144 številka.
(Zjutranje Izdanje.)
V Trstu, v soboto dne 1. decembra 181)4.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
i/haja po trikrat na ted.n * šentiii i7-ilanjih ob «o*»1k1H, Četrtkih
iii •ot>o^»h. Zjutranj« iadanju n-haja ob fi. uri zjutraj, veči-rno mi oh 7. <tri večer, — Obojno izdanje stane : i« J*den dim.o . (. —,W>, i*vm Avstrij* t. l.Ki *» tri m™*«. . „ SJO , , . t ,— i« pol let« . . . 5.— ... H.— w vm lato . , . 10.— . . . I«.— Ni naročbe hre? priložene naročnine s*
ne Jemlje oztr. Posamične številko ho dobivajo t pru-dajahdcah tobaka t« lr*t,u po 9 nt.'„ V (Jorici po S nri. Sobotno večerno i »lian i« r Irutu S nA„ v (Joriei 4 no.
EDINOST
Ojflui »e r.v'udc po tarifu » petitu; ra riHiloT ■ t debelimi frk-inii plainje j.roitor. ko'.ikor obsajfa paradnih rr*tic. Po-lana oumrtiri** in javnuzahvalu. da-maoi ugU'i itd. računajo po pogedlii.
V-i . i ■ > p i»L n*j »e p« iiljajo uredniitvu : ulicu ('»dcrnia »t. 13. V<iki pi«r»io mart bih franKorimo, k -r netraukovari* »a na •7>rej »maj«. Koknpui »o fie tra^aja.
Naročnino, reklamacije it>	*pr#-
ji"na nifrnvniitt'O uln-a Muline pic-aola kit. 3, II. aadit. Odprt« reklamacij« ■o pru«te poštnino.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„w •<n*«<fi j« •»•«/'.
Tržaško železniško vprašanje.
Kdor je posna) Trut pred kakimi iiO do 30 letmi in ai ogleda to mesto dandanas, ekoraj je ne bode spoznal več : tam. kjer je bilo plitvo morju, stojijo danee mogočne zgradbe, ponosne palače, namenjene vesolj-nemu prometu. To čudo izvršila je osrednja vlada s ogromnimi stroški t ta namen, d« povzdigne Trat v to, čemur je namenjen ie po naravni evoji legi: v avetovno tržišče. Toda te ogromne žrtve, katero je pogoltnilo priataniiče triaiko, približale ao mesto le malo namenjenemu cilju. Virok temu je očividen, kajti kaj naj pomore najlepie, naj-obiirnejie priataniiče, ako pa iato nima potrebne i ▼ e s e, ali ako je obatoječa cveta pomanjkljiva, nepraktična. In taka je a Trstom. Dokler nima triaiko meato praktiike železniške svese a svetovnimi triiiči, ne bode moglo tekmovati t iitimi in oatanH vedno priataniiče druge, celo tretje vrste. To dejatvo uvideli so in nali merodajni činitelji in bat sato ugibajo, koja ielesnitka sveaa bi utegnila Trat najbolj približati sve-tovnemu prometa. Toda pri tako bivatveno-valnem vpralanju, katerega reiitev pride v korist celokupni monarhiji, ni ameti glodati na malenkostne iutereae posamičnih k r o n o v i o, ie manj pa napoaamične občine. Kolikor bliže je Trat po železniški zvezi oatalim kronovinam in aoiednim, slaati severnim deželam, toliko bolj ae povzdigneta trgovina in promet, a dobiček od tega pripade neposredno celokupni monarhiji. Kar se do danes le ni storilo v dosego tega namena, storiti se more v bližnji bodočnosti; atroiko bode stotero obrestovala cvetoča trgovina in inje rasvijsjoča ae obrt.
Koliko ae je do danes zajrešilu v tej stvari, povedala je Dunajaka „Reichspost", ki se je ts dni v članku „Železnica čez Ture-Predil in podržavljenje južne stoletnice" krepko potegnila ta interese tržaškega mesta. Ker je ▼ omenjenem Članku povedano mnogo resnioe, podajemo ga tukaj, želeč, da bi dosegel svoj namen a tem, da bi ga merodajni činitelji prevdarili in ukrenili potrebno po naukih, ki se morejo isvajati is njega. Čuj mo torej, kaj pravi »Beiohspost11.
Morja loči države in veže narode; ono ločuj« politiiko in veža s trgovino. Kaj bi bilo torej sa dalekovidno trgovsko politiko avatrijsko od nekdaj naravnejie, kakor da bi bila vedno atremila po tem, da aveže nafte Primorje, poaebno pa Trst, po najkrajiem potu s notranjim osemljem po kolikor možuo velikem itevilu železnic ter da poskrbi tndi sa promet med Trstom in južno Nemčijo. Ne treba omenjati, da ae je bai v tem samudilo jako mnogo.
