vzglude 9-člansko vlado brez vsakega stalnega predsednika. Vlado sestavljata dve stranki, v e č in s k a “bela” in manjšinska “barvasta”. Bela se je sedaj razcepila v dva dela, barvasta pa ne more vladati, ker nima v vladi večine. Zato nekateri predlagajo, naj bi se vladni sistem spremenil in dežela dobila predsednika. Vse to škoduje ugledu sedanjega vladnega sistema, vojake pa razburja. Opazovalci mislijo, da do novih vo-, litev, ki so predvidene za prihodnje leto, ne bo prišlo, ker bodo preje vojaki vzeli vladne vajeti v svoje roke.
Potrošniki imajo pri vinih radi primerno izbiro. Ako stojijo samo pred tipiziranimi boteljka-mi, niso zadovoljni. Tuja vina bodo radi tega imela še zmeraj svojo veljavo na ameriškem trgu, kar seveda ne pomeni, da je kakovost ameriških vin v povprečju nižja od kakovosti tujih.
------o-----—
Ruska KP ima 10 milijonov članov
MOSKVA, ZSSR. — Komunistična stranka Sovjetske zveze ima po uradnih podatkih čez 10 milijonov članov in okoli milijon kandidatov za člane, to je nekako eno dvajsetino celotnega prebivalstva Sovjetske zveze. Kljub temu ima Komunistična partija v Sovjetiji vso oblast.
Ljudska demokracija komunističnega kova je torej, da 10 milijonov ljudi absolutno odlo-
mi o omilitvi novega predloga, pa popustil v okrajih, ki bodo mogli dokazati, da je tam vpisanih v volivne imenike vsaj 50 odstotkov črnih volivnih upravičencev. Drugod bodo lahko zvezni registrarji prevzeli nalogo vpisovanja v volivne imenike, kjer te naloge ne bodo okrajni registrarji vršili v okviru zakonskih predpisov. Ta popust je bil dosežen na prizadevanje sen. Russella B. Longa iz Louisiane. Sen. John Stennis, demokrat iz Mississippi a, je skušal v predlog spraviti dopolnilo o demonstrantih za civilne pravice. Njegov predlog je bil zavrnjen s 74:17 glasovom.
Novi zakonski predlog bo veljal za države in okraje s preko 20% črnega prebivalstva, kjer je potrebna za vpis v volivne imenike skušnja o pismenosti in kjer je udeležba pri volitvah padla v lanskem novembru pod 50%. Med te države spadajo trenutno Louisiana, Alabama, Mississippi, Georgia, S. Carolina in deli N. Caroline in Virginie.
Za končanje razprave je glasovalo 47 demokratov, med njimi oba iz Ohia, in 23 republikancev.
— New Mexico ima preko 72 milijonov akrov pašnikov.
ča nad življenjem 230 milijonov. Pri tem tudi teh 10 milijonov ne upa odpreti vsak čas svojih ust, običajno le ploskajo temu, kar jim je od zgoraj naročeno.
Trgovina z orožjem cvete še zmeraj na debelo
CLEVELAND, O. — Kdor bi sodil mir po proizvodnji orožja, bi mu moral prerokovati skorajšnjo smrt. Iz nekega poročila Združenih narodov je na primer razvidno, da je vrednost lanske proizvodnje dosegla neverjeten znesek $135 bilijonov. Vrednost je torej za tretjino večja od našega federalnega proračuna, ki znaša okroglo $100 ailijonov. Ne proizvajajo pa o-rožja vse države. Le 7 med njimi ima proizvodnjo, ki pade v oči, saj znaša skupno 85% svetovne produkcije. To so Amerika, Anglija, Francija, Zahodna Nemčija, Kanada, na drugi strani pa Rusija in rdeča Kitajska. Kdo proizvaja največ, je težko reči. Vrednost ameriške proizvodnje se da vsaj ceniti, ne pa vrednost ruske. Ruska ni namreč obsežena samo v proračunu za narodno obrambo, ampak je raztresena tudi v drugih proračunskih postavkah.
Gornjih 7 držav pokriva potrebe tudi večine ostalih držav. Zato je mednarodna trgovina z orožjem tako živahna in velika. Največji izvoznik orožja je naša dežela. Ameriški izvoz orožja dosega znesek $1.5 bilijona, je torej močna postavka v naši pla-
čilni bilanci. Bi pa ne smela prodajati orožja. So navezani nai kontrolo proizvodnje orožja u-
biti. Tuji kupci našega orožja namreč ne plačujejo ob prevzemu, ampak v obrokih, ki se raztezajo na cela leta. Pa ne samo to. Največ orožja prodaja naše federalno tajništvo za narodno obrambo. Tajništvo se pri prodajah ne ravna zmeraj po trgovskih vidikih, proda večkrat o-rožje samo formalno za denar, v resnici pa ve, da ga ne bo nikoli dobilo plačanega. Zasebni izvozniki orožja poznajo seveda
le trgovski račun. Kadar morajo prodajati na kredit, jim za kreditirane zneske jamči Pentagon. Pentagon jamči tudi za prodaje orožja evropskim državam. To seveda spravlja v slabo voljo evropske tovarne orožja, o čemur pričajo pogosti napadi evropskega časopisja na naše izvozne posle z orožjem.
Ameriški izvoz orožja ni svoboden. Orožja ne more kupiti vsakdo, ki ima denar in je zadovoljen s ceno. Naša narodna o-bramba odloča, kakšno orožje bo prodala in komu ga bo prodala. Letos je na primer odbila prodajo v vrednosti pol bilijona dolarjev. Tudi ameriški zasebni izvozniki ne morejo svobodno
federalne izvoznice. Zato dobi- speha, vajo na primer Nemčija ali Anglija ali Švica res sodobno kvalitetno orožje, dočim morajo biti razne azijske, afriške države ali republike Latinske Amerike zadovoljne, ako dobijo orožje druge vrste.
Ne smemo pa misliti, da so države, ki izvažajo orožje neodvisne od uvoza. Celo naša narodna obramba kupuje nekaj o-rožja v tujini, redno pa to delajo vse velike evropske države. Dogaja se celo, da Francija kupuje orožje od nas, zato ga tudi k nam izvaža.
Kupčije za orožje so praviloma velike, gredo v milijone, pa tudi v stotine milijonov dolarjev, zato se seveda vsaka tovarna tepe zanje. Ker so kupec le javne uprave, odnosno vlade, ne morejo ostati tajne. So predmet navadno zelo burnih debat v parlamentih, ki odkrivajo tudi zakulisne niti, ki vodijo do kupčij. Te niti so pa večkrat zelo u-mazane.
Ker je torej vojna industrija vsake velike države navezana tudi na izvoz, ki daje mastne dobičke, nima nobena akcija za
Vojne industrije posameznih držav sicer tekmujejo med seboj, kadar pa začutijo skupno nevarnost, se takoj zbe-ro na nevidni skupni fronti, ki
Sukamo je potegnil fudi Sovjetsko zvezo
Amerika je dala Indoneziji za bilijon dolarjev pomoči, Sovjeti ja pa celo za 1.2 bilijona.
WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu preudarjajo možnosti v odnosih Združenih držav do Indonezije. Odkar je ta postala pa drugi svetovni vojni neodvisna, so Združene države vedno znova prihitele v njeno pomoč, če je bila v zadregi. Nastopile so proti poskusu Nizozemske Indonezijo držati s silo v zvezi, pritisnile kasneje na njo, da je posredno odstopila Indoneziji Zahodno Novo Gvinejo. Poleg tega so Indoneziji dale velike količine vojne opreme in gospodarske pomoči v skupni vrednosti bilijon dolarjev.
Vse to predsednika Indonezije Sukarna ni zadržalo, da se ne bi povezal z rdečo Kitajsko in začel potiskati ameriški vpliv iz dežele. Zasegel je ameriško premoženje, pognal iz dežele Informacijski urad ZDA, knjižnice in vse druge ustanove. Ostalo je e-dino poslaništvo, pa še to oskrbuje le vršilec poslov, med tem ko se novi poslanik zadržuje v Washingtonu.
Združene države lahko najdejo nekaj utehe pri tem neuspehu v tem, da se tudi Rusom ni godilo nič boljše, še celo slabše. Da bi privabili Sukarna na svojo stran, so dali Indoneziji razne vojaške in gospodarske pomoči v skupni vrednosti 1.2 bilijona dolarjev. Ta je kljub temu v sporu med Moskvo in Peipin-gom potegnila z zadnjim. Kitajska struja je prevladala tudi v Indonezijski komunistični partiji, največji izven komunstične-
Iz Clevelanda in okolice
Ralph Perk bo kandidiral za župana?—
Okrajni avditor Ralph J. Perk je sinoči izjavil, da resno preudarja o pozivih, naj bi nastopil kot republikanski kandidat za župana Clevelanda letošnjo jesen.
