PoStnina platana » golorini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. . ‘ Cena i>eaame«ni T>in M TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnica M Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranllniel v Ljubljani St. 11.953. - Telefon SL 25-62. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto dne 30. novembra 1935. Štev. 124. 7. dtttfahtc ut oktottitd Ude* Velik in globok pomen je v tem, da so obrtniki zvezali začetek svojega obrtniškega tedna z najvišjim narodnim praznikom našega naroda. Kajti s tem so na eni strani I>oudarili svoje zadržavno stališče, ko eo največji državni praznik, proglasili tudi kot prvi dan svojega stanovskega tedna. Na drugi strani pa so s tem opomnili, v katero smer. naj se razvija naše javno življenje, da bo 1. december v resnici praznik vsega jugoslovanskega naroda. Naše javno dele bodi predvsem posvečeno gospodarskemu deln je smisel tega opomina, ki mu daje že več ko štiri leta trajajoča kriza pdnien, da ga nihče ne bi smel preslišati. Z drugimi besedami pravi ta opomin: Nismo ui priborili politične svobode zato, da jo ubijamo z neprestanimi medsebojnimi političnimi prepiri, temveč politična svoboda je bila priborjena zato, da nam omogoči prost in mogočen gospodarski razvoj. Politična svoboda nam je šele odprla pot za lastno gospodarsko življenje in v tem življenju (je naša rešitev, ker to nam daije Šele blagostanje. Žrtve, ki so bile potrebne za dosego politične svobode, se honorirajo šele takrat, kadar se narod na podlagi te svobode dokoplje do blagostanja, ki je tudi pogoj njegovega kulturnega napredka in njegove socialne zadovoljnosti. Na ta osnovni smisel svobode pa smo pozatiM in dostikrat zabredli na napačno pot, kakor da bi bil smisel vsega narodnega življenja v tem, da drug drugemu ouiTe,. mesto da drug drugemu pomagamo. Bili smo daleč od vsakega gospodarskega mišljenja in poznali smo le najbolj navadno ip najbolj vsakdanjo politiko. Zato pa tudi nismo napredovali, zato kljub vsemu delu, štedljivosti in skromnosti naših ljudi, nismo prav napredovali, zato nas je našel vsak veliki trenutek nepripravljene in tako tudi velika svetovna gospodarska stiska. V tej stiski se je izkazalo, da more preboleti krizo samo narod, ki se more gospodarsko čim bolj osamosvojiti. Načrtno gospodarstvo je bil zato klic, ki je v vseh velikih narodih 'združil narodne sile v složnem in zato tudi uspešnem delu. Pri nas je bil ta klic preslišan in je preslišan še danes. Zato pa tudi nismo znali niti mogli odvrniti od sebe niti ene posledice krize, pa čeprav se naslanja naše gospodarstvo na tako dobre in zdrave korenine, da krize niti prav občutiti ne bi smeli. Saj nam daje zemlja skoraj vse, kar potrebujemo, a že višek naših sirovin je tako velik, da bi si mogli kupiti tudi. to, česar nimamo, če bi seveda dobro gospodarili, če bi se gospodarsko osamosvojili. Toda tega nismo storili ip zadovoljni smo bili, če smo mogli dobavljati svoje kvalitetne sirovine po cenah izpod svetovne paritete. S svojim načinom gospodarjenja smo se dejansko uvrstili med na pol kolonialne narode. Na tej stopnji pa ni ne blagostanja in ne zadostnega zaslužka. Tega ustvari le gospodarska osamosvojitev in ta je geslo obrtniškega tedna in vseh naših gospodarskih stanov, ki zato tudi obrtniški teden smatrajo kot svoj teden. Naravno je, da (je baš obrtnik najbolj močno nastopil za zahtevo gospodarske osamosvojitve, kajti podlago za to osamosvojitev ustvarja obrt-hik, ki zato tudi s svojim obrtniškim tednom zahteva, da postani ta glavna pro-gramna točka vse naše državne in gospodarske politike. Samo to, kar pospešuje našo gospodarsko osamosvojitev je nujno, samo to se mora na vsak način zgoditi, vse drug© bo prišlo pozneje in kar samo od sebe. In če hočemo, da bo naš največjji državni praznik v resnici pravi narodni praznik, Potem ga moramo praznovati v duhu obrtniškega gesla. Vsak državni praznik bo Potem nov mejnik, ki smo ga dosegli v Svojem razvoju navzgor, vsak bo dokaz, kako nas dviga dosežena politična svoboda iz leta v leto. Potem bomo dosegli tudi to, da bo tudi vse gospodarstvo v vsej Jugošlaviji ena med seboj povezana celota in da se ne bo drobila kakor dosedaj na nemočne drobce. V vol»i za dvigom našega gospodarstva, v želji resničnega gospodarskega sodelovanja vseh moramo praznovati praznik zedinjenja in potem smo mu dali ono vsebino in ono ppdlago, ki so jo želeli oni, ki so s svojo krvjo in s svojim trpljenjem ustvarili veliki dan zedinjenja. Ban dr. Marko Natlačen: 2a naseda Zopet stopajo jugoslovanski obrtniki pred javnost s prireditvami obrtniškega tedna. Opozoriti nas hočejo na svoje delo in svoje težnje. Kdor je njihovemu stanovskemu pokretu sledil, bo moral priznati, da ne prihajajo praznik rok. Na mnogih lepih razstavah so v preteklem letu pokazali, da so z njih trdno voljo ustvariti si dostojen prostor v družbi ostalih jugoslovanskih ustanov, druži v visoki meri znanje in sposobnost. Občudovali smo jih na njih zborovanjih in manifestacijah, kjer so s polnim zaupanjem pokazali živo vero, da se prekopljejo iz sedanjih težkih časov v boljšo bodočnost. Ko nas kličejo, da jih zopet obiščemo, jim gotovo ne bomo odrekli, da se pomudimo pri njih delu, da se poglobimo te dni v njih težnje in težave in jim zagotovimo, da jim bomo, kjer nas potrebujejo, z ramo ob rami stali ob strani. Potrebni smo jim! Če se te dni poživi v nas sbils$! za ročno delo našega obrtnika, ki mil bomo dali po-1 vsod, prav povsod prednost pred tujim blagom, bomo storili samo to, kar od nas obrtništvo upravičeno pričakuje. Promno-gokrat so nam dokazali, kako malo jih, ki so naše krvi in naše gore list, priznavamo, kadar si nabavljamo vsakdanje življenjske potrebščine. Dokazali so, da so v vseh pogledih konkurenčni tujim proizvodnikom, tako v cenah in kakovosti blaga kakor tudi po lepem oblikovanju svojih izdelkov. Toda ne samo lastna gospodarska potreba in korist, tudi narodna zavest nam narekuje, da jim ne smemo več tako tuji stati ob strani, begajmo po domačih izdelkih! Težave časa-tudi v preteklem letu niso