VijTikjl t Sdraianfli drisHb. Velja "ta tm Za pol lata........... Za New York celo leto. Z« inozemstvo celo leto. list si©v«w&& delavcem v Ameriki Pfe lafgllt Slovenia* Daflj In tke United Stat««« ivery lay Except Sundayi and legal Holidays, r 75,000 Readers, m TELEFON: J876 CORTLANDT. Entered as Second Glasi Matter, September XI, 1903, aft the Fost Office at Hew Yortc, H. Y, ■ate the Act if Oong prMi of March 3, 1879. . TELEFON: 4687 CORTLANDT., NO. 53. — ŠTEV. 53. NEW YORK, MONDAY, MARCH 6, 1922. — PONDELJEK, 6. MARCA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. REŠKI DOGODKI IN GENOVSKA KONFERENCA IZGLEDI ZA IZBOLJŠANJE EK ONOMSKEGA POLOŽAJA V EVROPI FO OGROŽENI VSPRIČO NAJNOVEJŠIH RAZVOJEV NA REKI IN MOČNEGA SPORA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. — RIMSKI KABINET BO BAJE VPRIZORIL ODLOČNO AKCIJO. — SIGNOR CASTELLI JE BIL POSLAN NA REKO, DA PREIŠČE ZADEVE.'— POROČA EDWIN L. JAMES. Pariz, Francija. •"*>. marca. — ,v> so zavezniške \lade objavile ski:ennje treh inetlzavozniških so-s»;.nkov za prihodnji teden, na kali rili naj I*] se razpravljalo o |i-''L'ramii .'^Povske konference, .m* prišla z Reke novica, da. ko se /ivikili t it'll presenetljivi dogodki. Reiki predsednik Zanella, na-'> 'tiik proste reške države, ki Jo i lila vstanovl.ieiia na temelju po-«.c.«Um' sklenjene nv-d Italijo in •7tigroslavij i \ Rupalto, iiil y>o-^uijii s svii i.*ira mes*a, irj najvišjo i 1 last. so prevr*-li fašisti, ki so »1«»-ril: cVoj«» poverilo i/ Italije. K ;n ti t, I a da obstajati brc« zaledja ter so vedno plen pohlepnosti sosednjih dežel. Ozrimo s? na Reko. Gdansk. Yilno. Tanger in Carigrad. Vsako teh mest predstavlja neposredno I nevarnost za inir Evrope. Vsa fa j r 'esta bi morala pripadati temu | ali onemu r.arodu in celo če bi bil ( s tem žaljen narodnostni čut gotovih ijndi. Kakorbitro bi prišla Keka v roke hali je ali pa Jugosla-\ ije, bi takoj izginila s prvih strani evropskih listov. Kar s.- ti-e priprav za genovsko konferenco, se vrše slednje naprej. eepr.iv ni nikomur znano, udaj bo konferenca faktirno Lahke se domneva, da se na vadi. so tudi v tem _ t pomagali italjanski niop-riški častniki fašistom in laska ! vršila je poslala narffiljne častni-j ne bo vršila dne 10. aprila, ko? pr»-iš''ejo celo zadevo. bilo d o k«-žen o. 8. marca se T»o-Parizu finančni mi- V neketu snoročdu na Matin, k! \ do sestali j«- dospelo i/ Belprada, s«* plast.»Jii^rri zavezniških narodov, da pre da ie ptekinila jugoslovanska vb«- motrijo vprašanje razdelitve nem-da vsa p«>•.-.)janja z Italijo glede ske v-i.ine odškodnine in da spra-l.i'iii'in' izvršitve rapallske pogod- j vijo s tem s poti eno izmed spor-! Mogoč« ie kaki zveza med,11''- *ii prekinila službo pouličnih kar, !io zadeva Reke definitivno nrav- hvaležno vsa kraljevska od-»električne sile in vodovoda, je po- S0YJET! PRIZNALI RUSKE DOLGOVE Čičerin je izjavil uradnikom ameriške pomožne administracije, da bo plačala Rusija vse svoje dolgove. D'ANNUNZIJEVI LEG IJONARJ! NA REKI Meseca aprila bodo postavili v Washington!! krasen spomenik v spomin generalu Grantu. Spomen lk je izdelal kipar Henry M. Shrady, kojega slika je spodaj v okvirju. FAŠISTI IN PREJŠNJI D ANN UNZIJEVI LEGIJONARJI SO VSTANOVILI NA REKI PROVI ZORIČNO VLADO. — ČUDNO STALIŠČE ITALJANSKE VLA DE. — MINISTRSKI PREDEED-NIK FACTA IN MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE SHANZER STA SE POSVETOVALA GLE DE POLOŽAJA. Washington, I). C., 5. marca. >ovjetski minister za zunanje zadeve. Čičerin. je izjavil, da namerava njegova vlada priznati \se obligacije Rusije, vključno one, katere si je naprtila Rusija ped vlado carjev, Albert Johnson, načelnik ameriške komisije za bližnji Iztok, ki je tekom pretekle jeseni potoval po Rusiji, je dal tozadevne informacije senatnemu odboru za poljedelstvo. Izjavil je naslednje: — Tekom svojega bivanja v Rusiji sem imel priliko govoriti z vsemi oficijelnimi voditelji sedanje Rusije, predvsem s Ciče-ruiom. ki mi je rekel, da nI imela sovjetska Rusija nikdar namena odkloniti mednarodne obliga-cije Rusije, prevzete pred zadnjo revolucijo. Cičeria je rekel, da hoče ruska vlada plačati slebrui cent in tudi vse dolgove, katere je napravilo carska ruska vlada. Sedanja ruska vlada je pripravljena pogajati se glede plavanja teb dolgov, a hoče pri tem uveljaviti svoje protiterjatve, ki ptredstavl jajo seveda ogromno svoto. Rim, Italija. 5. maica. — Laški fašisti in prejšnji legijonarji znanega :taljanskega pesnika I)'Annunzija, so vstanovili predvčerajšnjem na Reki novo vlado, r-item, so strmoglavili vlado-predsednika Zanelle. Nova piovizorična vlada je sestavljena i/ prejžnili članov D 'Annunzi jevega narodnega sveta. Policijsko službo v mestu oprav ljajo laški Icarabinjerji in številni bataljoni laške armade so koncentrirani pt i mejah, proste rešite države, da preprečijo nadalj-ne izbruhe. Na Reko je bila odposlana laška križarka 4 Mirabellc-'. ki je bila prej del D "Annunzi jeve-ga brodovja. Zandla je bil izvoljen načelni- GENERALNA STAVKA V MEXICO CITY ZVEČER "BUM" — ZJUTRAJ MILJONAR. Stavki električarjev v mehiškem glavnem mestu se bodo pridružili tudi uslužbenci v drugih industrijah. r a.na. V.i obeh f t ranch meja vzbuja :Mie R» k;i sti jNfi. ki ne obetajo ni-i"e -ar dobrega za gospmlarsko jl l ovanja. kljub zaslugam, katere j si je st<>kel za državo. k: se bo vršila v Ge- lonferent novi. Žalostno vprašanje Reke vzbu-zop.-t eokrat jvizornost na na- pd Ški d ihv kat' VRNIL KRALJU NJE. ODLIKOVA- >ta*a sedaj očividna Vse kaže. da se bo stavka razširila. JS'.tab pied neredi je napotil vjado. da je poslala v službo vet nadaljuili oddelkov, oboreženih s strojnimi puškami. Nikakili vel--ijiii izgredov pa ni bilo zaznamo- Vancouver, B. ('., 5. marca. V protest proti nadaljnemu po- (vati do včeraj popoldre. šiljanju "prejšnih angleških voja-J Glavna električne, naprava v na pravd i m vezni- |kov v Canado je vrnil Charles Nexaca posluje še vedno, a stav-Irzavniki. ko so izvedli pre-[person angleškemu kralju odli-ll arjem se je posreči« » prekiniti '.t» o s a mood loč i tvi na-.kovanja, katera je dobil za ju-j obratovanje v številnih posredrih v dov. Mesta, kot taka ne morejo raško obnašanje tekom vojne. VEZUV JE ZAČEL BLJUVAT1. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah UrrioJeJ« p« akU ceni. uomUIto Im Utra. TtonO m Me nate cmm sleče**: Jugoslavija: Hmipo6UJ» a* sadnje pošte kt Uplafaije "Kr. poitni Mortal araC* "Jadtsula hatka" w LJaUjaaL 300 kron----$1.20 1,000 Kron ... $ 3.90 400 kron----$1.60 5,000 kron____$19.00 500 kron----$2.00 10,000 kron____$37.00 GImmb naredbe aiaiitntTi sa poHm ia brzo|»T t JaeoaUvlJI •odaj anih tam Mkumti bmIm potom polite edinole r dijak; a taalte Mil kna« bo »taae Italija in aaeedeno ozemlje: 500 iir 1000 lir 50 lir......$ 3.20 100 lir......$ 6.00 300 lir......$17.40 NemAka Avstrija: hi fapUiada $28.00 $55.00 ■Adriathwiw B*mk aa Sadi TeUkaosklh raelik v toCaju IzplainJeaM sedaj ▼ Avstriji mbm •BdrikiMke dolvje, Našo pristojbina Ta vsako posamezno aafraitlo do $lt— masa M ttnUrr; od $1«.— de po I L—; ta aa Težja aa- fcazila po S centa od dolarja. Pod istimi pogoji izstavljamo tod! doiar-tcke in rttke dolarje v Jugoslavijo in v Italijo. Vi p stajah, s čemur je oila ddorna pn irgana dobava električne sile v glavnem mesta. Zgodaj v.e-raj ; ^utraj je bila pr^ "njena glav na dobava vode za glavno mesto in bati se je, da bo mesto dejanski brez vode v teku par dni. tče se ne bo med tem časom posrečilo doseči sporazum. Veliko se govori o splošnem s:mpatijskem štrajku. Šoferji, ki so v pričet ku tedna uravnali svoje spore z delodajalci, so dali izraza svoji pripravljenosti, da se \ deleže splošne stavke in telefon-shi uslužbenci so baje sestavili nove zahteve, katere nameravajo predložiti. Za slučaj, da bi se jim ne ugodilo, nameravajo za-stavkati. Boston, Mass., 5. marca. — !»rez dela in brez pennyja v žepu, speč na klopi v Blaokstone parku v oni noči -iu naslednjega jutra lastnik (premoženja v znesku 100 j tisoč dolarjev, velike luše v Adelaide, Australia, ter velikanskega posestva na deželi, — to je čudna metoifloirfoza usode, ki se je za vršila pri George Hasthigsu. ki je živel preje v Philadelphiji, Pa., a sc je zadujili par me?»ecev potikal po cestah Jkwtona v družbi drugih nezaposlenih. Preti par dnevi je šel k Salvation Army ter izjavil, da se hoče poboljšati ter pustiti pijačo. Kljub temu pa ni hotel spati tam ter odšel v park. Tam je bil aretiran, a zjutraj izpuščen, ko je izjavil. da mu bo Salvation Army preskrbela delo. Kmalu nato je prišel na postajo neki odvetnik, ki je hotel izvedeti, kje je Hastings. Povedal je, da mu je neki stric v Avstraliji zapusitil dvajset tisoč funtov ter veliko posestvo. Har itings bo sedaj odpotoval v Avstralijo, da prevzame svoje posestvo. Srečen človek! Napolj, Italija, 5. marca. —-Ognjenik Vezuv je začel znova bljuvati. Ponoči so čutili prebivalci močan potres, proti jutru je pa vlila iz žrela lava. ki je pokrila stotiso5 kvadratnih čevljev J INDIJSKI VOJAKI TAJO. SE PUN- posesti mesta tev zavzeli brzojavne urade še pre dno jim je mogla policijska sila Zanelle nasproto-vat*. ' Z.inellijevi vojaki so 4->ili dobro založeni z orožji-m in munieijo ter so bili trdno umerjeni, da bodo kos vsakemu odporu Kljub temu p;i jo hil naval porr.ih sil tako velik, da so se morali vladni vojaki in policisti vmnknit'. Poslanec Giunti voditelj 1'aši-bV.)v, je zajci nek: motorni čoln laške arma-le v opatijskem pristanišči. ter ni eel s.v.