Če ne zlepa, pa zgrda—
David Blaushild, znani prodajalec avtomobilov, je vnet zagovornik čistoče vode in zraka. Mestu je zagrozil s tožbo, če ne bo poskrbelo, da bodo vsi obstoječi predpisi o tem strogo izvajani in da bo poskrbljeno še za nove. Včeraj je objavil, da bo danes tako tožbo vložil proti županu Locherju, policijskemu načelniku Wagner ju in zdravstvenemu komisarju G. Smithu. Asesment—
Društvo Srca Jezusovega št. 172 KSKJ bo pobiralo asesment v nedeljo, 30. maja, ob desetih dopoldne v Baragovem domu. Še vedno sta bolna—
John in Jennie Rutar, 1171 Norwood Rd., sta še vedno bolna pod zdravniško oskrbo na domu. Ker prejmeta tudi na domu veliko obiskov, kartic in cvetlic, se tem potom naj lepše zahvaljujeta za vse.
končno zmaga.
Ruski izvoz orožja ni tako §a sveW. Ruska izguba je torej
mogočen, kot bi človek mislil. Cenijo, da znaša vrednost ruskega povojnega izvoza orožja komaj $3.5 bilijonov, torej toliko, kolikor ga je Amerika izvozila samo v par letih. Lani je bila vrednost ruskega izvoza o-rožja nekaj nad $400 milijonov. Izvoz kitajskega orožja je bil do sedaj tako majhen, da v mednarodnih računih še ne pride vpo-štev.
Vojnim industrijam napovedujejo blestečo bodočnost. Naši strokovnjaki trdijo, da bi naše tovarne orožja utegnile že leta 1971 izvoziti orožje v vrednosti nad $5.5 bilijonov, torej dobro četrtino vsega našega sedanjega izvoza. Optimizem vojne industrije ni dobro znamenje za mir. Edina tolažba je v tem, da orožje neverjetno hitro zastari, da je na zalogah le malo takega, ki bi prestalo kakovostno pre-skušnjo v morebitni novi svetovni vojni.	, , , . , L '
L ‘-.--J—>	I - M ■- i -: -1 jin . -
dvojna.
Atomska eksplozija naj ustvari Avstraliji prista-
• v v
msce
CANBERRA, Avstral. — Ministrski predsed. Robert Men-zies je menda odločen predložiti Združenim državam, naj bi pomagale Avstraliji izkopati z atomsko eksplozijo primerno pristanišče na zahodni obali Avstralije. Iz tega pristanišča naj bi vozili železno rudo iz rudnikov, ki so jih nedavno odprli in jih nameravajo še odpreti.
PAIR ♦WARMER
Vedro, toplo in soparno. Najvišja temperatura blizu 90.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Prihodnji četrtek, 3. junija, bodo pognali na pot okoli Zemlje vesoljsko vozilo Gemini 4 z dvema astronavtoma. Eden od njih utegne stopiti iz vesoljskega vozila v samo vesolje, podobno kot je to storil v preteklem marcu ruski kozmonavt Leonov.
CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj je raketa Saturn I. pognala na pot okoli Zemlje umetno luno Pegasus 2. Ta obkroži Zemljo vsakih 97 minut v razdalji 316 do največ 466 milj. Trdijo, da bo ostala v vesolju vsaj tri leta. Ko je Pegasus 2 začel krožiti okoli Zemlje, je razpel svoja krila v širino 96 čevljev, da bo lažje prestrezal vesoljski prah in drobce, ki bi utegnili biti nevarni vesoljskim potnikom.
PARIZ, Fr. — Notranje ministrstvo je objavilo, da je razkrilo zaroto proti življenju predsednika republike De Gaulla tekom njegovega potovanja po podeželju pretekli teden. Zarotniki naj bi pripadali skrajnim desničarjem in nacionalistom nekdanje “Tajne armadne organizacije”, ki De Gaullu ne more odpustiti, da je dal Alžiriji neodvisnost.
LA PAZ, Boliv. — Včeraj je bilo sklenjeno med vlado in med vodniki štrajkujočega delavstva začasno premirje. Vlada je obljubila umakniti svoje čete iz predmestij La Paza, kjer se drže oboroženi delavci, obdržala pa bo čete v rudnikih, v kolikor ji jih je uspelo zasesti. — Premirje kaže, da se vojaška junta pod vodstvom predsednika gen. Barrientosa ne čuti trenutno dovolj močno, da bi zlomila oboroženi odpor levičarskega delavstva. BOGOTA, Kolumb. — Vodniki študentov v Bogoti so sklenili končati štrajke in demonstracije, ko je vlada poslala na ceste vojaštvo. Predsed. Leon Valencia je ob začetku izgredov oklical obsedno stanje in izjavil, da bo skrbel z vsemi razpoložljivimi sredstvi za mir in red v deželi.	t
ASflEfiii&ikA
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0828 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&& Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
l
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 103 Wed., May 26, 1965
Počemu tako malo dobrega iz Jugoslavije?
Od časa do časa nam padejo v oči ali pridejo na ušesa pripombe, da prinašamo iz Jugoslavije samo slabe novice, kakor da bi dobrih ne bilo. Pripombe niso ravno številne, pa vendarle zahtevajo odgovor.
Prva dolžnost vsakega tiska, tudi političnega, je iskanje resnice. Listi morajo gledati, da staknejo resnične novice, ne pa dobrih ali slabih. Ako bi se spustili na napačno pot, bi postali trobenta najrazličnejših interesov, samo splošnega ne. Tega stališča se drži tudi AD.
Moti se pa, kdor misli, da je tako lahko izluščiti iz raznih poročil, kaj je resnica v posameznih dogodkih ali pojavih. Še bolj se moti tisti, ki misli, da je nabiranje novic lahka stvar. V Ameriki se dogodi vsak dan okoli 100,000 reči, ki jih registrira policija, ravno toliko je pa takih, ki se policija zanje ne meni. Ameriško časopisje more med njimi nabrati komaj en odstotek takih, ki so vsaj kolikor toliko resnične, obenem pa tudi važne in zanimive. Pri tem vlada v Ameriki svoboda tiska; vsak časopis lahko po svoje nabira in obravnava, kar je po njegovem zrelo za tisk.
Čisto drugačen je položaj tiska v Jugoslaviji — in on je prvi vir za poročanje v Jugoslaviji. Tam vlada diktatura, tam ni svobodnega tiska, tam je načelo resnice zamenjano z dolžnostjo, da sme list poročati le to, kar je režimu vprid. Iz Jugoslavije prihaja dnevno morje novic, pri vsaki je pa treba šele dognati, koliko je resnice v njej in koliko samo navadne propagande, ki se briga za resnico toliko kot za lanski sneg. Iskanje resnice v poročilih iz Jugoslavije je torej res trnjeva naloga. Kar mimogrede si opečeš prste, pa še kako!
To se je zgodilo tudi nam v prvi dobi jugoslovanske diktature, nekako med leti 1945-1957. Takrat je bil tisk čisto navadna režimska trobenta. Ni smel objavljati ničesar, kar bi režimu škodovalo. Ker pa se je dogajalo tudi takrat na pretek takih stvari, ki so bile režimu v škodo ali celo sramoto, jih je tisk moral čisto navadno zamolčati ali pa zanikati odnosno tajiti, ako so vkljub vsemu prišle na dan. Pod takim pritiskom komunistične propagande smo na primer velikokrat poročali o proizvodnji ali pa o načrtih, planih in napovedih komunističnega režima, čeprav nismo imeli nobenih dokazov, da so novice resnične. Koliko številk smo napisali, ne da bi imeli utemeljeno prepričanje, da držijo. Sicer je pa tako postopalo vse časopisje v svobodnem svetu. To nam seveda ni vzelo poguma, da ne bi odkrivali tudi temnih strani komunističnega režima, pa tudi tu smo gledali, da pišemo samo to, kar smo smatrali za resnico. Nadutost bi nam lahko očital vsakdo, ako bi z naše strani padla trditev, da pišemo samo to, kar smatramo za dokazano resnico, in da se nismo nikoli .zmotili. V opravičilo se lahko sklicujemo samo na pomanjkanje zanesljive dokumentacije.
Po 1. 1957 so se razmere v Jugoslaviji začele spreminjati. Kritika je prihajala do zmeraj večje veljave, seveda ne na vseh področjih. Število “nedotakljivih” področij se je od leta do leta manjšalo. Danes jih je morda še 10-20, ki se jih tisk ne sme dotakniti, drugače ga čaka usoda per-spektivcev, o čemur smo tudi pisali.