PODLISTEK. Ribičeva Jelica.
Veakdaaji priaori iiza malomaitja; — spit*I Fr. Kose«.
(Dalje.)
Ponoana je bila Jelica nekdaj, a pri sa-voati svojega sedanjega uboitva, — pri spominu na avoje tovariioe, katere je nekdaj presirala, a ki so si naile skromna, a tem srečnejia savetiiča v takonib in službah, — aedaj jej je samrla vaa prevaetnoat. Glasno je i ona saplakala ter objemii svojo sivo majko krčevito ihtela, kakor da jej hoče počiti srce.
A ko se je nekoliko pomirila, obrisala ai je aolse is nekdaj tako živahnih očij, poljubila jokajočo mater ter rokla: „Ne, mam A, — ne bom ti delala ie večjih kriiev, kakor-iuih ti j« naložila ie toliko kruto naa preganjajoča uaoda. Še danea pojdem ter ae začnem pripravljati sa poitno upraviteljioo; v par mesecih sem proata in sama avoja. Oh, da bi ti mogla olehčati težavni položaj t" —
Hnr se ni prepustila jedina Tržaška že lezniška zveza več desetletij monopolu zasebne družbe, t. j. južni železnici, ali bolje reččno, za njo atoječi hiši Rotiilda in ee celo potrošilo 19 milijonov ss gradnjo novega pristanišča, katero ae je »snovalo na severni atrani mesta baš tej Želetnici na ljubo P In je-li aeje pomislilo o tej priliki, da pristanišče na ae verni atrani meata nikakor ni toliko v prid namenjeni avrhi, kolikor bi moralo biti ? Nadalje, ni bilo konečno dogradenje Herpeljsko železnice nekoliko predrago nadomestilo ca neobhodno potrebno drugo železniško zvezo s Primorsko t
In v tem, ko ae na jedni atrani ni po-skrbolo za oživljenjo avstrijske pomorske trgovine in za sveto z avatrijakim in južne-nemškim notranjim ozemljem, zgradile ao so na drugi strani najprej železnice, ki ho priMe v prid italijanskim pristaniščem.
Niti s daleka nam no pride na um, da bi ae tožili o zgradbi železnice čez Ture-plu-nine in o izvršitvi gradnje Rudolfove železnice do Pontebe, toda druga železnica bi so bila morala tgraditi vaaj zajedno, in to temveč, ker je po progi Št. Peter-Reka to o g e r s k o pristaniiče primaknjeno a v a t r i j-akemu notranjemu ozemlju za ne< koliko milj bližje, nego je Trst. Tako se je moglo dogoditi, da ae je krepko podpirana Reka mogla razviti na ikodo T r a t u, da so koristi valed odprtja Sueškega prekopa in zgradnje Gothardske železnice pri-ile v prid poaebno Genovi in deloma cul6 Benetkam, v tem ko je Trat nazadoval. Co-tovo so krivi na tej okoličini tudi nezdravi, zelo .orientalsko" nadahnjeni odnoiaji irža ekega tržišča, toda to .posebno" ratvijanjo ni malo povapeševaia avstrijska železniška politika.
Ako smo tu govorili o škodi, kttero jo železuiška politika provtročila trgovini Avatrije, tudi ne amemo camolčati kvara, katerega občuti velik del planinskih deželfi vsled tega, ker ao iate takorekoč popolnoma i z-ključene is svetovnega tržišča ker nimajo svosez morjem. Stara trgovinska cesta preko Turih planin in Pro-dila je opustoiena, promet is Vstoka pa ne gre menda po kaki drugi AvBtrijskipoti, ampak obrnil ae je preko Švice v N e m č i j o, v tom ko dobiva Avstrija nad polovico avoje potrebe prekomorskih pridelkov — i z a u-vorno-nem&kih pristanišči Da ae popravijo taki nenaravni odnošuji, zahtevalo se je podržavljenje južne železnice, v nadi, da se v Trst prišedše blago razširi bolj proti Severu, ako bi se odpravil tarifui monopol te žpleznioe. Ne tajimo, da bi to re* utegnilo pomagati nekoliko, toda jo-li bi
In mati in hči, katorih ljubezen je bila tudi v nesreči neomajena, ati plakali v zavesti svoje bedo, evojoga ponižanja; — is sosednje sobe pa ao jo čulo hroponje iti puhanje vinjenega Ribiča.
VI.
Puhačev Pepček je imel za aaboj jako piaano preteklost.
