CNJI2NIC* CELJE j Rti k R> ■! ČASOPIS RUDNIKA LIGNITA VELENJE, ŠTEVILKA 5, MAJ 1995, LETO XXIX 120 LET PREMOGOVNIŠTVA V ŠALEŠKI DOLINI BOGASTVO LJUDI IN NARAVE UVODNIK PROJEKTNO VODENJE - OSNOVA ZA KVALITETNO VSESTRANSKO PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTOV Velenjski premogovnik s 120 letno tradicijo sodi med najstarejša podjetja v Sloveniji. Kljub starosti je to podjetje, ki se po tehnični in tehnološki plati uvršča v sam evropski in svetovni vrh podzemnega pridobivanja premoga. K temu je v veliki meri pripomoglo pravočasno sprejemanje ustreznih razvojnih odločitev in nenehno dodatno izobraževanje vseh struktur delavcev. V zadnjih letih si je med organizacijskimi pristopi ustrezno mesto pridobilo tudi projektno vodenje kot sodoben način reševanja pomembnejših in aktualnih problemov podjetja. V velenjskem premogovniku pripravi projektov v zadnjih letih posvečamo vedno večjo pozornost, ker je dobra priprava in organizacija vseh resursov, ki vstopajo v nek delovni proces, najboljša garancija za uspešno izvedeno delo. Se posebej velja to za projekte, ki uvajajo nekaj novega, pa naj bo to nov tehnološki proces ali pa nabava nove opreme. Tudi to nas uvršča med sodobno organizirana podjetja. V začetku letošnjega maja smo izvedli sklepno dejanje 2. projektne šole, ki smo jo imenovali PROJEKTNA ŠOLA RLV 1994. Za razliko od prve, v kateri so udeleženci s skupnimi močmi obdelali tehnološki projekt OSP (Odkopavanje SZ dela jame), so se v okviru druge projektne šole, ki je potekala od oktobra 1994 do maja 1995, ukvarjali z dvanajstimi različnimi problemi. Delovne skupine, ki so obdelovale na začetku šole določene problemske sklope, so izdelale samostojne zagonske elaborate po posameznih temah. Še posebej je razveseljivo, da so v tem izobraževanju sodelovali delavci iz vseh področij podjetja: tehničnega, kadrovskega in gospodarskega. Udeleženci seminarja so se najprej seznanili z metodami in tehnikami projektnega vodenja. Pri delu so uporabljali sodobno računalniško programsko orodje SUPER PROJECT 3.0, hkrati s tem pa intenzivno obdelovali najbolj pereče probleme našega podjetja. Čeprav je bilo na začetku nekaj pomislekov, ker smo v delo projektne šole vključili samo izbrane delavce, ki tudi sicer uspešno opravljajo zelo odgovorna delovna mesta in so že na delovnih mestih precej obremenjeni, se je takšno angažiranje kakovostne skupine strokovnjakov pokazalo kot zelo učinkovito. Ob zaključku šole so vodje posameznih projektov predstavili zagonske elaborate poslovodni strukturi podjetja. Izdelali so tudi skupno analizo vseh projektov ter pregled finančnih vlaganj in obremenitve sodelavcev na projektih, kar že pomeni začetek obvladovanja multipro-jektnega okolja. Skupna ugotovitev, da so bili zagonski elaborati zelo kvalitetno pripravljeni in predstavljeni, kaže na to, da so udeleženci šole svoje sodelovanje v njej zelo resno zastavili. Razveseljivo je bila tudi zaključna ocena vodje projektne šole prof. Antona Hauca, direktorja Project Management Instituta in vodilnega slovenskega strokovnjaka za projektno vodenje. Projektna šola RLV 1994je bila njegova 21. po vrsti. Delo udeležencev in končne izdelke -zagonske elaborate - je uvrstil v sam vrh vseh dosedaj izvedenih projektnih šol. To namreč pomeni, da so