popustile in posebno slovenski obrtnik jih je težko občutil. Delaje primanjkovalo. Na vseh koncih in krajih se je šte-dilo; potrebe so se omejevale. Kjer je kdo mogel, je poizkušal, da si delo opravi sam v svojem gospodarstvu. Če je bilo treba kje kaj novega napraviti, pa se ni mudilo, se je delo kar odložilo zg boljše čase. če se pa je le moralo izvršiti, ga je opravil mno-gokje tudi neobrtnik, da bi bilo ceneje. Poročila o stanju obrtništva nam kažejo, kako strašno se v zadnjih letih krčijo rokodelski obrati in kako zelo se opuščajo obrti. To stanje za naše gospodarstvo ni zdravo. Opravičeno trdijo obrtniki, da spada krepak rokodelski stan med temelje narodnega blagostanja. Dajmo jim dela in #e štedimo, kjer nam št odi ti ni treba! Obrtniki bodo zaposlovali nameščence in brezposelnost bo manjša. Njih denar bo prišel v obtok in blagostanje ucb se bo dvignilo. Od svojih ddhodkov bodo mogli zopet dajati državi na davkih in javnih dajatvah; sajsoobrtnikimed najboljšimi davkoplačevalci. Ko slovensko javnost poživljam, da z vsemi močmi podpre našega obrtnika v njegovem prizadevanju, upam in pričakujem, da od nas ne bo nikogar, ki bi v tem plemenitem stremljenju zaostal. Obrtnikom pa kličem po davni lepi navadi: Bog živi pošteno rokodelstvo! Združenje trgovcev v Ljubljani za rešitev iiuMianskefra kolodvorskega 2e pred vojno je bilo vprašanje povečanja in preureditve ljubljanskega kolodvora živo aktualno in že pred vojno je morala železniška uprava priznati, (da so razmere na ljubljanskem kolodvoru nevzdržne in da je že čudež, če niso nesreče na ljubljanskem kolodvoru kar reden pojav, #Od takrat pa do danes je promet na ljubljanskem kolodvoru ei'lno narastel, da so postale razmere na ljubljanskem kolodvoru vsako leto težje, da je bila rešitev tega vprašanja vsak dan nujnejša. Naše gospodarske organizacije, naše tujsko-pro-metne ustanove in naša tehnična združenja so sicer tudi leto za letom zahtevala rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja, a vse prošnje in zahteve, vse pritožbe in protesti so bili zaman, vprašanje ljubljanskega kolodvora se ni premaknilo niti za pod s svoje mrtve točke. Vedno se je govorilo, da ni denarja, čeprav so vsako leto ogromne investicije v drugih krajih dokazovale, da je denar tu, če se hoče. In tako je Ljubljana kljub svojim velikim davčnim bremenom, kljub temu, da so železnice v Sloveniji najbolj rentabilne, ostala z vsemi svojimi zahtevami neuslišana in ljubljanski kolodvor je ostal takšen, kakršen je bil pred več ko 80 leti. Pred dnevi pa so prinesli časopisi vest, da namerava vlada najeti notranje posojilo v višini 300 milijonov Din za investicije v resoru železniškega ministrstva. Če je sploh katera železniška investicija v Jugoslaviji nujna, potem je pač v prvi vrsti potrebna investicija za odpravo ne- znosnih razmer na ljubljanskem kolodvoru. Zato je Združenje trgovcev v Ljubljani poslalo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani spomenico, v kateri opozarja na nujno potrebo, da pride ureditev ljubljanskega kolodvora v program nameravanih železniških investicij. Obenem je poslalo enako spomenico tudi ministru dr. Kreku in obema ljubljanskima poslancema. Prepričani smo, da vsa slovenska javnost odobrava nastop ljubljanskega Združenja, saj trpi vsa Slovenija zaradi žalostnih razmer na ljubljanskem kolodvoru, zato pa tudi upamo, da bo vsa javnost podprla nastop ljubljanskega Združenja in da bodo vsi slovenski listi sačeli krepko in odločno kampanjo za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Iz razlogov, ki jih navaja Združenje trgovcev v Ljubljani v svoji spomenici, naj navedemo: Promet na ljubljanskem kolodvoru je iz leta v leto večji, oprema postaje pa je ostala tako primitivna ko pred 85 leti, ko je bila Ljubljana malo provincialno mesto, ki ni štelo niti 30.000 prebivalcev! Prehodni tiri za mednarodne brzovlake so močno stisnjeni med druge tire, ki služijo lokalnemu prometu in v urah visoke frekvence se kopiči na štirih tirih pet do šest vlakov. V vsako smer odhaja vsak dan 43 osebnih in brzih vlakov in na ozkem prostoru med posameznimi garniturami vlakov, kjer dostikrat ni prostora niti toliko, da bi se mogli srečati dve osebi s prtljago, se gnete velikanska množica potujočega občinstva. Ni to la »krajna hroa-obtirnoet do plačujočoga občinstva, teoa- vem tudi strašna lahkomiselnost, ker mora pri takih razmerah pri vsej veliki čuječnosti železniškega osebja priti do nesreč. Tem razmeram se zato tnora napraviti konec s tem, da dobi Ljubljana svoj strešni peron. Nadalje je nujno potrebno, do se kurilnica, ki je danes že sredi mesta (0, premesti s glavnega kolodvora proti Zalogu ali kam drugam. S tem bo tudi pridobljen prostor, ki je potreben za razširjenje kolodvora. Tudi vprašanje križišča železnice z Dunajsko cesto je treba že enkrat robiti. Priključitev okoliških občin k Ljubljani, ki gospodarsko dejansko zavzema io vse ozemlje do Save, je zopet postavila v ospredje vprašanje severnega kolodvora ga Ljubljano. No gre, da je gospodarsko tako pomembno in tako veliko ozemlje, ki sega od Dunajske ceste pa do Sp. Šiške in Dravelj, brez svojega kolodvora. Ljubljana ne more pogrešati svojega gorenjskega kolodvora. Ponovno pa je Združenje tudi ž« opozorilo na potrebo primernega poslopje aa torinske in kolodvorsko pošte nasproti Miklošičeve ceste. , Posebno pa je treba grajati, da nakladalni tiri le vedno niso tlakovani. Kako se ob slabem vremenu tu mučijo ljudje in živina, kako težka gospodarska škoda se deila podjetnikom, o tem bi bila tudi najbolj krepka beseda — premila. Pri tej priliki pa je treba tudi omenili, da vse n Sloveniji strmi, kako je mogla naša Slovenija e svojimi najbolj renMMl-nimi železnicami ostati ncupošteVkna pri razdelitvi motornih vagonov; Končno je treba še omeniti, id« je za nedeljski izletniški promet na ljubljanskem kolodvoru nezadostno poskrbljeno. Z razširjenjem ljubljanskega kolodvora bi dobila železniška uprava možnost, da tudd v tem pogledu ustreže prebivalstvu in tudi sebi, ker marsikdo rajši resignira na bdet, kakor pa da