-tj; ti na vladno palačo. Približno trideset izstrelkov je bilo oddanih na \ladno palačo, ki je bila močno poškodovana. Laški kom reške vlade z veliko večino j torpedni čolni, ki si, ležali v re-pri volitvah, ki so se vršile pre-Ukem pristaaisiu, sc zaplenili ta tek lega aprila in po zavrsenem j niotorni čoln. u iaškitn mornarjem preobratu ni hotel zapustiti svo-, So ga zopet iztrgali iz rok fašisti. Allahabad, Indija, 5. marca. — ' Pionier" poroča, da so se spnn-tali vojaki 14. in 19. Pandschab regimenta. Oba regimenta sta se v svetovni vojni jako odlikovala. Veliko vojakov je dezertiralo. P K A T I K E. ŠVICARSKA SEKTA NOČE PiLAČEVATI DAVKOV. ENO LETO HA&MNGOVE ADMINISTRACIJE. Washington, D. C., 5. marca.— Prvo obletnico svojega delovanja kot predsednik je praznoval Harding v Beli Hiši, zaposlen z nujnim delom. Njegov osebni zdravnik general Sawyer, je rekel, da si predsednik ne privošči dosti zabave ter mu je na-svetoval. naj odputuje koncem tega meseca na jug. * Predsednik Harding je odgo veril na vprašanje, ka je napravil tekom preteklega leta: — Rekordi administracije go-v jre sami zase. Slaba administracija bi bila, če bi blo treba najvišjemu eksekutivnemu uradniku govoriti za njo. Ženeva, Švica, 5. marca. — An touijanei, nova verska sekta, ki je v številnih ozirih slična veri mormoneov, so prišli v konflikt z oblastmi radi davkov. Ena izmed voditeljic te sekte, neka Mme. Barni in njene tri hčere. živeče v bližini Lucerna, so potrgale obleko raz sebe in vse štiri so planile nage v jezero, ko je prišla policija, da jih aretira v namenu, da skolekta davke. Policija pa je port ognila ženske iz vode, jih zavila v plahte ter jih odvedla na gorko v policijske zapore. Voditelji, ki imajo svoj glavni stan v Curihu, pravijo, da se zavzemajo za gotovo obliko komunizma ter da ne verujejo v zakon v taki obliki kot je uveljavljen sedaj. TRIJE MRTVI ?RI EKSPLOZIJI. Či ta tel jem naznanjamo, da smo sprejeli par tisoč iztisov "Družinskih Pratak ' Eji iztis stane 20 centov; 25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York City. Pošiljateljem denarja na Emporium Pa., 3. marca. — Ena izmed naprav Graselli Ponder Company, kjer se izdeluje di-namit. • je včeraj zletela v zrak. Trije delavci so bili na mestu mrtvi. dva pa sta bila nevarno poškodovana. Pri kr. poštnem čekovnem uradu v Ljubljani smo izpoBlovali, da dobimo vbodeče za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom nasi o vi jen ca ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno s tem ne bomo za-naprej vec razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dneva, ko je bil odposlan denar iz Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali sa vsa* ko denarno pošilja tev, ki smo jo prejeli dne P. decembra 1921' ali kasneje, izplačilno potrdilo ■ podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat le počasi z zadnjih poif nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, kjer se zbirajo in šele nato odpošljejo ▼ Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre* jemno potrdilo oziroma kakorhi-tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do sedaj. Frank Sakser State Bank. j c.'a ormaeega mesta. Ministrski predsednik in minister ra zunanje zadeve Schanzer sta sestala včeraj popoldne, da razpravljata o vprašanjih, tikajo'-ill so zadnjih razvojev na Reki. Vlada je poslala Še istega večera na Reko komendatorja Castellija z navodili, naj skuša preprečiti nadaljne spore ter dovesti do sporazuma med nasprotujočimi si si ranicami. Polecr njega je poslala vlada tudi dva vojaška zastopnika, ki se bosta vdeležila pogajanj. Več tednov agitacije se je vršilo pred st nnogla vi jen jem Zanelle. katerega so dolžili. da je bolj za Reko kot pa za Italijo. Razen ostrega narodnega boja med la-škimi rmeksijonisti pristaši Zanelle, ki f-o se zavzemali za avtonomijo, s t obstajala tudi ostra lokalna politična nasprotstva. Ta nasprotstva so bila vzgojena po povratku Zanelle na Reko potem, ko se mu je posrečilo pre- j skrbeti mestu dvesto miljonov lir posojila. Se istega dne. ko je objavil svojo uspešno transakcijo, je neki ne-nor:i atentator vrgel bombo na njegov avtomobil I:i od onega dne naprej je poslajal spor z vsakim dr.em ostrejši. List II Mondo pravi, da bo posredovala laška vlada v namenu, da nanovo ustanovi red ter zavaruje življenja in prostosti reških prebibalcev, dočim se bo nudilo mestu pr-Mko. da izvoli novo vlado, ki bo imela dosti moči in avtoritete, da podp-ra samo se7>e. Dostavljajo, da Vodo laške oblasti vzdržala strogo nevtralnost vspričo nasproiujot ih si krajevnih strank in da bo omejila svoje aktivnosti na zajamčfnje reda in prostosti tekom volitev. Minister za zunanje zadeve •Shanzer je zanikal poročilo, da je dobil od jugoslovanske vlade protest radi dogodkov na Reki. Dam« so prišla podrobno poročila glede bojev, ki so se za vršil i predvčerajšnjem na Reki. Izza jutra so se nahajali fašisti, legijonarji in republikanci v ki so na dal je vali z obstreljevanjem palače. Končno so hranitelji palače dvignili bele zastave ter poslali signorja Sterehicha kot mirovnega poslanca k fašistom, ua se pogaja gii do predaje. Zanikano je bih- poročilo, da je bežal "anella iz svojega mesta. Najnovejša poročila pravijo, da re še vedno nahaj i v vladni palači in sicer v isti sobi. v kateri je bil D'Annnnzio lahko ranjen tekom napada laških čet, katere je poslal proti njemu laški min. yredsednik Giolitti leta 1920. Zanclla je podpisal ugotovilo, v katerem je izjavil: Slovesno izjavljam, da se hoeem za vedno umakniti iz javnega življenja na I?«ki ter se odpovedati vsem asp i rac i j a m političnega značaja. Obljubljam s častno besedo, da se ne bom nikdar, direktno ali indirektno vdeleževal javnih zadev na Reki ali pospeševal propagando ali katerokoli akcijo, ki bi bila nasprotna laškim idealom in fispiracijam na Reki. Priznavam kot legitimno suvereno silo odbor narodne obrambe ter izjavljam, da se ne bom smatra! vrednim civilizirane družbe, če bi ne bil veren tem svojim obljubam. Fašisti In legijonarji so organizirali ledno silo na Reki ter napravili red. T vikom bojev so izgubile Zanel-1 i je ve sile tri ljudi, petdeset jih je bilo pa ranjenih. London, Anglija, f>. marca. — Neko poročilo na Central News iz Rima pravi, da se je vkrcal prejšnji predsednik reške republike na nek > laško bojno ladjo. Spremlja L-a Mario Blazieh. njegov tajnik za notranje zadeve. O POTOVANJU. KONEC OSEMLETNEGA POTO VANJA. Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskfii parrikih Že več mesecev naprej razprodan. Že 6edaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge mesece. Le malo prostorov je Še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. Frank Sakser Stote Bank. Albany, C.'a., 5. marca. — Po več kot osmih letih potovanja 7.0 celem svetu sta se brata Russell in Viktor Vanderberg vrnila k svojemu očetu v Elizabeth, N. .T., Iti ju je ves ta čas željno pričakoval. Pred par ledni je bil v Eufa-la, Ala. aretiran neki človek adi potepuštva. Policijski načelnik tega mesta je izprašal moža. ki je izjavil, da je pred osmimi leti zapustil svoj rojstni kraj. ker se je spri s svojo družino stanujočo v Elizabeth. Policijski načelnik je brzojavil v Elizabeth, odkoder je prišlo poročilo, da je njegova povest resnična. S svojim bratom vred, ki ni bil aretiran, se je vrnil domov, kjer je oba pričakoval postarni oče. « GLAS NAftOPA, <5. MARCA 1922 "GLAS NARODA" •LSVKN1AM DAILY 'flAJII IAUU, Iz L#UK SBNBDIK. Ti Gwttanii Cir»8f»tlt« airf ri Manhattan, •f Abm Officiant N*w York City, N. Y. r«kl tea lxvzamM Mdalj la p*azitlkav. lata valja Hal aa AmarIfca .a Mu002a Za Naw York za aaio lata M pol Mt atva ml aala t««a 9TM •lv 9TM _ Influenca v Sloveniji Ise čira dalje bolj širi. V velikem številu slučajev se pojavlja v zadnjem času na Dolenjskem, zlasti v ribniški -dolini. Tudi v Ljubljani je le malo rodbin, katerim je ta neljubi gost doslej prizanesel. LA« N A R • • A (Votes of tko Feea*e> Day i»M)1 ogimia, da bi prišla odkrito na površje ter na-|v Ljubljani in Mariboru gostihti-povedala Jugoslaviji vojno v namenu, da pobaše v j ears ko šolo, ki bo imela skraja svoj nenasilni žep *še to', kar je preostalo, so navalili;«"*0 pozneje j ta Ji«-ko ter iztrgali vlado iz rok od naroda izvoljenega predsednika. Zanella, čeprav velik italijanski patriot, je prišel do spoznanja, da ne more s frazami nasititi praznih želodcev. Videl je, kako propada Reka rnnio v istem zna- menja 'talijanizma, v katerem je bil "odrešena1 Nedavno cvetoča reška Inka je pričela propadati. je imenovan namesto nevarno o-in pogibelj Reke so pospeševali na vse mogoče načine bolelega Franca Kosela posestnik ravno isti "italijanski" tržaški trgovci, ki so bili rav-|Anton Pratnekar. notako silno prizadeti od 4 4 odrešen j a". Pšenica je cvela Trstu, dokler je bil avstrijski, kajti celi ogromni trgovski promet stare Avstrije in tudi deloma Nemčije se je vrši! preko Trsta. Kdor je poznal Trst v časih pred vojno, se je moral diviti, kajti vsepovsod je bila prosperiteta kot je ni bilo opaziti v dosti drugih izmed svetovnih pristanišč. Trst pa je trpel še v onem času na eni bolezni in ta bolezen je obstajala v — italijaniznm. Šovinistični krogi, ki so se polastili vlade v mestu, s skrivno protckcijo avstrijske vlade, so bili mnenja, da bo Trst uspeval boljše, če bo plapolala nad njim italijanska t r i k ol ora. Vsak pameten človek — in med njimi je bilo tudi dosti treznih Italijanov, — pa je vedel, da je Trstui namenjena pogibelj v trenutku, ko bo postal italijanski ter odločen od slovanskega zaledja. Svetovna vojna, s pomočjo katere je hotela Italija razširiti meje svojega heraškega imperija prav do tev-toburških gozdov, je imela za posledico stvari, o katerih se italijanskim imperijalistom niti sanjalo ni. Prišli so do spoznanja, da ni mogoče naroda vzdržati pri življenju le s frazami, temveč da je treba tudi jela in dela. Kjerkoli je zaplapolala italijanska trikolora je bil povsod propad, beračija in znižanje življenskega standarda. O tem nam lahko povedo lepo povest naši lastni rojaki, ki so bili deležni italijanske nadvlade. Trst je pričel propadati in sebična "italijanska" signorija Češkoslo vaškem. Požar pri Prevojah. Ogenj je vpepelil hlev in pod posestnika Antona Osolina po domače Tcmca v Št. Vidu pri Prevo- jah. Ogenj je nastal vsled nepre- Z? ^ zunaj dodelan, bo v vidnosti. Sreča velika za sosede, kras eerkvi< ob kajteri stoji. _ Letos smo pa naročili bronaste zvonove za župno cerkev, za enkrat samo dva, ker enega že imamo, ki bosta stala skoraj 400,000 kron in sta že v delu. Za podružnico sv. Štefana v Utiku tri manjše bronaste. fsedaj je prišla tudi še soseska ftkaručna, ki noče nikjer za-ostati in je tudi naročila bronaste zvonove. Žalostno je bilo do sedaj posebno ol) praznikih, ko je bing-Ijal samo en zvonček. Naši ljudje pa. ki so globoko verni, tega niso mogli več prenašati. K vsem slovesnostim je zvonemje neobhodno potrebno. Kako so navdušeni za čast božjo, nam je dokaz, da so navadni, - seveda trdni kmetje i/ Vodie prispevali po IS.000, 15,000, 12.000 kron itd. in to brez izjeme vsi. Zvonenje bo krasno, moderno ubrano. In ko pride v Vodicah k tem trem še veliki zvon s 3000. kg teže, bomo lahko zopet, bolj kot nekdaj, ponosni na svojo cerkev in zvonove. Peter Zgaga Vzhodna ;; mriška obal je sila (Itijga. in veliko stražnikov bo tr^ba. da izsuše stoprocentne vrelce, ki razen slane vode pljuskajo ob našo obal. Ameriška vlada bo uporabila večino svojih torpednih rušileev. podmorskih ?n kanonskih čolnov v boju proti štempiliarjem, kateri so trdno prepričani, da je bre* j žgane pijače ogrožena ameriška prostost. Vse morske poti bodo močno zastražene. liaje ne bo moglo ni- SlugnalnttatiBfea Ustanovljena 1. 1S08 Kalni. Sr&turta Inkoroorirana L 1900 1 GLAVNI UI?.AD v ELY. MINN. ima galerijo iz železobeto- stoproeentnega kapniti Gostilničarska šola. Zveza gostilničarjev, hotelirjev in kavarn ar je v ustanovi v s vrh o strokovne izobrazbe gostilničar pa se primerno razširi. Pri volitvah v trški zastop v Mokronogu je zmagala napredna lista z veliko večino. Tudi namestniki pripadajo napredni stranki. Za občinskega gerenta v Mežici Za dekana evangeljskih občin v Prekmuriu je bil soglasno izvoljen gospod Štefan Kovač, protestantovski pastor v Murski Soboti. Naše kmetijsko šolstvo. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu ima v vseh treh letnikih 52 učencev, vinarska in sadjarska šola v Mariboru ima v dveh letnikih 47 učencev m kmetijska 'šola v St. Jurjn ob juž. žel. ima 26 učencev. Na vseh treh šolah je!-torej skupaj 125 učencev. Za g-ospodinjske tečaje vlada po deželi veliko zanimanje, predvsem v Savinjski dolini in na Gorenjskem. Gospodinjski tečaji, ki se zdaj vrše, so dobro obiskani. Nova tovarna v Mariboru. Tvrdka "Kristal" je ustanovila v Mariboru tovarno za ogleda la in za brušenje stekla. Raznoterosti iz Evrope v Ameriko. Sedaj gre !e za to ■; in na dnevnem redu S" najrazličnejše razprave) kakšno zastavo bo razobesila ta iblntajska policija. Po mojem mnenju bi bil najboljši znak : kip svobode do ust potopljen v ^odo. euzeljnom v ust h, napeljanim s kentuških gora. "Wannn denn in die Feme ure i fen ..." s , 49 Import r: j.i če iz Evrope naj se prepove in prepreči. Dolžnost vlade je poskrbeti, da ^e bodo tukajšnji but lega rji pošteno preživeli. « * Kmalo s - kodo začeli pojavljati besednjaki, \ katerih ho za hpse-osestev, imel je ])a smolo in vedno izgubljal. Na ta način jc zapravil tudi poltretji miljon frankov uverjenega mu denarja in je bil zato zaradi defravdacije aretiran. Aretacija je vzbudila v vsej Belgiji ogromno senzacijo, k^r je Duvver igral v svoji t ran ki jako veliko ulogo. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poffijja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov In bolniška spričevala naj ae ptišilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Je-'nota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor tell f-ostati član te organizacije, naj ae zglasl tajniku bljtf^epa društva J. S-, K. i. Za ustanovitev novih društev m pa obrnite na gL tajnika. Novo druftvc se bthko vstanovl a 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Jugoslovanski dijaki na Poljskem.[tekt l"jnar l>yetrvr». fire za neko \z Beograda j>i»rceajo: .1 ugoslo-J baziliko iz ."