Če si go pogledal daaea, ne boš hotel verojeti, da je ta tanikerna oaebica kratkih nog in in dolgega života t veliko glavo na tankem vsatu, na katerej ae vrhu temena in čela sveti že veliko solnoe, — če ga tako ogledujei, ne bos si mogel misliti, da jo bil Pepček sa njega dnij neki vrati žensk prav nevaren Don Juan. Nu, če pa mu pogledat v njegove aive, lokave oči, v njegov rdeči, pegavi, od atrasti in uživanja razorani obraz, kateremu podajajo rdečkasto, resaste brke še nek značilen izraz, verojeti mi boš moral, dragi čitatelj, kar ti povem v okviru te dolgočasne a tem reaniČoejše povesti ie iz zgodovino Pohačevega Pepčka.
bilo žrtvo, kiitore bi s tem prevzela vlaJa, v soglasju z doseženim vnpehom Y Južna železnica je že vpeljala takozvani preosnovni tarif; nje tovorni tarifi kažejo -- v kolikor se doataje Trsta — vsokakoršnih olajbšcav, tako da tudi država teh ne bi uiogla^znižati, ako neće izdatno škoditi železnici sami . . .
Druga okolnost, katero je treba posebno uvažati a finančnega stališč«, ao popolnoma nedostatne promotne naprave ju žne železnice; poaebno kur so dostaje žoleini-ikih vozov in strojev, jati danes že ne zadoščajo več potrebam prometu žita in oglja. Ako bi se torej v bodočnosti rea izdatno povišal promet, morala bi država prevzeti nuse ogromnih investicij, katere bi več let obtežale proračun, tudi ak<> bi se povišali dohodki v prometu.
Nikakor ne odobrujeino aioer zares ako-puškega sistema južne železnice, vendar pa moremo opozoriti na to, da je prometni koeficijent južne želosnice najmanjši izmed vsoh avstrijskih železnic in mnogo nižji, kakor pri c. kr. državnih železnicah. Ako bi ae pa bolj humanni, v upravno-tehniikem obziru tudi manj malenkostni sistem drž. železnic prenesel na proge južne železnice, moral bi se valed tega nedvombeno p o v i k A a t i prometni koeficijent, a tem pa bi se znižali dohodki. Ne navajamo dokazov a številkami o resničnosti tega, izjavljamo pa mirno-dušno, da bode ta svota dovolj velika, da bi ae mogli prav lahko žnjo pokriti obreati in amortizaoija one glavnioe, ki je potrebna sa zgradnjo Turijske in Predilske železnice.
Pipravljeni smo na očitovanje, da ae potegujemo v prid družbo južno železnice, ako se v sedanji dobi stavljamo proti podržavljenju južne želetnic e, kaj takega nam sc moro pa očitati le od take strani, ki atvari umeje. Družbi južne Železnice, odnosno Rotšildu, ne moro se ponuditi boljša prilika, da se znebi železnice, ka* koranu je ta prilika dandanes, Dundanes moro zahtevati družba na temelju nenavadno ugodnega vspeha v upravi tekom poslednjih let visoko odkupnino, in to tembolj, ker „pristaja* na podržavljenje sedaj, prodno iztei'e koncesija. Zgradi m onnjprv o žuleznico čez Ture in progo čes Prodi I, po-to ni, a ie-le potemnastane situva-c i j a, ko ae moro vsakdo s stališča davkoplačevalcev potegniti za podržavljenje južne železnice. Pred nekaterimi letmi bil je ugoden trenotek za to, i»ti trenotek se vrne, a dandanes nt pravi čaa za to.
Pepček je bil sin nekega oštirja iz Kamnika. Ko Be je v L. po različnih nesrečah priplazil do šestega gimnazijskega razreda, tedaj je začel dvoriti tisUj polnokrvnoj Mulki v Prodilčevi gostilni. Pravili so, da sta si bila že več kot dobra, ker Pepček je bil sin denarnih starišov tor je svojej ljubici donaSal r.u razno ljubezensko usluge znatno nagrade.
Nenadomn pa se je prikazal pri Pro* dilcu neki stari čestilec Malkin, ki je slovela kot deva elastiškega srca. — Opirajoč in sklioujoč ae na svoja stara, zapisana prava, zahteval je stari čeatilec od Matke, da odslovi takoj .tega otroka", ki pa ju štel žo dvaindvajset let; ker mu ni hotela ugoditi ter ga apet .ljubiti", razkačil se j« starec ter zaklel Puhaču krvavo osveto.
In tako se je zgodilo, da je natega PepČka, ko jo nekdaj pozno v noči prilezel iz Alalkinega svetišča, napala a prekljami tolpa najetih barab ter ga uumiljeno pretepla.
Radi naetalih preiskav ao zvedili pristojni krogi za vse Puhačeve atraupotico in mu dali — „consilium abeundi".
Politiske vesti.
Državni zbor. Železniški odsek vspre-jel j« vladno predlogo glede podržavljenja češke zapadne, moravsko-ailetijake obmejne in moravsko-silezijske osrednje železnice zajedno z reaoluc jo poslanca Kaftana, a katero ae poživlja vlada, da v kratkem vpelje tarifo državno železnice na vaeh progah čoike zapadne železnice.
