Leto V. II Ljubljani, dne 30. maja 1929 22. štev. - -- Sestanek Male antante v Beogradu. Riumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija so že kmalu po prevratu kot zaveznice sklenile prijateljsko pogodbo, ki stremi v prvi. vrsti za tem, da se obrani svetovni mir. Napram politični zvezi velikih držav: Anglije, Francije in Italije, ki se od vojne sem že zave »Velika antanta« (antanta pomeni sporazum), se imenuje zveza gori imenovanih treh držav »Mala antanta«. Ta politična zveza se je tekom let tako močno utrdila, da si sploh ni mogoče več predstavljati podonavske srednje Evrope ter Balkana brez nje. Lahko se reče, da računa danes vsa Evropa z njenimi nadaljnjim obstojem iin tako je povsem naravno, kratkomalo samo ob sebi umljivo, da se je zavezniška in prijateljska pogodba, ki je imela v kratkem poteči, podaljšala budi po prvi desetletnici nacijonalne svobode. Vsako leto se sestanek) zunanji ministri dlr-žav Male antante na razgovor, vsakokrat v drugi državi. Letos okoli polovice maja so se ministri sestali v Beogradu. Češkoslovaško je zastopal dolgoletni njen izkušeni zunanji minister dr. Be-neš, za Rumunijo je prišel njen minister Miro-nescu in njima se je pridružil za Jugoslavijo naš minister dr. Kuma-nudi. Na tam sestanku se je podaljšana zavezniška in prijateljska pogodlba izpopolnila s posebno arbitražno pogodbo. Te vrste pogodbe, po katerih se države zavežejo na nevtralno razsodišče v slučaju medsebojnih Deseta obletnica Velike Rumunije Kraljica-maU Marija, princesa Helena m mladi kralj Mihael se peljejo po svečani službi božji mimo čet. ki prezentirajo orožje. sporov, so eden najobičajnejših instrumentov miru v sodobni Evropi, Beograjiska konferenca irado-antantinih ministrov je potekla v običajnem soglasju. To soglasje, ki je zares popolno, je tudi potrebnow Kajti večja politična vprašanja se navadno ne tičejo le ene posamezne države, nego običajno gre za interes dveh ali vseh treh držav. Zato je potrebno i m koristno, da nastopajo diplomatski predstavniki vseh držav skupno in soglasno v vseh primerih. S tem se seveda Mala antanta vedno izraziteje uveljavlja v politiki tako na Balkanu kakor v podonavski srednji Evropi in v slučajih, ki se tičejo celote kontinenta, n. pr. pred ženevskim zasedanjem Društva narodov. Obenem s politično zvezo gre roko v roikS tudi delo za gospodarske interese držav Male anitante. Da se ta sporazum še bolj propagira, se je pred leti ustanovila tudi novinarska mala antanta, v katerem sporazumu "so or-< ganizirani odlični novinarji vseh treh držav. -*- n Kakor sta letos slavila Češkoslovaška in Jugoslavija desetletnico svojega nacionalnega ujedinjenja, tako je te dimi tudi tretja zaveznica Rum unija veličastno slavila svojo deseto obletnico Velike Rumunije. nosti v svojem dostojanstvu v spremstvu kraljice-matere Marije, ki je — kakor znano — tudi mati naše kraljice. Zunanji ministri Male antante Od leve na desno: Dr. Beneš, Mlronescu In dr. Kumanudi zapuščajo PO »vali zadnji seji zunanje mirni strstvo »Zeppelin« y svoji gigantski lopi v Friedrichshafnu Izkušeni zrakoplovec, vodja »Zeppclina«. Dve dragoceni starini A* poorsje deklic«, original kiparja Hou« nekaj Švicarjev po-hi zapustijo službo. Nadomestijo se z novimi, čilimi močmi, ki morajo po-«* vMop« v papeževo armado prisego kakor vojak v vojski. Na stiki vi<*-■n, ka*o zaprisega jo re4rM« m pape» tr« jartki m Y»rtkiM»t»k« tasta v*. , Cigani, ki so se liranil I s človeškim mesom Veliki kazenski proces t- Košicah na Slovaškem. V torek, 21. maja. se je začel v Košicah na Slovaškem proces proti ciganski devot-najstorioi, bi je obtožena strašnega zločina kjirdožrstva. Med obtoženci je sedemnajst moških in dlve ženski. Vsi so obtoženi težkih delikitov umora. Najglasnejše pa je to, kar so cigani počenjali; z žrtvami- potem, ko so jih bili umorili: kuhali so jih v kotlih in so jih uživali kakor živalsko meso. Obtotžlnica proi ciganom obsega 240 sitrani, preiskava pa je trajala celih šestnajst mesecev. Delo preiskovalnega sodnika je bilo tem težje, ker so cigani po večini nepismeni ljudje. Druga okolnost, ki je silno otežkočala preiskavo, je ta, da je več članov ciganske tolpe gluhonemih. Bilo je treba velikanskega truda in neznanske potrpežljivosti, da so iz razbojnikov izvlekli na dan podrobnosti. Kljub temu pa še danes ni jasno, koliko žrtev so cigani ubili in jih skuhali ter pojedli. Za šest primerov je krivda ciganov popolnoma izpričana. In na teh šest slučajev se opira obtožnica državnega pravd-nika .