> stoletja, ki bila vauski dijaki, ki so zaradi visoke- razrušena v s. stoletju. Rezultati jia kurza češkoslovaške krone za- raziskovanj s«' objavijo v izvestju pustili praško univerzo in prispeli avstrijskega arheološkega instituti. februarja v Krakov, so bili tam ta, vse stroške bi pa kril danski prisrčno sprejeti. Ti /lijaki bodo■ kulturni fond (sklad' svoje študije nadaljevali na kra- kovski univerzi. Tvornicn eksploziv na Hrvatskem. "Titanit*" delniška družba za kemično industrijo v Zagrebu je Pravilnik za kmetijske šole. V ministrstvu za kmetijstvo je podpisan pravilnik o ureditvi kmetijskih šol v Jugoslaviji. Nn-h'trateh šol je v prvi vrsti gojitev sadjarstva, vinogradništva, xiada- dobro sredstvo za razredčenje pre i začela v svoji tvoniici v Karlovcu ljt. pou,k 0 precMevanju vina Tu bivalstva. . ; pod nadzorstvom pristojne oblasti Avtomobil se mu pravi. proizvajati razne eksplozive, ki se V osemnajstih mesecih je ubit uporabljajo v rudarstvu, industri- avtomobil v Ameriki 91.000 oseb. ^ >-' b-zniškik in drugih grad- 48,000 ameriških vojakov je pa Produkt tvorn.ee padlo v svetovni vojni. To bi bila krasna ideja za čin- n"k o demokraciji. * ^ * * Slovenci smo veliki reveži na humorist ičuem poljn. Posebno ameriški Rlovenei. titanit eksploziv, ki je i>ri i>re-vožnj? popolnoma. nec»pasen. . i i za gospodinjski pouk se mora s!:r'>e?i v T»*ii šolah. S:avka v lesni industriji v Dobr-linu, pri kateri je zaposlenih tudi nino-| iro Slovencev, je končana. Med J pod.jetieni in delavci je prišlo do zadovoljivega sporazuma po po->red<»van.iu ministrstva za soeial-itiko. Kako varovati roke. Če se pripravljate na barvanje ali kako drugo delo, pri katerem Veliki snežni zameji zadnjih dni!sj zamažete roke. se lahko zava- so v "Sloveniji že tako neredno f imkc? jonira joči železniški promet spravili v nove velike nepri-like. Vlaki (prihajajo z večurnimi zamudami. Na Hrvatskem pa so rujete na enostaven način. Zmočite navadno milo ter si namažite roke s tem milom tako, da se bo milo zajedlo v majhne odpntine v koži in za nohte. V približno eni ™ . , . v . -i -i • i ,"katere proge vsled stoječih via- jxniinxtl bodo vaše roke suhe in pri- v Trstu, obstoječa iz grških, nemških in slo-ikov nara^iost zaprte. Tudi sim-!pravlieni ste delo Ko je sled. vanskih pot uric, ^orjili od Turka, si je prirla na vse kriplje prizadevati, oslala na Reko fašiste, moderne niameluke, obstoječe iz kriminalcev, odpadkov italijanskega naroda, da za vršijo delo, katerega si ti*žaška signorija, ni upala storiti javno in okrito, kajti s tem bi kompromitinila "odrešenje"" in italijansko trikoloro. Izničenje lickc, kot najbolj poteneijalnega jugoslo- plonski ekspresni vlak je imel 7. februarja več ur zamude, popol- nje končano, si enostavno umijte roke in videli boste, kako hitro in danski vlak iz Trsta pa je radi temeljito se boste iznebili vse bar-s.ine burje in snega sploh izostal,Jve a]; drugih stvari, s katerimi so ni dospel v Ljubljano. Iz Ljublja-jprLŠle vaše roke v stik. ne same odhajajo vlaki redno. Za pravično mejo pri Žireh. Poslance Stanovnik je posredo- Svobodna ruska univerza v Pragi. Kakor se poroča iz Prage, glavnega mesta Češkoslovaške, je mi- vanskega pristanišča, io postalo geslo, prikrito geslo ^11' se pošlje takoj komisija[skih profesorjev, ki žive v 1 * i i u- i: * ... ____"a mejo pri Zireh, da se ugotovi ustanovilo svobodno rusko italijanske vlade, ki stoji vedno za svojimi fašistovski-mi zločinci. Kako daleč je prišlo v tem oziru, nam kažejo žalostni dogodki, ki so se zavrsili te dni. To so dogodki, ki stavljajo na laž vse izjave zaveznikov o demokraciji, prostosti in samoodločitvi narodov. Grda, umazana sebičnost sili vsepovsod na dan, in vse druge "demokratične" narode presegajo v podlosti svojili ciljev in namenov Italijani. Stari Cato je rekel: — Ceterum censeo, Carthaginam esse delendam" in z njimi vred vzklikamo tudi mi, v drugačnem, modernem smislu: — Treba je-uničiti Italijo, nestrpno in egostično. Štiri stvar" so, ki se nikdar več ne vrnejo, namreč: izgovorjena N seda. izstreljena pšiea. preteklo življenje in zamujena prilika. (Abu Beker, naslednik Mohameda in drugi Karif.) ♦ ^ * Isti Abu Peker r.i imel posebno visokega mnenja e ženskah. Ob ver kot eni priliki je namreč rekel: — Ženske so zlo v vsakem rlučaju. Najhujše pri tem pa je, da po potrebno zlo. val pri zunanjem ministru Ninei-'nistrstvo prosyete na prošnjo ru- Pragi, univerzo; diplome te univerze ipa bodo veljavne le za Rusijo. na mejo pri pravična državna meja. Za povzdigo kmetijstva v Sloveniji je vlada odločila 38,000,000 kron. Kaj je iskal, to je dobil. Iz Št. Vida pri Stični poročajo: Usnjar Tomaž Gantar, ki je pred nekaj tedni napadel s sekiro davčnega tirjalea, je 31. januarja zvečer zopet kazal z razbijanjem v stanovanju (tukaj živečega Rusa Karla Sop i rov a svojo korajžo in moč. Sap i rov, v strahu za svoje življenje, je v razburjenosti sprožil na Gantarja šest strelov, ki so večina zadeli vsi v glavo. Težko poškodovanega Gantarja so prepeljali v ljubljansko bolnico. Šopirov se je pa takoj sam prijavil sodišču. Gantar je znan kot nasilnež. Kadar je sklenil kako kupčijo sebi v škodo, ali kadar je učinil dejanja, za katera bi moral po človeški pameti sedeti v zapo-i Gospodarske zadeve češkoslovaške republike. Po poročilu eešk o slovaškega finančnega ministra ima Češkoslovaška notranjega dolga 9S27 mi-1 j ono v češkoslovaških kron. v inozemstvu pa 23.362 miljonov e.-sl. kron. Zlata zaloga e.-slov. republike jf» vredna 1121 miljonov e.-slov. kron. Češkoslovaška je zdaj uvedla kovane novce. Avstrijska republika dobi na Češkoslovaškem po«o,iilo v znesku 500 miljonov e.-sl. kron. Na nalog madžarske vlade je kupil te dni madžarski novčanični zavod v nekaj dneh na budimpe-š t an ski borzi 1 miljon č.-sl. kron. Praška družba za železno industrijo je ustavila obrat in sicer zaradi pomanjkanja premoga. Sedež zaderske škofije premeščen i v Šibenik, V Šibeniku se je vršilo vsfoliče-:ije novoimenovanega biskupa za severno Dalmacijo g. Panielica-Iz srca se rasmejemo le takrat. medež škofije je bil doslej v Zadru. ko si vsake druge kvetre skočita ].-] je pripadel Italiji, vsled česar M;ijk Cegare in pater Skaza v la- }.0 škof odslej stoloval v Šibeniku. >e. To je nekaj božansko lepega in smešnega. Izkopanine v Splitu. V svojem zadnjem odgovoru je <£KunstchronikT' piše, da je do- gautno torbico, v k;tt«*ri botlo po-zapisal pat<'r Skaza besede, ki so volila jugoslovanska vlada neke- lesr dfuge ženske drobnarije lahko vsakdanji izgovor pet čevljev vi- nm danskemu znanstvenemu dru-soke pocestne vlaeuge. Vabljivo ^tvu pod vodstvom dr. 1. Hr<»n- steda. da meseea marca prične s kopanjem v Splitu v Dalmaciji. Ekwdieiji se [■ridružita tudi danski arheolog Weilbaeh in arhi- jf pomežikuil rekoč; Teh bin klein. aber f'ein. (ifejekan sem. pa olrajt!) TTnd dumm, und d.imm — odmeva v Čikago. no ]>o Dežnik, ki se lahko v žepu nosi. Izdelovalec dežnikov Jovo Pi-porič v I*ančevu je izumil nov dežnik. ki se lahko U't^i v žepu. Za ionske je konstruiral posebno, ele- il" tudi dežnik in solnčnik. Na naslov jugoslovanskega poslanika v Washington«: Ekselenca: " " 5 Ali Vam je znano, da je objavil newyorski dnevnik "New ^'ork Ameriran" v svoji včerajšnji izdaji liko Nejgoveg«. Veličanstva kral ja Aleksandra in njegove neveste ter krog slike članek z naslovom : "How king Alexander went shopping t<» get a wife? .Shooed sway by princes Mary, turned down bv Italy". v* Shooed"' pomen ja ponaše hren jen". Zavladala je splošna radovednost. kaj bo ukrenilo poslaništvo v tej zadevi. C'e se poslaništvo slučajno ne K-ivi s kakim privatnim biznesom. naj poskrbi, da se br o Njegovem Veličanstvu kralju nekoliko drugače pisalo :n do^tojnejše govorilo. * Škriatica v Velikem Bečkereku v Vojvodini se močno širi. Osno-i val se je poseben odbor za omejevanje nalezljivih bolezni, ki bo dajal občinstvu navodila, kako se morajo varovati pred okuženjem. Češkoslovaška trgovina preko Trsta. Češkoslovaška je v preteklem letu izvozila v Trst 4074 vagonov blaga (proti 4214 vagonov leta 1020.), a iz Trsta je uvozila 21G0 vagonov (proti 4119 vag. 1 1920f. ZAKAJ? plačate več za pristni svetovnoznanl Columbia gramofon, afao ga dobite pri meni $10.00 ceneje kot drugod? Zaloga je obilna, Sežite takoj po tej ixvanredni priliki. Pišite po cenike takoj na: Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. PRIHRANITI SVOJ ZASLUZEK - JE KREPOST! AT-T VEŠ, kako dolgo bos sposoben za delo? ALI ŽELIŠ imeti svoj dom in svojo rodbino v njem? ALI VERUJEŠ ua si neodvisen, ko imaš prihranjen der^r v banki' Da nikogar ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoStnje. ker ve, da si svoj v svojem! DELAJ, PAZI IN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN! Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4Jo na "speeial interest aecount". