Telefon It III.
Peitninn platan v gotovini.
Posamezna številka lil !»■
DELAVSKA
OLiTIKA
POLITIČEN DNEVNIK
izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldni. Uredništvo je v Ljubljani, Breg Štev. 12./II.
Rokopisi se ce viii(iij< kdial. ins ])in i> se it sjiejtniajo
Upri./a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20‘— Din, po n znašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1’- Din Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 86.
V Ljubljani, petek 16. aprila 1926.
Leto I.
Prvi Maj 1926.
Proglas Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Delavci in delavike!
Delavstvo celega isveta zapušča na dan Prvega Maja tovarne in delavnice, da e tem pokaže, da sloni vse kapitalistično gospodarstvo na .njegovih ramenih in da je bas delavstvo najpomembnejši družabni činitelj. Milijoni delavstva vseh narodnosti in držav poudarjajo ta dan soglasno svoje zahteve, izražajoč tako isvojo najpopolnejšo inter-naci j analno solidarnost in odločnost v bo ribi za (svojo svetlejšo bodočnost. Delavski razred Jugoslavije pridružuje svoj glas in svoje isiile glasom in silam tega velikega 'mednarodnega proletarskega vala.
Dolgi dobi vojnih naporov im trenutnemu povojnemu gospodarskemu poletu, je sledila daljša gospodarska kriza. Od vojne zaistrup-Ijeneinu delavskemu razredu nii uspelo, da se za čaisa omenjenega gospodarskega paleta uveljavi, dolgo trajajoča gospodarska kriiza, ki je povzročila ogromno brezposelnost, mu pa onemogoča, da ise uveljavi sedaj, ko davi težka beda številno delavstvo.
■Kapitalistični razred, ki jo visled egoistične .strasti posameznikov slep celo za lastne interese kot celote, je pod protektoratom in aktivno zaščito države zadavil delavsko zakonsko zaščito, in steza sedaj svoje ro-
ke po delaiviskem zavarovanju. Brezobzirno se gazijo vse ustavne in zakonske odredbe, ki iso v prilog delavca, in ,s tem ogroža v temelju ne samo eksistenco najproduktivnejšega družabnega sloja, delavskega razreda, marveč tudi gospodarski razvoj sam.
Letošnjega Prvega Maja mora delavski razred Jugoslavije še bolj kot preje soglasno manifestirati:
Za uvedbo in zasiguranje 8-ur-nega delavnika;
za izvajanje Zakona o zaščiti delavcev in Inšpekcije dela;
za izvajanje Zakona o zavarovanju delavcev in uvedbo brezpolne-ga zavarovanja;
za dostojne plače in odpravo davka na ročno delo;
za obsežno soeijalno politiko in proti socijalni reakciji v vseh njenih oblikah!
Delavci in delavke!
Borba se votli s isilo, a sila brez znanja ne pomeni nič! Letošnji Prvi Maj naj izanese širom države naš klic, klic našega pokreta: Pristopajte v svoje strokovne organizacije, ojačite jih, in preko njih stvori to veliko in močno internaci-jonalno celoto! Pitajte, učite se in širite svoj; tisk!
Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije.
Nova vlada-Radič na cesti.
VLADA BREZ VEČINE. — KLERIKALCI BODO POIZKUSILI SVOJO SREČO. — VELESRBSTVO MOČNEJŠE 01) POBIJANJA
KORUPCIJE.
Kulturni škandal za Ljubljano.
Deseturni delavnik v trgovinah. Pasje plačani in izrabljani trgovski nameščenci. Objestnost vojuili dobičkarjev in veri-žnikov. Uspeli Merkurjevih jour-fixov. Kje sta pomočniški zbor in Urbančičeva organizacija.
jeva la zmago v javnosti, se torej upa novopečeno trgovsko podjetništvo uvajati sklepe najgrše reakcije, na katere mora ne le trgovsko name
Gremij trgovcev v Ljubljani je sklenil, da uvede deseturni delavnik v trgovinah. Od 7.30 do 12.30 in od
2.-7. zvečer v mestu oziroma od 7. do 12. in od 2. do 7. zvečer bodo garali v bodoče povojnim trgovcem sramotno nizko plačani trgovski nameščenci in uslužbenci.
Trgovski gremij opravičuje ta svoj
NESOC1JALN1 REAKCIJONARN1
SKIFP
s tem, češ, da trgovina slabo pro-speva. Ta utemeljitev je idijotsko naivna, ker so vzrok splošni krizi le neurejene gospodarske in slabe, prav posebno tudi pri nameščencih v trgovinah, socijalne razmere konsu-mentov. Navajanje tega vzroka pomeni le
VARANJE LAHKOMIŠLJENE JAVNOSTI.
Zasebni nameščenci se nahajajo v težkem položaju. V zadnjih mesecih jih je bilo vrženih na cesto stotine samo v Sloveniji. In v tem trenutku prihaja gremij trgovcev in sklene podaljšanje delavnega časa, da bo še več nezaposlenih, da sank-cijcnira dosedanje
IZKORIŠČANJE TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV JAVNO.
Proti zakonu o osemurnem delavniku, proti morali, ki si je izvo-
Belgrad, 16. aprila. Ob naj večjem (zanimanju cele politične javnosti se je včeraj izvedla demisija in taikojšpja rekonstrukcija Uizunovi-čeve vlade. Radič, ki je vodil pod ,kriniko pobijanja korupcije boj proti radikalni stranki, je ostal tokrat na cesti. Radikalom je namreč uspelo, da so s parolo: srbstvo v nevarnosti, zabrisali trenotno vtise Rade Pašičeve afere in tako zlnova upo-stavili popolno enota oš t.