tečajniki poleg pridobivanja dodatnih znanj, intenzivno delali na konkretnih problemih, ki so še kako zanimivi in aktualni za življenje našega premogovnika. Ugotovimo lahko tudi, da zagonski elaborat, ki predstavlja osnovo za lan-siranje projekta, vsebolj pridobiva na veljavi. Zagonski elaborat je namreč program za izpeljavo projekta, s katerim skupina, ki ga je pripravila, dokaže, da misli na vse tiste stvari, ki so potrebne za uspešno obvladovanje projekta med izvajanjem. To ni kup birokratskega papirja, temveč podroben načrt, ki popolnoma osvetli problem in predvidi vse dobre in slabe plati načrtovanih aktivnosti. Tako lahko pravočasno, še pred začetkom izvajanja predvidenih del ali na primer pred nabavo nove opreme, analiziramo različne ideje in s tem bistveno pripomoremo k racionalnejšemu delu in kontroliranju stroškov. Velenjski premogovnik se v zadnjih letih uvršča med sodobno koncipirana podjetja, ki niso organizirana zgolj po strogi hierarhiji in po posameznih organizacijskih enotah. Vodenje takšnega podjetja temelji na motiviranju delavcev in vzpodbujanju njihove ustvarjalnosti. Različni pomembni projekti, med katere prav gotovo spadajo tudi razvojno-raziskovalni projekti, se morajo odvijati interdisciplinarno, osvetljeni z vseh zornih kotov in s sodelovanjem vseh struktur podjetja. Na takšen način se o stroških izvedbe posameznih idej lahko pogovarjamo že na začetku in jih ves čas tudi kontroliramo, ne pa šele na koncu, ko je dejansko že prepozno. Nevarnost namreč obstaja, da pri različnih oblikah spontanega in nekontroliranega razvoja izgubimo občutek in pregled nad uspešnimi in neuspešnimi poizkusi. Kljub nasprotnemu prepričanju nas tak neorganiziran razvoj lahko zelo veliko stane. Cenejše so namreč različne variantne rešitve na papirju kot pa neustrezno izpeljani praktični poizkusi. Razvojno razmišljanje in delo sta in morata biti prisotna v sleherni organizacijski enoti RLV. Zaradi vedno večje specializacije, ki jo od nas zahteva silovit tehnološki tempo, pa mora biti pristop k reševanju problemov vsestranski in predvsem interdisciplinaren. V svetu velja misel, dapredstavlja dobra priprava projekta že polovico opravljenega dela zato bomo s projektnim načinom dela nadaljevali tudi v bodoče. Jasno pa je, da se je za takšen način dela potrebno še dodatno izobraževati in angažirati. Sodelovanje na projektih sicer pomeni dodatne obremenitve za izvajalce, ven-darponuja hkrati tudi možnost zelo kreativnega dela ter afirmacije vsakega posameznika in s tem njegovo zadovoljstvo pri delu. Sposobni, dobro strokovno podkovani in zadovoljni delavci pa so garancija za uspešnost Premogovnika Velenje tudi v bodoče. dr. Milan MEDVED PROJEKTNA ŠOLA SKLENJENA PROJEKTNA ŠOLA RLV1994 V sredo, 10. maja, je bila s predstavitvijo zagonskih elaboratov poslovodnemu odboru in ožjemu vodstvu podjetja sklenjena projektna šola RLV 1994. Začela seje lani septembra, v njej pa je pri izdelavi dvanajstih strateško pomembnih projektov/ za podjetje kot celoto sodelovalo 27 strokovnjakov z različnih področij. Hkrati je bila projektna šola eden največjih projektov na področju izobraževanja v našem podjetju v izobraževalni sezoni 1994/95. Vodja projektne šole je bil dr. Milan Medved, pomočnik tehničnega vodje za raziskave in razvoj, izvedena