Čim več področij je prihajalo pod udar kritike, tem manjše je bilo število tistih področij, kjer se je propaganda lahko spretno izmikala vsaki kritiki. Med njimi omenjamo samo dve: proizvodnjo in napovedovanje programov, načrtov, planov itd. Propaganda z naraščanjem proizvodnje je bila lahka, saj nihče ne more kontrolirati režimskih številk. Kritika je torej omejena samo na kvaliteto proizvodnje in pa na količino, na tem področju se pa vsaj zadnje čase tako krepko udejstvuje, da se za propagando s številkami v proizvodnji nihče več ne zmeni, saj ve, da ima samo relativno vrednost. Propaganda z načrti za bodočnost se naravno ne da naravnost kritizirati. Ji lahko zbiješ dno samo z oporekanjem, da se vse taks in podobne napovedi niso v preteklih letih nikoli uresničile.
Moramo spet priznati, da nas je vedno večji val kritike v Jugoslaviji kar presenetil. Nismo ga pričakovali. Nismo pričakovali, da se bo kritika tako razbohotila. Obilje kritike nas je seveda prisililo, da smo morali postati izbirčni. Nismo mogli objavljati vsega, kar je tisk v Jugoslaviji kritiziral. Omejiti smo se morali počasi samo na kritiko, ki je prišla iz ust samega Tita in njegovih najožjih sodelavcev, kot so Kardelj, Rankovič, Vlahovič. Bakarič, Marinko itd., torej tistih, ki res odločujejo in so obenem tudi odgovorni za vse “slabe” reči v preteklosti. Pisali smo o njihovih kritikah tistih sadov, ki so jih sami vzgojili, in pri tem ugotovili to-le,- Tito in njegovi tovariši kritizirajo v 1. 1965 vse tisto, kar smo mi kritizirali od 1. 1945 naprej. Pišejo letos ravno tako o slabi strani njihovega režima kot smo mi dolga leta. Ali jim radi tega kdo očita, da govorijo in pišejo o Jugoslaviji in komunizmu samo slabo? Kako srečna bi bila lahko Jugoslavija, ako bi bil Tito že pred 20
leti tako kritično gledal na počenjanje svojih tovarišev, kot gleda danes. Tito pozna senčne strani komunizma ravno tako dobro kot mi, le nima poguma, da bi svoji kritiki dal logičen zaključek. Pa ga tudi ne more; zaključek bi pomenil začetek konca komunizma v Jugoslaviji.
Se^pa dogajajo v Jugoslaviji tudi svetli dogodki, ki so skriti daleč od vsake javnosti. Naj omenimo samo en tak “brezpomemben” dogodek!
Na dan pogreba pokojnega kanonika Šimenca je pri-krevsala iz hribov uboga kmetska ženica v ponošeni obleki in z izmučenim obrazom. Revica se je zgubila v Ljubljani. Morala je vprašati ljudi, kje pelje pot na pokopališče. Njim je tudi povedala, zakaj gre na pokojnikov pogreb, akorav-no ga ni osebno ne videla ne poznala. Prišla je na pokopališče, da se tako zahvali velikemu pokojniku, ker je njenega sina spravil na smrtni postelji z Bogom. Na drug način mu ni mogla izraziti svoje hvaležnosti. To je tista druga Slovenija, ki je nihče ne vidi. Iz nje bo prišel rod, ki bo obnovil slovenski narod in ga očistil vse tiste materijalne in duhovne navlake, ki jo je nanj navalil komunističen režim.
Komunisti to čutijo. Prav isto uro se je dogodilo tudi to-le: Nek znan komunističen veljak se je slučajno peljal z avtom mimo pokopališča, ko so pogrebci odhajali domov. Stresel ga je prizor. To je sam priznal zvečer, ko je prišel v svojo gostilniško družbo. Ko so ga vprašali, zakaj je tako resen, je odgovoril, kar je videl in zaključil: “Ob smrti hodijo in vstajajo!”
Da, ob smrti hodijo in vstajajo, komunizem se jih pa
boji.
BESEDA IZ NARODA

yjsvwfrwKim »m*«*- ?
“Ii¥@ Mmm - mtlm ©Spkssjtisi”
Cleveland, O. — Vseh mrtvih dan. Farni veliki zvon se je zamajal. Glas je udaril skozi line in kriknil čez hribe in doline. “Žive kličem — mrtve objokujem.”
In glej. Črne procesije se vij o iz cerkva na pokopališča. Lučke na grobovih brle, — sklonjene glave molijo. Živi se zgovarjajo z mrtvimi in nebo se odpira. Odpuščanje rosi z neba.
Spomin na vse to bledi, toda glas zvona ne bo nikoli izzvenel. Te dni znova trka z vso silo na naša srca: “Mrtve objokujem — žive kličem.”
Prisluhni! Cvetna nedelja. Praznični molk preseka grmenje letal. Nato se vsujejo prve bombe. Strojnica se oglasi in kosi! Vojska — smrt — križ — veliki križ razpno čez vso Slovenijo. Naš veliki teden se je začel. Rablji zavihajo rokave. “Križaj, križaj ga!” Križali so nas pet let — pribijali — kot talce streljali — domove sežigali — izseljevali in v verige kovali. “Gospod, kdo bo obstal?” Rablji bi kmalu obnemogli. Tedaj se je izluščil iz noči sam satan. Kot škorpijon se je zajedel v naše telo in začel v potokih žreti našo narodno kri. Bil je brat — komunist! “Narod na o-kope!” “Mi smo slovenske zemlje čuvarji.” Z nadčloveško močjo — s poslednjimi silami je narod sprejel to tolpo in tudi zmagal!
Toda — “Ne meč — premagala nas je sreča kriva.”
Vetrinje — Pilat se umije roke in izroči nedolžne. Sledi Golgota in smrt. Lahko bi v sveto knjigo dodali “Iz rodu slovenskega dvanajst tisoč zaznamovanih — domov poslanih — krvavo mučenih in v skupne jame živih zakopanih
Zvonovi čez vso Slovenijo jokajo: “Mrtve objokujemo!” Minilo je dvajset let. Ne — saj to je bilo včeraj. Tako živo je vse pred menoj.
V Spittalu smo praznovali prvo obletnico. Na tisoče nas je skoraj na glas jokalo. Takrat sem zapisal: “Doma pognal je majnik prvi cvet iz krvi, ki lani je zemljo pojila. Tujina nam je venec zvila. Na rame položila Križ razpet.” Tistikrat smo prvič zapeli “Kočevski rog”. Kako je bilo grenko v ustih, kako težko pri srcu.
Pet let smo zapravili v taboriščih, nato so nam odprli vrata v svet. “Oj zdaj gremo — nazaj nas več ne bo.” Kar smo peli — nismo verjeli v tistih urah slovesa. Zdaj vem — nazaj nas več ne bo!
Leta 1950 smo v Clevelandu že tako močno zadihali, da smo pod okriljem “Lige” skupaj s
minsko akademijo”. Stene Narodnega doma so nemo zrle na tisočglavo množico. To je bil za tiste čase pravi “manifest”.
V	nedeljo, 30. maja, se bomo zopet zbrali. Naj nam bo ta nedelja praznik spomina in zvestobe za tiste ideale, ki smo jih v srcu nosili čez Ljubelj.
Naš veliki teden se je začel pred petindvajsetimi leti na cvetno nedeljo. Križ je čez vso Slovenijo še vedno razpet. Vstajenja še ni! Mi, ki smo domovino zapustili, smo na Ljubelju del teže tega križa ponesli s seboj. Zavedajmo se tega vsak dan in vsepovsod. Vse kopičenje bogastva in časti, vsa naša nesoglasja nam ta križ — samo obtožujejo! Pojdimo za .križem k velikemu križu. Prižgimo po naj lepši krščanski navadi lučko, pomolimo za naše rajne in zapojmo pesem žalostinko.
V	teh dneh bomo vpletali v naše spomine in molitve tudi imena tukaj rojenih Slovencev. Za ceno njihove krvi so bila nam odprta vrata v svobodo in tudi v Ameriko. Petnajst let že živimo med njimi. Prav je, da se tudi njihovih žrtev spomnimo.
Petnajst let pojem z ameriškimi Slovenci. Za vse naše težnje in prošnje imajo odprto srce. Ne vem, da bi mi kdaj odrekli za katerokoli našo prireditev. Tudi to nedeljo bomo skupaj zapeli.
“Žive kličem — mrtve objokujem,” kliče zvon v teh dneh nam vsem. Pridite k velikemu Križu vsi! Kot drobne jagode spletamo mi vsi prelepi “Rožni venec” kot veliko molitev za vse padle!
Franček Kolarič
Pon&vliev “Kresnila55
Miodrag Savernik, režirala jej Silva Savernik, petje pa je di-J rigiral Anton Ušaj. Podajanju na odru se je prijetno močno poznalo, da so pripravljalna dela in spremljevalne naloge odrskega nastopanja bile v rokah skrbnih strokovnjakov.