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bondi. Državno nadzorstvo. Vloge pošljite po pošti potom "postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec. 82 CortUndt Street, New York, N. Y. FRANK SAKSER STATE BANK glavno zri koncu vasi. Zidana je bila in ji ženi. da iisj prinesi I>n imela je tak .'»imenovano "gorenjo hišo", okrog katere je tekel le-ser hodnik. Okna so tičala v okvirju zelenih, kamenitili stebričev, a z železom so bila tesno za-] »žena. Nad okni je kraljeval sv. terjan ter s svojo gol id o zabra-n i< val požare prinese "štober" in luč. Teda j v našem pogorju še i.i vladal ''.smrdljivempač pa je v leščerban gorelo laneno olje. I.eščerbe so stale na štobrih, majhnih lesen ill stebričkih, odkoder je izhajalo prejkone tudi ime. Ce . e je v kaki gostilni nabirala ne-\ihta. je gospotlar najprej ukazal Tik hleva n.t dvorišču je ležal gospodinji ali dekli, da je spravt-velik kup gnoja, a vzlic temu sta j bi štobrčke v kraj, ker .so bili za se povsod kazala snaga in red. Na nt^ni je viselo raznovrstno orodje. *da je bilo takoj pri roki. — Tnalo je bilo pometero in glavna pot proti hiši je bila Še celo s peskom posuta. Tik vhoda pri vež*, je tekla voda. iz umetnega vodnjaka, ker so Preseenikovi že v tistih časih imeli svoj vodovod. Pri tej hiši bi se takoj čutil domačega, ker ni bilo v vsi naselbini ničesar, kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in v jemalo Bila jr. že noč, ko sem stopil v vezo. Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je visoki ta obok bil poln mesa, ki se jc ondi sušilo, je človeku posebno dobro dei pogled na njegovo blagoslovljeno višino. O-bok kuhinje :n tudi veža sta bila zavita v saie. cd katerih je pri juŽ tepež pripravno orodje. Danes ne iztaknemo št ob r a več v kmetiS-klh hišah, od Škofje loke pa do Cerknega ne! Laneno olje je podleglo in smrdljivi bralec gospodari po mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je vzela šiobre. Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo lesčer-bo. sem opazil, da je morata že Stemnilo se je. Posli so pričeli c t pa ti v hišo. in naenkrat je bila m:za zasedena. Gospodinja je hiteli: po večerjo. Najprej se je pred nas postavala velika skleda eeV-ga krompr-ja, iz katete se je mogočno kadi-!o. Mati Barba je na mizo za družino natrosila velik kup soli. za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Jjanijel. rekoč: — Ostati ne sme nič! Nato je prišel na vrsto sok. v katerega je vrgla gospoduija veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico — ki bi jo ti. Marica, komaj bila spravila v svo | ja usteea - - skupno smo zajemali, pridno in r. voemo. Tuintam je Liza zavpila nad Danijelom: — Ne lovi samo štruklje v t Pa hlapce se ni dosti brigalo za karanje. Ko je bilo le še malo v sV leti i, je to k sebi potegnil, režeč se: — Da ne bo mati mislila, da slabo kuha! Pri večerji je nosil prvo besedo s*nri Jakopin. TLsti dan je delal pri Preseenikovih. .Teli imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga por-r.al, so ga klicali za .Jakopina. —- vedeti o mojem prihodu. V krat l:?m času si je preoblekla srajčnik (P.il je Radeokega vojšeak, pono-— tudi to, za naše ženstvo tako sen na svoje trpljenje v vojski, karakteristično oblačilo je zaga- ponosen tudi na svojo nemščino, žilo v pozabo — kateremu se je Kakor si jo j«: bil prilomil v voja.š-videlo, da prihaja iz perila. Tudi ki službi. nov predpasnik si jt bila prida- J Ko se je nr. mizo postavil sok. sala. j je pričel: BaTbn je bila še vedno postavna I — Kaj veste vi, ki na svetu ni-žena. To sem ji t.udi v obraz po- ste nič izkusili in ki tudi nič ne vedal. tako da se je zadovoljno za- .veste! smejala. V tem pogledu ste žen-' — Povej nam kaj! — je prosi-nem vremenu kapalo ter se svetlo sk<1 vse rna]-e ;n n:iyx nfXSjte svj_ la Liza, ki rc oeividno še ni bila nabiralo na ttaku. Nad tem se ti-jf(,R0 s čin'cami obrobljene dolge sprijaznila z Danijelom. Me dni še nil,če ni spodtikal; bila siajce pa kratke na rokavih) — Veliko ti lehko povem, — f je to nekdanja navada, da je tako j v „nh(h nabiane Brajčnike! »Je odrezal Jakopin. — Najlepše, l apalo že pri starem očetu in brez , ;\ferjjj snio ^ 0 letini, o živini kar jc bil", je bilo v Brešiji. Tam lin o visokih davkih. Ko sem po- nas puntarji nekaj komandira- fivojbe tudi ž epri tega očetu. V veži je vladala tema. samo od jvefJal da oranem pri Presečniko- i', in grof Radeei —Jakopin mar-r-gnjišča sem se jc svetilo. Tam se nPkaj p»dnov, s^ je obema raz- šaJovega imena ni mogel drugače togotila ženska, d< niso burkle j ?arij0 lioe propr^an SPm fai izgovoriti ____. ______je dejal: ' Fant je, j opravljene, da ni mogoče loncev sta v resnici veselila. Pri P->jdimo iz mesta!' Tisti dan me pristavljati in da so moški vsako tom ni prP(]la „ikaka pretirana je imel pro los v rokah, ker sem let obolj zan«c. | govorica, kaj na j se mi daje jesti, til nekaj nepokorščine izkaza? Glr.s te že tiske mi ni bil neznan Val{0 naj- , majl0 počenja in o svojemu koprolu. Po ulicah smo in vedel sem tudi, komu velja ta (-jruJ?lh takih sitnostih. Fmelo se *e gnetli, in ti vragi so s streh in jeza in srd. P. Ia je dekla Liza, ki j -|4 na obc je v njem vse vnelo od veselja, da ga obisee sorodnik. Takrat je imelo pri nas sorodništvo Se nekaj odkritja prihajajo od uglednega meščana jekaterinbumkega, rodom Šveda, ki živi že dolgo vrso let v Jekat^rinburgu in je bil očividec usodepolnih dogodkov. V svojem poročilu jekateriu-bur&ki meščan na kratko omenja prihod carja, carice, dr. Botkina a salve nismo slišali. Ko se je izvršil umor carja, se j"e boljševi-kom že izredno mudilo. Kolčak je pritiskal in vsaka minuta je bila dragocena. Težko je misliti, da bi bili boljševiki v takih okolnostih trupla previdno sežgali, kakor se govori, kajti Kolčak bi bil v nie-;.tu prej, nego bi se moglo sežiganje izvršiti. Pripoveduje se, da so trupla bila deloma sežgana, deloma pometa na v star rudniški rov. Mi smo po Kolčakovem naročilu natančno preiskali pepel, tudi kemično, a nismo našli niti najmanj- in ostalih članov carske rodbine'šega sledu človeških ostankov, v aprilu 1. 1018., izgon posestnika!Komisija je našla samo nekoliko I pal i jeva iz njegove hiše, katero j pred metov iz kovine, briljantov so boljševiki ogradili z visokimi in ne-koliko svinčenih krogel, palisadami ter v njo zaprli carsko Krogle bi -e bile v ognju raztopi-rodbino. Kaj se je dogajalo za te- le. Ker pa so f)ile cele, jih je sko-mi palisadami, je težko-ugotoviti.,raj gotovo kdo vrgel tja. Iz »ta-Rusi imajo v takih stvareh never- rega rova se je voda izčrpala ter jet no živahno fantazijo. Jaz, ki celi rov natančno preiskal, a našem stanoval v neposredni bližini šlo ni ničesar drugega, kakor Ipalijeve hiše, sem dcjbil celo vr-|koščki granate, ki je bila vržena sto protislovnih poročil. Kolikor na led in je tamkaj eksplodirala, je meni znano, je prestolonasled-| Preiskava torej ni privedla do nik umrl na dan carjevega umora f rezultata, kakršen se je pričako-od strahu. V njegovi bližini se je val. Ni torej niti najmanjšega do razstrelila granata s strahovitim^kaza za to, da je ženske člane car-pokoin. To je siromašnega slabiča ske rodbine doletela usoda, o ka tako prestrašilo, da je umrl še teri se je mnogo govorilo. To se-istega dne. — V svojem poročilu veda ne izključuje, da so bile mo-pristavlja avtor: Ali je to resnica, rebiti vendar-le umorjene. Verne vem. Jaz vem samo to. da je jetnejše pa je, da so bile iz kake-bil car Nikolaj ustreljen. |ga neznanega vzroka kam dru- Kar se pa tiče usode ženskih gam prepeljane. Ako so ostale ži-članov carske rodbine — poročaj ve. je njihova usoda v sibirskih nadalje omenjeni Šved — se ne puščavah gotovo pomilovanja more povedati nič gotovega. M o- j vredna iroče je, da so bile usmrčene tudi! Naravno — omenja končno ženske, a dokazov za to ni. Če bi švedski poročevalec — je mnogo bilo resnično, da so boljševiki po- ljudi, katerim je znana resnica o streljali istodobno celo carsko jckaterinbur»kih dogodkih, a ni- rodbino, kakor se je zatrjevalo, bil . , * m. , " . . . J J ' majo poguma, da spregovore. Tu- bdi morali m«, ki smo stanovali v- .. . . neposredni bližini, slKati vsaj,1™-' * lotmo 1,inenJe' da zenskl streljanje. Pač so posamezni bolj-plani carske rodbine niso bili u cene,-i* Se sorodnika obiskal, Ševiki tupatam sprožili kak strel,'morjen i v Jekaterinburgu. Koledar V zalogi imamo ■ie nekaj iztisov 'poučne in zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti delavska špijona-ža Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o jetiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba. Matere Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po ulicah velemesta itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošljite spodnji kupon. s S3 rt CS H3 S O N o > M £ — o Um s j ff O O r S b* ^ s ° r- C i< be ® £ Cfi ^ ' .S >x O S r o ca p* m CQ Z1 a C o C > O o >S o m *2 S PM S3 cd S3 bS . „ Sh c5 g o PH n b > O h © 'k O ^ J3 cz 03 00 r^ S Ž Fantazije hrvatskih klerikalcev. NADALJNE TBI LADJE H. M. S. P. V glasilu hrvatskih, klerikalcev '' Narodna poiit ikči *" priobčuje hrvatski klerikalni poslanec dr. J. >unrak obširen članek "Politika separaeije i I i amputacije", v ka-tvrt-m dokazi.je. da je Beograd zavzel v najnovejšem času v vprašanju našega narodnega in državnega edinstva precej tajinstveno siališče. Beograjska taktika da obstoji danes v tem. da dobi tehtnih in ]x>ziTLvnih razlogov, pa da i ekega d:ie izjavi: — Nadaljnje i s.'