Včerajšnja detmisija Uzunovioe-ve vlade piomeni tudi težak poraz za one najvišje kroge v državi, ki iso hoteli potom Radiča strmoglaviti starega Pašiča. Zato so, videč isvoj nevzdržni položaj, izsilili novo Uzunovičevo vlado, v kateri sta ostala od Radičevcev le dr. Nikič An Šuperina, ne oiziraje ise na to, da ta dva ministra nimata v radičevskem klubu nobene zaslombe. Pač pa je
šlo najvišjim krogom za to, da prenesejo v lastnem interesu nadaljnje raizračunavamje na parlamentarno torišče.
Sedaj je prišla tudi najbolj ugodna prilika za slovenske klerikalce, da stopijo v vlado. Kakor se govori, bodo tekom prihodnjih dni razčistili situacijo tudi na to stran in gotovo je, da bo Korošec sedaj rad pristal na vstop, ker ni v vladi Radiča.
Možno je, da bi radikali tem potom pripravili do prihodnjega zasedanja vsaj začasno parlamentarno večino, ki Ibi izglasovala^ prost prehod na dnevni red o Pašičevi interpelaciji. Če pa bi ostale prilike do 5. maja take kakor so danes, po-tcim moramo računati v maju z velikimi izpremembami. 'Kriiza v državi je za kratek čas odgodena, križa pa še ni rešena.
ščenstvc in delavstvo sploh najodločneje odgovoriti s protestom in aktivnim bojem, in sicer:
1. Protestirati proti podaljšanju delovnika v trgovinah.
2. Zbrati mezdne podatke, delovne razmere po trgovinah in jih objaviti v časopisju.
3. Posebno zanemarjene trgovine javno ožigosati, da se v njih uvedejo zakoniti predpisi.
4. Dati! trgovskim nameščencem primerno moralno zaslombo in pomoč v boju za njih pravice v boju proti brezposelnosti med zasebnimi nameščenci.
Organizacije zasebnih nameščencev poživljamo, da se v boju zedinijo, prlčno najenergičnejšo akcijo Proti nameravanemu atentatu.
C ver jeni naj bodo v tem boju, da dobe med razrednozavednim delavstvom in vso pošteno javnostjo najiskrenejšo pomoč.
Trgovine, ki bodo odprte deset ur na dan, bodo imele v bodoče še manj kupcev, ker nadredne Ljubljančane je sram, da bi kupovali v takih nazadnjaških trgovinah!
Ljubljana, pokaži, ali sil napredna ali ne!
OMEJITEV OTROŠKEGA DELA V NEMČIJI.
Berlin, 16. aprila. Državni svet je te dni razpravljal in razmotrival o vprašanju zaposljenja otrok v različnih obratih in podjetjih. Do sedaj je bilo dovoljeno 6 urno delo otrok. Državni svet je to omejil in z zakonom proglasil 4 urno delo na dan.
SOVJETSKI PRORAČUN.
Moskva, 16. aprila. Na seji centralnega izvršilnega odbora so pričeli razpravo o sovjetskem proračunu. V razpravi >so ugotovili težavni gospodarski položaj sovjetov, izrazili pa iso trdno upanje, da bodo te težave premagali s strogimi odredbami v industrijski proizvodnji in trgovinski politiki. Posebno pažnjo so posvetili emisiji plačilnih .sredstev.
STAVKA RUDARJEV V ANGLIJI?
London, 16. aprila. Premogovna industrija v Angliji je 'že dalj časa v neprestani krizi in lastniki rudnikov so se hoteli izkopati iz te krize na račun delavcev; hoteli so namreč zmanjšati plače, povišati pa delovni ča-s. Vse delavske organizaciji* so se pa združile proti nakani in-dubtrijoev in zagrozile te stavko za slučaj, da vlada in podjetniki zahtevam delavstva 'ne ugode. Organizacije so izdale na vise delavstvo apel, naj vztraja in naj bo pripravljeno na eventualno stavko; iz razpoložljivih fondov bodo stavkajoči dobivali podpore. Vse kaže, da bo solidarnost angleškega delavstva izmagala.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA KITAJSKEM GRE H KONCU.
Peking, 16. aprila. Državljanska vojska, ki je obetala biti zelo krvava, počasi ponehava. Osebni spori posameznih voditeljev čet so zaključek pospešiti. Guverner Litsingling je pobegnil in njegove čete je prevzel vojaški guverner šantungski.
STAVKA ŠOLKIH OTROK.
Berlin, 16 .aprila. V Novem Kol-nu je po navodilu staršev zastavka-lo okrog 300 učencev. Morali bi hoditi v 15 minut oddaljeno šolo in starši so se izjavili, da so tam prostori premalo zračni in pa da je šola preveč oddaljena. V sredini mesta pa šolo popravljajo in stavka bo vsekakor trajala dotlej* dokler ne bo popravljena šola.
STAVKA POŠTARJEV V PARIZU.
Pariz, 16. aprila. Pismonoše na glavnem poštnem uradu so začeli stavkati. Močna policijska straža vzdržuje red. Komunistične strokovne organizacije so kljub vladni prepovedi sklenile prirediti veliko zborovanje. Policija pa je vsa zborova-ma razgnala in preprečila. Pri tem je aretirala 300 oseb.
LOV ZA ŠPIJONI V NIZZ1.