Volilna preoanovn Vodstvo s o c i j a-liatiške stranke imelo je dne 'JH. m. m. na Dunaju enjo, v kateri je razpravljalo o izjavi vlade glsdti volilne preosnovp. Rasni govorniki dolžili so vlado, da zavlačujo t<> vpraianje t ta namen, da ai pridobi čaaa. — Vodje delavake stranke sklenili ao, ds bodo protestovali proti postopanju vlade, priredivii velikanska delavske shode.
Istega dne razpravljal je II o h o n w a r-t o v klub o volilni preoanovi. Seja bila je jako živahna. Grof D o y m zagrešil ae je v imenu velepoaeatnikov, da isti izstopijo ik IIohenwartovega kluba, grofu Holienwarta pa so napadali, čet, da ae ne ruvna po izvornem načrtu. Konservativci in klerikalci izrekli so so, da naj ae osnujejo obrtne komoro. — Vae dosedanjo razpravo v posamičnih klubih kažejo le to, da nijodon klub ne moro priti do definitivnoga zaključka, valed čeaar utegno s ozirom na politidko-parlamentarno stanjo nastati krisa. Dejstvo je, da no Ilohenvvartov, ne Wiudiachgriitsov nsdrt in niti načrt poljskega kluba o volilni preoanovi ne ugaja večini koaliranih strank.
Ogcraka poalannka zbornica vepre-jela je brez pretuembe predlogo o brodarenju po rekah in po morju.
Izgredi srbskih dijakov. Helgrsjski vsoučiliičniki priredili ao dno 28. m. m, veliko deraonatraoijo proti profesorju Gjorgje-viču, bivfiemu naučnomu ministru. Dijaki so profesorja aurovo napadli ter ga vrgli is vae-učiliščne zgradbe. Poslopje zasedla je policija in razgaaia dijake, miuistoratvo pa jo ukazalo, da se vseučiliičo zapre do daljnjo naredbe. Tako surovost vseučiliščnikov obsojati jo tem stužjo, ker kaže, na kako niski stopinji omiko so vseučiliščni dijaki, ki predstavljajo cvet arbake inteligentne mladeži.
Italija. Dno 27. m. m. pričola je t Pa-letmu (Sicilija) razprava proti 10 članom to-lovajake čete, ki je žaloatno zaslovela po vsej Italiji pod imenom .Uaurina". Zato-ženi so umora, tatvine, ropanja, da ao imeli ujetih vae oseb itd. Ta razprava trajala bode več dni, ker je pozvanih 200 svodokov.
Dodatek ruskemu ženitbenenin manifestu. Car Nikolaj izdal je v popolnitev svojega žetiitbeiiegu manifesta še solo vrsto ukazov, ki določajo nagrado raznim uradni-
Par tednov se jo ie potepal Puhačev Pepček po mostu, potem pa so jo vrnil domov ves neutrudno in razcapan. Oč« pa mu je poslikal hrbet a čruoviinjevimi tuurogami ter mu pokazal duri.
V tej aili in stiski j« šol Pepo v se, s e skesal, obžaloval svoje veliko in male greha ter vstopil v eauiostan očetov bv. Frančiška v G. — Sila težko jo prestajal Pepček atrogi red, a vendar jo prebil ondi cele dve leti, v katerih pa so jo samo telesno znatno zredil.
Tisti čas pa je umrl Pepčkovi teti ljubljeni mož. In od takrat ae jo hodila tolažit mlado, zdrava in čvrsta udovica večkrat k nadebudnemu „bratu* Gonerosu. Rada je plakala tetika Julija, a še rajši jo je tolažil naš Genoroaus, ki pa jo pri tem bolj in bolj spoznava), da je zopet popolnoma zgrešil svoj pokliu. Zaduhli samostanski zrak, tisti polumrak iu dolgočuana jednoličnost s strogim redom med reanimi obrazi, pristudila se mu jo kmalu tako, da je poBtal časih ves uporen.
(Dalju prib.)
kom tn popuščajo kazni raznim kaznovani« članom vojske in mornarnice. Carica A 1 e-ksandra Keodorovna imenovana je poveljnicom gardnega hozaralcega polka, veliki knez Nikolaj N i k o 1 » j h v i č gena-Jalnim pobočnikom poveljnika 14. vfija in generalni pobočnik Oriivoblocki pobočnikom generala Ourka za upravo Varšavskega okrožja.
V Parizu živeči ruski Židje prisegli •o dne 27. m. m. v tamošnji sinagogi zvestobo carju Nikolaju II.