pa je bila v sodelovanju s Projekt Management Inštitutom iz Maribora in predstojnikom Inštituta prof. dr. Antonom Haucem. Zagonski elaborati zajemajo reševanje tehnično tehnoloških, organizacijskih, informacijskih, ekonomskih in kadrovskih problemov. Med njihovo predstavitvijo se je pokazalo, da se med seboj močno prepletajo oz., da reševanje enega problema in spremembe na enem področju zahtevajo angažiranost tudi na drugih. Ta ugotovitev je predvsem pomembnaz vidika kakovosti poslovanja podjetja kot celote, saj dokazuje, da so vsedejavnostivpodjetju povezane, soodvisne, prav tako ljudje, znanje in drugi viri, prav to pa je osnovni namen projektnega dela. PREPLETANJE VSEBIN Zagonski elaborat Premogov prah na odkopih se s poudarkom na varnem in ekonomičnem odkopavanju premoga vključuje v strateške cilje podjetja. Glavni namen projekta je nevtralizacija premogovega prahu čim bližje njegovemu nastanku, ne da bi se pri tem bistveno spremenili pogoji dela. Uporaba odpadnih produktov, ki nastajajo pri pridobivanju električne energije v TES, v našem premogovniku ni nova, širše, z novih vidikov, ekološko in predvsem tržno pa jo obravnava zagonski elaborat Uporaba gipsa v tehnologijah RLV. Obdeluje možnosti uporabe produktov odžveplevanja z začetkom obratovanja čistilne naprave na bloku IV po obstoječih tehnologijah ali s prodajo za trg- Kako najti najboljši način transporta sipkih materialov z obstoječimi voznimi enotami, način nakladanja na površini in razkladanja v injektirnih postajah v jami ter s tem zmanjšati težko fizično delo, stroške transporta, odvisnost od vremena in prašenje okolja, so vprašanja, ki jih obravnava zagonski elaborat Transport sipkih materialov. Zagonski elaborat Tehnologija sidranja je nastajal skladno s študijo o sidranju Podelitev priznanj jamskih prog. Obravnava načine izdelave optimalne podgradnjejamskih prog, tako da bi dosegli večjo kvaliteto izdelave jamskih prog, nižje stroške izgradnje in vzdrževanja prog, nadomeščanje jeklenega ločnega podporja s sidrnimi sistemi in večjo funkcionalnost jamskih prostorov. Podpora vsemu naj bi bila tudi izgradnja geotehnološkega informacijskega sistema. Z uresničitvijo zagonskega elaborata Racionalizacija porabe energije v RLV naj bi delež stroškov porabljene energije v vseh stroških zmanjšali za najmanj 10%. Projekt obravnava načine racionalizacije in optimizacije porabe vseh vrst energije v podjetju. Kljub poudarjanju modernosti velenjskega premogovnika je del njegove opreme že zastarel; to so med drugim odkopni transporterji, ki spadajo med glavne stroje za pridobivanje premoga. Kako prilagoditi obstoječo opremo sedanji visokoproduktivni proizvodnji, posodobiti proizvodnjo, povečati varnost in humanizacijo dela obravnava zagonski elaborat Posodobitev odkupnih in smernih transporterjev. Elaborat Ekonomika projektov odkopavanja premoga se loteva zahtevne teme: iskanja modela, s katerim bi dosledno vrednotili projekte in na ta način med drugim zmanjšali stroške, analizirali posamezne stroške na ceno izdelka ali storitve in ugotovili vpliv posameznega delavca na stroške. Reševanja problema pomanjkanja informacij za pravilno odločanje se loteva zagonski elaborat Definiranje nivojskih poslovnih informacij za podporo odločanju. Njegova realizacija naj bi