žit je Srbov, Hrvatov m Slovenje ev v eni državi je nemogoče; — pojdimo vsaksebi. Ali Srbi imamo svojo kralj« vmo, vi Hrvati in Slovene! pa živite, kakor veste m zna-ste. — Kar se tiče Hrvatske, je !>aj? ideja separaeije, oziroma nntpu-taeije že dozorela, glede Slovenije je pa treba umetno izveš?t odcepitev. In dr. Šimrak trdi. da so sr Srl-i glede ISloveneev izdelali sledeči načrt: Dr. Ivan Sušteršii' se mora vrnili v Slovenijo. Ministrski pred-|sed»iik Pašie je izjavil, da ne moro 11lij\ oliti dr. Šušteršiču vrnitve v 'domovino. \ tem smislu je to vpra sanje rešila /e tudi vlada. — Za-1 se jc — povprašuje Šini rak — Pašie odločil, da dovoli Sušter-šiču vrnit *v v domovino. ]\TorebI-ti zato. da osnuje Šušteršie een-t»alLstieno klerikalno stranko proti lvoroščevi avtonomistični? To u" nemogoče, to ve tudi Pašič sam ker vsak tak Sušteršičev poskus bi l>il že vnaprej nemogoč. Pašie potrebuje dr. Šušteršiča za politl-(ko separacijc v Sloveniji. Dr. Šušteršie naj po svoji vrnitvi zaene rgltacijo za slovensko nevtraTno republiko. Suitaršič bo propagiral idejo slovenskega Pijemonta. na temelju t (ga svojega programa se bo Šušteršie koaliral s hr\-at-skim blokom in na ta način pripravil neizbežno amputacijo, ki bo na škodo manjšega dela. — Dr. Simrak. trdi, da je ta njegova informacija o Šušteršiču po-vse mtočna in da to ni v Belgradu sploh nobena tajnost več. Težko hi bilo odločiti, ali je v teh Šimra-kovih fantazijah ve«' zlobnosti ali neumnosti. Bržčas obojno. Stvarno bi pa bilo opozoriti na dvoje. Oče amputaeijske ideje Je orl naših klerikalcev toliko oboževani gospod in Stojan Protič. In drugič: Nekdanji vzor vesoljnega klerikalizma Šušterš>č je jugoslo-vanski državljan. Klerikalci so. kakor znan>\ prvi branitelji državljanskih svoboščin. Po členu lo ustave spada med temeljna državljanska prava pravica bivanja državljana v državi, odnosno nedo-puslnošt izgona iz države ter Iz domovinskr občine. Dr. Šušterši-eu torej nihče ne more braniti, da ee vrne domov. Klerikalci so morda nasprotniki njegove vrnitve radi tega. ker bi bil njihov nekdanji vodja za svoje narodne zloeTne klican na odgovor. Razprava o r-jih pa bi pokopala mnoge, odlične ^katoliške'* može ter jim orl-kazala nekoliko drugačna mesta nogo jih zavzemajo dane«. V ostalem, nko so klerikalci za suspenzijo elena 10 ustave, potem bi mi vedeli stsviH n^kaj konkretnih predlogov, ki bi omogočili, da dobi gospod ŠušteršiČ sebi primerno družbo tam — nr^ko granTee. til POTOVANJE IZ EVROPE. , Ako imate sorodnika v Avstriji - i ali Nemčiji, kateri je tam pristo- Povpraševal:je po ugodnem po- J jen ter želi priti v Ameriko, ga t >vanju preko ocena je za to spo- i zamorete sedaj dobiti sem. Na-mlad in je>en tako velik«, da je tlalje zamorejo sedaj ameriški dr-najela Roj al Mail Steam Packet I žavljani dobiti žene in otroke iz-('o. tri Lomport ^ Holt parnike.' pod 18. leta iz Jugoslavije ali za-' Vestt-> "Vandvk" in'sedenega ozemlja. '"Vauban". — da omogoči vsako-tedenska odpSutja. TI parniki bodo odpluli iy New Yorka i>rotr Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konzulu z amerikanskim denarjem in rav- rherbourgu. Southamptonu in tako morajo na Ellis Islandu Hamburgu maja. 3. junija in «voto $25.00 pokazati v ameriških julija. Zatem bodo vozili med ! dolarjih. New Yorkom i»i Buenos Aires, j Glede denarnih pošiljatev v kajti meseeri julija se začne velik 1". S. dolarjih, za vsa pojasnila potniški naval v južno Ameriko, ^'ede potovanja, potrebnih listin Potniki bodo imeli na teh voŽ- (affidavitov) in voznih listkom i .'<;li isto postrežbo in isto hrano se obračajte na najstarejšo bIo-!.<»t na rednih "O" parhikili. C'e vensko tvrdl^o; l o -ete iti v staro domovino, si že Frank Gakser State Bank, sedaj preski hite prostor. , P2 Cortlandt SU New York. N. Y. Knjige! Knjige! POUČNE KNJIGI Angleiko-blovenski slo*ar _ Dr. Kern . Sltveask« angleški movar Siovensko-incle^im a^ivnfon NenAkl abeedclk ........... Nemdko Mi|>«fiU tolaai ... O lepem vcdecja .......... S:oTnuke-oen£kl tiorme — f Jane*l£ Bartol) AnskUlu bns oMc(}a......... Cirilica. Navodilo aa Sltanjo t& pisanje arbgfflTw * cirilici.....S* Oekletuu. Spisal Artoc B JpgLW J« Gospodiostro — Pu?gmj. Prak-tli*na knjiga zrn. -naSe nte.(T»,do rezana.) ..........\M Knjig* o ley Tedni jo (Trdo Tezano) .............. 1.H MladenitaB. Ai»t. B. J«fiif ; 10. ev. : Breneelj : Kako ja/ likal. 2. zrezek $5.00 11- 'v.: BreacelJ: Kako l.at jas likal. 3. zvezek LM,U rr.: Breucelj: ljubljanske «11-'351 Le. (I^udorte ljubljau&kega U .».v •—-| ..k*«...........,,,....,. .5« 36. P. Colome: Juan MlKiia. Pot t »ti ls &i*m&ke3a življenja 1V ................... 9. sv.: Mlada morm<|v povest SPISI It MLADINO. JI Bob ta abd> sob, pesr-Jco .M (Dedek Jo prt Al, t*»vljtca JM M JM M rJOL>T*EMKL Sveta Ura: s posebno debelimi v iisnje vezjino ..... i v jilatno vezano ... Marija Variun;a: v usti Je vezano ..... v i latno \ezano .... črtiial. t. g® .M im M Skrbi sa v usnje vezeno ..............i.S$ v pltbio v^sano ........... Jp% Kaj m] giaftrr*: v platno >eeaiuo v l ost vezano . v rsnje vezano L* .. JU ZCMIJEVIDI. Zsnrfctih irlav.......... Zemljev^. elr?rnijo ...... Evrope ........ Velika stuoka mmpa .... ZemtjTvtfi: Nw York, Illln^U. C3o-londo^ Kanpaa, Motans, Mlnaah •oLt, Wyoming 1» Alaska •—i vsaki po JU Peunalyva-Ia ...................M West Vlrglnlja ...............M RAZ(iLEDNlCI: Zabavne, različne, dorat 3* NewyorSkCj rcslicne, does t, JM Panoeaaaa mesm New I«k, 20 slik Ji Panorama m^sta Celje, 21 prj-cev dolge ................ 69«. U Sla krvi, osdn jb m potMPmo ] Kokatrni Sragi oSr, M «a vas man ■e Is | A Mra Z ZADNJO POŠILJATVIJO SMO DOBILI NASLED NJE KNJIGS'. Pravljice sa Mladino, S. KoSntalk M Gozdornik, <2 sreda) ..........I.M Dostojno vedenje ..............• M Pravljice H. Majar ............. JK GodCevskl Katekizem ........... M Beneška Vedeževalka Cvetke ............. Pozigatee .......... Svetna noč ......... Naročilom Je prlfeiM «enar. bodisi v gotovini, money* order all psiluu snamke po 1 ali 2 coma. Če pohote gotovino, refaomandirajte piamo, Ne naročajte knjig, katerih nI v es> Knjige Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York Idkl GLAS NAHODA, 6.MAIČČA 1922 VMMCOaEZ DETEKTIVSKI ROKAH. flygt1 gmn* Osbedse, Z» "flUs Narod*" prertl O. P. »3 Nadaljevanje. Daf kazenskemu zasledovanju bi bila n.t ta naein odvzeta tla. To pa je bila ravno, o rem ur je razmišljal gospod Folgat. — In to ji* ravno. — j<* prieel koneeno. — vsled eesar se vprašujem. če ne bo rark'itje lopovščine Kokoleja preje škodljivo kot pa koristno /a de Roa^'knrana Zdravnik i»e je razsrdil. Vzkliknil je: — Rad hi vede"! . . . — Nobena stvur ni bolj enostavna. — odvn.il odvetnik. — Idiotstvo Kokoleja je mogoče najbolj resna t??koča, » katero se mola boriti državno pravdni&tvo tei najbolj mogočni argument za obrambo. Kaj more gospod Galpin reči, če ga gospod Igat. Mladi odvetnik je prikimal z glavo. — Vse je bilo storjeno, kur je bilo sploh mogoče storiti, -rekel. — Seda j moreijo le še čakati. (Dalje prihodnjič.) Konec Zaprte - največjega modernega bandita. Poroč j Harry H. Dunn. je HA MBURG Direktna vožnja z čudovitimi qd-mii"0M parni ki. Potovanje za ;, w kraje Evrope. OROPESA . ORBITA ... ORODNA .. ARAGUAYA VESTRIS .. 17 marca; 28 aprila 31 marca; 12 maja 14 aprila; 26 maja ........... 