bi prestajal vse one težave, ki so združene z izletom po več ko prenapolnjenih izletniških vagonih. Ljubljanska železniška direkcija prednjači z dohodkom Din 334.717 na 1 lom proge med vsemi direkcijami. Zato imp tudi Slovenija pravico zahtevati, da ae razmere na ljubljanskem kolodvoru zboljšajo in d« se že enkrat vprašanje ljubljanskega kolodvora reši. Vsa Slovenija j© v tej zahtevi enotna, vsa Slovenija cd te svoje zahteve ne bo in ne more odnehati. Volitve v obrtniško zbornico v Banjiluki Volitve v obrtniško zbornico vrbaske banovine so razpisane na dan 23. februarja. Glavni volilni odbor je že imenovan. Vse področje zbornice je razdeljeno na 15 volilnih okrožij. Prvo volilno okrožje (Banjaluka) voli 16 svetnikov in 16 namestnikov, vsa ostala okrožja po enega. Vofttiu imeniki bodo razloženi od 20. decembre do 3. januarja; tedaj so tudi zaključi rok ih reklamacije. Kandidatne liste se vlagajo za vsako volilno okrožje posebej v dveh primerkih, in sicer najkasneje do 28. januarja. Nova uredba o kartelih Trgovinski minister dr. Vrbanič je izdal novo uredbo o kartelih, ki vsekakor pomeni napredek proti prejšnji. Po novi uredbi se bodo karteli le registrirali, Uvede se tudi posebno kartelno sodišče, ki ga bodo sestavljali trije člani državnega sveta in 20 gospodarskih strokovnjakov. Razsojal bo pa senat petorice. Tudi nadzorstvo nad karteli se izpremeni in odpade stalni komisariat. Kompetenca trgovinskega ministra se poveča in bo megel trgovinski minister kartele tudi razpustiti ali ukiniti, če bi se izkazalo njih delovanje kot škodljivo celoti. Zežke posledice- sankcij Iz referata gen. tajnika zagrebške trg. industrijske zbornice dr. Čuvaja 2. Prometno tarifne odredbe Brez dvoma je, da je treba poleg trgovinsko političnih pod vzeti tudi druge ukrepe, zlasti pa prometno tarifne, s katerimi bi se mogla olajšati preorientacija našega izvoza. Naš dosedanji izvoz v Italijo je imel prednost zemljepisno kratkih prevoznih relacij. Pri izvozu v vse druge dežele Sredozemskega morja nastajajo višji prevozni stroški, pri čemer je treba še upoštevati, da so se v zadnjem času prevozni stroški povečali za 20 in tudi več odstotkov. Razen tega je v Levanti zelo močna romunska konkurenca na podlagi svojih posebno velikih prevoznih ugodnosti. Iz tega sledi, da je prometno tarifna situacija za naš izvoz, ki naj bi šel v dežele Sredozemskega morja, zlasti poslabšana. Zato je nujno in neodložljivo, da se železniški transportni stroški znižajo. Zbornica predlaga, da izvede prometno ministrstvo vse one predloge tarifnega odbora, ki se nanašajo na izvozne tarife ter da te spopolni še za one predmete, katerih izvoz je sedaj zaradi izvajanja sankcij ogrožen. Zbornica bo za te predmete dala vse potrebne podatke. Ti ukrepi so potrebni tako glede pristaniškega prometa, ki gravitira proti deželam Sredozemskega morja ko tudi glede prometa skozi mejne prehode na suhem. Potrebno je, da se takoj uvedejo jadranske tarife s Češkoslovaško, Romunijo in Bolgarsko, ter da se favorizira tranzitni promet skozi naša pristanišča v srednjo Evropo. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da vsaj za sedaj nimamo za nekatere dežele iz naših pristanišč sploh nobenih rednih zvez in da grozi nevarnost, da se i>o ves ta promet preorientiral na Hamburg in na severna pristanišča ter bi bile s tem naše luke popolnoma eliminirane. Zlasti je treba omogočiti čim močnejšo zaposlitev naše trgovinske mornarice. Vzgled Češkoslovaške, kateri se je posrečila, da je plasirala svoje 'blago celo na trgih Daljnega Vzhoda, najbolje dokazuj«, da se morejo z nekimi materialnimi žrtvami s strani države in celo brez lastne trgovinske mornarice doseči zelo dobri uspehi. 3. Devizno politične odredbe Verjetno je, da bo Italija izjemoma dovolila tudi uvoz blaga, ki ji je potreben. Za ta primer bi bilo treba označiti, če se more ta izvoz plačati v.lirah na italijanske banko ali pa se smejo sprejemati tuji dinarji, poslani na naše banke. Splošna 'želja naših gospodarskih ljudi je, da Narodna banka jamči izvoznikom klirinški obračunski tečaj, ki je veljal dne 18. novembra. Gospodarstvo našega področja vsekakor zahteva, da bo Narodna banka izvoznikom do skrajnosti pomagala in da jih glede za-nirzlih terjatev zaščiti pred izgubami na tečaju lire. 4. Vprašanje klirinških terjatev Po podatkih Narodne banke smo imeli dne 13. novembra aktivni saldo v ldiringu z Nemčijo v višini 341 milijonov Din, z Ita-Ijo v višini 172 milijonov Din, z Bolgarsko v znesku 655.00 Din in s Turčijo v znesku 821.00« Din, torej znašajo skupno naše terjatve 514,000.000' Din in to kljub velikanskemu pomanjkanju denarja, zaradi katerega že leta trpi naše gospodarstvo. Najbolj idealno bi seveda bilo, če bi bila Narodna banka sposobna, da odkupi od izvoznikov po klirinškem točaju vse. te terjatve z le neznatnim odbitkom. Če to nikakor ne bi bilo mogoče, potem žele izvozniki, da jim dovoli Narodna banka cenene kredite v višini 75 do 80% vrednosti njihovih terjatev in po tečaju z dne 18. novembra. Če pa niti to ne bi bilo mogoče, potem zahteva gospodarstvo, da Narodna banka vsaj zajamči izvoznikom klirinški obračunski tečaj z dne 18. novembra. Sploh bi bilo gospodarstvo nad vse zadovoljno, de bi Narodna banka obračunavala klirinška nakazila po realnem tečaju, no pa kakor dosedaj z 8 do 10°/o razliko in poleg t6ga še z odbitkom 2% provizije. Ravno tako se zahteva, da bi Narodna banka zajamčila tudi terjatve izvoznikov, ki niso vplačane v kliring. Uporaba, odn. razpolaganje z italijanskimi terjatvami, plačila in transferi vseh vrst v Italijo se ne morejo v smislu sklepa finančnega ministra št. 10084—VIII z dno 15. novembra t. 1. izvršiti brez posebnega odobrenja Narodne banke in finančnega ministrstva. To kaže, da bodo italijanske terjatve blokirane, kar bi naravno zelo zadovoljilo naše gospodarstvo. Ker pa »o neporavnane obveze naših uvoznikov do 10. oktobra znašale v vsem samo (»7 milijonov Din in ker ni verjetno, da so kasneje znatno porasle, bo ta ukrep Narodne banke nezadosten in bo pomagal samo enemu delu naših