zagotovila aktualne in točne informacije, izboljšala komuniciranje, dostop do operativnih baz uporabnikov, povečala uspešnost in učinkovitost poslovnega sistema in informacijsko podporo vodstvu podjetja. Uresničevanje strateških ciljev podjetja, nadaljnji razvoj podjetja in spremembe družbenega sistema zahtevajo spremembe oz. prilagoditve na kadrovskem in organizacijskem področju v podjetju. Razreševanje teh problemov nakazujeta in obdelujeta zagonska elaborata Prilagoditev organizacije podjetja tehnološkemu razvoju in Dolgoročni kadrovski plan in prestrukturiranje kadrov. Zagonski elaborat Kakovost v podjetju RLV razčlenjuje vse postopke in faze proizvodnega procesa, ki vplivajo na kakovost izdelka ali opravljene storitve. Zagonski elaborat TRC Jezero obravnava ureditev rekultiviranih površin in namen uporabe že zgrajenih in načrt novih objektov. Elaborat smo podrobneje predstavili v letošnji marčevski številki Rudarja. "BREZ PROJEKTOV NI RAZVOJA" Tako je ob zaključku predstavitve dejal dr. Hauc in zagonske elaborate zelo dobro ocenil. Poudaril je, da izražajo veliko PROJEKTNA ŠOLA Dr. Milan Medved se je za vodenje šole zahvalil prof.dr. Antonu Haucu. angažiranost in aktualnost. Po njegovem mnenju vsi pripravljeni projekti kažejo tendenco zmanjševanja stroškov poslovanja, dobro pa je, da tega problema v podjetju ne rešujemo le po organizacijski strani, temveč tudi tehnično tehnološki. Temelj razvoja po njegovem mnenju predstavljajo urejenaorganizacija, informacijski sistem, kadrovsko področje in kakovost. Predsednik poslovodnega odbora RLV dr. Franc Žerdin je bil navdušen in zelo zadovoljen s predstavljenimi elaborati: tako z njihovo vsebino, širino zajemanja problemov in načinom predstavitve. "Delo v projektni šoli in predstavljeni rezultati po njej so povsem upravičili njeno organizacijo” je dejal dr. Žerdin. "Pokazali so, da je v našem premogovniku veliko odličnih strokovnjakov in veliko uporabnega znanja. Žal pa ga (še) ne znamo prodajati. Vodje projektov so prek dela v projektni šoli postali neke vrste specialisti za posamezna področja, to pa je v tako velikem podjetju, kot je naše, potrebno. Odgovornosti in dejavnosti so namreč prevelike, da bi se lahko vsak delavec spoznal na vse. Opravljeno je bilo veliko delo in vesel sem, da vasje pri njem toliko sodelovalo in ustvarilo izdelke, ki nakazujejo, kako in na katerih področjih zastaviti delo vnaprej. Največja kakovost projektne UDELEŽENCI PROJEKTNE ŠOLE RLV 1994 Ivan Bogataj, Dušan Čižmek. Igor Jevšovar, VinkoKotnik.TatjanaKrenker.Jože Krk,Sonja Kugonič, Marjan Kvartič, Marjan Lampret, Bogdan Makovšek, Vladimir Malenkovič, Zvone Markon, Sabina Movh, Franc Novak, BorivojOprešnik.SlavkoPlazar, Ivan Pečovnik, Peter Pušnik, Božena Steiner, Martin Steiner, Pavle Skomšek. Anica Vedenik, Branka Vičar, Marjana Zagode, Simon Zavšek. Kristina Zupanc, Stanka Zver šole je v tem, da smo se naučili metodološkega pristopa k reševanju problemov. V našem podjetju smo pravzaprav že znali nastaviti in na papirju razrešiti problem, opraviti zagon, še vedno pa nam manjka spremljanje izvajanja projekta. Vsi predstavljeni zagonski elaborati so takšne vsebine, da ne bi bilo nič narobe, če bi jih začeli takoj izvajati. K temu si bo vodstvo podjetja prizadevalo, vsekakor pa jih bomo