20 aprila 20 mala KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo is New Yorka. ] (Konee.) Zveznim silam je poveljeval polkovnik Jesus Guajardo. prejšnji častnik v armadi Franeisea Ville v severni Mehiki. Mesto da bi napadel Cuatlo, je poslal polkovnik Guajardo sle k Zapati z vprašanji, kaj mu more nuditi on priča zadnjih trenutkov v življenju svojega moža. Devetdeset dodatnih mož Gua-jarda je taborilo v gričih nekako tri milje pro od C'aLixta, čeprav seveda Emiliano ni vedel za to in domneval, da ima on s svojim ducatom mož opravka le z enim zveznim polkovnikom ter desetimi hiš in par sto koč i/, trsja, v ka t c Ah žive peoni, zaposleni na sosednih haziendah. Guajardo in Zapata, če stopi s celim svojim polkom na njegovo stran. j njegovimi možmi. Vas Calixto leži Izprva je bil Zapata previden, v majhni kotlini v gorah, pokri-kajti mislil je, da se mu hoče na-,tih z gozdovi ter obstaja le iz par staviti past, a po izmenjavi več tajnih sporočil s polkovnikom Guajardo je pristal v predlog slednjega, da se sestane osebno ž njim v Cuatli. Meni se zdi sedaj, da bi moralo že samo dejstvo, da ni general Gonzales, ki je poslal Guajarda, da napade Cuatlo, prisilil svojega poveljnika, da izvrši napad, posvariti Zapato, da, ve Gonzales vsaj približno za poga- VANDYCK .................... 3 junij VAUBAN .................... 12 julija Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BrOMlway New York: — ali katerikoli parobrodni ag«nt. — padali ti, sem videla, kako je Guajardo odsekal glavo mojega moža od trupla ter jo dvignil kvišku za lase. tako da so lahko vsi njegovi ljudje videli, da je bil mrtvi človek nekoč slavni Emiliano Zapa-la. Pozneje je dal svojim ljudem povelje, naj odsekajo dolgo vejo v bližnji goščavi in s svojima lastnima rokama ^e nataknil glavo na vrh tega droga. Pozneje so 1 (nesli to grozno trofejo v Mexico City, da jo pokažejo vladnim u-radnikom in narodu ter s tem tudi dokažejo da je bil konečna libit človek, ki je skozi deset let kontroliral južno Mehiko. SAXON 1A a marca — Genoa. POTOMAC 22 aprila - Cherbourg MINNEKAHDA 8 marca — Hamburg MAURETANIA 25 aprila - Cherbourg LA SAVOIR 11 mares — Havre ARABIC 25 aprila — Genoa RYNOAM 11 marca —■ Boulogne HANOVER 26 aprila - Bremen OLYMPIC 11 marca - — Cherbourg PARIS 26 aprila — Havre AMERICA 11 marca — Bremen ROCHAMBEAU 27 aprila — Havre PAM« 15 marca — Havre OROPESA <8 aprila Hamburg HANOVER 15 marca — Bremen ZEALAND 29 aprila Cherbourg OROPESA 17 marca — Hamburg N. AMSTERDAM 29 aprila Boulogne FINLAND IS marca ■ - Cherbourg ARGENTINA 29 aprila — Trst POTOMAC 18 marca — Bremen AQUITANIA 2 maja - Cherbourg AQUITANIA rt marca — Cherbourg LA SAVO IE 6 maja Havre N. AMSTERDAM s marca — Boulogne NOORDAM 6 maja Boulogne HOMERIC xs marca — Cherbourg YORK 10 maja — Bremen LONE STAR S. 25 marca - — Cherbourg FRANCE 10 maja — Havre ROCHAMBEAU 28 marca — Havre LAPLAND 13 maja Cherbourg YORK 19 marca — Bremen ORBITA 12 maja — Cherbourg ORBITA SI marca — Hamburg HUDSON 13 maja - — Cherbourg HUDSON 1 aprila — Bremen ROTTERDAM 13 maja Boulogne OLYMPIC 1 aprila — Cherbourg MAURETANIA 16 maja — Cherbourg KROONLAND 1 aprila — Cherbourg MAJESTIC 20 maja Cherbourg NOORDAM 1 aprila — Boulogne RYN DA M 20 maja Boulogne LA LORRAINE 1 apr.Ma — Havre AMERICA 20 Maja Cherbourg MAURETANIA 4 aprila — Cherbourg PRES. WILSON 20 maja — Trst PARIS 5 apnia — Havre AQUITANIA 23 m: Ja Cherbourg LAPLAND 8 aprila -1- Cherbourg PARIS 24 maja — Havre ROTTERDAM 8 aprila — Boulogne ORDUNA £6 maja Cherbourg AQUITANIA 1T aprila — Cherbourg FINLAND 27 maja Cherbourg SEYDLITZ 12 aprila — Bremen «CRENGAR!A 30 traja Cherbourg FRANCE 12 aprila — Havre N. AMSTERDAM 3 junija "Rculogne OROUNA 14 aprila — Hamburg OROPESA 9 Junija Hamburg RYN DAM 15 aprila — Boulogne ROTTERDAM 17 .'unija - Boulogne AMERICA 15 aprila — Cherbourg MAJESTIC 17 iunija — Cherbourg FINLAND 22 aprila — Cherbourg 'BERENGARIA 20 junija — Cherbourg OLYMPIC 22 aprila - — Cherbourg ADVERTISEMENTS. , ... Zvezne čete so preiskale vse hi- nieeovi možje so dospeli tekom'. „. a. , „ . ,. - „ * ^ se m tudi slamnate koee peon<>v. škodoval Zaku de Boaskoranu. aočim mu je'hotel pomagati ' On pa jauja. ki se vr.še med njim in zvez r;i bil človek, k. hi ostal doi«;o t «tsa v dvomu. Odvrnil je suhoparno; — Jaz nočem razpravljati o tem. gospoda. Staviti vam hočem le eno vprašanje - — Ali verujete v nedolžnost lioaskorana ali ne? — Prepri ani snu« o tem. — sta odvrnili oba. — Potem, »ospoda. se mi ?di. da se ne i/postavljamo nobenemu velikemu riziku, če skušamo lazkrinkati sleparja. To pa ni bilo mnenje mladega odvetnika. — Dokazat*, da ve Kokole. kar pravi, — je odvrnil, — bi bilo usodepolno če ne moremo ob istem času dokazati, da V govoril neresnico in da so njegovo pričevanje povzročili drugi. Ali moremo ti« kazati kaj likega? \li mano kaka sredstva za dokaz, da je njegova molčečnrst posledica strahu, tla bodo njegovi odgovori spravili v zadrege ter razkrinkali kot krivoprisežnika ? Zdravnik : i hotel ničesar več slišati. Rek^l je robato: — To so rpletke advokatov. az poznani le eno stvar: — resnico. — — Ni vedno dobro govorit'1 jo. — je zamvmral odvetnik. —Da, gospod vedno. — je odvrnil zdravnik. — vedno in naj se zgodi kar 1» »ee Jaz sem prijatelj gospoda de Boaskorana. Še v veliko večji meri pa sem prijatelj resnice. LV je Kokole podel slepar, o čemur sem jar. trdno uverjen. potem je naša dolžnost raz-I rinkati ga. Dr. Sejnho ni rekei ter mogoče ni priznal niti samemu sebi, da je bila to osebna zadeva med Kokole jem in njim. Mislil je, da ga je Xokole pr varil in da je bil vzrok številnih majhnih dovtipov na i jegov račun, ladi katerih je zelo irpel. čeprav ni tega na zunaj kazal. Razkrinkati Kokoleja bi pomenjalo zanj »»sveto in zasmehljivke. s katerimi so jra n«k'.č obsipali njegovi sovražniki, bi padle nazaj na slednje. — Jaz sem se odločil. — je reke!. — in brez ozira na to, kar boste sklenili, se hočem takoj lotili dela. Skuša! bom dovesti do imenovanja posebne konrsije. — Mogoče bi bilo previdno, — je rekel Folgat. — preje posvetovati se 7. gospodom Magloar. — .laz se nočem posvetovati / Magloar jem. kadar me kliče dolžnost. — 1'pam, da nam boste vsaj dovolili štiri in dvajset ur. Dr. Sejnho je gubil čelo. dokler ni izgledal naravnost strašno. — Niti ene ure. — je odvrnil. — Od tukaj pojdem naravnost k gospoda Do^ižoni'. Prijel je svoj klobuk in palico, se priklonil ter odšel, tako nezadovoljen kot le mogoče ter sc n: ustavil niti, ko ga jc vprašal de Pandore, kako je z grofom Klcdijezom. o katerem se je glasilo, da je slabši in slabši. — Vrag naj odnese tega starega posebneža. — je vzkliknil de Sandore, še predno je izginil zdravnik na hodniku. ' Nato pa se je obrnil prot. gospo tu Folgat ter rekel — Priznat: pa moram, da ste sprejeli veliko novico, katero je prinesel, precej hladuo. —Že samo dejstvo, da je bila noviea resna. — je odvrnil Folgat, — je vzbudila v meni željo, da imam čas za premislek. Če se Kokole le dela bedakom ali vsaj pretirava, svoje idiotstvo. potem imamo v tem potrdilo *ega. kar je rekel de Boaskoran ičeraj zvečer gospodični D i«, nizi j i To hi bil dokaz grde pasti, zarote, ki je bila skrbno pripravljena. Tukaj je očividno :skr,ti obratno točke cele radeve. Sandore je bil razjarjen. — Kaj? — je r-ktl. — Vi mislite tako in nočete podpirati zdravnika, ki je gotovo i»ošten človek ? Mladi odvetnik je zmajal t glavo. — Jaz sem hote', ."meti štiri in dvajset ur odloga, ker se moramo na vsak način posvetovati z Boas ko rano m. Alt sem mogel povedati to zdravniku? Ali sem imel piavito obvestiti sh o skrivnosti gospodične Dionizije! — Vi imate prav, — je zumrmral de Šaudore. V namenu, da se piie de lioaskoranu, je bilo sodelovanje Dio-nizijo potrebno Ni se preje pokazala kot popoldne, sicer bleda, a polna novega poguma. Gospod Folgat ji je diktiral gotova vprašanja, na katera naj bi odvrnil de Boaskoran. Dionizgc jih je hitro prqpisala v šifre in eno uro pozneje je bilo pismo poslane Mešinetu. Naslednjega večera je prišel odgovor: — Dr. Sejnbo ima brez dvomi prav, moji dragi prijatelji, — je pisal Žak. — Imam le preveč dobre razloge r.a domnevo, da je :Jiotatvo Kokoleja le delno in da »o uim polkovnikom. Mogoče je slu-lil Emiliano kako nevarnost, a svarilo je pripravil k molku s tem, da se ni hotel sestati s polkovnikom v Cuatli. temveč v Ca- popoklneva na dan, ko naj bi zvezni napadli Cuatlo. Guajardo in Emiliano sta se sestala h konferenci pod velikim drevesom v malem parku sredi vasi. Jaz sem sedela na verandi hiše. v kateri je imel Zapata svoj glavni stan, nekako tristo jardov od pozorišča konference ter lahko videla vsled tega vse, kar se je