izvoznikov. Nastaja zato vprašanje, kaj naj se predlaga kr. vladi glede zavarovanja ostalih 110,000.000 Din klirinških terjatev proti Italiji. Predlogi, ki smo jih prejeli v tem pogledu so zaupni in mislim, da se tu ne bi smeli obravnavati. Kako pridobiti nove trge Vse naše gospodarstvo si je edino v tem, o tekstilno blago pri nas podražilo. Posledica vsega bo, da bo kupiia moč našega kmetovalca zopet padla, dočim se bo industrijsko blago podražilo. Zato je v našem interesu, da ne trajajo sankcije dolgo in da se še bolj ne poostre. Dokler se druge države še niso odločile, da bi prepovedale v Italijo izvoz petroleja, premoga, koksa, jekla in železa, kar je vse za vojno zlasti potrebno, tako dolgo tudi ni treba, da bi naša država pri izvajanju sankcij pokazala posebno vnemo. Pri vseli obveznih ukrepih mednarodnega značaja je meja, ki je diktirana ne samo po političnih razlogih, temveč tudi gospodarskih. Na to mejo so opozorili francoski gospodarstveniki svojo vlado ter celo protestirati proti ukrepom, ki jih je izdala vlada g. Lavala v svrho izvajanja sankcij. Enako opozorilo pa go naslovili na svoje vlade tudi gospodarstveniki iz Španije, Romunije, Belgije in Češkoslovaške ter zahtevali nujno pomoč vlade, da ne bi bila njena pomoč prekasna. Zato je bilo le naravno, da so enako opozorilo izrekli vladi tudi naši gospodarstveniki. | Denarsivc^ Povečanje zlate podloge N arodne banke Na zadnji redni seji upravnega odbora Narodne banke, ki je bila dne 24. novembra, je poročal guverner dr. Radosavljevič med drugim tuldd o povečanju zlate podloge Narodne banke. Od 22. januarja do 15. novembra se je ta povečala za celih 156 milijonov stabilizacijskih dinarjev, ki so dejansko vredni nad 200 milijonov dinarjev s primom. Guverner dr. Radosavljevič je nadalje na seji napovedal, da bo zelo kmalu rešeno vprašanje mobilizacije izvozniških terjatev proti Italiji in da bodo izvozniki prišli do potrebnega kapitala. Guverner je nadalje naglasil, da je vlada popolnoma soglasna z Narodno banko, da se mora ohraniti stabilnost naše valute. Kcnčno je bilo na seji sklenjeno, da se ustanovi poseben oddelek za preiskavo plemenitih kovin in zilasti za zlato, ki ga odkupuje banka od domačih tvornic. Letos je odkupila Narodna banka 200 kg zlata za ceno 10 milijonov Din. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. novembra navaja naslednje izpremembe (vse v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 2,8 na 1445,6. Zlato v blagajnah se ije dvignilo za 7,3, v tujini se je zmanjšalo za 4,8, devize pa so se dvignile za 0,3 na 29,5. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 15,3 na 282,3. Vsota kovanega denarja se je dvignila za 23,5 na 310,3. Posojila so padla, in sicer eskontna za 1,5 na 1544,6, lombardna pa za 0,17 na 265.5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 71,4 na 4752,3, zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 81,4 na 1493,3. Tudi obveze z rokom so se povečale, in sicer za 20,0 na 202.6. Skupno zlato in devizno kritje znaša 29.742, samo zlato pa 26,90%. Razvrednotenje lire Banca dTtalia je objavila, da plačuje gram čistega zlata po 15'50 lir, dočim bi morala znašati cena po vrednosti stabilizirane lire le 12*63 lire. To se pravi, da plača Italijanska banka 2‘82 lire več, da je torej lira po oficialnem priznanju izgubila okoli 20 odstotkov na vrednosti. Politične vesli Jugoslovanska vlada je odgovorila na noto italijanske vlade zaradi sankcij. Odgovor jugoslovanske vlade je sestavljen v zelo prijateljskem tonu. Naša vlada v noti poudarja, da je morala ostati zvesta Zvezj narodov in zato morala sprejeti sankcije, pa čeprav ts ne odgovarjajo prijateljskim čustvom, ki jih goji do Italije. Ministrski predsednik Kondilis je zahteval, da ostane njegova vlada še naprej na svojem mestu in da ona lizveide volitve. Kralj Jurij pa tega predloga ni sprejel, temveč hoče, da se sestavi koncentracijska vlada. Kondilis tudi ni zadovoljen, da je kralj pomilostil Venizela, ter da ja konzultiral tudi vse republikanske voditelje. Laval je imel na predvečer sestanka francoskega parlamenta po radiu velik govor, v katerem je pojasnjeval svojo politiko. Dejal je, da se mu je sanacija državnih financ posrečila, ker se krijejo drž. izdatki z drž. dohodki. S tem pa je tudi zajamčena stabilnost francoskega franka, ki ga vlada nikakor ne bo pustila razvrednotiti. Nato je apeliral na vse Francoze, da vsi delajo za zmago politike pomirje-nja in sloge francoskega naroda. Francija je odločno za mir in samo s tega stališča je treba tuidi presojati njena prizadevanja, da doseže sporazum v litalijaiisko-etiop-skem konfliktu. Zato tudi želi, da bi bili odnosa ji z Nemčijo čim boljši. Francoski parlament je « 345 proti 225 glasovom odobril finančne ukrepe vlade ter s tem lizrekel Lavalovi vladi zaupnic«. Debata o ognjenih križih ter o desničarskih organizacijah pa bo v torek in tedaj se bo šele odločilo, če ostane še naprej na krmilu Lavalova vlada. Anglija vztraja na tem, da se sankcije proti Italiji poostre in se zato sestane koordinacijski odbor že 12. decembra. Nobenega dvoma ni, da bo prepovedal izvoz petroleja v Italijo. Laval je izjavil italijanskemu veleposlaniku v Parizu, da bo Francija v primeru italijanskega napada na Anglijo, na vsak način na strani Anglije. Iz. Addis Abebe poročajo, da so Rtiopci zavzeli Ual-Ual, kar pa Italijani demantirajo. Italija pošlje znova 30.000 mož vojakov na egiptsko mejo ter dva kora lia francosko mejo. Z Brennerja bo odpoklicala vse čete. Odredila bo tudi splošno mobilizacijo. Vse te vesti pa »o Angleži sprejeli zelo hladno kot prazno strašilo. Maršal Badoglio je že prevzel vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Afriki ter odredil popolno pregrupacijo italijanskih čet. Izpremeniti pa hoče tudi način vojskovanja. Prodiral bo z majhnimi oddelki najboljših vojakov in ne tako kakor maršal De Bono, ki je zaradi varnosti wa-stopal le v močnih kolonah. Etiopske čete so zasedle p« vesteh iz Addis-Abebe trdnjavo v italijanski Somaliji Lug Fcrandi, ki leži približno 100km južno od