I slovenski dnevnik v Zjcdinjcnih državah, ijfaaja vsak dan izvzemfi nedelj In praznikov. GLAS NARODA List filovenskih delavcev v Ameriki. - I The on\y* Slovenic (SrfH m the United* States*^^ issued every* day* Sundays and HoKfla^* TELEFON PISARNE: 46S7 OORTLANDT. Entered u Becend-Olaaa Matter, September 11, 1903, eft Ike Port 0«ce eft New York, V. Y.. u4ir tke Aet ef Oonfm ef Mani S, 117«, yir.irn« tflAXXl: ISS7 OOlTLilVL NO. 143. — ŠTEV. 143. NEW TORK, MONDAY, JUNE 20, 1910. — PONEDELJEK, 20. ROŽNIKA, 1910. VOLUME XVHL — LETNIK mm, tj Poslovanje kongresa. Železniški predlog. —o— ' Vladin železniški predlog, oziroma konferenčno poročilo glede tega predloga je bilo v zvezinem senatn x večino glasov sprejeto in potrjeno. I PROTI PREDLOGU JE GLASOVALO LE 11 DEMOKRATOV. Nekteri demokrat je so glasovali za- jedno s republikanskimi senatorji. % -o- Washington, 18. junija. Zvezini senat je s 50 proti 11 glasovom sprejel in potrdil konferenčno poročilo o vladiuem železniškem pmllogu in tako je sedaj sprejetje novega zakonskega predlog« zagotovljeno. O pred- . logu so govorili senatorji Newlands.! Borah, Cummins in drugi. Skoraj ji vsi demokratje so glasovali proti predlogu in le šest demokratičnih glasov je bilo oddanih za predlog. Preduo se je vršilo glasovanje, je 1 prišlo do daljše debate o tem pred- \ metu, toda debata ni bila zanimiva. < Glasov« proti predlogu so oddali de- 1 mokrat je. toda štirje so glasovali z republikanci. J Malo, preti no se je pričelo glasova- i nje, je senator Stone pozval republi- 1 kanskega vodjo, senatorja Elkinsa, i naj izjavi, es Moines, Ta., 17. julija. V ne- | kern skladišču v North I)es Moines so ] našli v neki prazni omari truplo ne-, pepoznane deklice. Truplo je brez ( glave in je breizdrvorono že «k>liro ležalo ;( na onem prostoru, kajti pričelo je že h gniti. Nihče ne more. trupla spoznati, kajti onega skladišča lastnik že nad , leto dni ni rabil. Policija je mnenja. ! da so truplo dijaki medicinske fakul-j tete t jokaj prinesli, toda kljub temu se bode pričela preiskava, da se doze-! j ne, je li tekom zadnjih zadnjih sedem i: mesecev v državi Iowi kaka deklica i neznano kam zginola. j< j 1 Četvorčki. , 'Philadelphia, Pa.. 17. junija. Mrs. J Bessie Cohenova, stara 36 let je raj povila dva dečka in dve deklici,}' oziroma čet v o reke. Jed en deček je j umrl kmalo po rojstvu, dočim so ostali ' trije otroci zdra vi. Mati otrok je že-I' na nekega prodajalca v čifutskern' de-! lu mesta in ima štiri otroke. f < Nove države. Washington, D. C., 17. maja. Senat ! je sprejel vladin predlog, ki določa, i da se zadnja teritorija republike New ji Mexico in Arizona, spremenila v države. i Vspehi v letanju. Zopet nov rekord. Walter Brookins je posekal svoj zadnji rekord glede poleta v višino in je poletel 4503 čevlje visoko; stem je dosegel največjo dosedaj doseženo višino. DO IMENOVANE VIŠINE JE POTREBOVAL LE 40 MINUT. Na zemljo je prišel kakor kaka ptica; veliko navdušenje med gledalci. Indianapolis. Ind., 18. junija. Letalec Walter Brookins je v Wright o-vem aeroplanu dosegi pri včerajšnjem letanju največjo dosedaj doseženo višino, oziroma posekal je svoj zadnji z istim letalnim strojem doseženi rekord, kajti poletel je 4503 čevlje visoko, kar je najvišja višina, kar se jih je dosedaj doseglo z letalnim strojem na svetu. Ko se je vračal iz višine na zemljo se mu je pokvaril motor in vsletl tega je bil prisiljen leteti dve milji laleč in tako je prišel lepo na z.-m-!jo na bližnjem pšeničnem polju. Brookins je poletel v višino raz speidwaya in je dosegel svojo najvišjo višino v štiridesetih minutah. Leta! je v velikih krogih in sicer redno višje. Njegov velik letalni ;t roj je bil v imenovani višini tako najhen. kakor kaka mala točka in •ečkrat ga sploh ni bilo mogoče vi-leti. Ko s" je potem vračal na ženijo in ko je bil oddaljen le še par sto ■evljev, je v svoj velik strah opazil, la se mu je pokvaril motor, tako. da je bila njegova jedina rešitev v tem, la se je spuščal počasi na zemljo in icer v poševni smeri s pomočjo krnila. Pri svojem zadnjem rekordu je dosegal Brookins višino 4384V2 čevlja. -o-- Žaloigra na morju. Častniki Cunardovega parnika Mauretania, kteri je dospel včeraj v lašo lukt), naznanjajo, da so kakih Ivajset milj iztočno od Fire Islanda tašli neko gorečo jadranko, ki je bi-a nakrcana s stavbinskim lr-som. Mauretania je plula po možnosti bli-:o goreče Iadije, ktero so potem prečkali. Na ladiji niso našli nijedne-ra mornarja, iz česar je sklepati, da ;e je možtvo rešilo. Potem je velikanski parnik nadaljeval svojo pot »roti naši luki. Ime jadranke ni bilo nogoče dognati, kajti oni del, na kte-•em je bilo ime vrezano, je tedaj že igorel. Posredovanje med jugoiztočnimi železnicami in njihovimi vslužbenci. Washington, 18. junija. Pri sod-liku Knappu, predsedniku zvezine irometne komisije, se je pričelo med ljim in delavskim komisarjem posve-ovanje v svrho posredovanja med jugoiztočnimi železnicami in njihovi-ni vslužbenci. kteri zahtevajo, da se jim izboljšajo plače in uravna delav-ii čas tako, kakor so ga uravnale že-Eeznice na severu in zapadu. K jugoiztočnitn železnicam spadajo >ne železnice, ki se nahajajo južno ^d Potomac Riverja in iztočno od Mississippija. Denarje v staro domovino poiiljamo ia $ 10.35 ............. 60 kron, » 20.50 ............. 100 kron. s» 41.00 ............. 200 kron, sa 102.50 ........... 500 kron, sa 204.50 ............. 1000 kron ta 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane evotc popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni nrafl v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati j« ntjprOič* aeje do $25.00 t gotovini t priporočenem »li registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 32 Cortiandt St., How York, N. Y 6104 8t Olair Are.. N. E. Clav land* Ohio, I Sobotin sprejem Theodora Roosevelta. Ves New York je bil na nogah, da po- J zdravi bivšega predsednika Zjedi- j j. njenih držav, kteri je dospel v naie i mesto s parnikom Augusta Victoria. PARADA NA VODI JE BILA MANJŠA, KAKOR SE JE PRVOTNO ZATRJEVALO. —o— i Ulice, po kterih se je pomikala parada na kopnem, niso bile zelo okrašene. -o- Kakor smo že v soboto poročali, dospel je nas bivši predsednik Theodore f j Roosevelt iniuolo solboto iz svojega j : potovanja i>o Afriki in Evropi, domov; j v Zjedinjene države. Sprejem se je vr- 1 , šil naitaiu-no po programu, kterega ; smo že v minolein tednu v našem li- ! 1 stu objavili. Vsled megle, ktera je; tvladala na Atlantiku je parnik Au-j iru-ste Victoria dospel nekoliko kasue- I je, nego ob določenem času in vsled p tega so morali sprejem na karanten- ■ ski jKjsta ji nekoliko okrajšati, da so , se zatiK»ir!e ostale prireditve vršiti tako, kakor je bilo določeno v programu. Inače je bil sprejem ravno talko kri- , če," in šumen. kakor je kri.ee."a narava i nagega bivšega predsednika. Glavni i >prejem v imenu našega mesta se jej. vršil na Battery PIac<>, oziroma na j' skrajnem .jugu New Yorka. kjer je ' Roosevelta sprejel in oficijelno po- j v-1vil mayor Gaynor. kteri ga je -zdravil v lepim nagovorom. Tu ie bilo • itjrane na tisu;e miiazieeJktera je z« glasnimi hma-kliei pozdravljala do-šleea in njegovo rodbino. To je biv- ! šega predse Inika tako navdušilo, da j se ni več spominjal svoje prejšnje ob-Ijube. vsled ktere se je zavezal, da nekaj časa ne bode nastopil s kakite javnim govorom in tako je pričel go-!] voriti govor, v kterem je obljubil, da , ] je vsj>i!ii fas pripravljen sodelovati ' | j>ri javnih vjuašanjih v priti našega prebivalstva. S tem je Roosevelt na- \ znaJiil, da ixwle zopet nastopil svojo j( politično pof in da se bode vdele-žil i vseli političnih bojev. j. Parnik -Auguste Victoria je vsled megle dospel dve uri po določenem easu na karantensko postajo in obj( 8. uri so pričeli Roosevelta pozdrav- t Ijati topcfvi na oklopnici South Caro-; lina. kakor tudi na bližnjih trdnjavah !, ob naši z-unanji luki. Vsi parniki. kte-rib je prišlo v zunanjo lutko brez šte-vila. so glasno žvižgali, tako da je na morju nastal nepopisen šum. oziroma , tak -irm. kakoršnega Roosevelt vedno! ljubi. ' •••••• i 'Kmalu ptdem se je Roosevelt iz- , kreal na carinski parnik Manhattan. I kger so ga požira vil i njegov prejšnji IJ zasebni tajnik Loiib. ki je sedaj cari- j narski kole klor naše luke. kakor tudi njegoM son win lkt iz New Yorka. : Kimalo na to je dospel carinstki par-j: nik Androtseaggin. na kterem je bil ji -sprejemni odbor. Roosevelt je odšel na ta parnik. kjer ga je v imenu spre-jemnega odbora pozdravil Corneli j i i Vanderbilt. Na to se je na kro\*u te-| •4:1 parnika vršil sprejem in sicer po' onem načinu, ki je običajen na e\ rop-! skir "dvorih". Med tem so se Iadije j uvrstile za parado na vo li, in potem , ;se je vtse skupaj odipeljalo proti New j lYorfcu, kjer se je Roosev elt, kakor J rečeno izkrcal na Battery Place. Parada na kopnem nikakor ni -bila j tako velika, kakor se je prvotno zatr- j jevalo, kajti alko bi Roosevelt hotel' pregledati 50.000 paraderjev, potem j bi moral stati vse popohrdne na tri- j buni. Gla\-rii del parade so tvorili • takozvani divji je?!"leei, kteri so pri-|šli h zapadli i h pokrajin, kakor tudi veterani špansko-ameriške vojne ter policija. V gornjem delu mesta so se potem paradi pridružila razna društva. med Jcterimi je bilo mnogo či-futskih. kt era so pa veljala za ccta-djarska. Ta društva je Roose\-elt-u predstavil znani Marko Brauai, kteri mu je tuli v Budimpešti priredil sijajen sprejem. Parada še ni bila do^ končana, ko se je vsula plaha, ktera je vsatko nadaljno prireditev onemogočila. Kasno zveyej\ se je Riootsevelt s svojo rodbino odpeljal v Oywter Bay, oziroma na svoj dom. I _ VIHARJI IN NEVIHTE. Minoio soboto popolndne so povsodi na istoku nastale nevihte, ki so napravile veliko škodo. Minoio soboto popoludne je nastala po 3. uri izredna nevihta v New Yor-ku in okolici, ki je napravila tako na [ stavbah, kakor tudi na polju velikansko škodo. Pri tem je deževalo, kakor da bi lilo iz škafa. Strela je udarila v razne stavbe in na nekaterih krajih so nastali požari, ktere so* pa takoj pogasili. ' Rochester, N. Y., 19. junija. Včeraj dopoldne je tukaj in v Cold Springs nastala izredna nevihta, ktera je zla- j sti v vinogradih napravila veliko ško- j do, kajti vinogradi so skoraj popolnoma opustošeni. Schenectady, N. Y„ 10. junija. — Včeraj je tukaj divjala nevihta, med i ktero je str?la udarila v zastavni drog na orožarni tukajšnje milice. Drog je , razdejan,, toda poslopje ni poškodo- j vano. Med nevihto je promet popol-' noma počival, kajti družba ulične železnice je električni tok zaprla, ker ; se je bilo bati. da ne udari strela v j kak voz, kar bi pomenjalo veliko ne- ! srečo. Iz raznih drugih krajev države New York, kakor tudi iz Pennsylva-1 uije, Ohio in Illinoisa se javlja o nevihtah. ktere so ponekod zahtevale tudi človeške žrtve. i -o-- PRED ZAKLJUČKOM KONGRESA, j ° Zasedanje sedanjega kongresa se za-; ključi baje že to soboto. —o— t Washington, 20. junija. Vodje zve-zinega kongresa so prepričani, da se j bode drugo zasedanje 61. kongresa i zaključilo najbrže že v soboto, oziroma, da bode zasedanje trajalo k| večjem do sobote, ali do konca ledna. Podaljšanje zasedanja se zamore pre- ■ ko imenovanega dneva doseči jedino ' le potom kakih amendmentov ali pa naknadnih predlogov, kakor tudi z dovolitvenimi predlogi za razne via-., dine stavbe. Pri sedanjem zasedanju se je izde-| lalo mn^go novih zakonov, kajti s--**«- , jetih je bilo mnogo zakonov in sicer vse od tarifnega pa do takozvanega J državnega predloga, vsled kterega se: sprejmeta teritorija Arizona in New Mexico v zvezo naših držav. Predlog za ustanovitev poštnih hranilnic je še j vedno v senatu, toda sprejet bodel1 prav gotovo. Predlog, da se spreme-| nita Arizona in New Mexico v drža- , vi. bode predsednik Taft tekom da-! našnjega dneva podpisal. ! Avstrija, ustanovi konzulat v Minnesota St. Paul, Minn.. 19. junija. Kakor znano, živi v Minnesoti na tisoče avstrijskih Slovanov, zlasti pa naših rojakov, kteri vsi so bili preje naravno takozvani "podaniki'' Avstrije. Vsled tega so se sedaj pri avstrijskem ministerstu inostranih del na Dunaju prepričali, da bi bilo umestno, ako bi Avstrija ustanovila v tukajšnjem mestu svoj konzulat, kteri bi skrbel za bivše " Avstrijanee' \ Prvotno je Avstrija nameravala ustanoviti svoj konzulat v Duluthu, oziroma v središču minneaotskih Slovencev, toda potem so sklenili, da se konzulat u-stanovi v St. Paulu in sicer vsled prizadevanja tukajšnjega nemškega konzula, kar izgleda nekako tako, kakor da so tudi avstrijski konzulati podrejeni nemškim konzulatom. Kon-zulatsko mesto dobi gotovo kak Nemec ali pa Madjar, tako da minne-sotski Slovani od avstrijskega konzulata v Minnesoti nimajo pričakovati mnogo koristi. Nezgoda na morju. Newport, R. I., 18. junija. Potniški parnik Coneord od Colonial Line je na poti' iz Providence, R. I., v New York pri Dutch Islandu za vozil na peščenine. Potnike so vse srečno do vedli na kopno in so potem nadaljevali svojo pot proti New Yorku po železnici. Popoludne so, potem parnik zopet splovili in ker ni bil poškodovan, je nadaljeval svojo pot proti jngu. Železnice protestujejo. Vladina politiki. Skoraj vse železnice so odločno pro-testovale proti predsednikovim napadom na železnične prihodke, vsled kterih je plačo delavcev za dolgo nemogoče povišati. VLADINA POLITIKA BAJE NI PRAVA. Tozadevno protestno zborovanje se je vršilo včeraj v Shanleyevem re-stavrantu v New Yorku. -o- V OhanJeyevem reslavrantu v New Yorku se je včeraj abralo stoinpetin-štirideset zastopnikov Pennsylvania, Long Island, Central of New .Jersey. Philadelphia & Reading ter Baltimore & Ohio železnice, kteri vsi so kar najstrožje protesto-vali proti vladkri politiki proti železnicami, kterim hoče vlada prikrajšati prihodke in jnili tako ovirati v njihovem razvoju. S prejet ill je bilo več resolucij, v kterih se «x>vo-ri o nevarnih napadih vlade na železnice in na splošno blagostanje našega prebivalstva. Tudi je v resolucijah j povedano, da se zamore našemu prebi- I ralstvu vsled teii napadov napraviti taika Škoda, ktere ne bo več mogoče i poravnati, kajti nastati zamore kri-'■a >n panika, kakoršne še nikdar ni bi!o v Z jedi njenih državah. Želesnii-•a.m je nadalje vsled vladiniii napa-, lov tu li nemogoče povišati plačo nji-tovirn vslužbencein. Pri seji, ki se je vršila včeraj popoldne. je bilo slišali osnovo zelo ' »trogili govorov, kajti irovorilo je več, iakor dvajset delegatov, kteri vsi so smatrali za svojo dolžnost napadati iašo vlado in kterih vsaki je skušal ! v teh napadih svojega predgovornl-ka prekositi. --o- * NA CONEY ISLANDU. i Vsled včerajšnje vročine, so na Coney Idandu zavladali boljši časi, tako, i da so se podjetniki oddahnili. Vsled trajnega slabega