vključili v dolgoročni strateški načrt premogovnika.” Dr. Žerdin se je ob koncu zahvalil vsem udeležencem projektne šole za plodno sodelovanje, vodji dr. Milanu Medvedu za uspešno vodenje ter organizatorjem tega izobraževanja za odlično pripravo, koordinacijo in izvedbo. Udeleženci projektne šole so prejeli čestitke in pisna priznanja, ki potrjujejo pridobitev znanj iz strateškega in projektnega manage-menta, planiranja in ekonomike projektov, priprave zagona projektov in projektnega vodenja. Po besedah Ace Poles, kije koordinirala delo Projektne šole, je za organizatorji eden največjih izobraževalnih projektov, ki so ga s tokratno predstavitvijo uspešno zaključili. "Zaradi dvanajstih različnih projektov je bilo primerjalno z lanskoletno projektno šolo pri tokratni veliko več koordinatorskega dela v podjetju in med podjetjem in Inštitutom, vendar je bilo sodelovanje na vseh relacijah zelo dobro,” je dejala Polesova. "Udeleženci projektne šole so bili zelo angažirani, zelo resni in so z veliko odgovornostjo opravljali naloge, ki sojih dobivali. Prihodnost je v teamskem delu, v sodelovanju in v visoki strokovnosti in vesela sem, da izobraževanje v podjetju načrtujemo in realiziramo v tej smeri.” Diana Janežič OKVIRNI PROGRAM PRIREDITEV OB RUDARSKEM PRAZNIKU IN 120-LET-NICI PREMOGOVNIŠTVA V ŠALEŠKI DOLINI ■ sobota, 3. junija, ob 19.30 v Koncertni dvorani glasbene šole Velenje slavnostni koncert Rudarske godbe ob 120-letnici premogovništva v Šaleški dolini ■ sobota, 10. junija, ob 19.30 v Koncertni dvorani glasbene šole Velenje tradicionalni koncert "okteti rudarjem” ■ sobota in nedelja, 10. in 11. junija, na mestnem stadionu atletski evropski pokal Bruno Zauli ■ četrtek, 15. junija, v Fiesi odprtje prenovljenega Doma rudarjev v Fiesi ■ četrtek, petek in sobota, 15., 16. in 17. junija, v Topolšici rudarska likovna kolonija ■ petek, 16. junija, ob 15. uri v Restavraciji Klub srečanje rudarskih reševalcev ■ petek, 23. junija, ob 17. uri na velenjskem gradu kulturni večer ob izidu knjige Zgodovina premogovnika Velenje ■ petek, 23. junija, ob 18. uri v Restavraciji Klub srečanje upokojenih delavcev ■ sobota, 1. julija, ob 10. uri v Koncertni dvorani glasbene šole Velenje svečana seja delavskega sveta RLV s podelitvijo priznanj jubilantom dela ■ sobota, 1. julija, v središču mesta promenadni koncert Rudarske godbe ■ sobota, 1. julija, zvečer v Smučarsko skakalnem centru nočna tekma v smučarskih skokih za rudarsko svetilko ■ ponedeljek, 3. julija, ob 8. uri na Titovem trgu začetek parade ■ ponedeljek, 3. julija, ob 9. uri na kotalkališču osrednja prireditev ob rudarskem prazniku in 120-letnici premogovništva v Šaleški dolini - 34. Skok čez kožo ■ ponedeljek, 3. julija, ob 11. uri pri Restavraciji Jezero začetek družabnega srečanja NOVICE OBNOVLJENA STEKLENA DIREKCIJA Da se "steklena direkcija” imenuje upravna zgradba velenjskega premogovnika na Rudarski 6 v Velenju, ve veliko Velenjčanov. Zgradba je po zunanjem izgledu nekaj posebnega in je za takšno veljala tudi leta 1963, ko je bila zgrajena. Med letošnjimi prvomajskimi prazniki je prvič, odkar stoji, doživela večjo obnovo, tako da vsaj na zunaj izgleda kakor nova. V desetih dneh je bilo opravljenega veliko dela. Zapisovalec zgodovine velenjskega premogovnika Anton Seher nam je