Pariz, 15. aprila. V Nizzi so te dni aretirali dva špijona, ki sta baje sosednjim državam zbirala dokumente in poročila o mornariški moči Francije. Oba sta dobro služila, mesečno sta prejemala po 3000 frankov. Pri obeh so našli različne načrte in do-komuente in francoski listi trde, da .ie za obema še močna špijonažna organizacija.
Borza.
Zagreb notira. Berlin 13.525—18.565 (13.52—13,56), Italija 227.984—227.284 (227.95—229J5), London 275.955—277.255 (276.038—277.238), Newyork 56.65—56.95 (56.661—56.961), Praga 168.164—169.104 (168.11—169JI), Dunaj 8.0072—8.0472 (8.008 —8.048), Curih 10.95048—10.99048 (10.952 —10.992), Amsterdam 22.785—22.885.
Curih. Bel gr ari 9.115 (9.12), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 12385 (123575), Italija 20.8275 (20.835), London 25,1675 (25.185), Newyork 517.875 (518.12), Pariz .17.6625 (17.83), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.10 ( 73.10), Bukarešt 2.095 (2.12), Sofija 3.74 (3.75), Amsterdam 207.65 (207.90),
Svetovno znano J
FOX
d čistilo je za čevlje vendar najboljše.
KEAM ,'c
Stra* ' 2, ■*
.J) EL A V S K A POLITI K A“.
fttev. 86.
Strokovna konferenca v Sofiji.
NADALJNE IZJAVE DELEGATOV. - KONSTITUIRANJE
S. Mertens je pozdravil konferenco tako:
Izražajoč svoje veselje, da morem predsedovati konferenci, (kar smatram za posebno čast, povdarjam, da je namen konference najti bazo, na kateri bi se mogel strokovni pokret na Balkanu razviti v jak strokovna pokret in ustvariti veze, 'ki naj čim tesneje združijo vso delavsko gibanje na balkanskem poluotoku.
DočLm se delavska zakonodaja v drugih državah vse bolj in bolj izpopolnjuje, se na Balkanu zanemarja in gazi; tudi zato sano došli na to konferenco, da vam v tej situaciji pomagamo.
V balkanskih državah je treba stvoriti zakone, oziroma obstoječe uveljaviti, da bo delavskemu gibanju za-garantirana svoboda, delavskemu razredu pa zagarantirana socijalna zaščita. To so najnujneši predpogoji za uspešni razvoj delavskega strokovnega gibanja. V tem pravcu se bo gibala debata in bodo v predloženih resolucijah stvorjeni zaključki.
Delo konference se bo opravilo v treh komisijah, ki bodo posebej obravnavale vprašanje koalicijskega in zbo-rovalnega prava, osnovnih smernic za strokovno gibanje in socialnopolitične zahteve.
Kot predsednik prve komisije je bil določen s. Mertens. Od jugoslovanske delegacije so bili v to komisijo imenovani ss.: Stojan Stankovič, Bla-goje Bračinac in Vilim Haramina.
Drugi komisiji predseduje s. Sas-senbach. Jugosl. delegacijo bodo zastopali ss. Luka Pavičevič, Sava Mu-zikravič in Bogdan Krekič.
■V tretjo komisijo, ki ji predseduje s. Danoff, so bili določeni od jugosl. delegacije ss.: Vladimir Pfeifer, Živko Topalovic in Mirko Cvrtila.
PRIVATNI NAMEŠČENCI.
S. Sinit pozdravlja konferenco v imenu internaci jonalnega sekretari-jata privatnih nameščencev. »Moja pot na balkanslko strokovno konferenco je bila tudi zato potrebna, da navežemo stike z organizacijo privatnih nameščencev, to je z onim delom pro-letarijata, ki je doslej v balkanskih državah bil najbolj izven vsake organizacije.
Potrebno se mi zdi, da vam povem, da je tudi ta del proletarijata, ki so ga pred vojno reklamirali podjetniki za sebe im v ikaterih so delavci večkrat upravičeno videli zastopnike podjetnikov, danes združen v internacijonali in se sedaj ta sko.ro milijonska armada bori ramo ob rami z ročnimi delavci. Ovire, ki so ločile duševnega delavca od ročnega, ne postojajo več; danes smo eno; vsi se borimo za nov, socijal-no in gospodarsko pravičnejši družabni red,
PROTI VOJNI.
S. Klein: Pozdravlja konferenco v imenu čehoslovaških in ogrskih strokovnih organizacij. Niti Cehoslovaška,
KOMISIJE.
niti Ogrska ne spada v okvir balkanskih držav. Na konferenco so nas poslale organizacije iz solidarnosti. Prihajam iz Čehoslovaške, kjer so si delavske strokovne organizacije v zvezi s socijalno-demokratično stranko (priborile velike socijalne pridobitve. Iz predloženih poročil razvidiimo, da to v balkanskih državah ni slučaj. Med tem ko velja na primer pri nas 8 urni delavnik trudi za poljedelske delavce, ni pri vas uveljavljen niti v industriji, in se zato tukaj dela v tovarnah po 10 do 14 ur. Pridružujem se zato prav posebno predlogu, da bi se posebna komisija na tej konferenci bavila s soci-jalno zakonodajo. Mi vemo, da današnje vlade v vaših državah .vašim zahtevam ne bodo ugodile, zato smo prišli, da vas v vašem boju podpremo in reakcionarnim vladam pokažemo, da se tudi delavsko gibanje na balkanskem polotoku probuja in da to gibanje ni osamljeno.