vremena podjetniki, 'kteri skrbe na Coney Is- ; a udu, oziroma na vedno veselem oto- ; vu kraj New Yorka, poldruiri mesec i liso napravil i niti centa dobička, pač ; pa mmogo izguib. Včeraj je bilo do-rolj vroče in -tako je prišlo prvič v le-:ošmji sezoni,na Coney Island na tiso-•e in tisoče ljudi, kterih so do j>ol-loči našteli 500.000. Vsaki ]>ojedini izletnik je naravno ostavil na otoku lekoliko denarja in. tako.se je pričelo Sed^j rta Coney Islandu živahneje a vi jen je. Ker je pričakovati sedaj veliko vročino, upajo, da bodo svoje do-lan je izy:uibe nadomestili z sedan ji-mi dobi-t-ki. Vsa zabavna podjetja na otoku so včeraj napravila lepe dobičke, kajti vsi prostori so bili polni do zadnjega prostora. o Žrtve avtomobilov v Chicago. Chicago, 111., 19. junija. Tekom zadnjih šestih mesecev so tukaj avtomobili povozili in na mestu usmrtili šest osob. dočim je bilo na mestnih ulicah vsled neprevidne vožnje z avtomobili 250 osob več ali manj poškodovanih. Imenovano število nesreč z avtomobili se je pa tekom tega meseca izdatno pomnožilo, kajti od 1. junija nadalje je bilo na ulicah ubitih 5 in ranjenih 43 osob. Izgon čifutov iz Elijeva. |G(jev, 18. junija. Z izgonom čifutov iz tukajšnjega mesta se nadaljuje in včeraj je moralo ostaviti Kijev 105 osoTj;'32 so oblasti dovolile, da smejo še nekaj časa ostati v mestu, da tako uredijo svoje imetje, dočim so morali mesto ostaviti. ne da bi se jim dalo par ur časa. Sotrudnika potrebujemo pri našem uredniitm. Vešč mora biti sloveo&čine, angleščine in nemičine. Plača po dogovom. Oglasijo naj a« le taki, kteri ao v iati-ni zmožni pisati aa dnevnik in biti uredniku dote* pomoč. (v d) Porter Charlton je sumljiv umora. Dokazi, da je on umoril svojo ženo in vrgel potem truplo v kovčeku v Comsko jezero, se vedno bolj mno-že; pokojnica je bila ubita. MORILEC JE SKUŠAL SLEDOVE OD STR ANITL —o—• Krvav0 posteljno perilo jo zamenjal s čistim; o ubeglem Američanu Charltonu ni sledu. -o- 1 Como, Italija, 18. junija. Dokazi. !da je Američan Porter Charlton u-jmoril svojo ženo in potem njeno trup-lo v kovčeku vrgel v Comsko jezero, 'se vedno bolj množe. Včeraj in da-Uies se je definitivno dognalo, da ] Charlton ni bil zajedno s svojo ženo umorjen. Zdravniki so sedaj pokoj-nico natančno preiskali in dognali, da je bila ubita. Tudi se je dognalo, da je v vili, kjer sta Američana stanovala, več krvavih predmetov in da je ta kri prihajala iz ran umor-jenke. Policija se je uveriia. da je i bila pokojnica v kuhinji umorjena. • j da je pa pred smrtjo skušala bežati in da .je prišla srečno do stopnic, ko I jo je morilec dobit d in polem toliko |časa po njej tolkel, da je padla na ■tla. Od tu jo je morilec nesel v go-, renje nadstropje, kjer jo je vrgel na . postelj iu sici*r tako. da je njena glava visela preko skončnice. Iz njenih j ran je tekla kri in tako je postala j postelj krvava. Nesrečnica je umrla vsled odtoka krvi in je bila že mrtva, ko jo je morilec spravil v kovček. Dokazi proti 'Charltonu so se pomnožili tudi vsled jtega. ker je bil sam v vili. tako. da I ni zamoirel nihče drugi, nego on pre-meniti krvavo posteljno perilo. Na-Idalje je tudi skušal odstraniti krvne isledove v vili ter pospraviti v?e raz-! metano blago. Policija ima sedaj to-j liko dokazov na razpolago, da bode 'Charltona prav lahko obtožiti in I spraviti v ječo, ako se ga posreči pri-J.jeti. Končno se je tudi dognalo, da j je Charlton s svojo ženo na vsem potovanju po Evropi skrajno grdo postopal in da je bil zelo ljubosumen. -o--* I I Ustrelil svojo ljubico. ! Seymour. Conn., 19. junija. Theodore TVythgyk je svojo ljubico umoril na ta način, da jo je vrgel skozi okno druzega nadstropja in da jo je poleg tega tudi ustrelil. Potem je i odšel v hišo in je še samega sebe na isti način poslal v večnost. Kaj je j ■bil vzrok žaloigri. se ne da dognati. t Smrt v vodopadih. Niagara Falls, N. Y., 17. junija, j Raz most. ki vodi preko Niajrare. ozi-jroma na Green Island, je danes zju-|traj skočil nek nepoznanec v slapove, Niagare. Njegovega trupla ni nilioe več videl. I Najmlajša predsednikova obiskovalka. "Washington, 20. junijo. V Perrv-ville, Penn.. je včeraj po noči pozdravila predsednika Tafta neka 13 let« j stara deklica. Predsednik, njegov taj-jnik Morton in nekoliko predsedniko-j vih prijateljev je stalo na balkonu predsednikovega vagona, kterega so ravnokar zategnili na stranski tir. Kmalo na to je bilo zaslišati otročje glasove, med kterimi je neki otrok o-stalim vedno klica.1: " Pojdite z menoj in ne bojte se ga!" Potem je prišla d-.iren jena deklica krog vagona, d očmi so ostali otroci ostali nekoliko za njo. "Hallo, president!" pozdravila ga je dekllica. "How do vou do?" odvrnil je Taft. "Kako se počutitenadaljevala je deklica. 11 Dovolj dobro, hvala.'' '1 Well, izgledate v resnici prav dobro," nadaljevala je deklica in potem je pozvala ostale otroke, naj pridejo k presedniku in naj mu podajo roke. Tega pa "«4ali otroci niso storili, in tako je le deklica podala Taftu desnico. Predsednik je bil vsled tega dogodka na žalozničnej progi zelo vesel. Dosedaj se še ni dognalo, kedo je bila ona deklica, ki je hotela spoznati predsednika. Iz Avstro-Ogrske. Za volilno reformo. —o— , Ogrska krona še vedno energično zahteva, da se uvede na Ogrskem volilne reforme, oziroma, da se uvede splošna in jednaka volilna pravica, kakor v Avstriji PARLAMENT OTVORI CESAR FRAN JOSIP. 4 , Ogrska je prisiljena najeti veliko državno posojilo. Rotschildi ne bodo prispevali k temu posojUu. , —o— * Budimpešta, 19. junija. Sedaj, ko -e je vladitto navduš uje vsled zmage pri volitvah v državni zbor in. kakor tiidi nasilje, ktero je vladalo povodom volitev, nekoliko poleglo, pričeli so vladini politiki premišl cvati. kako bodo svoj - obljube izpolnili. Vladin program bode naznanil sam cesar Fran Josip in «ieer v svojem presto!-nein govoru povodom otvoritve ogt« »ko-hrvaiskega državnega zbora. Cuduo je le dejstvo, da se povodom volitev ni govorilo mnogo o volilni reformi, dasiravno je bilo to vpraša-nj • preje jedno izmed najvažnejših-l"clo pri vladini stranki <•> sedaj mnenja glede tega vprašanja dokaj različna. Šolaj ^e pa >:a bode brona, ali cesar vztrajal pri svojih tozadevnih zahtevah in bode to tudi v svojem prc-t-.w*ie ogrske banke. Oba ministra sta -e dogovorila. da se lx>de'a o tem vprašanju pričela resno po-vetovati 5e ta teden in da a- bodo tozadevna vprašanja vršila na I>:inaju. Kako težavno bode doječi irospo-darsko >-r i>;n» -r Oirr^ke. se je že sedaj izkazalo. k'» nam- rava Ogrska, naj; ti večje državno jtosojilo in -icer v znesku milijonov kron. Tozadevno posojilo je že razpisano, toda kapitalisti, ki tvorijo takozvano Rot-sehildovo skupino takoj izjavili, tla Ogrski ne morejo ničesar posoditi. -o- KNOX OSTANE. Državni tajnik ne postane govemer države Pennsy Ivani je, ker ga Taft ne more pogrešati. Pittsburg. Pa.. j« ija. Državni tajnik Zjcdinjcnih držav. K:iox. za kterega se je mnogo del -gjitov držav-^ ne republikanske konvencije izrcki 1 Dopisi brez podpisa in osobnoeti se M •atisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejdnje bivališče naznani, da hitreje najda-mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-Hov: "GLAS NARODA" WOortlandt St., New York City. • Telefon 4G87 Cortland t. Premogarji. Kakor smo v niinoletn tednu poročali. je zveziiii senator William P. Dillingham, ki je predsednik senato-vega ua>elniskej;a odseka, vročil senatu poročilo, v kterem posebna preiskovalna komisija poroča o vspehili svoje.ua preiskovanja o stanju in položaju premoga rje v, kteri so po o-gronmi večini inozemei. Poročilo je naravno skrajno zanimivo, vendar pa v njem ni najti kaj taee^a. kar bi bilo za slovenske pre-mogarjo novo. Tudi poznavalcem a-nietiških razmer jo bilo že damo znano, da spadajo premogarji k najslabše plačanim delaveem v Zjedinje- j nih državah in da se jih poleg tega bolj izkoriM-a, kakor delavce, ki so zaposleni pri kakih drugih podjetjih.! V Hlod teua je oticijeluo dognanje o i žalostnem položaju premogarjev tem j bolj z veseljem pozdraviti, ker so se' na ta način lastnikom premogovih; rovov vedno zavezali jeziki, tako, da ne bodo več zamogli trditi, da se njihovim premogarjem dobro godi. ! Tudi predsedniku premogarske «»r^a-1 uizaeije. oziroma bivšemu predsedniku te unije, Mitclielju, sedaj ne bode več treba govoriti, naj o lastnikih, premogovih rovov govore le oni ljud- | je. kteri so v to poklicani. Preiskovalna komisija je imela naravno obilo dela s preiskovanjem, I vendar bi pa bilo to preiskovanje lo/.je še bolj natanko, kakor je bilo. Komisija se je namreč bavila skoraj j izključno le s plačo, ktero dobivajo premogarji, kakor tudi z njihovimi' stanovanji, »ločim je po|K>Inoma prezrla dejstva, da se premogarje baši in-i izplačevanju plače, kakor tudi pri prodaji živil vst^transko vara. Komisija bi moral* v svojem poročilu tudi navesti, kako draga so živila ; v onih krajih, kjer bivajo premoprarji j ^^Ijio^ tudi — koliko otruk^^ta delat T v premogovih rovih. liti komisija to storila, potem bi javnost dobila v vpogled ujirav grozne ste-. vilke izkoriščanja premogarjev. Ker pa |toroeilo komisije itak še ni ■K>jK)lno, mislimo, da bode končno tu- i ■ li o tem prišlo kako poročilo v jav-■nost. Za danes razmotrivajmo le ne-i ■ koliko o premoirarski plači, o kteri; ■trdi komisija, da znaša povprečno le, $37.50 na mesec. Delavski vodja ■iompers je na svojem potovanju po rKvropi trdil, da zasluži ameriški de-■lavee [>ovprečno po dva dolarja na, ■dan, toda iz navedenega poročila je | Prazvidno, da temu ni tako in o tem F smo v Ameriki itak vsi prepričani.! Poleg tega moramo rudi uvaževati. i da je viadiu oddelek za* trgovino m delo dognal, da so živila v premo- j garskih krajih povprečno za 20 odstotkov dražja, kakor v naših velikih mestih. Iz tega j;* izvajati, da morajo premogarji pri tako majhni i>o-vprečni plači vse pot rel>ščine plačevati izdatno dražje, kakor ljudje, ki, bivajo v velikih mestih in ki morda ; povprečno več zaslužijo, kakor pre-tnogarji. Poleg tega moramo tudi vedeti, da prihaja večin*a inozemskih premogarjev k nam vsled vabil, ktera I ne k t, ere družbe potom tu živečih inozemskih premogarjev redno pošiljajo v Evropo. V teh vabilih se naravno obeta dobra plača. Plača je naravno dobra in znaša vedno toliko, kolikor j jo bilo obljubljeno, toda jedva da do- j bi delavec svoj zauluieni denar, že! se mu odtrga toliko, da- mu le malo oartane. Najbolj znajo pa lastniki rovov iz-; orisčati premogarje v West m ore- , ■ • o .,* v Feiasvivai^ka^Ll kakor se od tam poroča, dobivajo premogarji jedva za 50% uakopane-ga premoga plačo, dočim za ostalo polovico pridobljenega premosra lastniki nikomur ne plačajo. 'Komisija je brezdvomno tudi to dejstvo dognala, da-siravno v prvi polovici svojega poročila o tem še ni poročala. V IHinoisu in deloma tudi v Mi-chiganu štrajka sedaj 80,000 premogarjev mehkega premoga in sicer že trinajst tednov. Ta mošnji premogar-i se ne bore baš tako za povečanje plače, kakor proti iudirektnemu izkoriščanju in varan ju. Časopisje o tem velikem štrajku skoraj ničesar ue poroča, iz eesar sledi, da je pri nas le malo listov, kteri bi se zanimali za delavske razmere. DOPISI. Allegheny, Pa. G ospod u red n ik:— Blagovolite sprejeti moj kratki dopis v predale nam delavcem priljubljenega lista "Glas Naroda". Ihie 8. junija je umrl še le jedno leto star sinček Antonu Curlu; pokopali smo ga, dne 10. t. m. na nemško pokopališče v Shai-psburgu. Družini Curel izrekam tem potom nase sožalje. lhie 10. t. m. sta se poročila Josip Beljan z gospodično Marijo Hodnik; kumovala sta jima rojak Josip Briški in ženinova sestra Katarina. Zvečer snio imeli svatbo ter se prav dobro zabavali. Novo poročenima želimo obilo sreče v zakonskem stanu. Tukaj se še precej dobro dela; večinoma so tu tovarne za železo. Vreme imamo vedno deževno in hladno. K sklepu srčni pozdrav rojakom po Z jed. državah; Tebi "Glas Naroda'' pa želim obilo predplačnikov. Jurij Vovk. Lorain, Ohio. Cen j. g. urednik:— Ze precej časa ni bilo brati nobenega dopisa iz naše naselbine. Marsi-kedo bode mislil, da morebiti ni nobenega Slovenca več tukaj. Toda, hvala Bo^ru, temu ni tako; naš na-iod tu vedno narašča iu štorklja se pri nas večkrat oglasi. Veseli smo tudi, da Halleyev komet ni trčil z materjo zemljo in tako smo ostali pri življenju. Delamo tukaj še precej dobro. National Tube Co. je s 1. majem zbolj-šalu plačo za 15 centov na dan in zato nam ni bilo potreba štrajka t i, kakor se to drugod godi. Seveda smo tudi zato mi dolžni hvalo zavednim in združenim delavcem po druzih krajih, kteri se vztrajno bore za zboljšanje svojega stanu. Zatoraj hvala vam! Kdor pa Še ni zaveden in še v temi tava iu to so po mojem mnenju večinoma novici, a dolžnost je s'arejih rojakov, da jih poučijo; ker le v slogi je moč. Kar se tiče podpornih društev, tukaj >e vedno napredujemo. Naše pev->ko društvo "Planinski raj" se je združilo s Slovensko Del. Podp. Zvezo s sedežem v Conemaugh, Pa. Naše društvo šteje 10 članov, a upamo v kratkem, da se še kaj pomnoži. Seje imamo vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani g. Viranta. Pri nas ima vsakdo lepo priliko postati član več društev in tako Jednot in Zveze. — Kdor ui še pri nobenem društvu, pa naj uikari ae odlaša s pristopom k eu^j|n,ali^dru^&uiB .društvji, ker _ni-W ne ve, nesreča obišče. A ko smo pa tako srečni, da smo zdravi, pa z veseljem lahko prispevamo doneske v pomoč bolnim iu nesrečnim sobratom. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. Tebi "Glas Naroda" pa obilo vspeha. Josip Ule. Frontenac, Kana. (Jospod urednik:— Delavske razmere -so pri nas jako slabe, kajti družba se neče na noben način podati, da bi pripozuala unijo; dokler pa to ne stori, ni govora, da bi delati pričeli. Denarja nam pa ne manjka, saj smo že dobili po $3 podj>ore od unije in to v dveh mesecih in pol. Rojakom tudi naznanjam, da je tukaj umrl dne 13. t. m. dobro znani in spoštova-ni trgovec Leo Bedene. Pokojnik je učakal starost 51 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo s štirimi sinovi (dva sta že oženjena) in tremi hčerami, a tudi od teh je starejša že omožena; dalje zapušča tukaj brata iu sestro. Pokojnik je bil doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem, v Ameriki je bil 11 let. Da je bil pokojnik v obče priljubljen, je dokazal njegov pogreb; udeležilo se ga je A vstrijsko-slo vensko podporno društvo in Narodnv Slovensky Spo-lok, ker pokojnik je bil član teh društev; a poleg teh se je udeležilo poslednjega sprevoda obilo drugega ljudstva in mu skjazado poslednjo '-a s t. Naj v miru počiva v tuji zemlji! K sklepu pa pozdravljam vse Slo- t- renke io S|ov^nee, pc^&hnp štrai- karje; Tebi "Glas Naroda" pa žeji im vedno vee naročnikov. , Mihael Kok. Delagua, Colo. j Gospod urednik:— i Sprejmite moj kratek dopis v naš j | cenjeni list, ker dopisi iz našega mesteca so bolj redki. Poročati nimam nič žalostnega, pač pa nekaj veselega. Tukaj smo obhajali svatbo; po- j ročil se je naš rojak Josip Krule z {gospodično Marijo Blatnik. Ženin je s duma iz vasi Korit ni ca, župnija Kne-žak; nevesta pa iz Am hruške župnije. Poroka je bila v Trinidad, Colo., svatba pa pri Mrs. Krule. Zabavali smo se prav dobro do ranega jutra. Zahvaliti se imamo dobrim kuharicam. ktere so nas postregle s prav dobro jedjo. Mlado poročenima pa želim veliko sreče v zakonskem stanu ! Pozdrav rojakinjam in rojakom sirom Amerike, Tebi "Glas Naroda" pa veliko naročnikov in predplačnikov. Josip Smith. Ravensdale, Wash. Cenj. g. urednik:— (Mestece Ravensdale se nahaja 37 milj od Seattle, Wash.; preje so tukaj smreke rastle, a sedaj je nastala naselbina. Slovenskih družin ni mnogo; ljudje so pa sploh prijazni | in vljudni. Tukaj je premogokop; delamo po 8 ur na dan in družba sama priznava unijo. Od vsacega delavca obdrži mesečno $2.25 za unijo; j pristop k uniji pa velja $10 in tako je vsakdo prisiljen postati član unije. Premog je tukaj zelo visok in kopljemo že tretji level. V Charleston u, W. Va., kjer sem preje bil, so pa sami griči. Tara sem imel tudi lepo zabavo, ko sem lovil želve in jazbece (a ne za Zottija). Tukaj nas več delavcev stanuje v Ravensdale Hotelu in board velja $25 na mesee. Skrbi me, kaj bodemo počeli, ko se muhe oglasijo, to jih bode na pajn in po keku. Dme 26. februarja ob 9. uri zvečer sm0 videli komet in se je pomikal proti Canadi in tam mislim, da je pozebil. ker ga potem nismo več videli; drugi dan se je pa nek tukajšnji list prav zanimal zanj. Louis Krall. Pikantnosti z istrske razstave. Pod tem naslovom priabčuje "Edinost" sledeči članek: Razstavni odbor te slavne razstave je izdal tudi neko knjižico, ki naj bi bila nekak kažipot razstavi. Pravzaprav je to popolnoma nepotrebno, ker se človeku tudi brez kažipota ni treba bati, da bi se izgubil v prostorih razstave. Vendar pa je v tej j knjižici med drugim nekaj, ki zanima tudi nas, a to je kratek oris zgodovine Istre. ^ tem orisu Čitamo med drugim: Leta 599 so napadli in opuatošili Istro prvikrat Slovenci, barbari m pogani, ki so se začeli naslednja leta naseljevati v delili, ki so bili zelo redko naseljeni po romanskem prebivalstvu. Poleg vmeševanja. ki jih je napravilo to ljudstvo, je bil naš polotok oškodovan tudi po Longobar-dih, Avarih in Hrvatih, divjih morskih roparjih, ki so prišli v družbi z Narentani (Srbi) (Bum!! Ured.) uničevati obrežna mesta. I>ober del Hrvatov se je takrat nastanil na Kvarnerskih otokih in v hribovitem delu Istre. Čim so Benetke čutile potrebo o-svoboditi Jadransko morje od hrvatskih morskih roparjev. .. Novo škodo so napravili potem 1st ri L skoki, drugi Slovani, ki so pri- | bežali iz Bosne in Hercegovine, ki so, nastauivši se v Dalmaciji in v Hrvatski, ropali dolgo časa (1550— 1617) v istrskih vodah, oplenjajoč in zažigajoč obrežne kraje. * * * To bi bilo tako par citatov za po-skušnjo. Mi smo le radovedni, ee so gospodje v razstavnem odboru kaj mislili na to, kaj poročejo potomgi onih barbarov, morskih roparjev inJ požigovalcev, ko jih bodo prosili, naj jim pomagajo plačati, med drugim, tudi stroške za to zgodovinsko "štu-jdijo" o Istri. * * * •Iz Kopra pa nam poročajo: Restavracijo v razstavi ima v najemu Dreher. ki je obupen, da mora imeti i same italijanske ali vsaj italijanski govoreče natakarje. Seveda morajo 'biti tudi jedilni listi itd. izključno italijanski. Ker pa italijanskih natakarjev ni ravna lahko do-biti — vsaj dobrih ne —, je bilo vsprejetih j v sluibo par Nemcev, ki so le za silo lomili italijanski. Seveda je bil ta-j koj ves Israel po konei iu uenwki natakarji so prišli lepo na cesto. (Naše stališče v tem oziru je znano. Mi Nemcem ne prktnavamo v javnem življenju dežele nikake pravice, a ee ------- pae gledajti, da bodo postrežem v njihovem jeziku. Op. uredi) Sedaj imajo v restavraciji srečno natakarje, ki nemščine niti ne lomijo. Zato je možno vsak dan opazovati v razstavni restavraciji, kako tujci, največ seveda Nemci, študirajo italijanske jedilne liste, ne da bi mogli pogoditi, kaj vse ono pomenja. Kličejo natakarja, da bi raztolmačil. Ta pa tega tudi ne more storiti, ker ne zna drugo, nego italijanski. Dogajajo se zbog tega seveda najbolj smešne pomote. Nekemu tujcu, ki je naročil zrezek, so prinesli — bržolo. Slične stvari se dogajajo dan za dnevom. Seveda so radi tega splošne pritožbe. Cul sem neko družbo, ki se je grozno jezila in se zakliujali, da bodo vsakemu odsvetovali obiskati to italijansko gnezdo. (Naše stališče je znano. Nemščina nima v javnem življenju naše dežele nikake pravice. A čim se vabi sem tujce, ki naj bi prinesli denarja v deželo, treba pač tudi skrbeti, da se jih postreže v njihovem jeziku. — Op. ured.) Gospodarske stvari. -o- *u -i* Vrednost pepela. Namesto kalijevih umetnih gnojil se rabi tudi pepel za gnojenje travnikov in deteljišč. Pepel ima tudi-kalij v sebi in deluje kakor druira kalijeva gnojila. Važno pa je, da ga rabimo v zadostni množini. Zato pa treba, da vemo, koliko kalija ima pe-l>el iu koliko i:a imata kajnit iu kalijeva sol. Pepel iz bukovega lesa ima največ kalija. V 100 kg bukovega pepela, ki je najboljši, je do 15 kg (15%) kalija, toraj nekaj več. kakor v kajnit u, kjer se ga nahaja 12Vu kg. Če rabimo namesto kajnita pepel, potem ga je približno toliko vzeti, kakor kajmita. Za 1 ha treba 400 do G00 k?, ali ravno toliko pepela. Pripomniti pa je, da ima pepei tudi nekaj fosforove kisline in apna in da je zaradi tega več vreden, kakor enaka množina kajnita. Kalijeva sol ima p:i v 100 kg 40 kg kalija, zato je treba te soli skoraj trikrat manj, kakor kajnita ali pepela. Kako naj se vrtnica obreže? Ko hočeš vrtnico obrezati, poglej jo najpoprej. kako raste, t. j. ali šibko, ali moči o poganja, ali se celo vspenja, skrajšaj mladike prav maio, ker drugače odrežeš oni del mladike, ki bi evetel. Ce poganja vrtnica i šibko, skrajšaj mladike močno, ker Itaka vrtnica nastavlja evet na dolnjem delu mladike. Ko obrezuješ, skrbi objednem za to, da bode imela vrtnica pravilno krono. Ako je ktera mladika, ki sicer potrebna, da obdrži vrtnica pravilno krono, pa raste preveč navpično ali v krono, in tako tudi rada ne cvete, pusti jo, a privezi jo navzdol. Če jo pa tako pri-vežeš. poganjala bode potem šibko, iu objednem tudi cvetela. Letno poročilo kranjske kmetijske šole na Grmn za 1. 1908—1909. Iz tega šolskega poročila, ki je pravkar izšlo, posnernljemo sledeče: Šola se je z letom 1908—1909 na -novo preuredila. Prej je imela dva letnika. zdaj pa obstoji iz dveh oddelkov: zimska šola in letna šola. Njetv namen je mladeniče, ki so dovršili ljudsko šolo, v najkrajšem čaeu in z najmanjimi troški izobraziti za kmet-ski poklic in s prirejanjem praktičnih tečajev vplivati na povzdigo kmetijstva v deželi. V ta namen ima šola na razpolago obsežno gospodarstvo, ki se peča z vsemi panogami kranjskega kmetijstva. Pouk je prak-tično-teoretičen. Za pouk v šoli je določenih 24 do 39 ur na teden. Praktični pouk se prične redno po šolskem pouku. Poleg tega se naprav-ljajo za izpolnitev šolskega pouka z učenci izleti v spremstvu učiteljev. Na šoli se prirerajo med letom tudi različni tečaji za gospodarje in gospodinje, gostilničarje, vinogradnike itd. Šola ]kj novem programu se je pričela dne 15. novembra 1909. V prvi tečaj zimske šole je vstopilo 9 u-čencev in v letno 13 učencev. Ker je bilo na zavodu še 10 učencev prejšnje šole, je štela šola pričetkom šolskega leta 1909—1910 32 učencev. V šoli prejšnje ureditve pa je bilo 1. 1908—1909 v I. letniku 10, v II. letniku 11 učencev, delovali pa so na zavodu ravnatelj Rohrman, adjunkt Zdolšek, učitelj Lapajne, katehet Tome, kap. organist Hladnik; praktični pouk se je vršil pod nadzorstvom strokovnih učiteljev. Učni tečaj za kmetijsko zadružništvo, ki ga je priredila Splošna zveza avstrijskih zadrug na Dunaju, je trajal tri mesece in je bil dne 10. aprila t. zaključen. Vseh .udeležnikov je bilo 45, od kterih jih je 27 že poprej delovalo pri zadrugah. Med njimi je bilo 22 Nemcev, 8 Čehov, 6 Poljakov, 4 Slovenci, 3 Rnsini in 2 Rumunca. Dggglivarje s lična, kako^a za- Ppain^! rEXPELLER rn zvinjenju, odrti-nah, sploh prenapor-| njen ju miSic, pri rev- matizmu, nevralgiji in Ai ; , ! enakih težkočak po-; : maga enkratno ?dr g. ' EXPELLER ^WKw j ' Dobi se t vseh / \l\l ii2 lekarnah po 25 ^^^^^^^^^^ | družni šoli v Ljubljani, le da se poučuje nekaj več predmetov. Po poročilu Splošne zveze se je tečaj ol>-uiesel prav povoljno. V prihodnje se bodo morda poleg splošnih daljših tečajev vpeljali še posebni krajši tečaji za posamezne vrste zadrug. Iz slovanskega sveta. Rnsko-poljsko vprašanje. ! Iz Petrotrrada poročajo: Seje b>-kalneira odbora za rusko-poljski sporazum so odurodjene radi izstopa ^r«>-i fa Bobr inskeira^ in "radi bolezrni poslanca Lwowa. Zapisnike o dosedanjih sejali izročijo dr. •Krainaru. da bo o njih poročal na vseslovenskem kongresu v Sofiji. Ker se Poljaki ne udeležijo razprav vseslovanskc-ra kongresa, namerava se v isti čas. kri bode v Sofiji zboroval kongres, prirediti nekoliko konferenc o 1 rufcko-poljskem vprašanju. na kterem bi razen Rusov in Poljakov sodelovali i t udi pristaši novoslovanske ideje dru-iuli slovanskih narodov. Srbski rezervisti pozvani pod orožje. ■Srbska vlada je nenadno pozvala topniške rezerviste na vojaške vaje. kar je vzbudilo občno pozornost. <— Radi tesra je opozicija interpelirala v skupštini. Vojni minister je izjavil. da sedaj ni čas. da odgovarja na interpelacijo, t. j. da poda pojasnila, zakaj so bili rezervisti pozvani pod orožje. Ta odgovor so medtem tolmačili. da se namerava srbsko vojsko j poslati v bližino Novega Pazara. — Medtem prihaja od vladne strani zn-jupiia informacija, da se je rezerviste poklicalo na vojaške vaje zato. ker bodo pred turškim prestolonaslednikom vojaške vaje, na kterih bode sodelovalo 20 000 mož. Novi vseueiliški statuti v Rusiji. Iz Petrograda poročajo: Po novih vseučiliščnih Statutih, predloženih dr-, žavni dumi, bode delovanje visoke [šole v vseh delih podvrženo kontroli kuratorja učnega okraja. Vseučilišč-ni rektor, izvoljen od profesorskega sveta, je odgovorni zastopnik vseučilišča. Njegovo izvolitev bfxle moral j potrditi minister. Kandidat, ki ira 'minister ne potrdi, ne sme biti zopet izvoljen,. Ako ostane izvolitov dya-j kratf, .nepotrjena, tedaj imenuje ivk-..t-Qrji} minister. Dijaki in profesorji so ja>ed seboj le v znanst venih, pdno-šajih. Dijaški shodi so podvrženi splošnim določbam o zborovanju in se imajo vršiti izven vseučilišč. Na vseučilišču so dijaki _ združeni le. .'v znanstvenem delovanju. Učni jezile je povsod ruski. }e na vseučilišču v Jurjevu (Dorpat) je nemški jezik dovoljen na bogoslovni fakulteti, ra-zun t etru se bode na varšavskem vseučilišču poljski jezik in slovstvo predavalo v poljskem jeziku. Določbe [o vsprejemanju Židov ostanejo v dosedanji veljavi. Malorusko vseučiliščno vprašanje. Mal oruski klub je imel 25. maja !pod predsedstvom načelnika profesor--ja Romančuka daljšo sejo. na kteri je razpravljal o maloruskem vseuči-liščnem vprašaju. Poslanca dr. Konstantin Levickij in profesor Kolesa sta poročala o zadnjih podajanjih na Dunaju in w Lvovu. Rekla sla. da se pogajanja bržkone v kratkem zopet prično. Klub je vzel to poročilo delegatov hvaležno na znanje ter se je izjavil popolnoma sporazumnim toliko s pogajanji samimi, kolikor tudi s podlago, na kteri so se vršila. Vprašanje lvovskega vseučilišča. Iz Lvova poročajo: Prihodnja konferenca za ureditev razmer na lvov-jskem vseučilišču se bode vršila na Dunaju te dni. Na tej konferenci se bode razpravljalo o dveh predlogih. Najprej o formuliran ju cesarjevega odloka o poljskem značaju lvovskega vseučilišča, nato pa o tem. kako da se izvede prehodno stanje, dokler se ne osnuje povsem samostalno^malb-rusko vseučilišče, jeden malornskih profesorjev je že izdelal regulativ za ta slučaja da se pozovejo mal oruski docenti, dokler se ne osnuje povsem s^ogtalno malorusko Tggg^j^g, To in ono, —o— Za razporoko v Avstriji. Te dni se je podala k ministru pravosodja Hohenbururerju deputacija. ki uu je v imenu 200,(100 katoliških io-ičeueev v Avstriji naprosila, naj bi se I že enkrat reformirali dotični zakoni I o ločitvi zakona. Neki Zaluznv je j slikal stanje katoliških ločencev, nakar je minister odgovoril: 1' To mi je dovolj znano, o tem bi se lahko pisalo cele knjige." — Gospa Pokii-|tar je prosila ministra naj hi se dovolilo katoliškim lo^'neem. da bi si-smeli vdmirit- poročali, nakar je minister izjavil, da je sauio ob' sebi u-mevuo. tla mora priti do reforme za-ffctmov ulede ločitve. ~ Ljudfeko štetje v proračunskem od- ■ r seku. i Avstrijski proračunski odsek .i vsprejel proračun ministerstva za notranje stvari z resolucijo poslanca dr. Kramara, v kteri se poživlja vlado, da pri ljudskem štetju poleg olweval-jezika ugotovi tudi uarudnost in , ukrene vse potrebno, da se pri ljudskem štetju zabrani vsako neopravič-jno vplivanje zlasti nasproti narodnim manjšinam. Proti uvozu ponarejenih vin. Zastopniki avstrijskih vinorodnih okrajev so zadnji čas pogosto dobivali pritožbe glede velikanskega uvoza ponarejenih vin. ki zelo neugodno vplivajo na eene domačega vina. Zastopniki se nameravajo ohtrni.ti do vlade s prošnjo, da stori vse potrebno, da se prepoved glede dodatka alkohola in sladkorja poostri. "V SLOVO. Vsem znancem in prijateljem v New Yorku iu Brooklyn u kličem pri I odhodu vi Cleveland, <).. prisrčen: ,Z Bogom in na svidenje! Stefi Seheringer. Kje so ANTON OOIUUP. ANTON PET R TČ" m IVAN VINTAR ? Pred letom dni so bivali na Oglesbv, 111. KJdor rojakov ve za naslov koje-ga izmed omenjenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sami javijo. — Charles Dernae, Bos 61, | livinffston, Madison Co.. III. . (18-22-«) j . * . i K je je FRAN ŠEGA ? Doma je iz Travnika pri Loškem Potoku. Slišal sem. da si* nahaja n 'kje v državi Minnesota. Za njegov naslov bi rada zvedela Anton in Frančiška Antoneič, 14823 Saranae Road, < "ollinwood. Cleveland. Ohio. (18-21—G) POZIV. Tem potoni opozarjam tistega ro-iaka, ki se sedaj nahaja v Sokol hotelu na Butier St. v I*itt sburgu. Pa., in mi dolirnje >=!