Vojna med Kitaj eni in Japonsko. Japonci našli ao v Port-Arthuru načrt, v katerem so zaznamovani vsi v morju skriti torpa-dovski podkopi. Zaradi tega japonsko bro-dovje ni došlo v pristanišče, ampak se j« zasidralo ob obrežju med Port-Aithurnm in Talien-Wangom. Japoncem je mnogo clajhća'a prisvojenje Port-Arthuia ta okolnosr, ker no našli v utrdbah okolo Port-Arthura okolo 100 velikih kitajskih topov, katere ao naatavili na primernih krajih in neprestano bombardo-vali Port-Arthur. — „Central Newsu" javljajo iz Tokija dna 29. m. m., da ae je ki* tajski odposlanec Dotring vrnil domov. Japonski miniaterski predsednik namreč ni hotel vsprajoti Detringo, ker minister zahteva, da odpošlje Kitajsksjza pogajanje o aklenitvi miru visokega, pooblaščenega državnega dostojanstvenika, ne pa nižjega uradnika, kakor je Detring.
Različne vosti.
Shod zaupnih mol vršil ae je uinolega Četrtka v Ljubljani zarea aijajno in je bila vdeležba veliko večja, nego amo pričakovali, daai je bila Štajerska zastopana le neznatno. Zborovanja se i udeležilo 456 'zaupnih mož iz vseh stanov, kar je najbolji dokai, kako ao zlasti kranjski rodoljubji občutili potrebo takega shoda. Predsednikom ahodu je bil is-bran državni poalanec dr. Andrej P e r-jančič, I. podpredsednikom dr. vitez Bleivreia Trsteniiki, II. podpredsednikom pa grof Alfred Coronin i. Prvima dvema ao doneli živio-klici po vsej dvorani, poslednjemu pa so sborovalci priredili aijajno, is srca prihajajočo ovaoijo, kar je vaekako značilno za čutstvovanje zboro-valcev. V raspravo so posegli kaj intensivno tržaški in istraki zaupni možje, da utemeljijo avoje nasveta in predloge, ter beležimo zadovoljstvom, ds se je ustreglo nekaterim našim željam. Žal, da niamo predrli ae svojimi najbistvenejšimi predlogi, zbok česar je gospod profesor M a n d i č podal v imenu tržaikih in istrskih zaupnih mož (izvzemši g. poslanca Ivana viteza Nabergoja, kateri poslednji ae ni udeležiti popoludanikega zborovanja, ker je na našo veliko žalost obolel nenadoma) nastopno izjavo ,-
„Ker so bili pri današnjem shodu odklonjeni najbistvenejši dodatki in popravki naši, izjavljamo tržaški in istrski zaupni možje, da nas danes vsprejete resolucije v celoti ne vežejo ter da se vzdržimo glasovanja o resolucijah v skupnosti. Pripravljeni pa smo vsikdar, kakor do sedaj, podpirati narodno stranko kranjsko, v kolikor bode izvrševala cisti narodni in verski program.
V Ljubljani, dne 29. novembra 1894.
S to izjavo — kakor je razvidno tudi iz nje vsebine — pa »e naši saupni možje niso postavili proti vaprejatim resolucijam, ampak ao niso hoteli rezati, ker smatrajo iste se svojega stališča kot premalorazsežno in no VBedlovanako. Oanovanemu odboru ni smeti ničesar očitati na tem, ako pomislimo, da js bil shodu v prvi vrsti namen, utrditi organizacijo narodne stranke na Kranjskem, todt> nam pokrajinskim Slovencem, oziroma vso-ukupnemu narodu, ne morejo v polni meri zadoščati te resolucije.
Moralni vspeh shoda bil je vsekako velik, sosebno v tem pogledu, da no so vb! govorniki — izvzemši jednega samega — soglasno izrokli proti koaliciji in proti taktiki „Slovenčeve" stranke, kateri sodbi so ao z navdušenjem pridružili tudi zborovalci. O shodu spregovorimo seveda obširneje.
Shoda so se udeležili iz Trsta, oziroma Istro: državni poslanec Ivan vitez Nt-b e r g o j, deželni poslanci Slavoj Jenko, M a to M a n d i ć, Ivan Goriup in Ivan Marija Vatovec ter gospodje kapelan Ante Šterabergor, dr. Gustav Gre'
gorin, Josip Mankoč, Fran Pod-goroik, Antejakič in Maks Cotič.
Nj Veličanstvo cesarica, ki je dospela danes s Dunaja v Mirsmar, vkrca se še danea na jabto .Miramar* t«r odpotuje v severno Afriko.
Za »Božićnico*, oziroma slovensko ftolo, da rovali so nadalje : Čč. gospoda pri kosila gid. 5 50, č. j. Normali 4 gld., gdična. Delkin 2 gld.. gdična. Mar ca 2 gld.
Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril
je gonp. F. Z. 1 gld., kateri je bil vsled kronanja izgubljen, pa zopet prišel na svitlo. — /a zgubljeno partijo na šahu darovali so gg. C—k in G—j po 1 krono.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti nabral je gosp. Ivan Trnven med družbo „radikalcev" v Društveni krčmi v Rojanu 2 kroni 66 stot.
Sanje — ali resnica? „U Piooolo«, govoreč v svoji številki od minolega čotrtka o orožnikih, ki čuvajo dvojezično desko v Piranu, isjavlja, da tudi orožniki ne bodo dolgo časa varovali tablo, kajti trdno se nadejajo vsi Italijani, da dobijo akoraj prvotni, aamoitalijanski napis. Prav radi bi snali, na katero dejstvo gradi „II Piccolo* svoje nadeje; je-li morda rea v noposredni zvezi t mnrodajnimi činitelji na Dunaju ? V znamenju koalicije je tudi to mogočo, tccjti vendar si ne moremo misliti, da bi tako po« sitivno izražal preproste sanje. Ako pa ae te sanje uresničijo, more si res vsak misliti svoje o eneriiji koalicijsko vlade.
Iz Trsti nam pišejo: Včeraj popoludne bil sem v neki krčmi na obrežju Sanitk. Tjakaj je prišel nek atražar mestne straže Piranske v službeni opravi ter pričel v prisotnosti mnogih gostov zabavljati nad dvojezičnimi napisi, odobravajoč postopanje Piranskih, Koparskih, Tržaških in drugih Lahov. Mož je govoril tak6 brez strahtf proti državnim na* red banj, da som si mislil: Ako se predrzne stražar v tujem mestu govoriti tako ?ele-isdajski, kaj je pričakovati še-le od dragih, čisto preprostih Lahonov P Med ostalim je ta mož trdil, da v Piranu ni niti jednega Slovana, zatorej nikakor ni treba dvojezičnih napisov. Takih desk da ne marajo niti slovanski prebivalci v okolioi Piranski, kajti i oni da so p o d p i s a H s P i r a n c i vred „spomenico" proti d v o j e s i č n i m napisom. Ako je to res, žalostna nam majka 1 Vsekakor bi pa bilo umestno, da bi ai tukajšnje si. o. kr. radarstvo nekoliko ogledalo tega Piranskega iirokoustnega stražarja.
Opazovalec.
Iz Kopra nam pišejo: Poročevalec dr. Daurant skušal je pri skupičini odvetniške zbornico tudi s tem dokaiati, da sloven-šč ina ni sposobna za sodišča, ker so slovenska narečja med seboj in od pismene slo-venščine tako raslična, da ae Slovenci is rasnih pokrajin ne raaumejo med seboj ia da sploh ne razumejo pismene slovenščine, ampak da so popolnoma zadostno vešči italijanščini.
Gospod odvetnik mislil je gotovo, da ima otroke pred seboj, da se je upal poročati tako bedastočo, ksr drugače bi ae ne bil tako grozno osmešil.
Niti oni, ki ni bit nikoli v šoli, bi ai ne upal trditi, da kateri si bodi narod bolje razumi tuj, nego pa svoj pismeni jezik, kajti tukaj je govor o narodu sploh in ne o posamičnih slučajih. Seveda mora človek študirati na univerzah, ako ae hoče tako blamirati, kakor se znajo tržaško-istraki italijanski odvetniki.
Gospod odvetnik naj bi poprej dobro proučil svoj jezik in še le potem naj se v božjem imeuu utika v avojstva drugih jezikov ! A mislim, da naši Italijani nimajo za ta dovolj časa, ker imajo zadosti dela z zatiranjem Slovauov.
Ker si gg. Italijani usojajo soditi naš jozik, bodimo še mi toliko radovedni in uglojmo ai nekoliko njih jezik. Naj pokliče ti. pr. gospod odvetnik jednega Sicilijanca in jednega Furlana in naj ju potem posluša, kako se bodeta pogovarjala. Pogovarjala — kaj še — glodala se bodeta debelo in ae razumela toliko kakor Kitajec Francoza. — Dosti večja razlika je med rasnimi italijan-skimi'narečji, kakor med slovanskimi — jeziki aamimi.
Tega ni troba šolo dokazati, ker je sploh znano. Lo jeden primer naj navedem, da osvetlim nekoliko atvar.
Pogovarjal .'som se s neko italijansko
* gsspo, koje bližnji sorodnik je bil častnik v garibaldinski vojski in kot tak a avojo četo v Abruzzih. Pravila mi je, da ni mogel vprašati niti po živežu med ondotnimi prebivalci, ker ga nibče ni razumel; pomagal si je s pismenoMtalijaničino in s vsemi narečji, ki jih je znal, a vse mu ni pomagalo nič.