Danes je že ponovno padla na tem mestu beseda proti vojni. V boju proti vojni korakajo strokovne organizacije na čelu mirovnega gibanja. Proletari-jat se mora boriti najprej proti vzrokom vojne, v prvi vrsti proti narodnemu šovinizmu. Proletarec vseh dežel združi sel, to je pozdrav organiziranega ogrskega in čehoslovaškega proletarijata balkanskim bratom.
V obupni defenzivi.
Ko so se vršile v začetku tega leta volitve v Delavsko zbornico, so se naši klerikalci in demokrati v revirjih opijali na raznovrstne izmišljotine, da pocijalisti in nekdanji komunisti pridobivajo samo s terorjem in z goljufijami ter obljubami svoje volilce. Že takrat je vedel vsak zaveden delavec, da so to samo izmišljotine, v tolažbo meščanskih strank, ker v teku let, odkar so se delavci razdvojili, so se vendar naučili, da je le v skupnem delu pričakovati boljše bodočnosti in da morajo le sami sebi zaupati, zaupati v lastno moč ako hočejo ustaviti reakcijo, ki je v polnem razmahu. Ko so se volitve v Delavsko zbornico 'končale, je bil še en up. Isti nasprotniki, ki so od leta 1920. vedno v kalnem ribarili, so z gotovostjo pričakovali, da jim komunistični bavdiav pripomore do razpusta zbornice in da vse delavstvo izgubi vero in up v svojo zmago. Saj je ta gospoda pripravljena se zvezati tudi s hudičem, samo da doseže svoj namen. Dokaz razpust občinskega odbora v Zagorju ob Savi, ko je bilo na delu klerikalno in liberalno meščanstvo. Pomagala pa jim je tudi iz-koriščevalka delavstva, Trb. premogo-kopna družba; zato pa je dobila tudi zastopnika v gerentski svet v osebi ravnatelja družbe v Zagorju. Ker do razveljavljenja volitev v Delavsko zbornico le ni prišlo, so se skušali nasprotniki uveljaviti s tem, da so prirejali zborovanja eni kot drugi, na shodih prodajali bolj radikalne fra-
ze, kakor naši levičarju Njihov ti»k je bil ves besen; glej »Orjuno« pred občinskimi volitvami v Trbovljah; seveda tudi »Domoljub«, »Pravica«, kakor tudi »Slovenec« niso varčevali s svojimi frazami. Njih namen je bil preprečiti skupen nastop nekdanjih komunistov in socijalistov, ker je to za to gospodo najbolj nevarno. Ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem oziru, ker vse vloge, ki jih igrajo v narodni skupščini ni drugega, kakor slepilo za rudniško delavstvo.
Poročila po volitvah v trboveljsko občino, bodisi občinskega odbora, kakor tudi volitve župana in starešinstva, je le obupna defenziva klerikalcev in demokratov. Ker nimajo polnega upanja, da izintrigirajo razveljavljenje volitev, so začeli porabljati klerikalci staro metodo nekdanjega »Večernega lista« ljubljanskega, ki je tako dobro služil, ‘ko je blatil vse sodruge, ki so bili na vodilnih mestih, pa hvalil vse iste, ki so vedoma ali nevedoma z svojini dejanjem razdvajali delavstvo. Sedaj so začeli vnovič s to metodo. S Sitter, ki je izvoljen kot župan, pravijo, da ni nikoli bil v organizaciji, da je sedaj kandidiral samo zato, 'ker je upal doseči župansko čast.
Kdo se ne bi smejal: Vsak delavec vendar ve, da je bil s. Sitter čez 20 let v prvih vrstah delavskega gibanja. Klenovška, Malovrha, ki sta več desetletij zaupnika delavstva, so pa zaznamovali za bog ve čegave agente in Korunove socijaliste. Delavstvo pa jako dobro ve, da so to stari sodrugi, zaupniki delavskega pokreta, kaJkor tudi ona dva naša prijatelja, od katerih naj bi bili sedaj po meščanski ideologiji odvisni, ali pa kakor trdijo klerikalci, njih privesek.
Situacija v revirjih daje polno upanja ,da se tudi nova metoda meščanskih strank ne bo obnesla; odkar se je delavstvo združilo na strokovnem polju, so obe plasti delavstva na delu, da se doseže polno ujedinjenje. Ta želja živi in raste v revirjih pri vsem delavstvu, razen onih, katere so žalibog polovili klerikalci in demokrati v svoje mreže; pa tudi za te bo prišel čas, ko bodo prišli tja, kamor spadajo.
Pika.
Pravijo...
Po svetu hodijo Esperantisti, te pa preganjajo onemogli in oslabeli Idisti. Za Esperanto, za Ido se ogrevajo duše.
Tudi Slovenija ima svoje pristaše za ta jezika. Bernot je za Esperanto vnet in navdušen. Gustinčič za Ido zavzet in odločen. Vendar pa boj med obema še ni dosegel vrhunca in le prve praske smo šele brali v njunih časopisih. -
Esperantovsko in idovsko pa so se medsebojno krstili. Dekaliste na-zivlja Bernot in Klemenčič Gustinčičeve Idiste, Esdekisti se po Gustinčičevi idistiki imenujejo Bernot in njegovi.
Kdo ve, če bi ne bilo boljše, da bi se oba na patovščino sporazumela?
Križem sveta.