<». «ln mi kmali. vrne; če he. obelodanim *j-a v \-seh slovenskih listih s polnim imenom rn roj-stiiifii kraj m. Joseph Kos. 22-") 171 h St.. Pittsburg. Pa. (18-22—-1») NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. FRANK SKOK A. 2838 Lyon St., St. Louis, Mo.. kteri je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, knjige in oglase. Upravništvo "Ola^a Naroda". Rojakom na znanje. Rojakom sirom Amerike, kteri imajo opraviti z naselnižkimi oblastmi, oziroma z dobavo svojcev iz Evrope v Zj edin j ene države, kakor tudi one, kteri bi se morda mudili par dni v New York'n po opravkih, opozarjamo na SLOVANSKO NASELNIŠKO DRUŠTVO, 436 W. 23. St. New York. To društvo, ki je ustanovljeno izključno za pomoč Slovanom v Ameriki in ki je tekom svojega obstanka doseglo med Američani največji ugled, ker ne dobiva od kake evropske vlade podpore, izposluje vsakomur drage volje vse potrebno pri naselniški oblasti.. Ako ima toraj kedo kaj opraviti z navedenimi oblastmi, naj zaupno piše v slovenskem jeziku Slovanskemu društvu na navedeni naslov in prepričan naj bode, da se bode njegova želja takoj uvaževala in da se bode vse potrebno v njegovo prid m-vršilo. V odboru tega društva sta Slovenca Frank Sakser in V. Valja-vec, ktera se bodeta pobrigala s vso vnemo za vsak pojedini slučaj, t kterem se bode slo za Slovence. i&^LkafkLMis^! .-TSft. . r.'., i i . -.'»J - ' v Vrli" "iirc-,"-^. •'«> Pozor slovenski farmerji! I Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večjo število j pravih domačih k:ranjsk:!H kos ^ V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 iu 75 cm. Kose so izdelane \ iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste ' se pritrdijo na kosišče z rinkearni. j Cena 1 kose je $1.25. J ^ Pri večjej naročitbl znaten popust. [ i V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla iu pristne "Uergair.o" brusilne kamne (o>le.) Cena i garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30c. Kojake opozarjamo da ae z naročili požurijo dokler zaloga n>. x>oide. « Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. ■ Slovenic Publishing Co. 1 82 Cortlandt St., New York, IV- Y. | slovensko katoliški; podp. društvo ^^ sveteBarba ZtL Zjedinjene države Severne Ajne-?*. Sedež: Forest City, Pa., nkorporiraao dne 31. jantarja 1902 n držat t fVwtiy^rrFftl. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. 0. Boi 685, Forest City, Pa. " Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, B pred vsem stavbišč in kredita. Kdor pa zida z reformatoričnimi nameni, mnogokrat ne more dobiti niti »tavbisča niti denarja neposredno s tiige, ker bi avtomatična prevalitev cen navadno onemogočila naimen. Kdor zida hiše v svnho dobička ali naiocBbe kapitala, vzame efektivno ceno m po tej računa stanarino. Če tide, 'i a «« • imx zadnšča ata- j novanjski reformi, tedaj se mora i j ravno obratno postopati. Vzame se -, i nizek stanarin ski maksimum in se 1 j ;po tem izračuna ceno, katera se mo-,re plačati za stavbišče in kredit. ; j Stvar je pa zaradi tega neizrečeno te- ; 1 žavna, ker so za ta maksimum me- j rodajne dohodninske in družinske razmere bodočih najemnikov. Tako si stoje nasproti nezdružljive veličine. Občekoristno zidanje se ne more torej vedno ravnati po gibanju na i trgu, temveč si mora iskati stavbišč in kredita za ljudska stanovahija , proti pogojem, ki so oddaljeni odi spekulativnega stopnjevanja, ker se! pri tem ne sme špekulirati in se za zvišanje cen ne more iskati pokritja pri lastnih odjemalcih. Napraju ! zvišanju cen je samopomoč, ki de-Ua le za najzmernejše proračune, s svojo modrostjo kmalu pri kraju. Če )ne dobi pri tem zaščite, tedaj bodo j njeni nameni v devetdesetih od stoj slučajev uničeni. Da pa dobi vsled tega od kateresiboii strani pomoč, I je odvisno od tega, če se je smatra 1 ;za nositeljico važne, zaščite potreb-j j ne soeijalne funkcije, kajti le z ozi- I rom na celokupnost so take izjeime o-j pravičene. Nepotrebno bi bilo to z nova dokazovati, kajti to vpraša-' ' "je je v različnih državah potom za-J konodajstva in uprave že rešeno v 'pozitivnem smislu. V tem oziru oddajajo države ali občine proti primerni [letni renti zemljišča z dednostavbno j pravico ali pa pro lajajo občinska j i stavbišča v svrtio obče koristnega zi-! danja stanovanj za lastno eeno ali z j drugimi olajšavami ali se pa dovolju-; jejo iz fondov za -zidanje stanovanj ! in posebno iz državnih fondov posojila proti nizkim obrestim. V to svrho [se pooblaščajo tudi denarni ali obče-' koristni zavodi, kakor zavarovalnice 'proti nezgodam ali zo starost, da smejo dajati tozadevne kredite ali pa da se smejo udeleževati občeko-ristnih stavbinskih drusžib. Pri teh transakcijah pa ne gre nikdar za da- j ; rila. To so donašajoče kuipčije, ki pa! ne smejo biti spekulativne, ampak i se mora zadovoljiti v napravnimi ! stroški, z obrestno mero dobrih, var-| no naloženih papirjev. Kot varstvo zoper uničujočo logiko gospodarskemu reda se hoče zaprečiti, da ne za-jdene valovanje modernega gospodarskega življenja -zadnjega konsumen-| ta. vsaj z vso svojo silo ne. To je i misel, na kateri temelji tudi zem-ljiščna reforma, kritika kartelov in opozicija zoper neizmerno draginjo I živil. i Stanovanjska reforma pa potre-ibuje za svoje uspe !no delovanje še drugih stvari, katerih pa samopomoč ne more nuditi. To so: uvedba stanovanjskih inšpekcij, stanovanjskih iz-ikazov, pametni stavbinski redi, mest-: na komunikacijska sredstva, kanali-izacije, vodovodi, ceste, najemninsko pravo in davčno zakonodajstvo. To [so pa stvari, ki nimajo ničesar specifičnega stanovanjske reforme, ki niso beneficije za tiste, na katere se pred ;vsem v tem slučaju m^sli, temveč od 'tega ima vsakdo dobiček, ki zida stanovanjske hiše. Pristaši stanovanjske reforme se bojujejo za skupne interese vseh, če prav se za to zadevo zavzemajo pred vsem v interesu tistih, ki kot najslabejši najbolj občutijo davčna bremena. To gibanje za stanovanjsko reformo, je v vsakema oziru socijaino. Ne služi samq človeški družbi s tem, da skuša zboljt-šati življenje in usodo posameznih ljudskih slojev, temveč služi ji tudi s tem, da skuša splošno vpeljati, ra-cionelnejši in cenejši način zidanja in pa zdravejsi, primernejši, kulturno višje stoječi način stanovanja. Delia za vse. Iz srečnih ro-dlbin obstoji blagor države. V tem oziru je družba dolgo j <"asa popolnoma brezbrižna, kar je neodpustljivo in skoraj kaxnjivo I Govori se o potrebi omejiti zanemarjenost mladine — seveda se pri nas ;le o tem govori. Tozadevni zakonski načrt ni od leta 1907. prišel dalje nego v svnho posvetovanja v neko komisijo. Vedno večja kriminaliteta mladosti vzbuja skrbi. Zgrade naj se stanovanja, v katerih bo mogoče čisto družineko življenje, kjer ne bo pokvarjena in uničena fantazija in mišljenje otrok, avtoriteta starišev, vsi nežnejši družinski odnošaji, vsled razmer, kakor so znane iz raznih o- ■ pisov stanovanjske bede. Potem se "bodo razmere predrugačile. Raivno-take je z alkoholizmom, s ftufoerku-\oz£ in drugim. Korenina vsega tega zla je stanovanjska beda. Od stanovanjskega vprašanja so odvisni najvažnejši interesi celokupnosti, tukaj je treba izpolnjevati obveznosti prve vrste. Kar iz tega sledi za državne or- - j gane in javno upravo, ki morejo v na- vedenih mejah pomagati, je jasno. Tu se ne more mimo iti. Ali se mora izreči za stvar ali proti. In v tem o- ■ žiru ne more nobena država zaosta-" jati. ; Je druzega mnenja. Ženitovanski nvešetar: "Gospod . grof, vzemite to, ta je '* vesela i vdova!" > Grof: "O, dragi moj, meni je bolj 5 potreba kaka *' dolarska prince- - sinja!" - - MilijOftarski parnik. j; Našn ameriški milijonarji se mora- i jo zelo ubijati 11a svetu. Noč in dan 3 trudijo, da zaslužijo milijone. Zato pa je včasih potreba malo počitnic, da se odahnejo. V bližnjem Brookly- | □u imajo p-dedoval šeststo dvajset milijonov", mi je rekel kapitan; "sedaj nima nič denarja pri se.bi. Pojutranjem priredil liode za svoja prijatelje o/bed in vsak sedež bode veljal pet tisoč dolarjev ' Stopila sva v oddelek za kotle. Dva močna moiža sta premog metala v peči, a pri tem bila tako prepotena. da je voda s curkom od njih tekla. "Kakor v peklu je tukaj vroče", je rekel kapitan; "ta dva se thočeta temu težavnemu delu privaditi. Najbolj trdosrčna skopuha v New York« sta ta dva". Sedaj je možak pripeljal voziček premoga.' "Kaj, samo na pol napolnjen?" je kričal kapitan; he. Sam in Reggie, tnaložita jih temu lenuhu dvajset." Dva moža sta priskočila, da izvršita povelje. ".Teden nasili železniških magnatov", mi je rekel kapitan; "o-stala dva sta njegova tekmeca. Na- vlašc se dela pravilno. Ako je topen, potem, mu pridejo na um najbolj zvite horzijanske manipulacije zoper svoje tekmece." Dovolj mi je bilo gorko spodaj, zato sem se podal na krov in se vle- lo tudi ostale. Železnice imajo pred vsem »namen pospeševati narodno gospodarstvo države. Pri nas se pa na to precej pozablja. Pri nas se grade železnice v prvi vrsti iz strategičnrh ozirov. Pri vsaki železnici, ki se ima graditi, se najpreje vpraša, ali bo t a proga zadoščala vsem vojaškim zahtevam, ali bo strategično pomembna — potem še le, ali bo služila gospodarskim interesom prebivaistva. In tako j imamo pri nas celo vrsto železnic, ki so v strategičnem oziru, kakor pravijo, velikega pomena, v gospodar-] skeln pa le minimalnega. V te vojaške železnice je vloženega čez 800 milijonov kron. Te vojaške železnice pa ne prinašajo niti toliko, da bi se pokrivali stroški, kaj še le. da bi se ; amortiziral investirani kapital. Ker se torej grade železnice pred vsem iz jstrategiičniOi ozirov in ne iz gospodar-! sikih, t tuli naše narodno gospodar-[stvo ni taok. kakor bi moralo biti. (Finančni minister pravi, da stojimo takorekoč pred državnim bankrotom. To pa samo našemu vojnemu ierarju na ljubo. Treba je torej več jzmisla za gospodarski napredek avstrijskih naro-lov. in nekoliko manj j azirov na razne precej nepotrebne ,vojaške zahteve. Nr.ša železniška uprava je pa tudi vsled tega pasivna, ker nam manjka lokalnih železnic, ki bi imele dobre zveze z glavnimi progami. S tem bi se lahko združili tudi razni uprav- ■ ni uradi. Tudi pri grajenju tako pogrebnih lokalnih železnic ne odloču- ■ 'jejo gospodarski interesi prebival-1 jstva — temveč pred vsem politični ■ oziri. Ravno mi Slovent-i se imamo ' boriti za zboljšanje naših prometnih ' razmer. In če via 3a samo namigne. ■%la so te naše zahteve opravičene in ' da je pripravljena zgraditi lo ali ono , prepotrebno progo, že vpijejo nemški poslanci iu nemški časopisi, da se ■ nam tega ne sm^ dati. Seveda zleze : vlada pred tem vpitjem hitro pod klo-p. Vlada pa ne ve, da so ravno • lokalne železnice, ki so dobro zvezane ■ z glavnimi progami, eminentne važ-Inosti za rentabiliteto glavnih želez- ' uiških prog, poleg tega pa tudi za j gospodarsko ojačenje davkopiačeval-. cev. Žalostno je to dejstvo, da v i Avstriji pri vseh gospodarskih, pa tudi soeSjalniJi in kulturnih vpraša- • i njih odločuje strankarska politika, 'jftokler tie pride na krmilo vlada, ki ' ibo imela toliko poguma otresti se teJi ozirov in ki bo vpoštevala opravičene zahteve vseh avstrijskih narodov, toliko časa bo naše narolno gospodarstvo tako kot je sedaj in toliko časa se tudi ne bo aboljšalo finančno [stanje naših železnic, ki je v prvi vrsti odvisno od splošnega stanja narodnega gospodarstva. i .........— Senee in luči. Ležal je na baržunastem mahu pod visokimi smrekami, v katerih vrhovih je komaj slišno šumelo. Pomladanski vetrič jim ni pripogibal vrhov, da bi jočale in tudi vej ni zi-[ (bal sem in tja. Enakomerno je vršelo vse na okrog ► mladega vojaka. > iSolnce je sipalo skozi temnozeleno l vejevje zlato na goedna tla. Bila so . še nekoliko vlažna, ker jih je še ne- ► davno pokrival sneg in tako je Hen-1 rik začutil na kolen Hi vlago. , Puško je držal prislonjeno k licu -Iter jo je sedaj pa sedaj izproeil. O- - j sfer kratek pok je odmeval po gozdu. - Henrikovi preti so mehanično deva-r li nove slepe patrone na mesto iz-t ] streljenih. Tam na okrog so ležali tovariši. > Videl je njihove ka^e in veseli golo- I bradi obraz prijatelja, ki .se je na-snnhaj. ' 1 Bilo je kaj lepo tu v gozdu. Kad -visokimi smrekami so se podili po- i mla lanski oblaki. Sedaj pa sedaj je senca zakrila gozd. Ugasnile so zlate 11 luči, postalu je za hip skoro mračno. 1 Henriku je bilo veselo pri srcu. • če prav se je domislil onih ^nc. ki so 1-legle preko njegovega življenja ... i Glej, sol nčn j žarek je posijal s ko- j zi okno 11a posteljico in poklical Hen- 1 rika na travnik, kamor sta hodila večkrat z odgojiteljico. Zjutraj spe ] tam vsakovrstni metulji na cvetovih. ■ ki so se vsi rosni. Prišla je mama in je poljubila Hen- • rika. Na to sta se učila moliti in on je izgovarjal besede za mamo kakor : papiga in nejevoljno. Mislil je na speče metulje in na konja, katerega je videl včeraj. Konj je bil ves črn, lina gobcu je ia.ei lepo belo liseo. Henrik je parkrat poskusil povedati mami. kakšnega konja je videl, a ona ni pustila. Mama je odšla iti kmalu se je pri-kaizala guvernanta. Henrik jo je pozabil pozdraviti. Vzgojevalka je očitala novi greh dečku. Ponavljati je moral zopet kakor papiga obligatne Iružabne formule, l^onrčno je bil vesel, ko' mu je gospodična obl jubila, da pojdeta takoj po zajtrku na Hen- ' rikov travnik. Ko se je deček napravil z g-uver-! nantino pomočjo- in povžil v njeni \ družbi v naglici kavo. sia se napoti- . !a z gospodično, za ,pot txvpolnoma ; I pripravljena, v papanevo pisarno. Ouvernanta je naznanila papanu, : j kam pojdeta. Nji in meni je zabičil. 1 1 da ne smem prinesti domov vlažnih 1 j čevljev, kakor zadnjič. Naposled jej jaospo lični nekaj rekel v jeziku, dečku nerazumljivem. Henrik se je nekam hladno pošlo- I vil od papana. Solze so mu prišle v oči. Vzgojiteljica ga je jela tolažiti in j mu je povedala tudi. da ni lepo, če se ' "tak velik gospod" kislo drži. Ko sta prišla iz mesta, je Henrika zapustila otožnost. Pozabil je in jezik se mu je razpletel. Vprašanje za vprašanjem je stavil na vzgojiteljico. : Vpraševal je o tistih stvareh, ki so i Henriku prirastle k srcu. . . » Gospodična je dečka parkrat opo-! : zorila. da ni lepo, če se ji obeša za roko in skače grede. Sle In ji' ga jf i . .... .. " 1 • jela ostro karat:. Vzgojiteljica, ka- tere obj-az je bil prava podolxi miru. | še je rsifctogotila.' Dečka se j'4 polasti- i la zopet prejšnja otožnost. 1'iilini! je; ter je mirno šel z damo, ki je hodila ; ponosno vzravnano. Tako sta prišla do travnika. Glej. ali ni tam vzletel metulj ? Kako vzletava kvišku iti seda na cvete! Deček je stekel v travo. Šele. ko se je ustavil in gledal, kje je lepi la;h;kokrilee. je začni ostri glas vzgojiteljice, ki je klicala Henrika. Grozila 'mu je. da pove papanu vse, ako i se takoj ne vrne. Počasi se je vračal. Gospodična ga, je karala še bolj strogo nego preje. Njene oči so zr]e dečka skoro sovražno. Ko so temu pritekle solze po licih, mu je dama obljubila, da ne pove papanu ničesar, ako ji tudi deček i obljubi, da ne bo več toliko letal in skakal. I "Zakaj me je sovražila ti*ta dama". je pomislil Henrik ležeč tu v gozdu. "Sedaj vem. Koliko se je nho-iižica trudila, da napravi iz otroka ne-!Otn>ka> ki se zaveda, da je njegov f>'"e e. kr. lu-iteljski ravnatelj. Njeno delo !