Pred nastopom so nam delali kratek čas godci Lojze Peterlin, Peter Jančar, Janez Štempihar in Janez Vidmar, vsi učenci slovenske šole, ki z dvema harmonikama, kitaro in bobni napravijo izvrstno muziko. Slovenske narodne in druge poskočne'so igrali, dokler se ni odprl oder. Na njem je bilo polno drobiža iz otroškega vrtca slovenske šole. Pesmici “Preljube mamice” in “Jaz pa grem na zeleno trav’-co” so peli in plesali: Anica Dolenc, Marica Erdani, Barbka Ferkul, Beti Hribar, Vesna Matič, Jožica Meglič, Maruška Pogačnik, Vida Pust, Sonja Štepec, Barbka Štrancar, Peter Kozjek, Tomaž Slak, Štefan Režonja, Janez Stupica in Pavel Žakelj. Zalka Likozar, ki je te malčke navadila in pripravila za nastop, jih je gotovo bila najbolj vesela. Gledalci so pa hvaležni njej in vsem drugim učiteljem in vaditeljem, vsem, ki so ustvarili ta lep večer. Vesela zadovoljnost se je stopnjevala pri naslednjih prizorih spevoigre Kresniček, ki je to pot bila enako srčkana in lepo izvajana kot prvič. Posebno otroški obrazki so žareli, tisti v dvorani morda še bolj kot tisti na odru.
Ko sem, potem ko so oder zaprli, gledal po dvorani,' kako so fantki in punčke skušali ponavljati prizore, pesmi in plese, so mi prišli na misel tisti slovenski otroci, ki vsega tega niso nič videli, čeprav jim je bilo namenjeno ... Starši, ki jih niso pripeljali brez važnega vzroka, se pač ne zavedajo, koliko lepega in dobrega so jim pritrgali. Godrnjali pa bodo še kar naprej in iskali bodo krivcev za pojemanje kulturnega dela med Slo venci v Clevelandu.
M. Kr.
Canada
Ute. marie
Marquette, Mich. — Odkar S0|ne komisije. Tu- je torej nekak se lanski romarji v Baragovo glavni stan “Baragovega postop-
Upokojene! ¥ irititi
i
Euclid, O. — Ne bom navzoč na seji Kluba slov. upokojencev 3. junija v SDD na Recher Ave. ob dveh popoldne. Ta seja je precej važna, zato so prošeni vsi člani, da se jo udeleže. Kot običajno bo na tej seji dosti zanimivega. Seja ne bo preveč dolga, da bo nato več časa za razgovor, zabave in igre. Na razpolago bo tudi dober prigrizek in nekaj za suha grla.
Na naših sejah ni nikoli brez petja, tudi tokrat ne bo. Žal mene ne bo zraven, bom tedaj že v Ljubljani. Pa bom tam v duhu zapel z vami.
Naši upokojenci so začeli balinati. Kdor ima veselje, se lahko še vedno pridruži. Pozdravljeni in na svidenje!
Frank Rupert ------o-------
Cleveland, O. — Na željo mnogih družin, ki niso mogle k prvi prireditvi Slovenske šole pri Sv. Vidu, so spevoigro Kresniček in ves spored ponovili zadnjo soboto. Pokazalo se je pa spet, da sobota večer ni primeren čas za družinske prireditve. Ni bila udeležba, kakor so pričakovali in kakor bi spevoigra zaslužila. Z veseljem smo pa o-pazili precej družin iz okoliških občin clevelandskega področja.
Izvajanje je bilo gladko, prijetno, brez motenj. Vsak in vsaka, vsi so znali svoje vloge in jih obvladovali brez opaznih težav ali zadreg in skupinska igra je bila izvrstna. Ves nastop so izvedli isti, ki so nastopali pri prvi prireditvi. Omeniti je treba le, da je pri klavirju to pot spremljala petje, igranje in plese na odru Valentina Fillinger, ki je z izvrstno igro bila močno V pomoč nastopajočim, ozvoče-
staronaseljenci pripravili “Spo- nje odra je uredil in zanj skrbel
življenja
TORONTO, Ont. — Pripeljalo me je do mesta in časa, ko se mi nudi prilika, da pozdravim vse čitatelje Ameriške Domovine.
Še posebej izražam priznanje vsem, ki se s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo trudijo, da imamo mi možnost krepiti in ohranjati našo ljubo slovensko besedo.
Ko uredništvo tako opravi svojo nalogo, posredujoč nam dnevne novice, dopise in ostale zanimivosti v domačem jeziku, mi nikakor ne smerno^ prezreti dolžnosti, da se te izredne prilike v naš dobrobit tudi poslu-žimo. Kot majhna narodna skupina ne smemo pozabiti, ampak si moramo globoko1 V srce zapisati reklo: “V slogi je moč!” Ne smemo biti obzirni do drugih s tem, da bi zanemarjali in prezirali našo materino besedo. — Pomnimo: noben, še tako velik, moderen in civiliziran narod nam je ne more nuditi, ker smo Slovenci!
* * *
Pomlad je zopet tu. Lepa je,
deželo vrnili na svoje domove, se je tu v Marquette-u marsikaj zgodilo, kar je vredno poročati in bo gotovo vse Baragove ljubitelje in še posebno Slovence zanimalo. Že na sestanku romarjev' pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu dne 4. oktobra je glavni tajnik Baragove zveze Father J. Brown oznanil, da je marquette-ski škof Tomaž Noa imenoval komisijo za uradni postopek za prištetje škofa Barage blaženim in svetnikom.
Člani te komisije so:	Msgr.
Edm. C. Szoka, postulatov, njegov asistent je Rev. Ch. J. Stre-lick. V sodniški komisiji so Msgr. Joseph J. Dunleavy kot predsednik in sodnika Msgr. Arnold L. Casanova ter Rev. Lester T. Burgeois. Msgr. Robert J. Chisholm je promoter fidei, Rev. Thomas G. Ruppe pa njegov namestnik. Trije notarji so sledeči:	Rev. Ch. E. Olivier,
Raymond F. Moncher in James L. Menapace. To uradno telo postopka se imenuje latinsko: Causa Marquettensis in Beatifi-catione et Canonizatione Servi Dei, Friderici Baraga.
Poleg te uradne komisije deluje v Marquette-u takozvana Baragova zveza (Bishop Baraga Association). Predsednik zveze je Msgr. Franc M. Scheringer, župnik v veliki fari v Manisti-que-u ob Michiganskem jezeru. Njegovi predniki so doma iz Črnomlja. Rojen je bil v Calu-metu v takozvani bakreni deželi (polotok Keweenaw). Rad poudari, da je Slovenec in zna toliko slovensko, da skrbi v duhovnem oziru za Slovence in Hrvate v dosegljivem teritoriju škofije. Leta 1962 je bil v Jugoslaviji in obiskal Črnomelj ter Metliko, kjer je bil Baraga kaplan pred svojim odhodom v A-meriko. Najnovejši marquette-ski Baragov vestnik prinaša njegov popis tega obiska. Tajnik zveze je Clevelandčanom znani Father Brown, ki pa poleg tajništva poučuje francoščino na High School v Negaunee blizu Marquette-a. Ves dan pa je zaposlen “z Baragom” mladi Father Alaric, kapucinski duhovnik iz malega kapucinskega samostana čez cesto od stolnice v Marquette-u, tako da lahko od doma vidi vhod h kripti škofa Barage. Zaposlen je v pisarni Baragove zveze, ki je samo dva bloka proč od stolnice v južnem delu mogočne stavbe nekdanjega zavetišča, sedaj glavne hiše francoskih čč. sester, ki delujejo v šolah in bolnicah mar-quett-ske škofije. Naslov zveze je 521 Fisher Street, Marquette, Michigan. Sem pošiljamo darove za pomoč postopku za Baragovo beatifikacijo, članarino za zvezo ali če pišemo tajniku Fa-thru Brownu ali komurkoli od Baragove zveze ali članom urad-
ka”.
Zjutraj sem maševal v kripti poleg Baragovega groba. Bila sva sama s strežnikom. Čez dan sem pa vedno našel kakega obiskovalca v kripti, ki se je kleče pred Baragovo steno priporočal božjemu služabniku. Spomnil sem se našega obiska tu lansko leto in se mi je zdelo, da sem poslušal tisto čudovito petje slovenskih romarjev na tem svetem kraju. Duhovniki v stolnem župnišču so mi pri zajtrku pri" povedovali, da je bilo naravnost ganljivo opazovati lanske slovenske romarje, s kako pobožnostjo so tista dva dneva obiskovali Baragov grob. Vsi lokalni časopisi so takrat prinesli p°' ročila o obisku 136 slovenskih romarjev.