povedal, da je bil projektant zgradbe Aleksej Janušič, vanjo pa naj bi se ob dograditvi “naselili” gradbeni projektanti premogovnika, vendar ti v njej niso nikoli bili. Maja 1963 se je namreč v njeno prvo nadstropje preselil del uprave premogovnika iz prejšnje uprave (to je iz sedanje občinske zgradbe, ki je to postala prav takrat), v drugo nadstropje pa uprava Elektroenergetskega kombinata v ustanavljanju. Tako je bilo do leta 1966, ko je projekt EKK dokončno propadel, stekleno direkcijo pa je v celoti zasedla uprava premogovnika. Takšen je en del zanimive zgodovine te stavbe, drug, še bolj zanimiv del, pa je razkrila letošnja obnova tega objekta. Celotno koordinacijo in nadzor nad obnovo je vodila in izvedla Strojna energetska služba in njen vodja Franc Pečovnik. Z začetkom obnovitvenih del so bile ugotovljene številne projektantske napake. Radiatorji so bili vgrajeni v podokenske omare, s čemer je bila izničena sevalna toplota in ovirano ogrevanje s kroženjem zraka. Na podokenskih omarah in na fasadnih elementih za radiatorji so bile azbestne plošče, kar j e v nasprotj u s pred- pisi, saj azbest lahko povzroča rakasta obolenja. Okna so bila izjemno težka, okvirji oken leseni, okovje pa poddi-menzionirano, zato so se okna povešala in slabo zapirala. Čistitijihjebilo mogoče le odmontirana. V podokenskem deluje zastajal kondenzat, zato so leseni deli in polnila iz iveric že zgnili in so kar vpili po adaptaciji. Med okenska stekla so bile vgrajene rolete, zato so okna delovala kot sončni kolektorji in se je notranje steklo segrevalo tudi do 56° C. Stik med okni in stropnimi ploščami nikoli ni bil zapolnjen, zato je bil po zgradbi stalen prepih. Vse elektro napeljave za moč so bile projektirane in izvedene brez ozem-ljitvenega voda in so bile zato požarno zelo nevarne. Priključnih mest je bilo malo, zato so bili električni aparati in stroji priključeni prek kabelskih podaljškov in razdelilnikov na teh podaljških. To je še dodatno ogrožalo požarno varnost objekta. In za nameček so bila vsa dela izvedena izredno površno. Prav zastrašujoče stanje, ki pa ga je načrt obnove dokaj dobro rešil. Za izvedbo vseh načrtovanih posegov je bilo na voljo zelo malo časa. V desetih dneh, med prvomajskimi prazniki, so bili v celoti odstranjeni prvotni fasadni elementi in vgrajeni novi. Ti so sestavljeni iz oken s plinsko polnjenimi stekli in “stopsol” prevleko na zunanjem steklu, ki za okoli 60 % zniža ogrevanje stekla s sončnimi žarki. Podokenska in nadokenska polnila so sedaj iz obstojnega plastičnega materiala in satovne izvedbe, da so dovolj izolativna. Vse rege so zalite s purpenom. V celotni zgradbi so po podokenskem delu položeni kabelski kanali, v katere so vgrajene vse močnostne napeljave in napeljave za telefonijo. Ko bo izbrana prenosna mreža, bodo vanje vgrajene tudi računalniške napeljave. Vsi radiatorji in napeljave centralnega ogrevanja so sedaj vidni. Celotna tehnična rešitev adaptacije je bila izdelana v našem podjetju, in sicer v strojni energetski službi v sodelovanju z Dragico Kotnik, Francem Druksom, elektro službo RLV in podjetjem AJM s Kozjaka nad Pesnico, kije bilo izvajalec del. Elektronapeljave za moč je izvedel ESO Montaža, napeljave za telefonijo pa ESO Telekom. Mizarska dela so opravili delavci Mizarstva, pri