>i rodilo znabiti uspeh, ako bi bil jaz • bolehen. Moje telo pa je bilo.Čvrsto. Zdravje je prekipevalo v meni in me sililo, da skočim, zletira kamrokoli. Tisto opoldne me je gospodična }voli valila papanu, da sem jo "ubogal" in da sem * bil "dostojen" ves čsis na i izprehodu. Pa,pa je bil zelo zadovoljen z menoj, a jaz scni občutil bolj i in lx>lj. da me motijo in mu'ijo. Ljubil sem solnce in liva le. a to. kar me je učila mati in vzgojevalka. je bilo zoprno. Delal sem se pazljivega iz strahu pred kaznijo. Talko so [me nevede navajali k hinavščini. Posetbuo so me mučili, ker so hoteli iz mene napraviti pobožnega člo-jveka. Ves trud je bil zaman. Niti enega čuvstva mi niso mogli vzbuditi do nevidnega, nerazumljivega. Moj gospod papa, mama in gospodična sami so molili in hodili v cerkev mnogo. Papa jc šel, ker je moral iti. Zdelo se mi je, da sem sam na 1 svetu. V resnici sem bil prepuščen sam sebi s svojimi mislimi, ki so boli le na livade, v polje in gozd. Oko je rado gledalo po svetu, kjer je videlo toliko čudes. Priroda je bila moja prava mati. ona me je vzgajala prav. Brez nje bi bila moja mladost pusta in prazna. Koliko radosti mi je napravila vsaki dan! Resnica je. da malo kateri izmed ml rast lih razume otroško dušo. Tako sem prepozno slišal pripovedko o 'tre metuljih, o prepiru med solncem iti vetrom, o lisici zvitorepki. To bi [mi vzbudilo čuvstva, ker bi razumel. In v šoli? Tudi tam so nami dajali greukih Škodljivih kapljic, katere je pa moja zdrava narava izločila ia sebe. Ubiti nam ni^-o mogli niti s hudičem nedolžnega veselja do življenja! Vem sedaj. d:t je največji zločinec ti.-ti. ki . je v stanu kaj tacega storiti. Malce me je včasih bilo strah pr».-d parkljem, kadar sem bil .-am v u i.:. ' Kakor hitro pa >e je razširila solu'-u:« svetloba, je i"j':;iil srrah iz otroškega srca in vera v hudobca. Malali sn:o -a in se delali nov.-a iz n.jr_'U. V -idi sem ir.ora! z:iati izust - -t resnic. Z::.t! sem ji!i iy.vrstno :<-r -•■1. jilt i:.blebetal brezn i>!dno. To in \>e podobno sem i:i-t inktivno r>o\-ražil. ker se n i jt> zdel" temno, dol jn." a.-r. • 1'"--tal sem pust-kakor kmet pri kr-.'a: -skem nauku v nedeljo p ipoidne. Dremlje in leha, zbudi ga še !e an e:; i:: sedaj prir-akuje napeto. ko_ra bodo -..o l klic-ali. Birme sen; -e veselil z.tra r.ove o-hleke iti daril, procesije -c: ar mi .meni nisi? Motiš se, da-i -i zelo irte-i ligenteu! Oblaki hite svobodno nad vrhovi i -nirek. V>tavite jili! r* i - , h-n a somerno vr-en,;e v-e na okrog. i Od kje prihaja, kaa gre? Vedno j?.o-jčneje vrši. cel gozd je zdajci zabučal . . -o- Kratkočasniee iz zapada. | moje j kupčiji se ljudem dobro godi." je pripovedoval Mr. Leeman in nadaljeval: \"sako jutro pošljem i po nje z vozom, zvečer jih pa pustim j zopet domov peljati. Ko.-ilo imajo v ! prodajal niči iu \sakdo steklenico vi-! na. ako jo le hoče. " j "Za vašo malo kupčijo je to že !:i ogoče." mu je o !govor: 1 Mr. \Va-; c-ker. ""Toda kaj j^oreč-ete \'i nato. ' tko Vam povem, da imamo koti ija. kteri je milijonar?" ; ""To je nemogoče! Mož, kteri ima milijon, ta gotovo ne streže ve. !" "Zakaj ne. Mr..Leeman? On -i hoče br/.o še en milijon prislužili!" ;"Kaj pa je z van.i. Mr. Stop>? Vi ipovešate glavo, kakor bi imeli v njej j deset funtov svinca!" "Oh. .Tragi Mr. nibb-." je ta pel a p.»sinjo, je vlak že zopet ■•d-opiha!." "lo je pa /o zares prava smola, Mr. Stc^s!" "Tako t.; :i j.: : mL-!:m. Mr. Dibbs. ■ ' ;!< ~ i •"-■-■•-J j>n -i :u v-tal /<• o polu- <- i. a i i v/J.ola je vh-kel zelo hnd I'1: • r. -1 cel o n, Toda t.isem se zi; ei:i! zato. ker preveč mi je bilo Že j O. Zbra -en v.-o i-;o • in šel dalje, tola k vra.ii! Mr. Dibbs, ko sem prišel na postajo — " "Je van: \ !ak že tretjič odpihni, M:. Stops, kaj iic?" 41 Nikakor ne. Mr. Dibbs. to ix»t je j pa vihar postajo odpihal!" I n-- ditv. n. pijete. ne igrate, js kom -i i a dan prežmete?'' "Delan;!" "Da, da. ve.ino Ac bili čudak!" -o- i ' "IT Upor kitajskih mornarjev. j . Phila lelphia, 1'enn.. IS. junija. Le alo je manjkalo, da nj mural an-'ki para:k Uig-i'an l Monarch, ki | "e ' . •' 1 Aiii-kland, Austral ija, o-:.".'i t - k a.;. Kita jrki mornarji, kurja-! i :n liniji delavci so se namreč u^irli ;.n pridi na krov ter -ku-ali niti. Se-ie i ji!: j" sko i!o \ \ odo in štirje od ; jih so \ toni.i. Tri -■« kasneje areto-! ali. Ko je bil parnik v tukajšnji nki. so an j;. : ki ti.oi tiar ji, kterili je dlo JO na pamiku. smeli iti na kop-I no, do -itn Kita/ i tii-i >meli ostaviti i ! parnika. ker bi kapkan moral plačati m vsakega nb-glega Kitajca ]»o .K> Poioja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. I * Hranilnica se nahaja v svoji palači ▼ PreSen>oT&. prej Sloan vik alicak 3» nasproti frančiškanskemu kloštru. | Na5 zaupnik v Zjed. državah je ze več let L 82 Cortlandt St. CniNIT CAITCCD TA "»»SuCbirJb*. E. Ei j i «EW YORK. N. Y. rKAl\li jiHljCK IV, CLEVELAND, a ' . . • . ' - .« ^v podvodnem colon. flJne 15. aprila se je potopil v Hiroshima - zalivu j »po as« ki podmorski If-oln. X j »i^rov komandant, Sakiuna Tsutomn, je (*>tal do mo- rn n t a na svojem mestu. Japonski rasopisi so prinesli v faksi milil po-jo zaJpiske poročnika Saturna, ki so pretresljiv dokument trmiru-uja. S heroizmom, ki je za nas skoraj ne razumljiv popisuje ta <"-astnik mirno, irrea: vsakega van emirjon ja j>o-sledtije ure, ko vidi pred seboj neizprosno smrt na dnu morja. In v re*ni-ri — on in njegovi tovariši so postali žrtev nenasitnega, morja. Podajmo poročilo tojra junaka, ka tero je napisal z razločno pisavo, ne da bi se mu roka tresla, v svojo zapisiio knjigo. * * Čeprav so ne more opravičiti izguba eesarsk».ra podmorskega čolna in smrt i»dložnikov vsled moje zmeden oet i, se mora vomlar priznati. «1 \<>do. je električna luč ugasnila. Veiiementno so prihajali plini in dihanje je postajalo težavno. • Okoli 10. ure d opoldne se je čoln p, i topil. i:i ko so dohajali smrtonosni plini, smo mi vo.lo izčrpavali z roi-no črpal tiieo. Temno je bilo okoli nas, toda vedeli smo, da je voda iz glavnega dela odstranjena. Električne sile ne moremo v po rahljati in delamo le z ročno črjvalnieo. Ztromjšnjo je bilo pisano v litri, ki je prihajala od komandantovega stolpa ob n 11"2. uri. Voda nas je zalila ter premočila naše obleke. Zelo nas zebe. Vestno sem imel navado svoje tovariše opozarjati, naj se pri nezgodi obnašajo hladno, ponosno in juna>ko. Sieer se ne more upati na rešitev in naprelek. in ned ostajanje med se-bojnega nežnega čustva bi zadr/avn-lo delo. Ljudje naj smatrajo to o-poti lK> |>o tej nezgodi za smešno, toda jaz sem prepm-an. da so moji tovariši vpoštevali moje lvesoročati. se ! Idaj pa, ko je obsodba izrečena, hoče-{ ;no zadevo popolnoma objaviti. Ivo ' je na Silvestrov večer leta 10«»dla2:i tega izročili deželnemu so-! dišču. Po nekem perilu. ki jra je imel j pri sebi, se je dognalo, da je bilo it-k rade no pri vlomu trgovcu Franu Poleni. Pri vlomu so bili soudeleženi Julij in Karel Premru in bratranec Henrik Premru. pisar iz Divače. Preiskava je dognala dalje, da sta brata Premru zelo sumljiva vloma v trgovino Frana Blažona. nrarja v Rudol-foveir. izvršenega v noči 20. novembra lf>08, kjer je bilo ukraden i h za 4->00 K ur. verižic in drugifi dragocenosti. Nato je bil Julij Premru izročen okrožnemu sodišču v Rudolfo-vem, kjer je vodil preiskavo preiskovalni sodnik dr. Kuder. Sum pa se je res tudi potrdil. -Dognalo se je. la sta brata Premru po vlomu nesla svoj plen od Rudolfovega do Mirne peči, tam pa vstopila v vlak in pokradeno dragocenosti pripeljala v Ljubljano in jib dala nekaj začasno spraviti sprevodniku Franu Beveu. : stanuj.K-emn na Karlovski cesti, ki je dobil zato od njih mal delež. Z drugimi ukradenimi predmeti pa sta so odpeljala v Trst iu jih tam razprodala. Meseca svečana leta 1006 pa je bil v tJoiit-i aretovan na pošti tudi Karel Premru in eskortovan v Rudolfovo. Od tam se je preiskovalni sodnik z obema peljal v Trst, kjer je vršil konfrontacije zaradi umorov ko-čija«ev in ]X>izvedbe po v Rudolfo-vem ukradenih dragocenosti. Glede teh se je bilo v Trstu večinoma dogna lo. Be ve j<* bil med tem časom skoraj že vse poprodal. ko je bil v službi kot osebni sprevodnik na državni železnici raznim potnikom. Nato je bil tudi Be v,- aretovan in izročen novomeškemu sodišču. Preiskava pa je kmalu zadobila še drugo lice. Brata Premru -ta bila tudi vojaška beguna, vsled česar so ju preselili v zapore ljnb-Ijanskeua garnizijskegti sodišča. Julij ie ]>obegnil kot računski podčastnik j leta 1907 od 07. pe-Špolka v Trstu, ker se je zhal ]>ri orožni vaji neke ova.lbe radi goljufije, brat Karel pa bi imel iti istega leta k vojakom, pa ga ni bilo. V garnizijskem zaporu sta se vedla zelo cinično in sta na stavljena vprašanja le malo odgovarjala. češ. da si hodeta s tem položaj kaj zboljšala. Postala sta v zaporu tako renitentna. da s K, v Divači pa tudi za (MMt K. Prišlo je tudi na dan. da sta oba potovala kot potnika za stroje ter se po raznih hotelih v Ljubljani, Vidmu. Solkanu, v Gorici in drugol dala pod to pretvezo pogost o vati. Samo v SoLkauu sta napravila če7. 200 K goljufivih dolgov. Preiskava je tudi dognala, da sta poleg teh vlomov, tatvin in goljufij ukradla tudi nič manj ka'kor ]"2 koles. V Gorici sta jib ukradla 5. Eno kolo se je tudi dobilo pri sprevodniku Beveu. To pa še nI bilo dovolj. Vozila ^a se tudi brezplačno pa železnicah; posebno pa po državni železnici proga Ljubljana - Gorica. kjeT jima je šel na roko njun zvesti prijatelj sprevodnik Be ve. Obdolžena sta bila tudi. da*sta razpečavala po-' narejene bankovce, a se jima tega ni moglo dokazati, kakor t udi ne roparskih umorov tržaških kočijažetv. Obsojena sta bila Julij na 7, Karel pa na 0 let ječe, katero bode t a morala odse leti v vojaški trdnja/vi v Moel-lersdorfti. Presenetenje. "Pomislite, gospa Cajzele, T-ronka že deset let ni bila v nobenej cerkvi — a sedaj je dobila dod>itek za tisoč kron na srečko za zidanje nove cerkve!" 1 ; j Za kratek Its. —o— Hvala. Letoviščar (gostilničarju): "Da je pri vas toliko muh; naj pridem v kterokoli gostilno, povsodi jih -je toliko, pri vas jili je pa vedno največ!" Gostilničar: "O, te muhe dobro vedo, tla je pri meni najboljša kuhinja!" PraJctična uporaba. Tujec: "Saj ni tu še nič tujcev in vendar že vozi gorska železnieaf" Domačin: "Gotovo! — Sedaj vozi živino na planine." Oh, ta tuja imena. "Moj najstarejši brat je pri sod-niji avskultant." ''Da, da. vedno imamo sitnosti s sorodniki! Moj stric je pa arestant!" V vojaške j šolL Desetuik: "-Xa kom poznaš generala?" Vojaik: "General ima zlat ovratnik.' Desetnik: "Na še bolj važno znamenje ste pa pozabili, pomisliti na i nope!" i Vojak: "Da, da, slab je v nogah!" Slabo plačilo. 'Priča (iznenaden) : "Kaj, samo je-dno kronco plačila za pričo? Ako bi i to pTeje vedel, bi se tudi jaz pre-!tepal!'' I Zotti (premišljenaje): "Bankerot sem. denarja nič, kre«lita nič, ženo sem ostavil, vsakdo mi očita, da sem tat — toraj sem zrel za "O Sing, 0 Sing!" sanjač. Strela je udarila v uredništvo " Šmirpopirja" in kmalu na to je : sedel se škarjami v rokah urednik So-! njač v gostilni "pri metulju". "Povejte nam. gospod Sanjač, kako je to na vas upi i val o!" "Sedel sem pri pisalni mizi in mar-jljivo delal, pisal in pisal sem, da bi 1 končal uvodni članek. Nebo se jf {stemnilo, temno je postalo v sobi. ; toda delati sem moral dalje; spopol- niti sem imel bnzojav našega dopisnika iz Rima, toda huda vročina je bila, da sem bil na vsem životu moker. Zagrmelo je — a jaz sem se spomnil na proračun imornariitVerga ministra in pisal sem naprej. Bliskalo se je, grom za gromom je sledil — a pisal sem ''razne novosti iz Kitajske". in pot mi je enril raz čelo. ' Nastala je popolna tema — a jaz sem pisal — o najnovejših električnih žarnicah. Sedaj je z.agromelo in se hudo zabliskalo, d-a je bila soba ra>z-svitljena. strela je šla mimo mene ■ — a jaz sera dokončafval "izmišljeno škandalozno kroniko". "In strela vatm ni nič Jwidega provzrročila?" je vprašal brakir Sip-"Prav nič, le škarje mi je iz rok izibila!" ---- K Monopol na užigalice l>ode po poročiln bndimpeštanskih listov sigurno uveden, in sieer ne le na Avstrijskem, temveč tudi na Ogrskem. Tozadevni dogovori so malone že popolnoma dovršeni. Obdavčenje železa. Posla ned Steinweuder jf vložil predlog, da obds-.t-i železo. Železni kartel vleče ogromne dobičke 11a ško-;do splošnosti. Čistega doliička ima nad 51 milijonov kron. To naj avstrijska država obdavči s 30%, kar bi ji dalo 15 milijonov. Davek nstj se tako vpelje, da bode zadel zgolj tiste, ki imajo dobiček, toraj neposredno kartelovee. ■ Prihodnji mednarodni časnikarski kongres se bode vršil leta 1911 v Rimu. Klerikalni časnikarji s0 sprva imeli pomisleke proti temu, ker so mislili, da Igre tu za politično demonstracijo, a na pojasnilo predsednika letošnjega kongresa Singerja so tudi oni privolili. 1 .i . „ Topova kroglja v jeseni. Neka gospa Morbl v Trvižu na Koroškem je dala na svojem posestvu posekati jesen; v deblu so^našli 12-funfcno železno krogi je, ki poteka gotovo iz bojnega leta 1809. _1-j -____ OPOMIN. Rojake po širni Ameriki, kteri mi kaj dolgujejo, prosim, da mi v teku 14 dnij poravnajo svoj dolg, ker ina-: če sem primoran vse obelodaniti s pgjg^pi imenom in se poslužiti oblastvenih sredstev bodisi tu ali v stari domovini. Frank Prosfcn. Proti evropskim navadam ▼ Turčiji I Turčija se ne bode menda še dolgo ; modernizirala. Turški mipister notranjih stvari je izdal odredbo, s kte-' ro prepoveduje otrokom Turkov nositi evropske klobuke, češ, da je to i nespodobno. ! ■ «1 Wl. »Tlfcl« »MMWWWMIWHI - Važno! i V zadnjem času se rojaki iz raznih krajev obračajo na nas bodisi potom brzojava ali pismeno, ako je kak sorodnik ali znanec na Ellis Island za- I držan. Vsakogar prosimo, da naj nam naznani natančno: priimek, ime in ; parnik, s kterim je oni dospel, drugače je nemogoče kaj pozvedeti. Za rojake ali njih sorodnike in ^nance, za ktere so vožnji listki pri nas kupljeni, nam je to lahko storiti, ker vemo vse drugo, ali za druge pa nemoremo vedeti kedaj so prišli in s kterim parnikom ; Za take rojake naj se vsakdo obrne na: Slavonic Immigrant Society, 436, W. 23rd St. Ta družba bode gotOvc na Ellis Island vse mogoče storila, ali tudi njej je naznaniti parnik, s kterim >0 zadržani dospeli. NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Ban Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Za Chicago, 111. Frank Jurjovec, 181 202nd St., in Frank Cherne, 71C2 Vincennes RM. La Salle, 111: Mat. Komp> • r South Chicago, UL: Josip Kom-; pare. Waukegan, 111.: Frank Petkovlek. Gary, Ind.: Jovan Milič. Calumet, Mich, in okolica:, Ivan ; Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolica: : Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: KL Zgonc. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Manistique, Mich, in okolica: John B. Kotzian. t Ely, Minn, in okolica: J. Skerjane. Eveleth, Mann.: J"&fij Kcrtze in Niek Miletič. Bibbing, Minn.: Ivan Povie. Nashwauk, Minn: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan KovaČie in Ivan Raifija. St. Louis, Mo. in okolico: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont. I. Knezevich. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceiarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka. Bridgeport, 0., in okolica: Andrej Hočevar. Cleveland O.: Frank Sakser Co- William Sitar Oregon City, Ore.: M. Justin. Za Allegheny, Pa. in okolieo: M. Klarich, 1013 Ohio St. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Herminie, Pa.: Geo. M. Schultz. Frontenae. Kansas, in okolica: Fr. Erznožnik. Za Burdine, Pa. in okolieo: Frank Petrovič. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. West Newton, Pa., in okolieo: A-lojzij Jakoš. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Za Pittsburg, Pa., in okolieo: Jakob Zabukovee, Ignae Podvasnik in Matija Skender. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa.: Fran Seme. Za Bingham Canyon, Utah. Milan Pavfcovich. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwood, W. Va.: B. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Ivan Košak, 927 Illinois Ave. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. * ♦ * Vsi naši zastopniki so z nami Že dalje easa v poslovni zvezi, vsled Je-, sar jih rojakom najtopleje priporočamo. / Avstr. Slovensko l|||f Bal. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^^^ 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kana. GLAVNI ODBOR: * JOHN BEDENE, I. glavni predsednik. MARTIN OBRZAN, n. glavni predsednik. LEO HROMEK, glavni tajnik. | BLASIUS MOREJ, glavni blagajnik. ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. P0NGRAC JURSCHE, Mineral, Kans. FRANK AUGUSTIN, Mineral, Kans. f FRANK STARCDICH, Frontenac, Kans. GOSPODARSKI ODBOR. FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. PETER WIRNSBERGER, Pittsburg, Kans. CHARLES STARINA, Mulberry, Kans. POROTNI ODBOR. , i JOSEF SVATTO, Carney, Iowa. FRANK PREMK, Cherokee Kans. FRANK SETINA, Tale, Kans. GROFICA BERAClCA 100 zv. |6.50., S GROF RADECKI, 20^ s GROF MONTE CHRISTO, 2 knjige S fino vezane $4.50. S GUY DE MAUPASSANT, Novele, s $1.20. ' • S _ S HILDEGARDA, 20c. HIRLANDA, 20^ HEDVIKiA B ANDI TO V A NEVE- S >STA,20e. HUB A D, PRIPOVEDKE. L, II. in III. zvezek, zvezek po 20e. IVAN RESNICOLJUB, 20# IZANAMI, mala Japonka, 20^ IZDAJALCA DOMOVINE, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20^ [LET. V CARIGRAD, 40* j JAMA NAD DOBRUŠO, 20* i JAROMTL, 20^ ■JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, u- metno vezano, vsak zvezek $1.00. . KAKO POSTANEMO STARI, 40* I KAR BOG STORI JE VSE PRAV, i 15* ! KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KRIŠTOF KOLUMB, 20e. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40c. ; KRVNA OSVETA, 15* ; KRALJICA DRAGA 20* ' LAŽNIVI KLUKEC, 20* I LEBAN, 100 beril, 20c. . MAKSI Ml U AN I., cesar mebikan- ; •ki. 20<* * j. MALI VITEZ, 3 «ve«ki akupaj $2.25 MALI VSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MIRT BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENTKT, A. ASkere, elegantno vez. $2.00. MUSOLIXO, 40e. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* | NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 «va- i zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE za mladino. 3 zvezki, vsak po 20c. i NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* TČAŠ DOM 3 zveski vsaki 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* j NEDOLŽNOST PREGANJANA IN POVELIČANA, 20* INEZGODA NA PALAVANU, 20* i NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* i NOVELA, $1.20. NARODNA BIBLIOTEKA, I. II. III. i in IV. zvezek, zvezek po 25c. OB TIHIH VEČERIH, $1.50. OB ZORT. 70* _ ODKRITJE AMERIKE, vezano $1.00 PAVLTHA, 20c. PARIŽKI ZLATAR, 20c. POEZIJE FRANCETA PREŠIR-NA, $1-00 POTOVANJE V IAXJPUT, 20* i POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PR^D NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, ^BEKT, ' 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* " FBI VRB O V ČE VEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PBST BOŽJI, 15* . POD TURŠKIM JARMOM, 20* , REPOŠTEV, 20* REV^CK ANDREJČEK, narodna igra, 50c. RIBIČEV SIN 15* RTNALDO RINALDINI, 30* ROBINSON, broširan, 60*. - RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANESKLH, S zverid L 12.50. TOKOVNA Čl, narodna igra 40* RWAR6EO ŽIVLJENJE, 20c. AN J SKA KNJIGA, velika »0*. A N JE V PODOBA H. 15c. ENILIA, 15* IMON GREGORIČ, življfenjepiB 50* IT A, mala Hindostanka, 20* KOZI ŠIRNO INDIJO, 30* LOVENSKI ŠALJIVEC, 3 zvezki po 20* Pn.LMANNOVE POVESTI 18 zv. 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 15* 2. „ Maron krščanski deček 15* 3. „ Marijina otroka 15* 4. „ Praški judek 15* 5. „ Ujetnik morskega roparja 15* 6. „ Arumugan sin indijanske- ga kneza 15* 7. „ Sultanovi sužnji 25* 8. „ Tri indijansko povesti 25* 9 „ Kraljičin nečak 25* 10. „ Zvesti sin 15* 11. „ Rdeča in bela vrtnica 15* 12. „ Korejska brata 254 13. „ Bog in zmaga 25* 14. „ Prisega huronskega gla- varja 25* 15. „ Angelj sužnjev ». 15* 16. „ Zlat okopi 25* 17. „ Prvič med Indijanci 20* 18. „ Preganjanje indijanskih misijonarjev 15* s PIS JE, 15* 5 PRESTOLA NA MORIŠ ČE, 20*. STANLEY V AFRIKI, M# j | STEZOSLEDEC, 20* * STRELEC 20* 3TRIC TOMOVA KOČA, 60* S V. OENOVEFA, 20c. SV. NOČ, 15c. SV. NOTBURGA, 20*. SREČOLOVEC, 20* §ALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 90* Šaljivi SLOVENEC, 75* STOLETNA PRATTKA, 70*. ŠOPEK LEPIH PRA\"LJIC, 20c. ŠTIRI IX>VESTI, 20c. I IEGETH0F, slavni adminl, B8i fi TIMOTEJ IN FILEMON, 20i 'fc TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA KOC, 51 eredeo« $6.50. TRUE MUŠKETIRJI, vvetovna knjižica broširana $2.30, fino vezana $3.00. TRI POVESTI, 20c. Ttul POVESTI grofa Tolstoja, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V PADIŠAHOVEJ SENCI, 6 zvezkov skupaj $1.50. WINNET0U, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00, ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50c. ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. „ j|j ZMAJ IZ BOSNE, 60* f J Z OGNJEM IN MEČEM, $2JML » \ ŽENINOVA SKRIVNOST, 20* ŽIVLJENJE sv. ELIZABETE 60* ZEMUEVTDI: ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE, veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID KRANJSKE DS&B- LE, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, naS 10* -ZEMLJEVID ZJEDINJEN1H DB-ŽAV, 25* HMtiHB&H RAZGLEDNIC«. * Kranjska narodna noša, IjnhUanske in drugih meat na Kranjskem, nmw-yorike is ravnih oaat Amarfka, t cvetlicami, is knmorističn« kakor tudi velikonočne po 3*, ducat 30 A i Rasna svete podobe, komad 5*, daaa* 33*. Altom mesta Hew Tack a bUssthsd slikami mesta, 35*. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali poStnik toa*» kah. Poštnina je pri ywA MH aadl ia vštete. - _ w p. .. ** " ' Trn. * Cenik: knjig, katere se dobe ▼ zalogi 5L0VENIC PUBLISHING COMPANY, l CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN.Y MOLITVKNTKL PvOGF. KAR JE BOŽJEGA, lieen; molitvonik za inožke, zlata obreza,;! polusnje Toe. DUŠNA PAŠA v flatno vezano 75*. broširana GO*. , JEZUS IN MARIJ vezano v slono-kost $ 1.50., fino vezana, zlata : obreza 75e., vezano v platno 50c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, Sagrin, zlata obreza 90<£. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. ^ OTROŠKA POBOŽNOST 40* POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85e., broširano OOe. RAJSKI GLASOVI, 40*. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SJvR/BI ZA DUŠO. fino vezano $1.-., ' zlata obreza $ 1:20. SV. ROŽNI VENEC, vez. zlata obreza $I.~ SVETA MAŠA* v usnje vezano, 75c. 1 SVETA URA, v usnje vez. zlata ob- ' reza $1.20. VODITELJ V SREČNO VEČNOST, vez. zlata obreza 90t. VRTEC NEBEŠKI, platno 70^, slonokost imit. $1-50. UČNE KNJIGE. I ABECEDNIKI SLOVENSKI, vezan 20c. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŽKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI, 50c. ČETRTO BERILO, 40*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1-25-HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 50*. KATEKIZEM, mali 15e, veliki 40c. HITRI RAČUNAR, 40c. MALA PESMARICA, 30* I NAVODILO KAKO SE POSTANE i DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, 75c. PODUK SLOVENCEM ki «e božejo naseliti v Ameriki, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 15*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. flBdJVAB BL0¥XK8K0 . 1QQS- ŠKJ Janežič-Bartel, fino rezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI JanežiS-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SLOVENSKA KUHARIOA, Blei- Aveiss, vezan. $1.80. SPRETNA K'UILVRItGA, hroš. 80e. ZGODBE SV. PISMA STARS IN NOVE ZJVVEZE, 50^. ZBIRKA LJITT 4VNIH PISEM, 30c. ZABAVNE IM RAZNE DRUGE K1«IGE. ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI, vea. 90*, ne vez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICUA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. _ 1 BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. i BUCEK V STRAHU, 25*. R URŠKA VOJSKA, 30*. IBOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. [BOŽIČNI DAROVI, 15c. CAR IN TESAR. 20*. CERKVICA N*A SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, l/i*, j CIGANOVA OSVETA, 20*. 'CVETINA BOROGRAJSKA„ 40*: CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30c. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*. DVE ČUDAPOLNI PRAVLJICE 20c DETELJICA ŽIVLJENJA TREH KRANJSKIH BRATOV, 20o.. DOMA IN NA TUJEM, 20c. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEPU, 50*. DAMA S KAMELI J AMI, fino vezana, $1.20. DVE POVESTI 20* ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c ENO URO DOKTOR, veseloigra, 28* ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERIE, 20c. I EVSTAHUA, 15* FABIOLA, 60*. ' GENERAL LAUDON, 25*. GEORGE STEPHENSON, o? tf leznic, 40*. itrulc!- • GOZDOVNIK, 2 rvezka akupaj 70* GOČEVSKI KATEHIZEM, 20*. - 0*IZB1LDA. 10* 7 ; Jugoslovanska Katol. Jednota. fcdkorporirana dne 24. januaija. 1901 v drŽavi Minnesota. ' Sedež v ELY, MINNESOTA. UKADNIKI: # i r Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., Chicago, 111. f Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. * NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik madaoraega odbora, 1700 E. 28th St., Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ1, TI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveletb, Minn. Mil T A EL KLOBUČAR, III nadzornik, 115 — 7th Calumet, Ciehigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERZlSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. , IVAN MERHAR. drugi porotnik, Bx 05, Ely, Minn. STEFAN PAVLlfilC, tretji porotnik, Bx 3 Pibeville, Mina. -o-- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago St., roliet, ILL . , . TVn*tvpno plašilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. }? KRANJSKE NOVICE. Ženska zgorela. Ko j«? 41 rt na /;iHjmira Enie-sduta Sukova v svojem stanovanju na ! mleko. je u'ore< Ihniajski cesti Št. i*«l v , I.jnM jatti na vnrjn mleko, je iro- I n ~|.irit liri vjiii! sobi. vsled če->ar za -tdo irureti. Sukova je sko-<'li;l \ >.a pre-t ra^i'ua pnklieat bližnjo stranko »u. I Ykl< nkovo. s katero sta >le t :ik i »j v -ob > pasit. i'ri tem je Sukova prevrnila samovar, v katerem i j«* :[Krit še ^orel in hipoma je biki j tudi -uma v ovoju. tla. IVklenkova ji-i žarela z vsemi nu»:mi nasiti irore.v-o i Sukovo in klimti na |xmioč še dntire >1 ranke. < Krenj sk-er poza>ili. a Nukove ni bilo mo^ne rešiti. Zzorela I ji je bila »i e«l tem »"asom obleka in bi-je ter je zadohila |>o celem obrazu iu životu tako hude ojnkline. da se j^ nezavestna zgrudila na tla. Tudi1 JVklenk«-va je /.a- lobila i>a rokah , znatne ojwklinc, katere pa m o tula k >rtvi niso težke. Na lice nesreče - ! S|)C\ ;i hišni irosjKHlar Škerlj je tele-fouieiio |H»klical rešilni voz. s katerim so pone^trerenko prepeljali v deželno b10 vložilo je strank 721.493 K 42 v. I.Hm strank pa dvignilo 924,01:1 K (»8. »Stanje vlotr koncem moseca maja liHO 38,030.395 K 7t> v. Stanje vložnik knjižic 27..«J12. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice rejr. zadr. v neomejeno zavedo v Ljubljani. Bilanca z dne .'51. maja 1910. Aktiva: Gotovina 172.500 K o.» v. Naložen denar 2.7(i0.388 K 31 v. Piooila l«/»r>;>.292 K !>2 v. Prehodni zneski 5823 K fib v. Inventar 17.:>30 kron :}0 v. Vrednostne listine :k').">.!<) K. Hranilne rlojre 2t».l i:{.."»L>l K (iT* v. Rezervni zaklad 371.898 K 85 v. Pokojninski zaklad 37.S94 K 53 v. Predjdačane obresti •40.010 K 77 v. 1 pravno premoženje 20.605.444 K 02 v. Denarni promet 21-320.98,3 K 24 v. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1910 je 194 >trank vložilo 12(1.925 K 94 v. 2b4 strank vzdignilo JMi.JKKi K ."»J v, torej več vložilo 29.959 K 42 v. 15 strankam se je izplačalo hrpotečnih jxiso-jil 37.050 K. .'{TO menic se je eskoaip-tovalo za IJO.T.iS K. Stanje v I o -. 3.594.0W K 49 v. d>enarni promel <»:i!>.:i80 K 28 v. Vseh strank bilo j< 1248. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča in poskusen samoumor. — V ulici Modie v Trstu ima neti kamnosek svojo delavnico. Neki kamen, ki «ra je kamnosek imel v d« Iu sc je prevrnil na otroke, ki so -e tarr itrrali in je utbil štiriletn dečka. Mati je bila vsled tega tak« obupana, da si je poskusila vrat pre-rozat i. Vojak odnesel stotniku 500 K. — Nedavno je stotnik L stotnije 97 peš-polka, -ki je sedaj stacijoniran v Sežani, dal nek«T«u vojaku iste stotnije bankovec* za 500 K naj zmenja in mu ■prinese drobiž. Vojak je cdšc! in sc ni več vrnil. — Stotnik je čakal ii čakal, ali ker vojaka z denarjem ni hotelo biti od nikjer, je šel ves žalosten na orožii&ko postajo in prijavil [am ves dogodek. — Vojaka iščejo 1 »rožniki. Enajst tisoč trt so z lik ovci 1 ■ »rezali kmetu .Mateju ikiduloviča v ' 1. zakaj norali so 11 km prehoditi, da so ob- ^ ;ireu vinograd tako pokončali — se- ' >< t!a vse jHjuoi-i. Zločincev niso do- ^ iin — vobče se ljudje boje jih na zna- ^ liti. tudi če jL'li poznajo, ker se boje - »svete, ki katerikrat zna prileteti tudi ' v obliki — kroj,dje v -lavo. Klimi- ' uiliteta v Istri sploh stra:uo. narašča. " ŠTAJERSKE NOVICE. 1 .... - < bmrt pijanega. V Zajraju pri !>t. j Petru l>od Sv. gorami so našli dne 1. i junija zjutraj ši"- Josipa, znanejra , pijaiu-ka v potoku Treln-ici mrtvega. Iv sosedu je šel na takozvano "luni- j -o", kjer je rujiio viuee iz škafa sr- kal: domov trrede je padel v majhni . potoček ter utonil. ■ ( Ogenj. V Zg. Veličini bi. Sv. Lnar- i :a v Sloven, (ior. je nedavno zgorelo - -ospo.larsko jn.