Dosti bolj opravičeno bi mi toraj lahko zahtevali, naj ae dajo Italijanom slovanska sodišča, kakor Slovencem Italijanska. Slovenci tega vendar ne atorimo, ker smo ai pri vsej puhlevnosti ohranili še toliko razsodnosti, naši Italijani ao pa is strahu, da izgube dosedanjo oblast in krivično gospodstvo, skoraj popolnoma zbesneli.
Izpred porotnega sodišča. Dne 29. min. m. vršila se je razprava proti 42letnemu ožeojenemu mešetarju Antonu Sossi iz Var-dice, občina Materada, satoženemu hudodelstva zavratnega umora in prestopka nedovoljenega nošenja orožja. Sossa je bil pred 3 letmi zapustil svojo ženo in 2 otroka ter živel v divjem zakonu a 29letno kuharico Nežo Ivekovič. Meseca avgusta min. leta seznanila ae je Ivekovičeva s čevljarjem Fra-njem Granatellijem, kateri je obljubil poročiti jo. Vsled tega ohladila je Ivekovičeve ljubezen proti Sossi. Ko je meseca aprila t. I. Sossa odpotoval po opravkih v Istro ter se vrnil še-le dne 20. junija t. 1. v Trst, našel je Bkupno stanovanj* v ulici del Soli-tario hšt. 5 prazno, kajti Ivekovič bila ae je med tem časom izselila. Sossa je dosnal nje novo stanovanje in jo večkrat nagovarjal, da se vrne k njemu, toda ker ona tega ni hotela storiti, ovadil jo je, čel, da mu je odnesla njegovo pohištvo, vredoo 50 gld. Dne 26. jnuija priiel je Sossa zopet k svoji bivši ljubici in jo povabil na popoludne v gostilno. Ko sta sedela v pivarni v ulioi Scorzoria hšt. 1, prigovarjal je Sossa zopet ženski, ker ga pa ni hotela poiluiatt, ustrelil jo je is revolverja v prs, potem je sprožil hiteo sebi v glavo. Ivekovič je takoj umrla, Sossa pa je kmalu ozdravel. — Obtoženec prisnal je v preiskavi in o raspravi svoj zločin, toda isgovarjal se je takd, da se je večkrat oporekal. Trdil je, da mu je izročila revolver ženska, kar pa ni reanično. Svedokov bilo je zaslišanih 9; od teh sta dva, ki sta videla, kako je Sossa bliskoma potegnil orožje iz svojega žepa. Sodiiče je stavilo porotnikom 3 vprašanja: glede zavratnega umora, ubojstva in preitopka glede nedovoljenega nože-nja orožja. Porotniki potrdili so prvo in t r etj e vprašanje soglasno, in sodišča je obsodilo Sosso na smrt na vislicah. Sossa je obsodbo poslušal mirno, ter izjavil, da se hoče glede pravnih sredstev še-le posvetovati s svojim braniteljem, odvetnikom dr. Padovanom.
Sodnljsko. Predvčerajšnjem stal j* pred tukajšnjim sodiščem 23 letni tešak Alojzij Pokorny, rodom ia Trsta, pristojen v Brno, obtožen tatvine in goljufije. Pokorny jo bržkone oni drsni tat, ki je dne 22. septembra t. I. ulomil v tovarno oota v zagati del Moro hit. 7, ter odnesel ia zaprte blsgajne vrečo drobiža (16 gld. 50 nvč.), v tem ko ni do-segel izdatnejše avote denarja, ki je ležala v gornjem predalu. Baš saradi te tatvine prišel je Pokom«] v zapor in preiskava je dokazala, da je z lažljivo pretvezo izvabil dvema trgovcema nekoliko donarja in 11 košaric. Ker se obtožencu ni moglo dokazati, da je baš on ulomil v omenjeno blegajno v zagati del Moro, rešilo ga jo sodišče obtožbe zaradi tatvine in ga obsodilo zaradi goljufije na 6 tednov ječo.
Policijsko. Po noči na včeraj zsprli so rasne „ponočne device", ki so ai služile svoj „kruhek* a nesra mnim življenjem. Te „deve* so: 271etna Resa S. is Padove, SOletna Ev-genija B., 21 letna Petrica B., 22letna Josi-pina C. in 21 letna Josipina S., vse štiri iz Trsta, vse štiri brozpoaelne dekle „na razpolago". — Noznan tat vtihotapil ae je v stanovanjo g.o Marijo Brazzatti v ulici Ri-borgo hšt. 13, kjer jo ukradel perila, vrednega kakih 7 gld.
Koledar. Danes (1. decembrs): Eligij, škof. — Jutri (2.): 1. adventna nedelja. Bi-bijana, mučenioa. — V pondeljek (3.): Fran Kiaver, »poz. — Mlaj. — Solnca izide ob 7. uri 24 min., zatoni ob 4. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6'5 stop., ob 2. pop. 14 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 30. Nj. Veličanstvo cesar vsprejel je včeraj v avdijenciji "namestniikpga sveto-vslea vitesa B o s i e i j a, in Goriškega župana. dr ja. V a n u t i j a.