17 linčanih let« 1925. Tekom leta
1925. je bilo v Združenih državah linčanih sedemnajst oseb. Vse te žrtve podivjanih ljudi so bile zamorskega plemena. Da ameriška takozvana civilizacija napreduje (nazaj namreč), je dokaz, to, da so prekoračili rekord za leto 1924. Leta 1924. je bilo linčanih 16 oseb, torej ena manj kot lansko leto. Oblasti so se v 39 slučajih postavile v boj proti drhali, ki je hotela moriti ter so tako rešile 39 življenj. Mnogo udeležencev linčarskih činov je bilo aretiranih in so jih sodišča po večini strogo obsodila. Oblasti so že upale, da ne bo več linčanja, toda upanje je izginilo že januarja meseca, ko je bil letos zopet linčan neki zamorec. Država Texas se je lansko leto prav častno postavila. Od leta 1882. dalje ni bil v državi Texas nihče linčan. Nasprotno pa se je država Utah slabo odrezala; tam so začeli z linčanjem leta 1884. Lepa civilizacija.
Ameriško sodišče je zadnjič obsodilo milijonarjevega sina Richa na dosmrtno ječo, ker je posilil mlado dekle, študentko. Zločin, radi katerega je bil Rich tako strogo kaznovan, je bil izvršen 25. maja lanskega leta na golfskem igrišču v Battle Creeku. Rich je s par udarci podrl dekle na tla in si nato na njej napasel svojo pohotnost. Kako nasilen je bil, dokazuje to, da je dekletu zdrobil pet kosti, med njimi tudi čeljust. Rich, razvajen sin milijonarja, si je brez dvoma mislil, da sme počenjati z hčerko delavskih staršev, kar se mu zljubi in da se bo z očetovim denarjem že izmazal iz vsake ne-prilike. K sreči pa so bili med porotniki sami razsodni ljudje, ki so se zavedali svoje dolžnosti in tudi sodnik je storil svojo dolžnost s tem, da je izrekel najvišjo kazen. Stvar pa še ni končana, ‘kajti milijonarski oče bo gotovo poskušal s svojim denarjem na kak način spraviti svojega sina iz jet-nišnice in tako se lahko zgodi, da bo nasilnež čez par let zopet prost ter da mu 'bodo ženske zopet izpostavljene. Zagovorniki bogataša so napenjali vse sile, da bi oprali krivca, tožiteljico pa prikazali kot moralno pokvarjeno bitje. Toda ni se jim posrečilo. Vidi se pa iz te razsodbe, da ameriška sodišča take delikte resneje jemljejo v pretres kot naša.
Žleza obglavljenea oživela otroka. Ko je bil pred enim letom obglavljen na žiljotini bandit Olivier, so stali zraven zdravniki, 'ki so nemudoma obglavljenemu banditu izre-zali ščitno žlezo (v grlu) ter jo vcepili nekemu bolnemu otroku. To nenavadno cepljenje se je izkazalo tako uspešno, da zdravniki, 'ki so izvršili omenjeno operacijo, priporočajo, da se izvrše podobne operacije v slučaju, da bi bil v Franciji še kak bandit eksekutiran. Bandit Olivier je bil obglavljen v ‘jef-nišnici v Lille. Žleza je bila vcepljena neki mali deklici iz Roubaixa, 'ki je bila tako telesno kot duševno zelo slaba ter ni kazala niti najmanjšega sle-
Jack London:
Železna peta«
n
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
„Potem je cerkev še danes tako molčeča, kakor je bila v osemnajstem stoletju?"
Škof je molčal in Ernest je pričel gnati stvar do konca.
„Ne pozabite, da, ako kak cerkveni mož protestira, se ga odpusti."
„Mislim, da bi se to ne moglo," odgovori škof.
„Hočete protestirati?" vpraša Ernest.
»Pokažite mi vse to, kar ste navedli v naši lastni občini in jaz protestiram."
„Pokažem vam," reče Ernest mirno. „Sem vam na uslugo. Narediva izprehod skozi pekel."
„In jaz bom protestiral."
Škof se je iztegnil na stolu in preko obraza se je razlila trdost vojaka. „Cerkev ne sme molčati."
»Odpuste vas," je rekel Ernest svareče.
„Hočem poskusiti nasprotno," je bil odgovor. „Hočem dokazati, da se je cerkev zmotila vsled nepoznanja. Nadalje mislim, da je vse, kar se zgodi strašnega v produkcijskem procesu, mogoče samo zato, ker kapitalistični razred ni o
tem poučen. Vse to, kar ni prav, bo popravil, ko se mu objasni. In to bodi dolžnost cerkve."
Ernest se je smejal. Smejal se je brutalno in morala sem se zavzeti za škofa.
»Pomislite," rečem, »da ste videli le eno stran nadalje. V nas je mnogo dobrega, čeravno nam odrekate vedno vso dobroto. Škof Moren-house ima prav. Ta od vas naslikana krivica industrije je vzrok nepoznanja. Sloji družbe so predaleč drug od drugega oddaljeni.
»Divji Indijanec ni tako surov in grozovit, kakor je kapitalistični razred —odgovori Ernest.
In v tem trenutku sem ga sovražila.
»Vi nas ne poznate," mu odgovorim. »Ali nismo surovi in grozoviti."
»Dokažite," me je pozval.
»Kako vam naj dokažem — na vas?" Bila sem razdražena.
Stresel je z glavo.
»Ne zahtevam, da dokažete na meni; poživljam vas, da dokažete na samem sebi."
»Razumem," mu odgovorim.
»Ne razumete," je bil njegov surov odgovor.
»No, že dobro, otroci," reče oče pomirjevalno.
»Kaj mi je na tem —■“ sem začela nejevoljno. Ali Ernest mi je segel v besedo.