demontaži fasadnih elementov, nakladanju, razkladanj u in urejanj u gradbišča pa so veliko dela opravili delavci obrata HTZ - gradbene dejavnosti in vzdrževanja. Pleskarska dela je opravila firma Herman iz Prebolda, delavci delavnice zaščitnih sredstev obrata HTZ pa so položili pode in zašili zavese. Stroški obnove steklene direkcije so bili okoli 32 milijonov SIT, kar je glede na obseg izvedenih del optimalen znesek. Obnova je bila izvedena v dogovorjenem času in gotovo v zadovoljstvo vseh, ki imajo delovne prostore v tej zgradbi. Kot menijo v strojni energetski službi RLV velja zahvala vodstvu podjetja, ki je obnovo omogočilo, in posebej vodji gospodarskega sektorja Dragici Kotnik za odlično sodelovanje pri pripravi tehnične rešitve obnove. Diana Janežič NOVICE SONČNI PARK BO SPET ZASIJAL Lani decembra je bil v časopisu Delo objavljen javni anonimni natečaj za izdelavo idejne oblikovalske in programske zasnove ureditve Sončnega parka v Velenju. S tem je bil storjen prvi korak k razreševanju enega najbolj bolečih in sramotnih problemov v mestu - mestnega parka ob Kidričevi cesti, ki je bil zgrajen konec petdesetih let v glavnem s prostovoljnim delom Velenjčanov in je dobri dve desetletji žalostno propadal. Športni tereni mestnega stadion ob Škal- Po določitvi vrstnega reda in razdelitvi s*tem jezeru 50 bili 22. aprila lani ob-nagrad je komisija odprla še ovojnice z novljeni in posodobljeni predani imeni avtorjev prijavljenih del. Ustvar- svojemu namenu. Letos pa bo jalci prvonagrajenega elaborata so avto- uresničena šc dolgoletna želja vseh upo-rica Ana Kučan, dipl. inž. kraj. arh., rabnikov stadiona, predvsem obiskoval-soavtor doc. Miloš Florjančič, dipl. inž. cev nogometnih m atletskih prireditev -arh. ter sodelavca Domen Šega in Gregor zgrajene in pokrite bodo nove tribune. Vres, oba študenta krajinske arhitek- Ta izgradnja je bil zahteven tehnični in ture. finančni projekt, na katerega smo se v Celoten potek natečaja in njegovi rezul- Velenju dolgo pripravljali in pred začet-tati so bili predstavljeni ob odprtju kom izgradnje predvsem skušali usk-razstave najboljših idejnih rešitev v laditi želje z možnostmi. Investitorji galeriji Kulturnega centra Ivana Napot- projekta so Rudnik lignita Velenje, podrt ika v petek, 5. maja. Razstava je bila jetJe GOSI in mestna občina Velenje, odprta do 17. maja in je bila namenjena Vsi resno računajo, da bodo ob tem us-javni predstavitvi idejnih zasnov obnove Pe*i na razpisu za dodelitev republiških Sončnega parka, pa tudi sprejemanju sredstev za izgradnjo športnih objektov, kritičnih pripomb, dopolnitev, novih na katerega so se prijavili februarja letos, idej. Kot sta na odprtju razstave in pred- Na novozgrajenih tribunah bo prostora stavitvi projekta soglasno dejala pre- za 1800 gledalcev, od tega bo 1500 Slavnika investitorjev dr. Franc Žerdin sedežev pokritih. Predvidena slovesna in Srečko Meh, naj bi bila še letos predaja tribun njihovemu namenu bo v S predstavitve elaboratov naročena in izdelana projektna soboto, 10. junija, ko se bo na mestnem dokumentacija, obnova parka pa bi se stadionu začelo tekmovanje za evropski Ob razpisu natečaja je bila imenovana lahko začela v letu 1996. atletski pokal Bruno Zauli. komisija, ki so jo sestavljali dr. Franc Diana Janežič /