-bpje zakonskih Van- ; tar. Hišo in živino so rešili. — V Po- I povtrih je zgorela pos. Vindišu hLŠa in 1 ltosj), posh»pje. Vžgale -so se saje v 1 Its'.nem d'miiku in od tam se je ogenj 1 razširil tia streho. ; Napad ali samomor? Ne lavno so * našli kmetje na cesti med Podvinei 1 in Most jem pri Ptuju pos. srna Živka ? vsega krvavega. Spravili so ga domu. 1 Ne ve se, ali je Živka kdo napadel ali 1 pa se je hotel sam ubiti. ? 1 HRVATSKE NOVICE. i Grozna toča in naliv. Dne 28. maja se je v veseli I^ibor. Boršt. Glem v d. ' T > »i ' . . ' '' 1 O. L»o!>t ill \ i sie. Gonjači iu .Jurasi ; vsul a grozna toča. ki je padala sfcoro • uro iu pol ter uničila vse poljske pri- } delke. posebno na trtah je napravila , mnogo škode. Ko je ndiala padati, je bil tu grozen prizor: toča je.bila sko- j ro na :>0 cm ua debelo »>o>-sqd. Viiui , tega se je nad vas po Boršt utrgal ] oblak in voda je razorala njive, travnike in ceste, tako. da je groza. Velike protiklerikalne demonstracije v Zagrebu. — Bivši zagrebški župan, zdaj klerikalni sckeijski šef dr. Vmruš je dovolil, da se ua sprednjih šolah pobira za neko bandero src-a Jezusovega. Kar bi od zbirke preostalo, bi pa poslali papežu. Ta moust rožna narelba je vabudila v celi hrvaški napredni javnosti velikanski odpor. Dne 2. junija zvečer se je vi šil shod svobodnih rriselcev. ki je hotel proti tej klerikalni odredhi protestirati. Nanj se je pa priklatilo tuli par klerikalnih študentov in kaplanov, ki so jeli razgrajati — kar so želeli. so dosegli: nastal j« pretep in vladni komisar je sliod ra-zpiMtih Klerikalci so postopali kakor livjaki. neki ira soc. demokratičnega delavca so tako poškodovali, da je moral v bolnišnico. Klerikalna navada je že ta-:a: za-se zahtevajo, sklicujoč se na v (.'bo domiselna načela, od nasprotnikov najobširnejiio sv<»bodo, sami je j>a nikjer tie prrpoznajo. Obenem se je vršil tudi klerikal-! iii shod. Udeležuiiki raapuJ-'enega • vobolomaselnega shoda, ki jim je bilo par tisoč, so sc ptxlali pred kle-•ikalno zhorovalkšče in so tam de-nonstrirali; ker jih je pa tam policija pregnala, so šli pred univerzo inv tam improvizirali shod; govorila sta urednik Wilder in soc. demokrat Bukšeg. Policija govornikov ni roo-itila. Demons! ran'je so trajale še I pozno v noč. BALKANSKE NOVICE. _ i Razkrit anarhistični klnh v Belem-gradn? Neki listi poročajo, da je bil razkrit tu nek anarhistični klub. ki ! ^ je inx?l tajne soje in ki je izdajal svoj lastni list pod imenom ''Občina". Načelnik jo bil neki ruski re\x»Iiu-ijo-uar z imenom Nikola Mušlin, ki je bil _ ,sedaj izgnan iz Belegrada. V klubu ^ ■so bili vpisani kot člani j>o vetčini dijaki in delavci. Med drugimi je bil kre član tudi sin nekega visokega držav- šte neya fiuikcijouarja. Vtv o-ob je bilo aretiranih. i^a Za revizicijo srbske ustave se je Vs I izrekel v svoji seji dne 2. junija po-jkle ^lanski klub narodnjakov pooroke pok j nega kneza, dne 2. a\gru-i sta pa je bila prinesena okega. v slučaju njejrove smrti ri (ki je res tudi prišla) njegova neča- .1° • ka gardttega kapitana Dimitrija Voli- , • larlarskeera. V o]x>roki so navedeni 111 1 tudi še leirati v koiist kneirinje (lurinj- -id ■ ski. ^rot'a Zaluskemi in generala Plan- la tina. Že 5. avguteta je bila iz niče na jm ' 'oporoka na ravnost carju, da jo odobri. 211 1 a ta jo je vrnil, da se reši stvar red- 7A no sodnijskim potom. 18. avgusta je - izročil Dimitrij Vonlarlarski ojx>roko n. i čana, da je oporoka ponarejena in je P j naperila civilno pravdo.. Preiskali so ( se vsi podatki, dognalo se je, da pod- = pisane priče niso imele nikdar oprav- j-j ka s knezom Oginj^kim, da onega dne, s katerega datira oporoka, sploh niso bile v Rigi, in da je knez Oginjski i po 1. 19<:-; dal ovadbo zaradi iH»naredbe ojioroke 1 i;i zahteval kazensko postiqianje. Pre-1 is k o val ni sodnik je po zasliševanju -množice prič prišel do prepričanja. I da je ovadba resnična, in 19. aprila so c v Petrogradu aretirali Dimitrija Von- - - l-irlarskeira. obnc»i:e izrazil nado, da se bode patriotsko je Trišljenje vedno bolj širilo v krogih o- akademske mladine. Car se je koncil- no dal z dijaško depntacijo fotogra-a- firati. e- ' ' —....... in KRETANJE PARNIKOV. le- t,_ MAJESTIC St) odpluje 22. junija v Southampton. }1_ LA LORRAINE a_ odpluje 23. junija v Ilavre. ,a GRAF WALDERSEE ii- odpluje 23. junija v Hamburg. >a MAIN odpluje 23. junija v Bremen, il- ST. PAUL ra odpluje 25. junija v Southampton. I1 KROONLAND e_' odpluje 25. junija v Antwerpen. 1 e. KAISERIN AUGDSTE VICTORIA »i_ odpluje 25. junija v Hamburg. 1 j J , ...ROTTERDAM 1 la odpluje 28. junija v Rotterdam. at i KRONPRINZ WILHELM i , odpluje 28. jnnija v Bremen, še j ADRIATIC i odpluje 29. jnnija v Southampton^. OCEANIA ! I' odpluje 29. junija v Trst. BLUECHER odpluje 29. junija v Hamburg. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 30. junija v Bremen. LA SAVOIE odpluje 30. junija v Havre. I..1 — I II ■ | VABILO NA IZLET (PIC-NIC), ( kterega priredi društvo "Večernica'1 | štev. 13 S. D. P. Z. v Baggaley, Pa.; | v soboto dne 2. julija 1910 na farmi sobrata Antona Tome. — n Vstopnina za možke $1; žene in de- t kleta vstopnine proste. ^ Tem potom vljudno vabimo vse ro- j jake in rojakinje ter vsa sosedna v društva, posebno društvo sv. Alojzi- ^ ja št. 13 J. S. Iv. J., da se tega iz- v leta polnost evil n o udeležiti blagovo- ir lijo. Na zeleni trati pod košatim t hrastom binle nekaj "fletnega", po- z sebno za mladež. r Za dobro mrzlo pivo, fini prigrizek, j za najboljšo godbo in vsestransko j dobro postrežbo skrbel bode v to i svrho izvoljen odbor. : Začetek ob 4. popoldan. Čist dobiček je namenjen d ruš t ve- ; ni blagajni. Za obilen obisk se priporoča (18-21—0) ODBOR. I OPOMIN. Tem potom opominjam tistega ro- iaka, ki se sedaj uaiiaja v 1'ittsbur-... - ■ ! uu. Pa-, na 57. resti in mi dolguje o0 dolarjev, da mi kmalo vrne: če ne. obelodanim ga v vseh slovenskih listih s polnim imenom in rojstnim krajem. Joseph Kos. 225 571 h St., Pittsburg, Pa. (1S-22—ti) __ SVARILO. Rojake sirom Am tike svarim pred JOŽETOM KLI N. Doma je iz Nemške vasi pri Ribnici. Omenjeni je malega obraza i;i nosi črne velike, lepo zvite lase. Kamor pride, najraje' vpraša za harmonik? in zna lepo igrati. Govori pa kakor Cigan na sejmu. Njegovo ženo pusti najraje kje v kuhinji, ktera jako malo govori. več pa bere in piše iu mislim, da je poljske rodbine. Tu pri nas je pod krinko, da namerava odpreti brivnico in da j" bil okraden zj\ svoto ,rJ7.'), prosil pri rojakih posojilo. K sreči vsedli so se mu na limaniee le 4 rojaki skupno za $00, s ktero svoto je skrivno neznano kam odpotoval. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, mu dam nagrade. To pa radi tega, ker s-m bil tako srečen, da mu nisem dal. za kar me je prosil. Svarim rojake, da še koga ne pregovori z njegovimi prijaznimi besedami. Joseph Pucelj. P. O. Box (53. East II lena. Mont. (18-20—0) Kje je ANTON MEKINDA? Doma je iz Cerknice na Kranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Ivan Mekiiula. Prosim cenj. rojake, če kteri ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali pa nase mi sam javi. — John Mekiuda. - Box 40. Alexander, \V. Va. (18-22—0) Za vsebino tuji s oglasov ni odgo •••nn ni noravuiŽitvo Tir»dni$fvo Rojakom v Illinois na znanje.i Naš stalni in rojakom v Ameriki ' deloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, i .......... je sta moja prijatelja ANTON t ROLIH in F. G. POVELNIK ? Pn i § j:' bil pred tremi meseci v Miugo, ^ Ohio, in drugi pa pred dvema letoma v Jenningston, W. Va. Dragi rojaki in bralci Glas Naroda, če kdo ve za kterega izmed teb. naj mi naznani naslov. — Mike Brožič. Jenningston, Tucker Co., AY. Va 0-22—0) POSESTVO NA PRODAJ. Novo prenarejena. iz kamna zidali i ša. zidan hlev, lesen svinjak na i oddelke, velik pod in seniea in )d podom lepa in prostorna klet. »leg senice pa iz cementa zidan idnjak, j>otein kozolec in žitnica. se to stoji na lepem in prostornem tu. Poleg tega so še tri njive, ne- « ij travnikov, trije gozdi za drva in *• ije stelniki. Vse skupaj prodani 4500 goldinarjev. Posestvo stoji «« i lepem prijaznem gričku Plomberg, I minut od Stopič. Ne zahtevani ti solda, dokler ni vse pregledano, se podrobnosti je izvedeti pri last-ku: Louis Krall. Ravensdale, Wash. * NAZNANILO. Cenjenim društvam v Waukegan, L. kt ra želijo imeti svoje mesečne ■je v Šolski dvorani, se naznanja. I a se takoj oglasijo, ker pevsko dra- J tatfčno društvo 4'Ljubljanicaf' se je reselilo v Anton Suštaršičev dom. >as je le 7 članov in laliko zboruje-io v vsakem. še tako malem po- . lopju. Jakob Nagode. 99 Market St.. Waukegan, 111. (20-22—(>) ZAHVALA. Društvo sv. Jožefa štev. 103 K. S. I. J. v Milwaukee, Wis., se zaliva-juje društvu sv. Janeza Ev. štev. L S. K. J., društvu *4Sloga'' S. N. ^ \ J. in pevskemu klubu "Zvon" za i »rijazno udelužitev k našemu izletu ine 12. junija. Hvala tudi vsem o-talim rojakom in rojakinjam za pri-azno naklonjenost. Posebna hvala gospej Stigličevi za larilo v znesku -"r-"). Pozdrav vsem Sloveucem v ^Iii-vaukec. Odbor društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. IŠČE SE zurjen in vešč godbovodja za sloven- ■ ko godbo v Leadvillc, Colo. Godba : eje 15 mož. kteri se že eno leto ve- l ibajo ter kakih 20 komadov prav j lobro igrajo. Kterega veseli priti na zapad in je :možen slovensko godbo poučevati, uij takoj piše na spod n j i naslov, 'lača je dobra in ne premajhna. Anthony Križman, Pittsburg Bar. 127 Harrison Ave.. Leadvillc, Colo. (15-23—0) Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pišfc na nas. Poučujemo že dve eti potom dopisovanja angleščino itt epopisje. Pojasnila popolnoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčiia šola, J119 St. Clair Ave. (Special Box 10} _CI e vel an d. Oh io.__ POZOR ROJAKI! Priporočam rojakom dobro, narav-af vino, Concord galono po 501, Catawba po 754. Za gotavljam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar. Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Euclid, Ohio. VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obišče PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Bach, 137 Washington St., New York City, kjer bode dobro postrežen in na razpolago so vedno čiste sobe za pre-nočenje. Dobra domača hrana. (14-6 v d) POZOR, ROJAKI! Kadar vam poteča aavarovalnln* na vašej hiši ali posestvu, obrnit« se na Franka OonŠe, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisbohnu, Minn., in okolici Za-| stopam najboljše sa varoval ne druibe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovin« varno is zanesljivo po Frank Sakserjn in i»-{delujem vsa v notarski posel spada joča del«. Za obilen obisk s« vam priporoia Frank Ooni«, Chisbolm, Mina , -r. -•ft-wfa. ■r.nh-n-i, mmm MR. JANKO PLEŠKO se mndi v državi Illinois, kjer bode ro-obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". UverjenJ smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, g« kai aajtoplejš« priporočamo. _ Upravničtvo "Glas* Naroda". Roipapie Generale TransallJI [Francoska parobrodna družba.1 v Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Ircmosta ib LjuFiiauK Poštu parnik so. "La Provence" na dva vijaka.......... ..... 14.2-v ton, ao.«HK) koniskib mo« **La Snvoie'* " ..................i " t.tjO : La Lorraine" f 1 ................ t2'«K» " '2"> oiX) K "Li Tourriie" " " ____.............io(«0 " 3^ "Li Rretagr.e"................................8' J8. julija 1910. POSEBNA PLOVITBA. V HAVRE: Lepi parnik "CAROLINE" odpluje dne 23. junija ob 3. uri popoludn«. Poštni parnik "CHICAGO" odpluje dne 2">. junija ob 3. uri popoludne. Krasni parnik "FLORII>K" odpluje i5 '. julija < '■'<■ uri ]»«»poludnc Parnik lia dva vijaka "CHICAGO" ,»<1 plnje 2:5. julija ob :». uri popoldan. Parolki z zvezdo zaznamovani Imajo po dva viiafca. Ustanovite si lastni dom v slovanski koloniji! i i Ako fi želite nabaviti svnjo latn;ne prosto. rojasn:!a dajejo in naro?ila ?prejemajo glavni /alagatelji za Ameriko: A. AUSENlK & CO. 82 CORTLAND! ST., NEW YORK, N. Y. (fTS Niti eden cent 1 ' ^' "."WC H "i treba po.-Jati. zadostuje Va5 naslov in jal TjiJ Vam bodem poslal pc ekspresu najpopofl ^rg^T---,. \ uro "-aD.MIKAL" importlrano i:| Švice, ktera boljša kakor kaka amerikai|J| ^Bf*; ' ura- re-u naro im. i .^»c^S^^^^^r^jgE*^1 Pošljite pismo brez dinarja na: A. SOKOLiČ, 133 ^ewTork St' M * Phone fl ® FRANK PETKOVSEKH javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILjfE PRODAJA fina vina, najbolje žganje t^H izvrstne &motke — patentov ana zdra^H PRODAJA volne listke vseh preko.T>or- fl POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ■ J UPKAVLjA v«e v notarski posel spada- Z I 'O^a I ^ • i 3 i Zastopnik "GLAS NAKODA", i>2 Cjniandt St.fNewYork. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA- ROČAJ TE SE NA "GLAS NAHC DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJ ŠI SLOVENSKI DNEVNIK! tc i | Pristen importiran t Cviček in Vipavec k je dobiti steklenica 50 ct. na dom f New Yorku postavljen. \ Fritz Doerrhoefer, \ 1643 - 2. Ave., med 85. in 86. ulico, New Yoik, N. Y. l i Ystaaavljeaa dne avfosta 190ft, ^ ■nkorporlrana 22. aprila 1909 v drtavl Perma. • sedežem v Conemaugh, P«. GLAVNI URADNIKI: Predaednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaafrh, Pa. Podpredaednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Ma, Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemaufh, Pa. B ' Blagajnik: FRANK SEGA, L Box 238, Conemaagh, Pa. ■ t i Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemangh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda, nad z. odbora, Box 508, Conemaogh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRAZlCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa. POROTNIKI: Bk ' ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dnnlo, Pa. Ir J ICIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. ■ i IVAH GLAVIC, porotnik, P. 0. Box 323, Conemangh, Pa. « VRHOVNI ZDRAVNIK: * B. A. E. BRALLIZR, Greeve St., Conemangh, Pa. Cenjena drhStva, oziroma njih nradniki so nljndno proleni pošiljati I Senar naravnost na blagajnika in nikomnr drugem, vse druge dopise pa I aa glavnega tajnika. V »lnfcajn da opazijo druitvini tajniki pri mesečnih poro'ilih, ali K sploh kjersibodi v porožilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj »e I to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da Be v prihodnje popravi. < ^»tT.«« frt&nl* }• "OLAg HABODA" IGRA LEO. -o- ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. Ruski spisal F. M. Dostojevski. -o-— ( K o o e e. ) ■ "A d<> Gri. i;s ! N\> potuje-li tudi' B po Švici?" ■ Ne, . de« (irieux ne potuje po ■i<-i. in ypkrh ne vea . kje se nahaja. H>enem vas cnkitit \-elei opomi- da se oy;ibljete |xxlr«ii>itih opazk ■ gr ldi doauu v. >ut>r boste imeli o-Htviti z tcenoj!r' ^P'Ka-ko.