mesta Dolo. Pri tej priliki so Ktiopci zaplenili ogromne količine živil in vojnega materiala. Etiopsko poročilo pa tudi pravii, da trpi etiopska vojska zelo zaradi malarije, ki je zahtevala zelo veliko žrtev. Vendar pa se prodiranje vojske nadaljuje. Italijanska vlada je prckl»eala vse vojaške dopuste in se mora vrniti v vojašnice vseh 100.000 vojakov, ki so bili lavnokar odpuščeni zaradi poljskih dei. Baje je morala italijanska vlada dopuste preklicati zaradi zelo napete notranjepolitične situacije. Etiopci so začeli ofenzivo tudi na dana-kilski fronti ter se italijanske čete umikajo proti Eritreji. Etiopsko ofenzivo vodi ras Mulugete, ki hoče osvojiti pogorje Musa Ali. Avstrijski zunanji minister je imel v četrtek velik zunanjepolitični govor. Dejal je, da so odnošaji Avstrije z vsemi državami odlični. Avstrija je na vsak način zvesta Italiji, a tudi Zvezi narodov. Obenem pa je seveda tudi ob strani Anglije in Francije. Tudi za podonavski pakt je Avstrija. Kako je mogoče izvajati tako vsestransko zvestobo, avstrijski zunanji minister ni povedal. Madjarski ministrski predsednik (Joinbos je v spremstvu zunanjega ministra nenadoma prišel na Dunaj in se tu sestal s predsednikom avstrijske republike. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z izvajanjem sankcij. Nekateri pa tudi trde, da je prišel Gombos na Dunaj, da s? dogovori v: avstrijsko vlado glede skupnega odgovora na italijanske zahteve, da sta Avstrija in Madjarska po rimskem protokolu zavezani, da tudi vojaško sodelujeta z Italijo. Trgovcem priporočamo, da nudijo v svojih prodajalnah domači pridelek ča\“ „NAŠ ČAJ“ je mešanica domačih čajnih zelišč najboljša naravna krepilna hrana Po orlobrenju Ministrstva m soc. politiko in narod, zdravje dovoljeno je izdelovati Kmetijski družbi v Ljubljani in prodajati v vseh špecerijskih trgovinah Hladna ccvtia v 7cfyov$Ucm domu Velika dvorana in stopnišče Trgovskega 'loma je vse izpremenjeno in že pripravljeno za veliko modno revijo, ki jo priredi v okrilju obrtniškega dne Obrtno društvo v Ljubljani. Generalna skušnja, ki je bila v četrtek zvečer, je že dokazala, da bo modna revija v Trgovskem domu zmaga na vsej črti. Naše šivilje, krojači in modne trgovine so pokazali izdelke, ki so s svojo eleganco, okusnostjo in raznovrstnostjo presenetile. Od velikih in sijaijnih večernih toalet do skromnih popoldanskih oblek, vse smo videli na modni reviji in vse je bilo enako okusno in dobro izdelano. V resnici naši obrtniki in modni trgovci so dokazali, da so na višku in da morejo po kakovosti izdelkov in blaga konkurirati s tujino. Glede cene pa so celo hrczkonkurenčni in to v sedanjih težkih časih nekaj pomeni. Modna revija ije nadalje dokazala, da izdelujejo naši obrtniki in da nudijo naši trgovci vse, kar potrebuje elegantna dama in kar išče skrbna gospodinja, ki mora bolj skromno računati. Obleke, perilo, obutev, klobuke, rokavice, nogavice, torbice, zlatnino, dežnike, športne potrebščine, vse je nudila modna revija v bogati izberi. Vrhu tega pa tudi na način, da je vladalo ves čas veselo razpoloženje in da so bili ljudje dobre volje celo takrat, kadar so gledan njim nedosegljive predmete. Zasluga za to dobro razpoloženje gre predvsem konfe-renciijerju Mirku Jelačinu, ki je pripravil za modno revijo celo kopo novih in zelo posrečenih verzov ter dovtipov, da si je takoj s prvim verzom osvojil poslušalce. Podrobneje izpregovorimo o reviji po »Meni otvoritvi, ki bo v soboto zvečer in katere naj nihče ne zamudi, kdor hoče pre-/.iveti nekaij lepih ur, pri tem pa spoznati, kaj se danes nosi in kaj je predpisala moda za novo sezono. Med odmorom je priredilo Obrtniško društvo prijateljski »sestanek vseh, ki sodelujejo pri reviiji in novinarjev. Sestanek je otvoril predsednik Obrtniškega društva g. Josip Rebek, ki je toplo pozdravil vse sodelavce, zlasti pa novinarje, ki jih je prosil, da krepko podpro obrtnike in njih prireditve za časa obrtniškega tedna. Ivna glavni prireditev tedna ije baš modna revija. Treba je bilo mnogo poguma, da so se obrtniki v teh težkih časih mogli odločiti za to revijo, ki zahteva veliko žrtev in veliko dela. V sporazumu z združenjem krojačev in krojačic pa se je Obrtniško društvo kljub vsem velikim žrtvam odločilo za modno revijo, ker je pač potrebno, da naš obrtnik dokaže, da nudi vse ono, kar ponuja tujina in da greši proti interesom lastnega naroda, kdor kupuje v tujini izdelke, ki bi jih mogel v isti kakovosti a ceneje dobiti doma. K sodelovanju so bili vabljeni vsi in nihče ni bil od sodelovanja izključen. Vsa revija je demonstracija za naše blago in naše časopisje naj pripomore, da se l>o ta demonstracija tudi posrečila v polni meri. T*o ije prva modna revija, ki jo prireja Obrtniško društvo in zato so bile težave še prav posebno velike. A te težave so bile premagane in so morale biti, ker naš.do-mači obrtnik se hoče uveljaviti na domačem trgu in zasesti na domačem trgu vse one pozicije, ki so jih imela doslej tuja podjetja. Temelj narodnega blagostanja je obrtnik in temu cilju je posvečen ves obrtniški teden. V ta namen je prirejena tudi modna revija, ki naj dokaže slovenski javnosti, da ije slovenski obrtnik na višku. Z odobravanjem so bile sprejete te besede predsednika Rebeka, nakar so se so-delovalci pri reviji v prijateljskem razgovoru pomenili, kako bi se odpravili še oni nedostatki, ki jih je pokazala glavna skušnja, da bo v soboto otvoritev modne revije dogodek, o katerem bo govorila Ljubljana. In da boste mogli tudi vi govoriti o tem dogodku, zato si oglejte modno revijo v Trgovskem domu! SLOVENIA-TRANSPORT LJUB LIANA . TELEFON 27-18 STROJNI TRANSPORTI Specialno podjetje za ekspedicijo in prevo* vseh vrst strojev, kompletnih instalacij ca tovarne — Oskrba dovoljenj carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno TEDEN Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 6,638.81919. Proti vsemu pričakovanju je vladala tudi ves tekoči teden izredna kupčijska živah-'»ost in znaša presežek deviznega prometa 'lapram preteklemu borz. tednu nad dvesto tisoč dinarjev. Največji