Budimpešta 30. Tukajšnja vseučilišče slavilo je včeraj na jako slovesen način 115. obletnioo smrti osnovateljice tega vseučilišča, cesarice Marije Terezije.
Budimpešta 30. Poslanska zbornica raspravljala je o zakonskem načrtu, ki zahte«a 200.000 gld. brezobrestnega poaojila posebni družbi, ki hoče sgrsditi posebne gledališče.
Peterburg 30. Velikemu knezu Juriju obrnila ae je bolezen nekoliko na bolje.
Berolin 30. .Berliner Tageblatt" javlja iz Londona : Po poročilih, prišedših iz Odese, obrnila se je bolezen velikemu knezu cesar-jovičti Juriju tako na zlo, da sn je bati najhujšega. (Komu torej verojeti P Tu imamo torej dve poročili n istej bolezni, toda poročili ati ni naravnost v protislovju. Ur.)
London 30. Ni res, da hoče kitajiki general Sung poskusiti, da odvsame Japonoem Port-Arthur. Isti general Sung je dobil nalog, da krene s svojo vojsko v Peking, ds brani to kitajsko prestolnico, katero hoče Kitajska ubraniti pred Japonci na vaak način. — Govori ae o možni spremembi na kitajskem prestolu ter o Juporih v rasnih notranjih pokrajinah širnega kitajskpga cesarstva. Državne blagajn« kitajske ao popolnoma prasne._
Trgovinske braojstvk«.
Budimpešta. Plenica za spomlad 6.72-8 73 Koruza za november —— do —.—. Oves na spomlad « 01 -6 OSt. Ri nora 6-25-5-35. Koruza stara 5*48 ds 550.
Plenica nora od 78 kil. f. 6'60—6-«5, od 7t kil. t. 8 65-6-70. od 80 kil. i. 670—6-75, od 11 kil. f. 6 7J-6-81), od 82 kil. for. 680—8.85.
leč men 6*40— 8 50 ; proso 6'00— 6"60
Plenica: srednje ponudbe, povpraševanja iivahas. Prodalo »e je 35.000 met. stot. trg stalen. Vreme: promenljivo.
Fraga. Nerafinirani sladkor za december f. 11-80 januar f. 11.90 do —-.
Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev precej f. 28*75 -99. Nov. maro f. 28.75—29. Concassć za novembar-mare 20-50 do —. Četvorni ia november 80-60. V glavah (tolik) za koneo novembra 30-75
Bsvre. Kara Santo* good average ca nsvansbar 87.75, z» april 88.75.
Hamburg. 8anto» good avarags za daeambst 69.7i. maj 65-50.
Dnn^jsh* borna SO. novembra ISM
Državni dolg v papirju „ n v srepru Avstrijska renta v zlatu , „ v kronah Kreditne Bkoije . . , London 10 Lat. . , .
Napoleoni.....
100 mark.....
100 italj. lir
daues.	včsraj
»9.95	100 —
99 90	99-05
124-80	194.30
9775	»7-70
398 —	897 60
124.65	194-30
9-92	9-97
61-10	61.05
4610	46-05
Gostilna „All'Antico Moro"
ulica Solitario 12, (po domačš pri „Prvačkovcu*) priporoča modro frankinjo po 40, domaČo Črnin* S'J, btlo vipavsko po 39 in ,Kleslingl po 40 ni. liUr.
—	Dobra kuhinja in po ceni jt vedno na racpolaft. Za družinsko uporabo od 6 1. naprej 4 nč. ceneje.
—	DrieČ »e gesla: .Rojak k rojaku", priporoča st podpisani za obil obisk. Anton Voitopivte,
gostilničar.
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Fabrifl", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vine istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino b« debelo. tako melianom, kakor na daielo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hili Jakoba Brunnerja št. 5 (Piacza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz dt. Petra, avei« (frilua) smetana. Na zahtev anje, pošilja se tudi na dom.
Martin Itrln	otovaani it.
mC&l IIII nI £Uj ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, ieleznim in lonftenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Kavarni ff^SSSSŠ
v ulici Caitei-ma, glavni shajališči trialkih Slovencev vseh stanov. N« razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilon ubittk se priporoča Anton dorll, Cl.	kavarnar.
in
vpiiona zailrugt r, omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnomu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(v ulioi Belvedere It. 8) pristopno zadružnikom in nozadruinikom, koji prvi so deletni letnoga čiBtega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od motita, z oblirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domaia vina, teran, pivo v
Steklenicah itd. Točna postroiba s gor-kimi In mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja govejo in tolečja moio, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča so slavnemu ob' činstvu in udom.
HF" Novi člani
se lo vodno uprojemujo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Hikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.