* Brez o/.in« na prejšnje ■ijatel j>k" o la ka je najine ?" H" Da! Ili v?, ozira na prejšnje pri-Belj?aj v tem ■ biio ni c>ar ra'žaljiv t ja iu irrd«-\ra. ■ i n«ee-a: ne podtikam mi.»s Pavlini. Hitzun tejra -Tovori t i ho.Vm splošno, n sta Fiauvf z in m-ka L-ospi-a v ne-^hki zvezi drug napram drugemu, n.. ■»tlej. v /.vein, ki je mi dva nikdar He razvozlava, m« matije pa docela u- j ^■levala. I 4'Ako ne bo-te omenjali imena des Blrieux zaj>"ihio z drugim imenom, te-Baj bi va« prosil, da nr ia/.Io>.ite, kaj Hazumevute pod izrazom: Francoz iu Hruška go- »ica ? Kakšna jcveaa je to? ■ Zakaj ti i v tej stvari ravno Francoz in na \>ak način ru>ka go^uca?" * * \* i lire? Tudi va- zanima. Tola! f V tem ti: i lLka. Vi. kakor Britanc. morda "nisfle Tega iunenja, ee 7e*"iz dnVzeifir" Ivzroka ne. pa goto^tiv * tJ-]ed zari>H. »m-e ^>T»i<-e moix^jo iiueti ■LftttrrK) Košnje. Na svwIxmIiio voljo vuiu dano. da smatrate Ka-ine-a lKilom- . I |H>pa(-etiB n, part itmavonim : še Bltali ga ne balete. Tudi jaz Brani polomljenim. poipaiT-cnim j Huu< vntiiin. z ene strani celo H. To la on je prelesten, m. ' B-i k-jr je glavno, vel .k pesnik I ■ " mi I v a to bof-ova ali nočeva. i oblika franc oz a in sicer B -'• je j"la oin azovati v kras-W ■ *ir,° m' bili še medvedje, je bila dedinja plemstva. B>j nore imeti vsak najbrev:po-Bbnejti Francozek man ire, oliko, ' ^ft.-- in e-'lo i.isli v |w>(K>lni in krasni ' Hi, ne da bi bil pri tej obliki ude- | ^Pn s svojo inicijativo, s svojo dušo. j HFojitn src m; vse to je podedoval.' Hbami po sebi morejo bwi tepci vseli Fteipcev in poJIcii vseb {»odležev. No. F m. Astlej. |K>vem vam -sedaj, da ni bolj ' & zaupljivetra in odkritosrrnega bitja na I'fcvetu, nego je ddbra. jximetna in ne I'prevtv- ]»okvarjena ruska goe^inca. K Kaj ae de- Griemx pojavi še v taki iulogK v krinki, more osvojiti njeno arce z nenavadno lahkoto. Krasno ob-\ liko ima. m. Astlej. in gospiba smatra | lepoto in ho ik> njej oea-Hrau«. Da hi pa bilo iro«le, nivo je imajo na^e ženske ^d 40^W3J.TS!A — aoidfoS ouqi»sod u; izku-nje. Miss Pavlina — oprostite, re eno je rečeno, — je morala zelo ■ Iol-.ro. doliro odlofevati, prodno je za. vi.-Ia neyodnika des Uneuxa in se 0 tl<> ila za vas. Začenja vas ceniti, postaja prijateljica vaša. olki-iva vam srce svoje, toda v tem srcu bo še ved-i:o lti-i)o;!o\ i! obsovraižni negodnik. umazani in malen-kostni orleruli des : 1 Irieux. In to traja naprej, pravimi vam. samo ded odpora in samoljub-ja, ker se jej je namreč ta des Graeux pt ikazLil nekof- v oreoli krasnega mar- i «|uis-n, tazoearane-ja liberalca, ki se je baje uo drugi — Apolon ! Ilelvederski! To se pa vendar stri-najti ne iuoiv. Jaz jxi še sladkorovar) nisem, ampak čisto navaden, malen- ; kosten igralec na rirletki, ki je bil že sluga, kar je brez dvoma že znano m:-- Pavlini, ker ima po mojem • mnenju izvrstno policijo." "Razkačeni ste in •rovorite zato VsV re~nenmnosti." je rekel-m: ArsHej itl:»otrebuje ljudi, toda vi osta-neto tukaj in življenje va-še je kou-čano. Ne zvračam krivde na vas. Po n.ojem mnenju so vsi Rusi taiki ali pa vsaj nagnjeni k temu. Ako ne rulet'ka, tedaj kaj temu podobnega. Izjeme so zelo redke. Niste vi prvi. i ki ne pojmi, kaj je delo in trud. (Ne (mislim s tem vašega ljudstva.) Ru-i'etka je, bi laiiko trdil, prava ruska igra. Dotsihmal ste bili polteni in i' Cl' .-I - ste postali raje lakaj, nego da bij kradli---- Toda z grozo si predstav-, Ijam, kaj rse lahko zgoli v bodoče. Do-volj, zdravstvujte- Potrebujete nemara denarja? Tu. vzemite od mene J deset zla tov, več vam ne dam, ker jih ; vseeno poženete na ruictki. Vzemite in lx*dite zdravi- Vzet:rjte vendar!" "Ne, m. Astlej, potem, kar ste mi • povedali...." "Vze—mi—te!" je zakričal. "Pre- ' priča n sem. da ste še blagoroden človek in daj am vam, kakor more dati prijatelj srčnemu prijatelju. Ako bi bil uverjen, da takoj ostavite igro in j Homburg ter odpotujete v domovino, ; bi vara dal nemudoma tisoč funtov za pričetek vaše karijere. Ne dam vam j tisoč funtov, ampak samo deset zla-; tov iz tega vzroka, ker je za vas se-jilaj isto tisoč funtov ali deset zlatov, vseeno jih — zaigrate. Vzemite in z Bogom!" . I "Vzamem, ako dovolite, da vas za ! slovo objamem." "O, z veseljem!" Prisrčno sva se ob jela in o Lšel je. 'Ne, on nima pratv! Ako sem bil jaz rezek in nespameten napram Pavlini in des Greiusu, je tudi on rezek in nagel napram Rusom. O sebi ne govorim. Si<*or. sicer pa je vse to skupaj brez pomena, besede, besede in samo besede, a treba je dejanj)! Glavna stvar je sedaj Švica! Jutri — o. ko bi mogel se že jutri odpraviti! Preroditi se in vstati! Treba jim je dokazati---- Naj ve Pavlina, da morem bit i/še človek! Treba samo____| Sieer je sedaj tže prepozno, toda jutri ____ O, slutnjo imam in ta me ne more varati! Sedaj razpolagam s pet naj-' stimi zlati, a začenjal sem že s petnajstimi goldinarji. Ako pričnem o- prezno---- — mar sem res že tako dete! Mar ne pojmim sam, da sem izgubljenec! Toda zakaj bi ne mogel vstati? I)a! Treba mi je biti vsaj enkrat v življenju preračunljivim in potrpežljivim, to je vse! Treba je -amo enkrat ]>okazari trdno volje in trden značaj in v eni uri morem pre-drugačiti vso usodo svojo. Glavna | stvar je — značaj! Naj samo omenim. kaj se mi je pripetilo pred sedmimi meseci v Rulletteriburgu, predno sem vse pognal. O. to je bil spomina vreden slučaj odločnosti! Zaigrali sem tedaj vse. vse---- Šel sem iz vokzala. pogledal — v telovnikovem žepu mi je skakal še en goldinar! "Bo vsaj za olbeil!" sem pomisli!. Naredil sem par korakov, se premislil in vrnil. Stavil sem ta goldinar na : manque (tojmt na manque). Bogme da je res nekaj posebnega v občutku, ko staviš v tujini, daleč od domovine' in prijateljev, ne vedoč. kaj l»oš danes jedel, zadnji, najzadnji goldinar. Dobil s'.rn in čez dvajset minut sem odšel z vokzala s petsto goldinarji v žepu. To jelejstvo! A kaj. ako bi bil tedaj kloni! duhom, ako bi se ne upal odločiti?____ Jutri, jutri bo vse končano! -o- Kako je na Francoskem preskrbljeno za sodnijsko kaznovane ženske? 'Na Francoskem imajo v zapor ali 1 ječo obsojene ženske prednost, ki je ne nudi nobena druga država. Žen-' -.kacr; ki še niso omožene, spravla — može. in sicer iz vrst prograaneev. V j ženskih ječah se vsakega po! leta raz-' '.ilasi. naj se vsaka, ki je voljna pre- j seliti se v Novo Kaledonijo in se tam . orrožiti s kakim zločinoem prognan-cem, prijavi ravnatelju. Seveda se taka možitev dovoli le onim. ki so mlade in brez telesnih napak. Izbrane kaznjenke >e morajo pismeno zaveda-j ti. da se bodo omožile s prognanci in do smrti ostale v Novi Kaledoniji. Pod tem pogojem jih pusti država za- | peljati tja in jim da še malo opremo. — Guverner kolonije opravi poročni j obred. Vedno ima na razpolar.ro nekaj I prognanccv, ki so s* lepo vedli, da jih da ženskam na izbiro. Izbira je seveda lahka, ker vsako tako žensko čakajo navadno po trije moški. Panika v bikoborbi. Po poročilih i/. Lisbone je nastala 1 v San Jagu na Portugalskem med' bikoborbo velika panika, tekom kate- ! re bilo 40 osob težko ranjenih, med njimi nekateri težko. Bikoborba je bila v polnem teku, ko je nek silno razdražen bik preskočil ograjo in se! j je znkadil v ljudi. Vse se je ustra-, šilo in drlo k izhodu'. Mnogo ljudi. ; [zlasti žensk in otrok so pohodili. Bik j je nazadnje ušel iz cirkusa v bližnji' i gozd. -I POZIV! Iščem Josip Orešnika, posestnika' I iz Stopnega, občina Škoejan; pred 14 dnevi je odšel iz Clevelanda. O. Ako kedo rojakov ve za njega, mu bodem hvaležen, ako mi njegovo bivanje naznani (dozdeva se mi. da je ! nekje v državi Michigan); najbolje j pa je, da se mi sam javi, kajti sicer ga bodem zasledoval postavnim potom zaradi njegovih moralnih slabo-stij. ,,.„ John Urigel, 3580 E. 78th St., S. E., (17-20—6) Cleveland, Ohio. Kje j? ALOJZIJ FIX)VIČ? Pod ! pisani hočem zvedeti za njegov naslov. Svetujem mu, da naj mi nemudoma sam pošlje naslov, kar mu bode koristilo. Tudi rojakom bi bil jako hvaležen, če mi kedo sporoči njegov naslov. t'e se mi ' pa ne oglasi, bodem obelodanil natančno, zakaj ga iščem. — John Smrekar, 5228 Dresden Alley Pittsburg. Pa. (18-22—G) Kje jef Tukaj nas j® pet bratov ij-iščemo Šestega svojega brata JA KOBA NOVAK. Doma je iz Prim , cevasi štev. 6, občina Ambrus, Do lenjsko. Pred petimi leti je bil % i Salida, Colo., in sedaj ne znam« nič, kje se nahaja. Kdor izmed , rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $ 10.00 nagrade. Naslo\ pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7) Iščem svojega očeta FRANJA PUR-IvAT. Doma je iz Potoka pri Za-tični na Dolenjskem. V Ameriki je že kakih 20 let in je bival dolgo časa v Leadville, Colo. Jaz sem bil še mlad. ko je on odpotoval iu vsled tega bi ga jako rad videl. { Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani ali pa če se mi hoče sam javiti;1 želel bi vedeti, če je še živ in kako se mu godi. Moj naslov je: Joseph PurkaL 843 Willow Way, Brad-dock, Pa. • (15-20—j HARMONIKE bodisi kakoišnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane sljivo vsakdo pošlje, ker sem iz nad 10 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druge harmonike te računim po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN« WENZEL, 101 7 C 62nd Str.. Cleveland, O ^RK^H^BUtlBR^J^jn Ne pozabite, da edino jas žgem BRIN JE VEG i* import iranega bri i □ja. , BRINJE VEG zaboj od 12 stekle-nic (5 steklenic 1 galona) f 13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoii-Ijam. DE0ŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4Yu do 10 ali 501 galon. TROPIN JE VEG, galona $2.50. — Razpošiljam v aodih kakor drožnik CONCORD DOMAČE VIKO, galona 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VHfO, galona 75*; v aodih po 50 gal. Priložite naročila tudi denar. JOHN KRACKER, fcOOLID. OHIO. 1 I gtfHBgHaffimassniaagBgfi POZOR ! Ne kupujte farme ali zemljišča zn farme, dokler ne veste, kaka prilika se vam nudi za pričetek svojega lastnega gospodarstva z malim denarjem v j slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashlanda. — Pišite po informacije. ako si mislite nabaviti farmo, sedaj, kasneje, ali pa nikdar. Pišite še danes, pišite vsi. Adresujte: The JAMES W. GOOD COMPANY. Dept. 57. Ashland, Wise. ^fliftif• *fi*f* *fi *fi tft »fctfi >4* *4* »4* ?4> ?» jp Samo veljajo trije zvezki "VINNETOU" Rdeči Gentleman in šest zvezkov V PADISAHOVEJ SENCI. ■-o- Zvezki so obširni ter obseza vsak nad 200 strani. Zabavno berilo za odgnati dolg čas. Poštnine prosto debiti pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., ,82 Gortlandt St., New York, N. Y. - J :■ . . > | Rojakom naznanje. V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po ^ telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo ^ dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti * misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za staln« in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. * * Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Bud a peš IL Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa ^ pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. jj Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo-[j jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • L traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je k gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je aeumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar ^ konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali PeŠto. £ Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! | Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po \ s ' i Frank Sakser Co. l 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. » 6IO-4 ST. CLAIR AVENUE IV. E., CLEVELAND, O. I . . ! | in siguren je, da bode gotovo doŠel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj » že skozi IS let. ! t ■ : * i RED STAR LINE., i.___ . .. _ Plovltba med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton " " /ILllSg/^ 12,185 ton FINLAND JB^^^^^^^^Wfe VADERLAND 12,185 ton —- 12,018 ton , ] Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ojrrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se se skrl>i za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji i* malih kabin za 2, 4. 6 in S potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LINE. No. 9 Broadway 1306 "F* Street. N. W., '20S McDermot A-.„ new york Washington, d. c. Winnipeg, man- 84 State Street. T 19 St. Charle* Street. 319 G.ary Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL, 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Loeuat Street, 31 Hoapital Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO-I 1 MONTREAL. QUE. ZA VSEBINO TUJIH ©GLASOVNI (»GOVORNO NE UPBAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. t&Z^ V^h^^HH^« pvj^- Kdor kopaj« ^M^BIM^^iy aro all droit 1 ptte po lepo ti) kani stovensKi cenik. Cene ao celo nizko, mira j* ~ e> dIaso. Mi poSilJamo božična in novoletna tiari la direktno v stari kraj in janlStmo zar »iiitjem1 • Pišite dane. po ceaik. DERGANCE, WIDETICH A CO, 1922 Arapako« Su. Denver, Colorado POZOR RO fA KI! J^H^l moškim in ženskim ^^jj^Bmftil^^ krasni brki p«)t>ol- loma zrapujjo. Reumatize .i v rokah noprah in triiičah v 8 dneh popolnom ozdranim, kurja očesa jradavice. potne noj?e in ozebline se t popolnoma xistranijo. Da je to resnica jamčim z $5U>. 1'išite jo cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69 CLEVELAND. C IN A KAV IN A M 2 KALIFORNIJSKA VINA g * NA PliODAJ. J K Dafcr« črne via* po 50 do 60 ct. ^ ft L galon a posodo vred. L Sf Dobro bete ri.o od 60 do 70 ct. f\ J/ galon s posodo Tied. m JU Ismtaa tropavlca od t2.60 do *8 j _ galon b posodo vred. £ Manj nego lO golon mj K fS nihče ne naroča, ker miuij* ko- iičine ne morem razpošiljati. * Zajedno s naročilom naj gg. na- /I g t ročni ki dopoeliejo denar, osiro- K ar mi Money Order j H Spoštovanjem —— JV Nik. Radovich, ^ ^ S94 Vemoot St.,Saa PraacUco, C il Avstro - Amerikanska črta i preje bratje Cosulich] NajprlprsvnejSa in naiceu}ša parobrodna črta 7.a Sltvence h) Hrvate. ;......... - ------— ■ - „ __ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred to fe VbI »podaj navedeni novi parobro- TBSTA............................................ 135 0«. di na dva vijaka imajobrea- LJUBLJAKB...................................... 36 60 žični brsojav: „ REKE.............................................. 33 Of) JlLIOK, LAURA., j ZAGREBA......................................... 3« 20 HABTHHA WASHQTGTOS __KARLOVCA........................................ 36 2o ARGENTINA. » i i* IL RAZRBD do OCEANIA.^ ^ * P • TRSTA all RBKB......................«50.00, 5*.0» ' • i PHELPS BROS. & CO., Gea. Agent«, 2 Washington St, New York