dnevni devizni promet je bil dosežen na ponedeljkovem borznem sestanku, a je bil vseno za cel milijon dinarjev manjši kot 18. t. m. Skupni devizni zaključki na posameznih borznih dnevih ■*> bili znatni, in sicer: nov. 1035 Din 2,013.660'17 London-Nevvvork -<>• nov. 1995 Din 1,543.348*47 London-Solun -7. nov. 1035 Din 1,025.997 35 London-Berlin •28. nov. 1935 Din 1,063.940'13 London-Dunai 29. nov. 1935 Din 991.873*07 London-Din. dev. Izmed poedinih deviz je zelo porastel promet v Curihu, dinarski devizi, v Solunu 'n Berlinu, čigar zaključki pa so bili per-»ktuirani potom privat. kliringa (s klirinškimi nakaznicami), ki je bil na novo vpeljan na ponedeljkov borzni dan (25. t. m.), in sicer na vseh domačih deviznih borzah, ^evi/.ni promet pa je nekoliko popustil v '-ondonu, Newyorku in Parizu. Devizni promet (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam minuli ted. (214), tek. ted. 140, Kerlin^ (—) 440 priv. kliring, Din. deviza (109) 540 avstr. priv. kliring, Dunaj (1118) |065 priv. kliring, Curih (55) 529, London '•>209) 2851 inkl. priv. kliring, Madrid (—) priv. kliring, Montreal (1) —, New York (1109) 644, Praga (—) 40, Pariz (579) 76, Sofija (-) 5, Solun (-) 242 boni, Trst (41) 6, Varšava (—) 1. Narodna banka je posredovala v obsegu dosedanjih dnevnih ‘deviznih kontingentov v Curihu in Amsterdamu, poleg tega pa je krila potrebo po angl. funtih na vseh borznih sestankih tekočega tedna. London je Narodna banka dajala stalna po srednjem tečaju Din 253'— v angleškem priv. kliringu. Skupni devizni promet v mesecu novembru znaša Din 25,087.000’— in presega lanskega v tem času za 9 in pol milijona dinarjev ter je obenem celo za več ko 2 in pol milijona dinarjev večji nego največji mesečni devizni promet, dosežen v okto-biu 19,-14. rudi v primeri z letošnjim okto-brom znaša porast deviznega prometa v teni mesecu skoro 6 milijonov dinarjev in je to obenem najvišje doseženi devizni promet v tekočem letu. V privatnem kliringu je bil tokrat trgovali avstr, šiling na bazi Din 870—8'80, le včeraj na bazi Din 8'75—8‘85, dalje nemška kompenzacijska marka v torek (26. t. m.) ŽA V 94 urah h,rTa’ plMir* ,D T Ltl lil dll milno snail oblek«, klobuke itd. Skrobl ln svetlolika srajce, ovratnike (n maniete. Pore, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—#. Selenbnrgova ul. & Telefon it 88-78. na bazi Din 1470—14 90, dne 28. t. m. po Din 14725—14 925 in na včerajšnjem borznem sestanku na bazi torkovih tečajev. Nasprotno pa je angleški funt notiral ves tekoči borzni teden na bazi Din 252'20 do Din 253'80. S priuio Narodne banke 25. nov. 1935 — 29. nov. 1935 Povpr. Pon. Povpr. Pon. Din Din Din Din Amsterdam 297214 298673 2975-70 2990*29 Berlin 1756'08 1769*95 1756'08 1769*95 Bruselj 742‘49 747-56 742'49 747'56 Curih 1421*01 1428'08 1421-01 1428*08 London 216*63 218-69 216'35 218'41 Ne\v York 4364*33 4400'64 4360*77 4397*09 Pariz 289*60 291-03 289*56 291*— Praga 181*63 182*73 181-63 182*73 Trst . 353*87 356*96 353*87 356*96 Tekom tega tedna so bil^ dosežene sledeče tečajne razlike (vse v poenih): Amsterdam + 3*56, London — 0*28, New-York — 3*56, Pariz — 0*04. Curih je ostal neizpremenjen ves tekoči teden, je pa na-pram prejšnjemu tedno popustil za — 3*21. Ostale devize so včeraj beležile na bazi tečajev od 25. t. m. Efektno tržišče Tendenca še nadalje stalna. Prometa ni bilo ne v privatnih, ne v državnih papirjih, medtem ko so stalno beležile samo državne vrednote, in sicer: Dne 25. novembra 1985. 7*/o invest. pos. Din 77—79, 8°/o Blairovo pos. Din 79—80, 7% Blairovo pos. Din 70—72, 7°/o Selig-manovo pos. Din 73—75, 4% agrarne obv. Din 42—43, 6% begluške obv. Din 61—63, 2M°/o vojna škoda Din 353—355. . Dne 29. novembra 1935. 7°/o invest. pos. Din 76—78, 8% Blairovo pos. Din 78—79, 7°/o Blairovo pos. Din 69—70, 7°/o Selig-nianovo pos. Din 73—75, 4°/o agrarne obv. Din 43—46, 6#/o begluške obv. Din 60—61, 2K°/o vojna škoda Din 354—356. Brez notic sta ostala 7% stabilizacijsko |K>sojilo in 5°/o srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del. S 25. novembrom l. I. pa so pričele na naši borzi kotirali na novo tudi 6% državne obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev v bivši Dalmaciji, iz leta 1933. Teh obveznic takozvanega »dalmatinskega agrara« je trenutno v obtoku za 67,704.500 nominalnih dinarjev. Žitno tržišče Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo ne v žitu, ne v moki. Cene koruzi so poskočile za Din 3'—, moki vseh vrst pa za Din o'— pri 100 kg, dočim je oves nalik otrobom beležil neizpreme-njeno. Na novo notira umetno sušena koruza letine 1935, Tudi beli štajerski krompir se je podražil za Din 2'— pri 100 kg. Žito: Koruza: popolnoma suha, letine 1934, s kvalitetno garancijo, fco. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu . . . popolnoma suha, letine 1934, s kvalitetno garancijo, Fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu . . . času primerna, suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon nakladalna postaja ........................ umetno sušena, letine 1935, plačljivo proti duplikatu, parit. Indjija ................. Pšenica: bačka 79/80, promptna dobava banatska 78, promptna dobava O vos; nov, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska post., plačljivo proti duplikatu . . . Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banat. postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična 2 bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . Din 104' 102- 89'- 96- 162-162'— Din 106' 104'- 90- 97*50 164*- 164*- 132*50 137*50 265- 265*- 245*- 225*- 275*- 275'- 250'— 230'- CIKORI1A Naš pravi domači izdelek Otrobi: pšenični, debeli, v e^al. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prometni davek, foo. vagon, bačka postaja......................110- Deželni pridelki: Krompir: beli štajerski, franko vagon nakladalna postaja . . . 