»Vi imate, ali bolje, vaš oče ima, kar je eno in isto, v Sierra-tkalnicah investiran denar."
»Kaj ima to skupnega," sem vzkliknila.
»Ne mnogo," je začel počasi, »vendar toliko, da je obleka, ki jo nosite, omadeževana s krvjo. Vaša hrana je krvava hrana. Kri majhnih otrok in močnih mož kaplja izpod vaše strehe. Zaprem oči, glejte in slišim venomer: drip, drap,
* Zapil je oči in posnemal padanje, kapelj. Plakala sem od jeze in ranjenega ponosa. Nikdar v svojem življenju se še ni tako postopalo z menoj. Škof in moj oče sta bila osupla in presenečena. Poskusila sta razgovor obrniti na mirnejši tir; ali Ernest je odprl oči, me pogledal in obrnil glavo na drugo stran. Njegove ustnice so bile otrple in istotako njegove oči; v njih ni bilo smehljaja. Kaj mi je mislil povedati, s čim me je mislil kaznovati, nisem zvedela, ker je v is eni trenotku šel neki mož po pešpoti, obs a m po-
glCdBilkjenvelik, bedno oblečen ^ek. Na plečih je nesel veliko težo iz trstja m	f , f |nai'p.i^~
nili stoloy in rešet. Gledal_je	» .a^Jaje
se, ali naj vstopi in Pos. tn5.„nn «* v ir^a8a* Ta mož ,se imenuje Jackson, reče Ernest. 'Tako močan človek bi naj delal m ne krošnji ril “ sem rekla kratko.
»Poglejte njegov levi rokav," reče Ernest
vljudno^iedam Njegov levi rokav je bil prazen.
(Dalje prih.)
fttev. 8fl.
-DELAVSKA POLLTIJCA“.
attm 3.
Schicht
Ne
Nerazdružna
sta Jelen in Schicht,
znaka edino pravega Schichiovega m ila .
Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti.
Varuha perila in rok.
Sovražnika truda in muke.
verujte nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro" Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše.
du razuma. Profesorja lillske univerze, dr. Le Fort in dr. Piquet, sedaj poročata, da se je vcepljena žleza popolnoma razvila in da otrok sedaj kaže znake razuma.
Največji svetovni jeziki. Na vsem svetu je okrog 5000 različnih jezikov. Kitajski je 'največji jezik; govori ga približno 400 milijonov ‘ljudi. Angleški je drugi, s 160 milijoni, .nemški tretji s 110 milijoni, indijski četrti in ruski peti, vsak s 100 milijoni, francoski šesti s 70, japonski sedmi s 53, španski in italijanski osmi in deveti, vsak s 50 milijoni ljudi. Poljščino govori 20 milijonov ljudi. Češčino 8, jugoslovan-ščino 8, slovaško 3 itd.
Ruske izložbe v inozemstvu. Toliko ruskih izložb gotovo še ni bilo nikoli, kot jih bo letos. Trgovinski ko-misarijat v Moskvi je sklenil prirediti stalne izložbe svojih izdelkov v Berlinu, Parizu, Milanu, Londonu, Štokholmu, Carigradu, Atenah, Tokiju, na Dunaju in drugih mestih.
Angleži dolže papeža, da je hujskal Brazilijo. — Angleški listi so obdolžili vatikansko diplomacijo, da je z Mussolinijem vred zakrivila zadnjo krizo v Ženevi. Listi pišejo, da je papež nahujskal Brazilijo, da je nastopila proti Nemčiji in povzročila fiasko na izrednem zborovanju lige narodov. »Osser-vatore Romano«, papeški organ, de-mentira te vesti. Papežev list pravi, da vatikan ne išče sedeža v ligi narodov. Papež je sicer pripravljen dajati ligi narodov nasvete v moraličnih vprašanjih, toda do danes ga ni še nihče vprašal za take nasvete.
Velika korupcija odkrita v Ljenin-gradu. V upravnem štabu Putilovovih tovareu so sovjetske oblasti odkrile veliko korupcijo. Sedemdeset uradnikov uprave je bilo aretiranih in obtoženih, da so kradli in prodajali ma-terijal ter ponarejali račune.
Papež je razporočil 34 parov. Pred vatikanskim tribunalom »Sacra Rota« jo bilo v minulem' letu 49 prošenj za ločitev zakona. To cerkveno sodišče, ki se bavi z zakonskimi spori med katoličani, je dovolilo 34 razporok. Petnajst slučajev je tako umazanih, da sodisce noče izdati imen in naslovov prizadetih strank; govori se, da je med temi najmanj ena knežja dvojica.
Ruski zdravnik zašil ranjeno srce. Dr. Razamovskij se je pred kratkim proslavil z nenavadno operacijo na
srcu. Zašil je zabodeno srce nekega Pavla Snijagina, ki se je hotel umoriti in ga ohranil pri življenju. Snijagin se je zabodel z nožem in ko so ga pripeljali v bolnišnico, je krvavel na smrt. Dr. Razamovskij je videl, da je bila srčna mišica prebodena. Hitro je vzel šivanko in svileno nit in naredil tri vbodljaje. Stisnil je zarezo in ustavil kri. Srce je komaj še bilo. Operacija je trajala osemnajst minut in zdravnik je moral odpreti prsi od drugega do sedmega rebra.
Fokker gradi dvonadstropno letalo. Anton H. Fokker, znani holandski letalski strokovnjak, gradi aeroplan z dvemi nadstropji, ki bo nosil 40 oseb. Gornje nadstropje bo imelo spalne kabine. Letalo je namenjeno izključno ponočnim poletom. Stroj bo razvil 2000 konjskih sil.