Če premotrimo še dejstvo, da je najstarejši član lljudo-žrske ciganske tolpe sitair 28, najmlajši pa 19 let, pridemo do zaključka, kakšna strašna reč se je vršila med tujimi. Kolovodji zločinske tokpe sta bila Pavel Rvbar-Pjk in Jano, vulgo Aleksander Filke. Za obravnavo vlada razumljivo velikansko zanimanje. Listti iz Prage, Pariza, z Dunaja, iz Berl na in Bukarešte so poslali v Košice svoje posebne poročevalce, da bodo imeli avtentična poročila. Zanimivosti in izid senzacijonakie obravnave bomo zabeležili Bradata žena Nemka Adrijana se trenutno producira z veltkhk uspehom v Parizu. P«1 nas Imamo o Indijancih nekoliko čudne pojme. V Ameriki gledalo na njih rod realnejše. Podpredsednik Zedinjenili držav, Curtis, j« si« Indijanske matere. Njegovi rojak) ga časte, kakor vidimo na sH-kl, z verižico, ki mu jo polagajo okoli vratu. Ameriški podpredsednik med svojimi rojaki ©tiralKI ilt slike iz K procesu Puniše Račiča domače kronike. - . ^ Prosil torek se je odkrila s pročelij a hiše ti a Starem trgu št. 4 v Ljubljani spominska plošča očaku našega doimoanain-srtva z napisom: Tu je M rojen Janez Vaiikard Valvasor 28. V. 1641. Postavilo Miuzeljisko društvo za Slovenijo. Valvasor je spisal obsežno delo v Štirih debelih knjigah na 3320 straneh in s 523 slikami, ki (poljeijo od 1. 1689 čast in silavo vojvodini Kranjski. 'Delo je sicer pisano nemško in pisatelj sam je bil tudi neimSko orientiran graijlščak. Vendar je z njim storil pisatelj \ slovenski literarni kulturi usluge, ki se ne daljo preceniti. Minulo nedeljo so praznovali v ljubljanskem mestnem zavetišču redko slavnost: zlato poroko Janeza Cerarja z njegovo Katrico. Cerkvena stavroost se je vršila v nabito f?., polni Križevniški cerkvi. Za priči sita bila ljubljanski župan dr. Diinko Puc in mesttai fizik dir. Mavriciij Rus. V zavetišč« na Japljevi cesti, ki je (bilo sijajno okrašeno z venci in zla- bBb|| tirni šopka, so svatje posedli okrog nnize z zlatim šopkom k zakuski, pri 'kateri so iapregovorili mnogo lepih besed. Po | odhodu častnih siva tov se je pričela velika pojedina vseh v M zavetišču oskrbovanih HB _ _ ki jih je v zavodu 248 UHM MSMŠiMflM Mestna občina jih je »v™ -g* fjn|| pogostila s pečenko in potico ter z drugimi Ig dobrotami v slavnost-no okrašenih dvoranah mm I Pri dekoriranih mizah, da so tekle solze gi-^feJPPPB nijenja in veselja. V ljubljanskem Mest-iJfcSf'* nem domu so se od 15. do 25. t. m. vršili PPP^PII nabori okoliških in mestnih vojaških ob-r.^-» vezniikov letnikov od 1904 do 1909. Prve dni ' so prihajali pred vo'ja-—__ ško komisijo kmečki & N. cilli fantje iz okolice. Pred -^laB komisijo je stopilo oko- ^m - li 2000 fantov iz 32 fig ljubljanski vasi, ki spadajo pod lig okoliš ljubljan. okraj-nega sodišča od Gro- WM g! snpljega — Iga — Pre- H I serja — Brezovice — mM i Polhovega g rade a — M I Medvod — Jezice — mM i Dolskega — Zaloga — aH I Dobrunj in naprej. Po- M i zivu so se fantje pol- --- I noštevilno odzvali. Ne- ■ opravičeni so ostali 1 samo 3. Največ jih je 1 bilo potrjenih iz letni-H ka 1909. Kakor se je ' H izjavil ugleden član H nab. komisije, je pri-I šel letos na nabor j; S mnogo boljši materrjal | P kakor prejšnja leta. | Zanimivo je tudii, da so telesno bolje razviti I kmečki fant.ie v onih I U okoliških vaseh, kjer | I obstojajo telovad. dru- | i štva in kjer ne uživa- | 1 jo v neizmerni meri 8 žganih pijač, ki popol-I noma degenerirajo te- § I lo. Dočim so prišli I iz bližnje okolice na- i ■ ravnost lepo razviti m 1 fantje, so prihajali iz 9 i vasi, kjer popijo mno- S I go žganja, pravi sla- Janez Vajkard Valvazor Puniša Račič Valvazorjeva rojstna hiša (desna z mostovži) »Retlehem«. Tomo Popovič Zlata poroka v Mestnem zavetišču za onemogle Dragotin Jovanovič - Lune 1 Mi smo fantje, smo vsi soldatje