62'- 115' 06- Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna. Zbog uveljavljenih sankcij proti Italiji vlada na našem lesnem tržišču popoln zastoj. Manjše produkcije v Slovenije so že ustavile svoje obrate. Kakor se čuje, so večje industrije že tudi reducirale na minimum svoje obrate in jih nameravajo celo popolnoma ustaviti. Licitacije, ki so bile v zadnjem času razpisane, so bile po večini brezuspešne. A kaj pomeni ustavitev tolikih obratov na zimo v socialnem pogledu, si lahko mislimo. Pisanje raznih časopisov za preorientacijo naših lesnih industrij v smislu zahtev drugih tržišč so bolj prazna besedičenja in pac dokazujejo, da nimajo dotični pisci prav nobenega vpogleda, v našo slovensko produkcijo. Kani pa naj vendar izvažamo naš glavni specialno slovenski lesni proizvod trame, ako ne v Italijo in le deloma v Grčijo. Kajti ravno Italija je ves ta proizvod skoro sama kOnsu-mirala, dočim je rabila le deloma tramiče.' Seveda pa naš manjši producent — zbog plačilnih kompenzacij — ni veliko izvažal v Grčijo. Nasprotno pa v Anglijo tudi ne moremo izvažati, ker so naši producentje posekali in razžagali blago v 4 m dolge hlode, kakršnih pač angleški kolonialni trg ue rabi. Blago drugih dolžinskih dimenzij, bi prišlo v poštev šele v pozni pomladanski, oziroma v začetni poletni sezoni. Nastane pa pereče vprašanje, kam z blagom letošnje sečnje, ki je razžagano v hlode po 4 metre dolžine? O tem naj bi se malo bolj razpisali onj,_ ki so doslej vedeli toliko svetovati; kajti praktičnih, izvedljivih navodil in nasvetov doslej še ni bilo čuti. Vsa dosedanja prizadevanja naših organizacij so bila namreč brezuspešna in niso našla razumevanja na odločujočem mestu. Nihče tudi ne ve, kdaj bodo naši izvozniki prejeli denar za že poslano blago v Italijo. BLASNIK0VA »VELIKA PRATIKA« Z V LETO 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. 3LASNIKA NASI,ED., LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je ros praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska ilružina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. Najnovejši Telefonski imenik za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad tiskarna Merkur v Llubliani. Gregorčičeva ul 23 Izvoznikom v Italijo Italijanske železnice so obvestile naše železnice, da morejo v bodoče sprejemati samo ono jugoslovansko blago, kateremu je priloženo potrdilo o poreklu blaga. Brez tega potrdila bodo vse pošiljke zavrnjene. Potrdilo dobe naši izvozniki pri carinarnicah brez vseh formalnosti. Izvozniki, ki hočejo pošiljati svoje blpgo skozi morska pristanišča, morajo dokazati, da so pošiljke z devizami že plačane. Italijanska plačila za blago iz sankcijskih držav Italijanski uradni list je objavil dekret od 20. novembra o plačevanju blaga, ki je bilo uvoženo iz držav, ki izvajajo sankcije proti Italiji. Znesek za vrednost uvoženega blaga »e deponira pri uradu za zamenjavo blaga s tujino. Deponirana vsota se vpiše na ime in račun upnika, toda na blokiran račun, ki se ne obrestuje. Če je plačilo dogovorjeno v tuji valuti, a© deponira znesek v lirah po najbolj ugodnem točaju od roka dneva izplačila. Ti predpisi pa se ne izvajajo v primeru uvoza blaga po zasebni kompenzaciji, ki je bila že prej odobrena s posebnim dovoljenjem vrhovnega urada za zamenjavo valut. Kdorkoli bi bil primoran, da v celoti ali samo deloma plača uvoženo; blqgo iz sankcijakih dežel na dan, ko je stopil ta dekret v veljavo, mora to v 10 dneh prijaviti uradu za zamenjavo blaga. s tujino in sicer po podružnicah Italijanske banke. ’ Kočevski premogovnik zopet ustavi obratovanje Kočevski premogovnik bo moral ustaviti dpkr, ker so železnice preklicale povečano izročila premoga za december v višini 800 tpp. Žel«®nice bodo od kočevskega premogovnika jemale le po 200 tor, premoga na mpeec, kar je za obratovanje premogovnika premalo. Intervencija naših poslancev in vodilnih politikov je nujna. I Doma in po svetu Na sadnji seji vlad« je bilo sklenjeno, da se v državni režiji zgradj proga Usti Prača—Foča in da se gradbena dela takoj prično ter da se otvori kredit 50 milijonov Din za oskrbo z vodo v krajih, kjer vode primanjkuje. Na seji je prometni minister tudi poročal o pogajanjih z Romuni glede zgraditve mostu čez Donavo, ki bi vezal Jugoslavijo in Romunijo. Ministrski svet je sklenil, da se odkupi hiša g. Albdna Izlakarja na Bledu, v kateri se bo instalirala avtomatična telefonska centrala za Bled. Svetilnik kralja Aleksandra bo 8. decembra slovesno odkrit na pomolu majorja Stojana v Splitu. Beograjska trgovinska zbornica praznuje dne 8. decembra 251etnico svojega obstoja. Jubilantki tudi naše čestitke! Dr. Maček namerava baje začeti izdajati v 'Z&grebu svoj dnevnik, ker noče biti odvisen od tiska Tipografije. V šibeniško pristanišče že deset dni ni prišla nobena italijanska ladja. Stavka rudarjev y premogovniku Stanovsko pri Poljčanah se je končala, ker je podjetje sprejelo vse zahteve delavstva. Gospodarski krogi v Karlovcu so odklonili predlog banske uprave, da se ime Karlovca fzpremeni v Zrinjski grad. Odvetnika Desbons«, ki se je tako žalostno proslavil na procesu v AL\u en Provence, nista hotela sprejeti niti drž. pravdnik niti predsednik kasacijskega sodišča v Parizu, pri katerih se je hotel pritožiti zaradi svojega izbrisa iz seznama odvetnikov. Japonska cesarica je rodila drugega sina. V vsej Japonski je zavladalo zaradi tega pravo narodno veselje. Vlomljeno je bilo v sovjetsko poslaništvo v Pragi. Vlomilci so odnesli poleg važnih aktov tudi 1 milijon Kč. Bivši etiopski cesar,Udi Jas«, Men el j kov vnuk, ki je izgubil prestol, ker je zaradi lepe nlohamedanke prestopil v islamsko vero in že pred tem prišel v najtežje konflikte z etiopsko duhovščino, je umrl v gradu, v katerem je bil interniran. Umrl je za paralizo. Italijanski Oisti pa seveda pišejo, da je bil zastrupljen. Pomorske oblasti v Turčiji ne dopuščajo italijanskim ladjam, da bi se v turških pristaniščih oskrbovale z gorivom. Italijanski listi sc sijno jeze nad agenturami »Reuter«, »Havas« in drugimi, ki da razširjajo popolnoma neresnične vesti o italijanskih porazih v Etiopiji. Značilno pa je, da te velike svetovne novineke agenture kljub vsem italijanskim demantijem svoje vesti o etiopskih zmagah vzdržujejo. Sicer