Bolniške strežnice zastavkale radi dečje frizure. Trideset postrežnic v neki ameriški bolnišnici je te dni zastav-kalo v znak .protesta, ko je vodstvo bolnišnice odslovilo dve postrežnici, ki sta si dali odrezati lase po novi modi. Stavkujoče postrežnice so se kljubovalno vse dale ostrici.
Angleži prijemajo fašiste v Indiji. Kolonijalni minister je odredil preiskavo o gibanju fašistov v Indiji. Vlada je precej v skrbeh radi tega gibanja. Kakor se glase uradna poročila, so italijanski agenti organizirali več fašistovskih klubov v Bombaju, Kalkuti in drugih krajih.
Okostja pradavnih živali v Mehiki. Delavci, ki grade cesto iz glavnega mesta v Penon v Mehiški dolini, so pred par dnevi izkopali mnogo ogromnih okostij že davno izumrlih živali. Nožne kosti teh živali so dolge pet čevljev.
Število brezposelnih v Angliji je nenadoma naraslo. V celoti je momen-tano 1,410.800 brezposelnih. Število je v enem tednu naraslo za 36.000.
Kultura.
Drama.
Petek, 16. aprila: Pygmalion. Red C. Sobota, 17. aprila: Ob 15. uri popoldne Henrik IV. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 18. aprila: Pygmalion. Izven. Ponedljek, 19. aprila:	John	Gabrijel
Borkiman. Red A.
Dnevne
O velikem železničarskem shodu,
ki se je vršil v sredo v Mestnem domu v Ljubljani, prinesemo v jutrišnji številki posebno poročilo. Stvar je za naše železničarje tako važna, da moramo o njej obširneje poročati. Shod je pričal, da se železničarska organizacija zopet močno dviga, in da se dviga in jača zopet borbena zavest naših železničarjev, ki so že stali na čelu celokupnega našega delavskega gibanja. S tem shodom so naši železničarji obenem pokazali, v kakem pravcu in za katerimi zahtevami gre njihova na-daljna akcija. Ta izredno pomembni shod zasluži zato posebno pozornost.
Še ena izgubljena pravda. Sodrug Logar, mežiški župan, je moral tožiti odgovorno urednico »Napreja«, ker je ta list dne 27. junija v dopisu iz Mežice pisal med drugim:	»Socijalistični
župan v Aležici, ki hodi v družbi z državnim komisarjem denuncirat s. Mo-derndorferja velikemu županu v Maribor, pa naj se odpelje takoj zopet k velikemu županu.« — Obtoženka je hotela kajpak doprinesti dokaz resnice, ki se ji pa ni posrečil, vsled česar je bila obsojena na 400 Din in na objavo sodbe v »Napreju«. Tožba se je vršila še po starem tiskovnem zakonu. Radovedni smo, kako bo »Naprej« poročal o tej pravdi, in če bo priznal, da je delal sodr. Logarju krivico... To bi bilo vsekakor lepo in dostojno.
Čudna je usoda naših vlad, še 'bolj čudna usoda naših ministrov in vodilnih mož javnega mnenja in političnega udejstvovanja. Na pomlad smo se pre-okrenili in cvetje poganja bujno, bujno cvete tudi vladna kriza in sili k višku, k popolnemu razcvetu. Radie je igral in izigral radikale, kakor lutke jih je snemal s političnega odra in jih postavljal v rezervo, sam pa igral dalje, dokler ni izigral tudi sam in je na odru ostal samo Uzunovič in s kratko gesto v rezervo pomaknil Radiča m njegove pomočnike. Taka je danes usoda Radiča, onega Radiča, ki je hotel pometati, pa je pod metlo prišel sam. Špekuliral je na notranje ministrstvo, špekuliral v mislih še kaj več, pa je zgubil še prosvetno ministrstvo, o katerem je trdil, da ga je do dobra spravil v red. Pa tudi Pašiču je slabo predlo in izpredlo se je tako, da je z Radičem vred na cesti, če že na cea i ne, je pa vsaj za nekaj časa izoliran in odtrgan od ministrskega predse ni-štva in bo moral hote ali nehote stopiti v opozicijo v bratovščini Korošca, iu-diča in mogoče tudi Pribičeviča. Ni prijetna taka degredacija, pa Radie in Pašič jo bosta že prenesla in prebo čila, ker oba baje precej upata in je upanje tudi kos življenja, ki dostikrat pripomore k optimizmu. In če ni nihče optimist, je optimist Radič in je optimist celo Pucelj, ki se bo za nekaj časa lahko spočil od napornega dela. Saj vreme je lepo in pomlad cvete v bujnem razkošju.
Sem dolgo upal in se bal, je zapel Radič, zapel je Pucelj, k pesmi se pridružil Korošec in še Pribičevič, zdale-ka pa je poslušal pesem Pašič in nekako milo mu je biilo pri srcu. Uzunovič sicer triumfira, pa skromno, ker nadaljuje v duhu pesem: srce je prazno, sreče ni... Zdi se mu namreč, da je bila igra prezgodaj dobljena in je lahko v kratkem izgubljena. Vreme je namreč v prvih spomladanskih dneh nestalno in nestalna je vlada, najbolj se pa izpreminja atmosfera političnega življenja. Je pač tako, krize pa le morajo ibiti.