Te dni se je mudil v Mat' quette-u Msgr. Jožef F. Zryd, ki je bil prvi postulatov v Barag0' vi zadevi in je sedaj direktor v Časa Santa Maria v Severn0' ameriškem kolegiju v Rimu. čc je trdno prepričan, da je njem11 samo škof Baraga čudežno rešil življenje v strašni avtomobilski nesreči. Večer pred njegovim odhodom nazaj v Rim sem g°' voril z njim v župnišču pri Sv-Mihaelu. To je res pravi amb3' sador Baragove zadeve v Rim3, Izredno nadarjen, goreč za Baragovo zadevo, znan in domač v visokih vatikanskhi krogih. šite mi o Baragovih zadeval1-med Slovenci. Kardinal Cicož' nani me vsakokrat, ko ga sre' čam, vpraša, če imam spet kal novega v pokretu za Baragov0 beatifikacijo.” Msgr. Zryd ima službo tudi v Vatikanu in vodi pisarno za avdijence pri sv. oČe' tu za angleško govoreče obisk0' valce. Ravnokar je izšel obširel1 Baragov življenjepis v itak j m1" ščini (avtor Fernando Dea) Msgr. Zryd bo oskrbel, da vsak škof na jesenskem zaseda' nju vesoljnega cerkvenega zb°' ra dobil en izvod te knjige s P1 sebnim spremnim pismom. 1 šla je tudi knjiga o Baragi v ir ponščini. Imel sem jo v rokah toda brati ne znam. Vsekakor i1 pa to važna novica o širjeni1, poznavanja škofa Barage in de^ za njegovo beatifikacijo.
Še nekaj drobnih novic: ^ ra Indijanka Lucija, ki je zvesto hranila ključ Barag0^ cerkve v Srednji vasi v goz' (Good Hart), ni več tam. HiŠR je prazna, zapuščena. Hčerka, je poročena v nekem druge!l’ kraju, jo je odpeljala k sebi. ^ daj frančiškanski župnik Ad3'^ Wolf sam skrbi za to podružo^ no cerkev. — Indijanski pog^ var, ki nas je lani pričakal P1"^ to cerkvijo, je sicer zdrav, veI'
dar je povsem oslepel. Sp0111
nja se prijaznih romarjev in , lepo pozdravlja. — Župnik
v5“
cvetoča in zelena, a še lepša bi lahko bila, ko nam ne bi neusmiljena smrt iztrgala življenje dragega rojaka Kazimirja Fojsa. Njegovo veselo srce je igralo in dirigiralo vesele melodij e. ter končno obstalo na večni pavzi... Bog naj mu z nje pomaga!
Pisana je beseda, pisana narodna noša, pisana narava, pisano, je vse! Berimo našo materino besedo, da bo tudi naš . razum pisan z njo.
Za zaključek še en (kiju-) ček ter nasvidenje prihodnjo pomlad. Smrtno teto pa lepo prosimo, naj nam seznama prijat’-Ijev ne kali!
Z veselim pozdravom naročnik Stanko Bric
mi je rekel, da Mrs. Stušek
v°'
faf'
ctf)
likodušno pomaga njegovi v Križni vasi (Cross ViH3^ preko svojega, misijonski* krožka pri Mariji Karmeiski . Wickliffu pri Clevelandu, vseh teh drobnih vesteh m°rC1’ ob priliki kaj več.
Father J. Godib3
Vzor varčnosti
“Kako je mogoče, da imu L smonoša Brzec, ki je bil kratkim upokojen, 50,000 d°hr jev premoženja?”	<{
“Brzec je vzor varčnosti. ,• svojem življenju ni kadil ne r in ne delal dolgov in ne k^P, Val na obroke; skratka:	,
dolar je desetkrat obrnil, preb1 ga je izdal.”	■,
“In na ta način je toliko P1’ varčeval?”	■ ;
“Da in razen tega mu je PV kratkim umrla teta, ki mk zapustila 50,000 dolarjev.”
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
“Ali sanjam, ali je res,” pomislil je pastir, “Andrejko ni, duh je pa lahko.”
In zopet se je ozrl. Bliže in bliže so prihajali možje. Pastir je zopet videl Andrejka z uporniki. Stopil je hitreje, dasi je navadno imel počasno hojo, in pes se je pritiskal k njemu.
‘‘Prav gotovo, da so,” pomislil je, “slišali so, da jih mislijo napasti, pa so jih preje poobesili.”
In zopet se je ozrl. V mraku je videl še vedno vseh pet mož in Andrejko in Pisik sta bila spredaj pred vsemi.
In pastir je sklenil takoj, da ne ostane nikdar več črez uro na paši, ker noče, da bi imel opraviti z duh\)vi.
Koraki so se culi vedno bliže in zazdelo se mu je, da je nekdo zaklical: Martine!
Pastir je zbežal v tek proti vasi. . .
Na vasi so stali uporniki pripravljeni za odhod. Bila je velika truma. Vsa vas je bila na nogah. Nekateri so prepevali, drugi so se delali vesele, ženske so jokale. Otroci so se zbrali okoli Sušca in tudi letali okoli uporniške vojske.
“Nad čiišperk, naprej!” vpili so najbolj navdušeni.
Poberinov Janez in Marko sta stala spredaj. Oba sta bila v največjem veselju. Guza je letal sem pa tja in deval upornike še v vi-sto. Pripravili so njemu in Reščaku konja, češ, starci težko gredo. Guza se je spravil na konja, pa se je poznalo, da ni vajen. No, vseeno je ponosno sedel na njem, držal z eno roko vajeti, z drugo pa puško visoko v zraku. S konja je gledal na svojo lepo četo in začel:
“še eno besedo. V sak stori svojo dolžnost, matere in dekleta ne jokajte; zjutraj se vrnemo.”
Ljudstvo je zagnalo jok, Uporniki pa vesel krik. Priletel je po poti vaški pastir in podrl nekaj otrok in zbežal v prvi hlev, ki ga je videl.
“Slabo znamenje,” rekle so starke, ki so pobirale otroke in zmerjale pastirja z “nerodo”.
Jurko Baja je stal prav ob četi in poleg njega je na ves glas jokala Tona, on pa jo je tolažil:
“Nič ne jokaj, Tonica, saj bo boljše. Ubili ga ne bodo, saj je močan, če bo pa zmagal, te bo pa spet rad imel.”
“še šopka ni hotel, vsi ga imajo, samo on ne.”
“To nič ne dene, to nič ne dene, vidiš, revež je, pa pozabi, da si ti žalostna, saj bo, saj je rekel, da bo.”
Vojska je zavriskala in zau-kala. Posavci so začeli peti: Oj, zdaj gremo, nazaj nas več ne bo.
“Naprej, možje, ” zavpil je Guza in pognal konja, poleg ujega pa je jezdil Reščak in Vsa četa se je začela pomikati. Fantje so vzdignili polhovke v zrak in peli veselo, navdušeno.
V eni vrsti so stali skupaj Paši znanci: kovač Leščinec, Vrančev Peter in Bister.
“Kaj Gorina ne bo?” rekel Je kovač.
‘‘Bi ti prišel, saj se je ko-maj oženil,” rekel je Bišter. “čakaj, da ga jaz v roke dobim. Ali boš zelo udaril, Peter?” vprašal je Petra.
“O, bom, bom,” rekel je Peter Uekako nemiren.
“Vi pa, vi,” norčeval se je kovač, “taki ste ravno za vojsko.”
“Kaj,” vpil je Biršter, “boš
ti, reva, nas onegavil?”
Kovač pa ga je prijel s svojo močno roko in ga vzdignil 'v zrak nad glave drugih, kjer je Bišter precej dolgo opletal z vsemi štirimi, preden ga je kovač zopet spustil na tla. Vsi so se smejali in vpili. V tem trenutku pa so se prve vrste ustavile.
“Stoj,” zavpil je Guza in kazal roko visoko v zraku, a vojska se ni zmenila za njegovo znamenje in tudi ni slišala njegovega ukaza.
Med tem pa so v sprednjih vrstah napravili nered. Guza je ali od strahu, ali pa po nerodnosti padel s konja na tla, zakaj pet mož jim je zaprlo pot in — vsi so ostrmeli. Eden njih je stopil pred vojsko in rekel:
“Stojte, možje uporniki, jaz sem, Andrejko, prosti smo...”
Guza se je pobiral s tal in je gledal, kaj to pomeni.
Reščak se je sklonil na konju, da bi natančneje pogledal obraze pričujočih mož. Bili so čudni, zakaj Andrejko je bil poraščen z gosto črno brado, Pisik pa je izgledal kot starec osemdesetih let. Tudi drugi obrazi so bili čudni in tuji, samo glas jim je bil še tisti. Reščak se je spomnil, da je tudi on prinesel poraščen obraz iz ječe, in ni verjel, da so prikazni.
“No, kaj gledate?” vprašal je Andrejko, ko je videl, da se gnjete okrog njega cela četa mladih, temnih postav.