pa tudi Italijani indirektno sami potrjujejo resničnost teh vesti, ko pišejo o bojih, ki se bijejo že okoli Ual-Uala. Angleški poročevalec James Chili je v letalu preletel vso pokrajino nad Makalo in okolico. Po poletu je izjavil, da so terenske razmere južno od Makale tako težavne, da bi bil naravnost čudež, če bi Italijani tu prodrli. Po francoskih vesteh so se Italijani na južni fronti umaknili, deloma iz strahu, da niso askari več zanesljivi, deloma pa zato, ker se boje, da bi jih vojska rasa Deste napadla z levega boka. Princ Liechtenstein, nečak vladajočega kneza, je odpotoval v Etiopijo, da se bori proti Italijanom. Knez Starhemberg je večkrat obiskal princa, da bi ga pregovoril in da ne bi knez na ta način demonstriral proti Italiji, a so bila vsa njegova prigovarjanja zaman. I lpžna popočila Mariborski trg Dne 20. novembra je biio prignanih na trg 11 konj, 7 bikov, 90 volov, 380 krav in 19 telet, skupaj 497 glav živine. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže 275 do 3 —, poldebeli voli 2'— do 2'50, plemenski voli 2’— do 2'50, biki za klanje 2‘25 do 2'50, klavne krave debele 2'25 do 3'—, plemenske krave 1'25 do 1*50, krave za klobasarje 0'90 do 1'25, molzne krave 2'— do 2'25, breje krave 2'— do 2'25, mlada živina 2'25 do 275, teleta Din 3'50 do 4'50. Prodanih je bilo 233 glav. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 4 do 6, svinjsko meso, sveže 8 do 12 Din. Dunajski jajčni trg Tendenca na mednarodnem trgu je čvrsta, ker je proizvodnja zelo majhna. Španija jd kupila od Maidijarske 7000 malih zabojev jajc. Tudi na dunajskem trgu je tendenca čvrsta. Ponudb za domača sveža jajca sploh ni bilo. Dovoz iz MadjaršSe in Jugoslavije je bil prav neznaten. No-tirajo; domača popolnoma sveža jajca A I>o 19, B po 18, D po 14, sveža C po 15*5 do 16, jajca za kuho po 14, jajca A iz hladilnikov po 1’5’5, B 15, C 14 do 14-5, konzervirana B po 14, C 13-5, madjarska sveža po 15‘75 do 16, jugoslovanska sveža po 15-5, popolnoma sveža po 15 do 16-25. Vse cene na debelo za jajce Iranko Dunaj v avstrijskih groših, vključno carino, prometni davek in doplačilo za krizo, in to pri prevzemu najmanj 20 malih zabojev. V poldirobni prodaji so cene za 1*5 do 2 groša višje. Dunajski svinjski trg Na zadnji sejem je bilo postavljenih 6505 pršutarjev in 5019 Špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo 2476 prašičev. One so bile te: Špeharji prima po 1-50 do 1-53, angleški križani po 1-35 do 1-48, romunski po 1-46 do 1-62, kmečki po 1-40 do 1-55, stari po 1-20 do 1-30, pršutarji po 1-38 do 1-65 po kakovosti. Podražile so se samo ma-djarske prima svinje za 5 grošev, vse druge vrat e so ostale nespremenjene, prSu- tarji pa šo se pocenili zri 3 groše prj kg. |_Bqrffc^/»b f/ang Nedelja, dne 1. dec.: 8.00 Napoved časa, poročila — 8.15 Telovadba (g. Ciril Ščuka!) — 8.45 Ura slovenske glasbe (radijski orkester) — 9.45 Versko predavanje (p. Kazimir Zakrajšek) — 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.15 Prenos otvoritve razstave g. Fr. Goršeta — 11.30 Micky miška in igračke (Mladinska ura) — 12.00 Cas, obvestila — 12.15 Rprodu- ciran konoert (po željah) — 15.00 Kmetijska posvetovalnica (g. ing. Sadar Vinko) — 15.20 Po širni Jugoslaviji (radijski orkester) — 16 00 Jajce v gospodinjstvu (ga. Alina Travnova) — 16.15 Akademski pevski kvintet — 16.45 Narte Velikonja: Suženj (zvočna slika) — 17.30 Slovenec, Srb, Hrvat... (plošče) — 19.30 Nac.. ura — 20.00 Proslava narodnega praznika (prenos iz Beograda) — 20.40 Prenos iz Zagreba — 21.20 Prenos iz Ljubljane — 22.00 Cas, vremenska napoved — 22.15 Našim izseljencem (akademija), pevske točke pojo učenci drž. nar. soh- M-oste-Ljubljana — 23.00 Svojci pozdravljajo izseljence. Ponedeljek, dne 2. dec.: 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročala — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Zdravniška ura (g. dr. Bogomir Magajna) — 18.20 Faure: Peleas in Melisanda (plošče) — 18 40 Iz Prešernovih poezij recitira ing. arh. Bojan Stupica, član. Nar. gledališča — 19.00 Cas. vremenska napoved, poročila — 19.80 Nac. ura — 20.00 II. večer modeme glasbe (avstrijske), prenos iz Hubadove dvorane — 21.30 Orkester Jacka Hyltona igra (plošče) — 22.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Citra-ški trio »Vesna«. Torek, dne 3. dec.: 11.00 Šolska ura (g. dr. Josip Pretnar) — 12.00 Pesmd severnih Slovanov (plošče) — 12.45 Vremenska, napoved, poročila — 18.00 Cas, objava sporeda — 13.15 Slovenska narodna pesem — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Radijski orkester — 18.40 Vzgojni pomen cerkve (g. dr. Stanko Gogala) — 19.00 Cae, vremenska napovedi poročila — 19.30 Nae. ura — 20.00 Večer ruskih pesmi in arij, poje baritonist g. Cveto Švigelj — 21.00 Prenos: evropskega koncert iz Varšave — 22-00 Cas, vremenska napoved, poročila — 22.30 Angleške plošče. Le naše res domače praške ADRSA Od 3-5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zločinci je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad 10.000 štejemo v svoj krog. Vabimo vani vse, ki hočete vlagati v shranitev in obrestovan je pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna pojo/ifa dajemo pod ugodnimi pogoji HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (grej Kranjska hranilnica) KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE .KUVERTA' O. Z O. Z. LJUBLJANA Tyrl«va caata It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA TISKARNE reg. zedr. z 0. zn. LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6 Nudlpoizrednrwilzlril^cenah^^^d^^uUe^tra^e, j0„rnale. šolske zvezke, mape, odjemalne knj_D žice, risaln« b luke itd. %rgovd im industrije! / j Trgevabi list m priporoča ta fnoerlran/ef JV za knjigoveznice, tovarne kuvert, AiCaj|9vaCa kartonaže in ostalo industrijo, f za etiketiranje na papir, fCI les, steklo, pločevino etc. izdeluje v neprekosljivi kakovosti in dobavi po najnižjih cenah .mSavinia d.z o. *. Tacen-Št. Vid nad Llubliano Zahtevajte ponudbe l Zahtevajte vzorce l kot izdajatelja in tiskarja: 0. M1HALEK, Ljubljana.