pripetilo. Govorila sta približno eno uro. a opaziti je bilo nekaj zavlečenja v pogajanjih, kajti Zapata je lio- lixtu, nekako de*et milj proč od tel, da se sile Guajarda razoroži, Cuatle In v smeri proti glavnemu P redu o bi smele priti skozi črte. katere je ustanovil Zapata. Emi- stanu Zapate, ki se je nahajal v. Poltlaleingo. Emiliano je pristal v to. da vzame s seboj le deset mož in da pusti svojega brata Eu-i emija z glavnim oddelkom svojih i čet v Cuatli. Guajardo pa je s svoje strani obljubil, da bo pri vedel s seboj le deset mož in da ne bo napadel Cuatle, ali se delal, kot da hoče napasti mesto, dokler ne tla najdejo Za pat iste. a ker niso našle nikogar, so konečno odšle. Kar se tiče mene, sem stekla skozi zadnja vrata hi4e in od tam v grmičevje, kjer sem ostala, dokler niso zvezni vojaki odšl i. V 1st i noči sem se vrnila in u pomočjo par starih moških in žensk sem pokopala truplo svojega moža, naložila na. grob kamenje ter vrgia nato še prst preko kamenja, da bi v teku par dni pričela džungla zopet rasti nad njim. Sedaj dvomim, če bi mogla celo jaz zopet najti ta skrivni grob. Napad na Cuatlo je pognal pre- liano je imel deset mož, ki so stalijseaei:ene Zapatiste, ki imeli le za njegovim stolom pri mm, in 1 nega poYeljllika> namreč Eufe-Guajardo je imel enako število mija 2apat0 nazaj proti villa jmož za seboj. \ Vval;> in YSiW tef?a je jmel pol_ Pogovor je bil čisto prijateljski in vse je kazalo, da skuša vsak prepričati drugega o pravičnosti svojega stališča. Ljudje Zapate, ki niso ničesar sumili, so stali udob- bosia on in Emiliano zaključila j1,1 nekateri s*> se celo našla- je kovnik (Juajardo prosto pot. da se vrne s svojimi ljudmi v Cua-talo, ne da bi mu bilo treba priboriti si pot skozi sile mojega moža ali njegovega brata. Na ta na-čin so se zvezne čete varno vrnile HITRA POT V EVROPO. Tesne zveze z JUGOSLAVIJO Pogosto odplutje velikih velikih parnikov 1? V OirRKI ul l'.(I IN ANTVERPKN FINLAND, KROONLAND. LAPLAND ZEELAND, SAMLAi^D, GOTHLAND ^AMEBtCANltNS V CHEhBOlHC IX HAMIil'RC MANCHURIA. M IN NEK AH DA, MONGOLIA ^atWttlTE STAK v tMiERporno ix Southampton MAJESTIC (5C,0l>0 ton", na]v«čjl paxniK na s\>-lii. OLYMPIC (46.000 ton) HOMERIC 0 Ion) Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda. Pobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. IMobna ilr«2abnu zbirališča. 1-ljurtni služabniki, ki govore vu« jesik. Vprašajte pri Passenger Department No: 1 Broadway, New York ali pri lokalnih agentih. Najhitrejši moderni parnlkl na , svetu. Izborna postrežba pctnlkom. V vašem mestu ali bližini je lokal- ni agent. V Jugoilav jo , Bolgardko, Rumunsko in fdadžarsko, Preko Reke in T«U: ITALIA 24. marca Karta $90. _ Davek $5. /elezn -a da Ljubljane Sl.ilj. Preko Cherbourg: A^IITAXIA ... ...... ji mar i-a Kdo je bil bolj duhovit? Ko je Napoleon Bnna>parte poveljeval v Anxonnu mali garnizi-ji, je zaznal /.a sanitetnega otieir- svojega sestanka v Calixtu ter se:».Vili na drevo. Jaz se spominjam uazaj v Cuemavaca. kjer je bil ja Deeaena. ki j«- bil na »lasu koti vrnila vsak k svojim silam. Emi- j sedaj, da so stali zvezni^vojaki vsi j 0«a jai-cio imenovan generalom v j velik čudak. Bil je brez vsake J H njei?ov pr uri, ko se bo vrnil v Calixtu sesta- jv.ice Pati ' 80 St* prikazali na griču * y neki reVolucijoi nek med Guajardoni in Zapato. To je bil prvi kos izdajstva. Drugi i>a je sledil takoj za tem. Guajardo je Mspreunen.il spremnieo, katero mu je poslal Zapata, tjiko, da se je glasilo v njaj sto mož mesto desetih. To preostalo silo devetdesetih mož je pustil za seboj, da mu sledi, potem ko je odšel sam z desetimi možmi skoizi Zapato ve črte v smeri proti Calixtu. Nekateri častniki Zapate, med njimi tudi njegov brat, so ga prosili, naj obda prostor sestanka z oboroženimi možmi, in sicer v taki razdalji, da jih bo labko priklical 7, rogom, katerega je vedno nosil pri sebi. On pa tega ni hotel storiti ter rekel, da je Guajardo brez dvoma odkritosrčen, da se kuha v severni Mehiki revolucija proti vladi Carranze, da ima dosti, vzroka misliti, da bo lahko pridobil na svojo stran tudi Oonzalesa in njegovih pet polkov, ee se mu bo posrečilo pridobiti Guajardo in da se bo lahko na ta način polastil kontrole nad desetimi drža-1 vami v južni Mehiki. Kot veste, se mehiške armade le redkokdaj, če sploh, bore ponoči. Kljub temu pa sta dva polka iz Cuaernavaca napadla Cuatlo še istega večera ter popolnoona .presenetila in porazila si^le pod poveljstvom K mili a nove ga brata Ru-femija in slednjemu se je komaj posrečilo uiti z golim življenjem. emagalee . ------^ ----- - olucijonami za- 1J udje ter pričeli streljati na be- roti v severni Mehiki, kamor so zece dečke. Dva sta takoj padla. ga poslali s činom generala v zve-a moja pozornost je bila tedaj o- zni armadi, ter bil ustreljen od brnjena proti mestu, kjer se j«' oddelka vojakov iste vlade, za ka-vršila konferenca, pod velikimjtero je 2ajel iu ubil Zapato. drevesom. V kolikor sem mogel izvedeti, Ko sem se ozrla navzdol, sem'ni zapustU noben izmed bratov videla, da je skočil poLkovnik Guajardo na svoji nogi in da je napadel Krnil i ana s svojo sabljo. Zapata ni imel mxbenega drugega orožja pri sebi kot svojo veliko ''machete" (dva do tri čevlje dolg in težak nož, katerega rabijo v španski Ameriki za sekanje trsja, kot orožje itd.), kajti kot Guajardo je pustil svojo puško in pištole v hiši. Guajardo je hitro .prevrnil majhno mizico, in ko sta se ^prijela z Emilianom, so se pričeli boriti med seboj tudi stražniki Ker je bila razdalja za uporabo Zapata legitimnih, olrok. Oče obeh — stari Joahun Zapata — je u-mrl leta 1918 in Eul'eniio Zapata je sedaj miroljuben farmer na domačem poie^tvu v Villa Avala, % državi Morelos. Učinke delavnosti Emilijana Zapate bo čutiti v južni Mehiki še skozi dolgo vrsto let. tisoče in tisoče javnih zapiskov, tika joči h se rojstev, prenosa lastnine, porok, zemljiških knjig, se je uničilo na njegovo povelje," kajti bil je na naiven način prepričan, -da bo na ta način prišla zemlja zopet v naparta je bila T<< seveda velika napaka. Ko je čez letu postal že general, j" nekega dne pregledo-val polk. ki mu j'* bil svoječasno komandant, in je opazil med ostalimi tudi imenovanega saaite.i nega oficirja. Ni se mogel zadržati. liano je nato poslal spremnico I pozorno pokonci, Kot da oiieaku- (poznanje zaslug, katere si je ste- ambicije in se ni brisal prav za skozi svoje lastne črte za Guajar-k«k signal. Mislim, da ni ni-jkel Ko sem pH-la -az dva tedna nobeno stvar iz svojega obližja. j kdo zapazil tega. in tudi jaz senijpoznpje v mehi5ko „lavno niesto.[Živel je sam zas,<. ne oziraie ,e na!1 posvetila svojo pozornost temu« m videla playo STojega moža na V očeh anibieiioznega I So-1 dejstvu šele potem, ko je bila tra- dro„u pre<1 euo i/nied vojašnic, gedija že dovršena. j * a Razprava se je vršila že približ- Tako se pričenja in končuje po-no eno uro. ko sem naenkrat čula|vost 0 koneu -moj^trskega ban-kmke na griču nad vasjo ter vi-Ulita". Neke vi-ste NemesLs pa se dela tri indijanske dečke, ki so Ie-jjV očividno borila za Emiliana Zamejce ubit v Dospelo je novo:: suho grozdje. Muškate) zelo j-Imlke debele ja- - ► P pa sam čitai ta ogla.s, naj se hitro z glas i na moj naslov: Ludwig Strain'ar,' f>6o"2 Don^m AVay. Pittsburgh, Pa. (6-7—3) POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta slika Vam pokale pravi glasni Columbia Gramofon, kateri igra tako ei«to In glasno, da ga sliši t« na milje da left. V zalogi jih imamo 300 In da jih člmpreje razprodamo, duio vsakemu kupcu, ki naroči tak gramofon, Cisto zato zavratno Iglo all par manJctnih gumbov za $5.00; Ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broško za $5.00 In sicer zastonj. Garantiramo, da je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. Cena gramofonu na dve močni peresi je $35. V zalogi Imamo prav« slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na obe strani, Cenike pošljemo zastoj n, pišite ponj na: IVAN PAJK, 24 Main St., Coneinaugh, Pa. OPOMIN! Znano ryim Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega. aH pa obrabljene plošče za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramofon in tiste nove p lož če za Isto ceno. Ne pozabite, da smo mi direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pz. 24 Main st.