Guza se je komaj zavedal, pri čem je.
Reščak je stopil s konja in prvi upal si stopiti k možem
“Bog te sprimi,” je rekel in objel Andrejka.
“Kaj je res?” vprašal je skoraj z jokajočim glasom Guza.
“Res sem, res smo,” rekel je Andrejko in objel zvestega starca.
Zakaj se je začel hrum.
“Naprej, naprej,” vpili so glasovi, “kaj pa je?”
In vsi so drli naprej. Tisti, ki so videli, kako je naenkrat izginil Guza s konja, so mislili, da si je njih vojskovodja kaj naredil, in kovač ni mogel, da bi ne bil pripomnil: “Guzec je guzec, pa ga deni, kamor ga hočeš, če bodo nas taki vodili, bodo na čušperku lahko spali.”
“E, kaj bi zmiraj,” ugovarjal je Bišter, ki ni mogel molčati, a je vendar takoj utihnil boječ se, da bi ga kovač še enkrat ne vzdignil v zrak.
Med tem pa so se začeli razlegati klici: “Andrejko je tu, uporniki so že doma.
Nastala je gnječa. Najbližji so prijeli Andrejka in druge
Society National Banka dobila nova blagajnika
Cleveland, O. — Mervin B. France, predsednik Society National Bank, je objavil, da sta bila izvoljena v upravo tega denarnega zavoda kot nova pomožna blagajnika:	Roger M.
Cooley, upravnik bančne podružnice na Pearl-Ridge v Parmi, ki bo začela poslovati 6. junija letos, in S. Ernest Hogg, u-pravnik oddelka za metode in sisteme, v katerega spada tudi oddelek za komputor in tabila-cijo.
Mr. Colley je graduiral na Ohio State University, College of Commerce, in je nastopil službo pri Society National leta 1958. Pred tem je bil pri mari-nih. Živi na 29599 Center Ridge Road, Westlake.
Mr. Hogg je začel pri Society for Saving leta 1950 in postopno napredoval do sedanjega položaja. Po končani High School je študiral na Bowling Green University in ima B.B.A. z Western Reserve University. Z ženo in 4 otroci živi na 11708 Ronald Drive v Parmi.
Mr. in Mrs. W. J. Gabriel na konvenciji na Bermudih
Cleveland, O. — Mr. in Mrs. William J. Gabriel od Gabriel Insurance Agency sta se vrnila s petdnevne konvencije na Bermudih, kamor sta bila povabljena kot gosta American States Insurance Companies za uspešno delo pri pridobivanju novih zavarovanj.
Na ta “Bermuda Holiday” so bili povabljeni neodvisni zava-rovalninski zastopniki in njihove žene, ki so dobili določeno vsoto novih zavarovanj proti ognju in za življenje. Tekom 12 mesecev trajajočega tekmovanja je American States Life Insurance Company presegla vse dosedanje uspehe.
AD
ba kandidata sta morala seveda|Nemčija ne Jugoslavija. Poseb-pokazati tudi svoje družine v no v Beogradu gledajo z zavist-
vseh že in še živečih rodovih. Torej pravi ameriški cirkus.
To pa je bilo le generalna vaja. Prihodnje leto bodo v Avstriji parlamentarne volitve, takrat bo seveda amerikanizacija votivnega boja prišla do polne veljave, saj se je bo moralo po-služiti nekaj sto kandidatov.
jo, kako se bonnska vlada skuša prikupiti satelistim državam, za Jugoslavijo se pa niti ne zmeni.
upornike, spravili jih na rame in z velikanskim vpitjem so nesli oproščene upornike v vas. Po vasi pa je že letel Sušeč in zavpil v vsako vežo, kjer so ljudje brisali zadnje solze: “Uporniki so že tu,” in tekel je dalje.
Vojska se je vračala v vas. Na sredi so nesli upornike, mahali so proti njim s polhovkami in jih pozdravljali. Ljudje so leteli iz vasi naproti.
Ko so prišli v, vas, so morali obstati, zakaj vse je drlo k Andrejku.
“Govori, kaj je, govori,” vpili so vsi.
“Torej poslušajte! Prosti smo, izpustili so nas. Zakaj, ne vemo; odprli so vrata — in pozdravljamo zopet prosti naše zveste upornike.”
(Dalje prihodnjič)
Ivstrljske preteklika milim sils@ zadovoljile
nikogar
DUNAJ, Avstr. — Pri zadnjih predsedniških volitvah je zmagala socijalistična stranka s svojim kandidatom dosedanjim dunajskim županom Jonasom Zmaga pa je bila tako pičla, da je razočarala socijaliste. Njihov kandidat je dobil komaj 60,000 glasov večine in še te so verjetno dali avstrijski komunisti. Ako bi bili ti postavili svojega kandidata ali pa volitve bojkotirali, bi socijalisti propadli. Avstrijski komunisti imajo namreč okoli 140,000 glasov pri tistih volitvah, ki se jih udeležujejo.
Jezijo se pristaši ' avstrijske ljudske stranke, ki so propadli s svojim kandidatom dr. Gorba-chom. Poraz so zakrivili desničarski liberalci, ker niso hoteli voliti dr. Gorbacha. Volitve so pokazale, da se odnos političnih sil ni bistveno premaknil. Mnogi so pričakovali, da bodo socijalisti nekaj napredovali, ljudska stranka pa nazadovala, to se pa ni zgodilo. Socijalisti so komaj ohranili svoje pozicije, dočim so jih pristaši ljudske stranke ponekod še celo zboljšali.
Zato so pa volitve potekale čisto v ameriškem slogu. Dr. Gorbach je potoval od sestanka do sestanka s helikopterjem, stiskal roke, se dal neštetokrat fotografirati, se igral z otroki. O-
Bolivija med nemiri in državljansko vojno
LA PAZ, Boliv. — Že deset let traja napetost med bolivijsko vlado in upravo podržavljenih rudnikov in topilnic za kositer. Kakor hitro so prišli rudniki in topilnice pod državno upravo, so v upravi dobile premoč delavske unije, ki so začele tako razsipno gospodariti, da je podjetje začelo delati s stalno zgubo, ki pretrese vse bolivijsko gospodarstvo, kajti kositer je glavni bolivijski izvozni predmet in bi moral držati bolivijsko plačilno bilanco v ravnovesju. V rudnikih je administracija prevelika, delavcev preveč, uradniki in delavci pa tekmujejo, kdo bi manj delal in kdo bi imel več dodatnih koristi od podjetja.
Zadnjih 10 let je vsaka vlada poskusila, da napravi red v podjetju, pa se ni nikoli posrečilo, rudarji se krčevito drže svojih privilegijev in se ne zmenijo za zgube, ki jih končno mora pokrivati državna blagajna. Tak poskus dela sedaj tudi sedanja vlada diktatorja Barrientosa, ki bi rada znižala število delavstva za 7,000, znižala tudi plače na višino, ki jo premore donosnost podjetja, in reorganizirala administracijo.
To so reforme, ki bi jim nihče ne mogel ugovarjati. Nerodnost je samo v tem, da je Barrientos diktator in vojak in da noče razpisati volitev, dokler ne bo siguren, da bo pri njih zmagal. Delavske unije to vedo in kritizirajo vladne korake proti njim kot akte diktature, ki hoče zatreti vso svobodo in vse socijal ne pridobitve; da so pa rudniki potrebni reforme, o tem pa unije molčijo. Barrientos pa na dru gi strani poudarja potrebo po reformah, molči pa o svojih političnih ambicijah in ciljih.
Oba protivnika imata v nečem prav in v nečem pa ne. Zato je težko reči, kdo naj uživa več simpatij. To se vidi tudi iz razpoloženja bolivijske javnosti. Drži se ob strani in čaka, kaj bo; sedi torej na plotu, kot pravimo. Levičarji so seveda vsi za rudarje in unije, desničarji pa za Barrinetosa. Da bi v tem boju kdo zmagal dokončno, to je malo verjetno.
Canada prodala pšenico rdeči Kitajski
HONG KONG. — Kanada se je dogovorila v okviru splošne pogodbe o nakupu pšenice za nakup 50 milijonov mernikov v skupni vrednosti okoli 100 milijonov dolarjev.
Help Wanted Female
Girls or women for factory work. 7:30 to 4 pm.
ATLAS PAPER BOX CO. 1849 E. 65 St.
oetween Chester & Euclid Ave
(103)
V najem
4 velike sobe z garažo na 8 akrov zemlje v Thompsonu, Ohio, na Rt. 286. Pod ugodnimi pogoji. Kličite po 6. zv. RE 2-8645.	(104)
MALI OGLASI
V najem
6 sob zgoraj, na novo deko-rirane, nič furneza, §55 na mesec. Blizu cerkve in šole sv. Vida. Kličite HE 1-6169 po 4.30 pop.	(105)
Hiša naprodaj
V Euclidu, lep bungalov s 4 spalnicami, dvojna garaža, kompletno vse, v fari sv. Kristine. Prodaja lastnik, cena 23.500. Kličite RE 2-8027.
(103)
Hiša naprodaj
Hiša, Colonial tipa, 3 spalnice, zaprt porč, ekstra lot vključen, nizki davki. Kličite IV 1-8177.	(104)
Grovewood—dvodružinska
Dober kup za $17,900, v zelo čistem stanju, blizu E. 161 St. Lastnik se seli k sorodnikom; nizki davki, velik lot.
PENA REALTY INC.
AN 1-2300	620 E. 222 St.
(106)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
4 sobe s kopalnico, zgoraj, podstrešje, klet, sprednja veranda, garaža po želji. Odrasli imajo prednost. Na 1261 E. 60 St., telefon 431-4842.
— (106)
NAPRODAJ
Zidano poslopje, 4 stanovanje 5-5-5-5. Posamezni furnezi, porč zadaj in spredaj. Dohodek $240 mesečno. Dober kup za $15,500. Kličite lastnika 942-7405.
(20,21,24,26,28 maj)
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1103, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe, o Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Iščemo žensko za splošna gospodinjska dela in varstvo otrok. Mora stanovati pri nas. Lep dom na Shaker Lleights. Lastna soba, ugodni pogoji. Kličite 464-9393.	,	(104)
V najem
Petsobno stanovanje oddajo na 18667 Abby Ave., v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zvečer IV 1-4874.	—(105)
V najem
V kratkem bo v najem 4-sobno stanovanje; kopalnica, svoj furnez, gorka voda, zaprt porč, spodaj. Pripravno za-odrasle ali mladi par. Vprašajte za 7023 St. Clair Ave.
(103)
Lastnik prodaja
hišo, dva akra zemlje, sadno drevje in grozdje, na 33951 Eddy Rd., Willoughby Hills. Kličite po 8. uri zv. WH 3-0415.	(106)
Auto for sale
1957 Pontiac, 4-door, hard top, Star Chief; one owner, good condition, good buy. Call after 6 p.rn. UT 1-8294.
(106)

Wilson krpa svojo EFTI
DUNAJ, Avstr. — Med tem ko je angleška kraljica v gostih v Zahodni Nemčiji, je angleški ministrsiki predsednik priletel na Dunaj, da tam zakrpa svojo evropsko gospodarsko skupnost znano pod kratico EFTA. V njej so včlanjene vse tiste države, ki niso radi tega ali onega razloga v Evropski gospodarski skupnosti (EGS). To so vse tri skandinavske države, Švica, Avstrija, Portugalska in Anglija. EFTA naj bi bila tako konsolidirana gospodarska skupnost, da bi lahko tekmovala z EGS. To pa ni in zato je prišel Wilson na Dunaj, da vidi, kaj bi se dalo iz nje napraviti.
Angleški konservativci so prepričani, da Wilson ne bo opravil ničesar, ker EGS ni nič zainteresirana na posebnih poslih z EFTA. Edino Zahodna Nemčija ima nekaj interesa na njej.
Zahodna Nemčija je poslala svojega posebnega zaupnika Lahra v Bukarešto, da pripravi vse potrebno za tesnejše' gospodarske stike med obema državama. Nemški dogovor z Romunijo bo najbrže vzorec za podobne sporazume z Madžarsko, Poljsko in Češko. Z zahodno-sta zadovoljna ne Vzhodna
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	IJEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom 15201 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers

7i
ES
70
nudi K SEJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKI
KATOLIŠKA
v
SLOVENSKA
JEDKOTA
V BLAG SPOMIN
devetindvajsete obletnice
iSMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE
Alice Pinculič
ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti 7 let-
Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica.
Prosi za r.as, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli, gori tam nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT
Najstarejša slovenska podporna organizacija v A.meriki.
Premoženja: Si5.100,000.00
Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, ( pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —	^
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI ^
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema ped svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od §500.00 do §15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod-ff pome organizacije, potrudi še in pristopi takoj — bolje danes A kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
j. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice f/	krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J. r/ 1-353 No. Chicago Si,	Joliet, Illinois
ČE Se SELITE
Cleveland, O.. 26. maja 1965.
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..........................
Moj novi naslov:
MOJE IME:


PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
-A:;-
J
o<cr^o<=>oo<c=>oo<c^o<cz>oo<cr>o
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<=r^o<r>«><^^()<r>oo<3>oo<^>o
“Amenova zvezda,” je rekel, “čeprav	je resnica, da
smo le tvoji ponižni podložniki,	je vendar kri	mojega
očeta prav tako plemenita kakor tvoja in morda še starejša; res je tudi, da imam jaz, odkar je Amathel mrtev, za svojim očetom po svojih prednikih več pravice do prestolo-nasledstva v Kešu, nego kdorkoli	drugi.	Kraljica,	slišim
tvoje	besede	in	vzel	si bom
prestol, če bom mogel, ne za-
CHICAGO, ILL.
AMPUTEES
WITH PARTIAL FOOT
To assist in classes at Northwestern University Medical School. Prosthetic Education Reimbursed. For your services
Call DE 7-0777
ASK for MISS E. MANIKOWSKI.
(104)
MALE HELP
Ghesicai Operator
We need a Chemical Operator and or...
Oompoiinder
Some Chemical plant experience desired. Starting wage
S2J§ per Em
With fringe benefits. Steady.
Overtime
available depending on Production Apply in Person to
PELRON CORP.
7847 W. 47th St.
Lyons, 111.
(103)
DRAFTSMAN
To Move Into Design or Sale. Top $$$$ WILL TRAIN CALL John Weiss FI 6-8400 Days Or 271-9643 Evenings.
(103)
^ashfiiist
Leading power tool mfr. needs machinists capable of running lathe and milling machines. — Steady work. — Good working conditions.
Call R. O’Brien at 666-6344.
________________________ (104)
Machinist Engine Lathe
NIGHTS
Radial Drill Press Assemblers
SEE MR. L. GOREY
Chicago Pump
2336 W. Wolfram Street
(Near Western, & Diversey)
BE 5-7660 _________________________(104)
Assembly and Chemical Cleaning Dept.
Apply in person. ALUMINUM DESIGN CORP. 9300 W. 47th St., Brookfield, 111.
(105)
HOUSEHOLD HELP
Good permanent home for MOTHER and child Housekeeping and child care. — Small salary. Live in; own room. Call 349-2811.	(104)
REAL ESTATE FOR SALE
GLENVIEW — BY OWNER Immediate occupancy in this 2 yr. old 8 rm. Colonial with 4 bdrms. 2 It; baths, on a landscaped lot. Dishwasher, intercom, Finish bsmt. Plus other extras. Low 50’s. 729-2515.
(105)
radi njega samega, marveč da pridobim tebe, tebe, in če padem, vedi, da sem storil kar sem mogel, preden sem podlegel. Kraljica, odhajam in pot je daljna. Morda se ne bova nikoli več; v najboljšem slučaju bova dolgo ločena. Kraljica, počastila si me s svojo ljubeznijo in zato te ne samo kot žensko, marveč kot kraljico prosim obljube. Naj bodo okoliščine še tako težavne, naj te nagibajo kakršnikoli državni nagibi, obljubi, da ne vzameš nikogar drugega za moža, dokler sem jaz živ, tudi če ti ponudi pol sveta za poročno darilo.”
“Obljubljam,” je odgovorila. “če bi zvedel, da sem se poročila s komerkoli na svetu, pljuni na mojo žensko čast, kot kraljico pa me vrzi s prestola in preženi, če ti bo mogoče. Ravnaj z menoj v takem slučaju, kakor bom jaz ravnala s teboj, Rames. Toda prepričaj se o resničnosti vesti, preden jim verjameš. Sedaj si nimava ničesar več povedati. Srečno pot, Rames, dokler se zopet ne snideva tostran ali onstran solnca. Najina kraljevska pogodba je sklenjena. Daj, da jo zapečativa, potem pa pojdi!”
Vstala je in mu pomolila žezlo, ki ga je Rames v znak zvestega poclložništva poljubil. Nato si je z naglo kretnjo snela zlati kraljevski obroč s čela in mu ga za trenotek dela na glavo, kronajoč ga tako za kralja; ko je tako stal pred njo, je egipčanska kraljica pokleknila in se mu poklonila. Nato je odložila krono in žezlo in se vrgla kot ženska ljubimcu na prsi in sijajni žarki jutra, ki so se nenadoma usuli skozi vzhodna okna krasne dvorane, so ju obsijali ter ju odeli s plaščem veličja in očnja.
Vse je kmalu, zelo kmalu minilo in Tua je sedela v svetlobi ter gledala, kako odhaja Rames v senco tam zunaj, in je razmišljala, kdaj ga bo zopet videla. Srce ji je bilo težko in celo v tej uri zmagoslavne ljubezni se je zelo bala bodočnosti in njenih naključij. VIL
Tua v Memfidi.
Rames je torej istega dne odpotoval proti Takensitu z brodovjem in moštvom, kar ga je bilo mogoče v naglici zbrati. Tamkaj, na obmejni postojanki, je čakal, dokler niso dospeli ostali vojaki z naglo balzamiranim truplom princa Amathela, ki ga je bil umoril, in s kraljevskimi darili za kralja v Kešu. Potem se ni več obotavljal niti trenotek, marveč je odjadral s svojo malo armado proti jugu na dolgo pot, ker se je bal, da bi ga utegnilo dohiteti povelje, naj se vrne v Thebe, če bi se zadrževal. Želel je tudi, da prispe v Napato, preden pridejo tjakaj žalostne novice o kraljevičevi smrti in preden bi tam opazili bližanje egipčanskega poslanstva.
S Tuo ni več govoril, toda ko je njegova ladja veslala pod zidovjem palače, je ob oknu kraljevskih sob opazil postavo v beli obleki, ki je gledala, kako odhajajo. Stala je v senci, tako da ni mogel spoznati obraza, toda srce mu je pravilo, da je to kraljica sama, ki je prišla, da mu zaželi srečno pot, in nihče drugi.
Tedaj je Rames vstal s sto-
la, na katerem je sedel zaradi rane na nogi, in je pozdravil z mečem ter ukazal moštvu, naj v pozdrav dvignejo vesla. Vitka postava se jim je v odgovor priklonila in on je odšel, da izpolni svojo usodo, ter je zapustil Neter-Tuo, Amenovo Jutranjo zvezdo, da tudi ona vrši svojo.
Preden je odjadral, sta ga obiskala Mermes, njegov oče, in Asti, njegova mati.
“Pod čudno zvezdo si se rodil; moj sin,” je rekel Mermes, “in jaz ne vem, kam te bo vodila; “bogove prosim, naj bi ne bila meteor, ki nenadoma vzblesti na nebu in potem izgine, da se ne vrne nikoli več. Vse ljudstvo govori o naklonjenosti, ki ti jo je kraljica pokazala, namesto da bi te obsodila na smrt za dejanje, s katerim si ji vzel soproga; postavila te je na čelo armade, tebe, mladeniča.
bodo padle, ne vem in menda tudi ne bom doživel, da bi videl.”
“Nikar ne govori tako zloslutnih besed, oče,” je odgovoril Rames nežno, zakaj oče in sin sta se ljubila. “Zdi se mi, da smrt sega le po meni, zakaj prevzel sem čudno in obupno nalogo; sporočiti grem mogočnemu kralju novico, da sem z lastno roko umoril njegovega edinega sina. O mati, ki poznaš dobro knjige modrosti in vidiš reči, ki so našim očem skrite — ali nimaš nobene besede tolažbe za naju?”
“Sin moj,” je odgovorila Asti, “preiskovala šem bodočnost, toda z vso svojo umetnostjo sem mogla le malo pogledati v njene skrivnosti. Nekaj sem pa le videla. Velika usoda te čaka in menim, da se bova midva še sešla. Toda od svojega ljubljenega očeta se poslovi!”
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Adolph Kocin, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnic: Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mese-
in te je sprejela v tajni avdienci, s čimer kralj le malokoga odlikuje. Usoda, ki je meni vzela kocke, jih je dela v tvojo mlado roko, toda kako
Pri teh besedah se je Rames obrnil, da skrije solze, toda Mermes ga je prosil,' naj se ne žalosti, in je rekel: (Dalje prihodnjič)
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John, Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Mrs. Josephine Bradach, pom. taj. Miss Jo Ann Stwan, nadzorniki: Mrs. Molly Frank, Miss Geraldine Urbančič, Don Jacin, garderoba: Mrs. Olga Klanchar, glasbeni arhiv: Miss Jo Mary Hochdorfer. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8:00 p.m. v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Rudi Lekšan, podpredsednica Francka Plečnik, tajnica Milena Dolenc, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio; tel. EN 1-6916; blagajnik Frank Lovšin; odborniki: Emi Veider, Dušan Žitnik, Majda Stanonik, Jurij švajgar, Miro Odar, Jože Likozar, Edi Veider, Mimi Žakelj, Vid Sleme. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1166 E. 72 St., Cleveland 3, Ohio.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio
Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernJk.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, pod-
predsednik Hauptman Ivan, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. (19), KE 1-6196, blag. Štefka Smolič, zapisnikar Ivan, Jakomin, oderski mojster Slavko Štepec, za program Stane Gerdin, Jaka Mejač, M. Odar in Ivan Hauptman; nadzorniki: Lojze Kosem, Miro Celestina, Milan Zajec. Kuharice: Pepca Stanonik, Francka Perčič. Reditelja: France Stanonik in. Peter Trpin. Točaja: Lojze Mohar in Ciril Štepec. Arhivar Srečko Gaser. Športni ref. Jure Švajger. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI ODER
Predsednik: Milko Pust. Podpredsednica: Mary Maršič. Tajnik: Milan Dolinar. Blagajnik: Ivan Martinc. Gospodar: Stane Gerdin. Zapisnikarica: Mimi Mauser. Propagandni ref.: Mauser Karel. Pregledniki: ’Stane Gerdin, Božo Pust.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja; Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. -—’Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O.
Slovenski domovi
KLUB DRUŠTEV AJC NA recher ave.
Predsednik Frank Segulin, pod-predsed. Louis Modic, tajnik Louis Jartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, blagajnik John Barkovic, zapisnikarica Frances Julylia. Nadzorni odbor: Ann. Kutcher, Josephine He-nikman, Josephine Taucher. — Seje za leto 1964 bodo prvi ponedeljek v mesecu april, maj, junij, oktober, november, december v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer; KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Frank Derdich, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor; Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Louis Modic, John Snyder; direktorij; John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve.
SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir, odborniki: Vinko Rožman, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzorni odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2321 E. 228 St, Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4371, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje -se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ- Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd„ Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Joseph Planinc, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av».
Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 SL, 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor; John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Lipovec. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
vedi® sjw 2 m\ m ra« rai&jEi
SVETOVNO NAJBOLJŠE §20.00 TRAJNO KODRANJE
SJ.45
SIMO *4'
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Samo dve ceni. Nobenih doplačil.
Vsako najfinejše, po vsej deželi znano $20.00 trajno kodranje iz naše velike, sveže zaloge... Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo... Vaši lasje bodo lepši kot kdajkoli, lažje si jih -boste uredili (tudi, če so fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani). To je zajamčeno.
P. S. Zakaj bi si delali sami? GOVORIMO SLOVENSKO!
Odlično VITA CREME TRAJNO KODRANJE reg., cena do $30, najdražje kar jih je, sedaj
?8'45
(kompletno)
STILIRANJE, UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Izberete si lahko najmodernejšo sezonsko pričesko. Nič naplačila $ ^ .75 za oljnati ali kremasti šampon. s'
Stilistično striženje $1.50
Obuval
damski frizerski salon
-

© DOWfiTGWN ® SDU7HGATE
@
PARMATOWN
406 EUCLID AVE. AT 4th ST.
2nd FLOOR — Largest in Ohio — SU 1-3161 5304 WARRENSWILLE ROAD AT LIBBY OPPOSITE MAY CO. — 663-6346 RIDGE AT RIDGEWOOD DRIVE IN MEDICAL BLDG. ARCADE TU 4-6300
SEDAJ - V MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVNIK -
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965
ia . -y'>	Vr* ff! v>■	w#,
ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem, da je 17. maja 1965 nenadoma umrl naš dobri oče, stari in prastari oče ter brat,
GABRIEL SIMON
Rojen je bil v Romuniji, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1911. Pogreb se je vršil 20'. maja 1965 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, odkoder smo ga po izvršenih obredih prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejem, da se s tem iskreno zahvalim č. g. duhovniku, ki je izvršil pogrebne obrede v pogrebnem zavodu in na pokopališču. Srčna hvala vsem, ki so dali vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na pokopališče; pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto; vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče; vsem, ki so mi pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in vsem, ki so mi bili na pomoči v dnevih moje žalosti. — Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in za izvrstno postrežbo.
Dragi oče, stari in prastari oče in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda blagoslovljene ameriške zemlje. Tvoji duši pa naj Bog da radosti večnega življenja.
Žalujoči:
JOHN — sin (Rock Creek, O.) in SNAHA;
MRS. FLORENCE COZMA (Detroit, Mich.) — sestra;
4 vnuki in vnukinje; 2 pravnuka;
OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio 26. maja 1965.