Kdo dela draginjo. V naši državi, ki je v prevesni večini agrarna, so živila sorazmerno z drugimi državami, recimo Švico, najdražja. Živinoreja je pri nas zelo razvita, vendar je pa meso silno drago. Zakaj, nam odkriva interesanten slučaj v Tomačevem pri Ljubljani. Obrtnik, mizar in kmet sta imela naprodaj vsak po 1 kravo in neki mesar je ponujal kar na čez za obrtnikovo kravo 5000 kron, za kmetovo pa 3000 kron. Spustila se pa nista v kupčijo, temveč živinčeti zaklala sama in razprodajala meso, in sicer po 40 kron kilogram, najfinejše meso pa po 45 kron kilogram. Seveda ga kuhala tudi za domače potrebe in to mesec dni. Pa vendar sta izkupila za meso, čujte in strmite, kmet 6500 kron, obrtnik pa
novice.
9000 kron. Ljudje so dobili poceni meso, oba pa spravila lep dobiček.
Profesorji so začeli stavkati in sicer na ženski gimnaziji v Kragujeva-cu. Izjavili so se solidarno, da ne začno poučevati, dokler se jim ne izplačajo honorarji za nadure od novembra lanskega leta. Radovedni smo, če bo stavka uspela.
Statistika avtonomih doklad na direktne davke za leto 1925. Finančna delegacija objavlja v 34. štev. Uradnega lista z dne 15. aprila t. 1. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotni in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne zastope v letu 1925. V celi iSloven iji je znašala od-merna podstava doklad '{državni davek) 18,862,390 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa 45,037.853 Din.
Zahvala. Podpisana družina Krajšek, Podkraj pri Zagorju, se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem spremljevalcem našega sina in brata Krajšek Antona na njegovi zadnji poti. Posebno pa še naša srčna hvala razrednim kulturnim organizacijam »Svoboda I.« in »Svoboda II.« ter pevskemu zboru »Svobode«, katere so v polni meri izkazale zadnjo čast svojemu umrlemu članu. — Družina Krajšek.
Tudi na uradništvo v ministrstvih je vlada pritisnila. Pravkar je določila uradne ure v vseh ministrstvih in sicer od 8.—12. dopoldne in od 3.—7. popoldne. Baje so uradniki zelo razjarjeni, ker jim je odvzet s popoldanskimi urami privatni zaslužek, s plačo samo pa ne morejo shajati.
Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je pooblastilo Udruženje rezervnih oficirjev, da tem potom pozove vse rezervne oficirje prostih poklicev (rezervne oficirje, ki niso državni ali samoupravni uradniki), ki so bili v letu 1925 na vežbi pa niso prejeli plače, da se obrnejo potom Udruženja na ministrstvo vojske in mornarice s prošnjo, da se jim naknadno izplačajo nepravilno pridržani službeni prejemki, — V prošnji naj navedejo, v kateri jedinici, kdaj in kje so delali vežbo. — UdVuženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana.
Srečno naključje. V Vodmatu je stražnik ustavil sumljivega moškega in ga končno, ker se je vedel povsem nedostojno, tudi aretiral. Ugotovili so, da je to Josip Malner iz Hotederšice, 1 n pri njem našli tudi nekaj prstanov in drugih vrednosti. Seveda je tatvino tajil in bi jo 'bil tudi utajil, da ni že drugo jutro prišel na policijo orožnik iz Škofljice in naznanil, da je nekdo vlomil v Rudniku v Hribarjevo hišo in tam pokradel nekaj obleke in Prstanov. In izkazalo se je takoj,^ da je bil vlomilec Malner in da se je ze pieoble-kel v ukradeno obleko.
Ljubljanski tatovi so z vsem zadovoljni in prav vsega se lotijo, kar bi le količkaj neslo. Na Cankarjevem nabrežju se je nekdo usmilil cize, vresjne 200 Din, drugi si je »izposodil« novo konjsko odejo, nekateri pa so obiskali in obiskujejo cvetličnjake in vrtove. Aii so sami taki ljubitelji spomladanskih rož, ali pa so ljubitelji rož njihovi odjemalci, še ni znano. Pomlad je pači
Most se je podrl na potu iz Rimskih Toplic do Jurkloštra. Kmet je peljal čez most pretežko naložen voz, dasi jo most vzdržal samo 1200 kg. Pri zrušitvi mostu se je zgodila znatna nesreča.
Rekordni uspeh zagrebške policije. V eni zadnjih noči je zagrebška policija obširno preiskala raamo zakotne beznice in aretirala 35 oseb obojega spola. Med temi so postopači, prostitutke, tatiči in vlomilci. Več je spolno
bolnih.	.
Zverinski zakonski mož. V Vojvodini so aretirali veleposestnika Mihaela Racza. Obdolžen je in vse sumnje tudi kažejo na to, da je umoril svojo ženo in jo potem olbesil. Našli so jo namreč obešeno, pri obdukciji pa ugotovili številne poškodbe.
Kolesarja Rafaela Vugo je zadel na križišču Gosposvetske in Dalmatinove ulice tramvaj, ga podrl na tla, da je kolesar obležal nezavesten. Obvezal ga je dr. Rus, potem pa so ga z avtomobilom odpeljali na njegov dom v Hrušico.
vSte-sm 4.
»DELAVSKA P O LI TI K A*
ktev. 86.
še o klerikalnem porazu v Trbovljah.
Trbovlje, 14. a,prila.
Krokodilove solze preliva »Slovenec« radi prvorazrednega funerala klerikalne stranke pri volitvah občinskega odbora v Trbovljah. Kriči na vse pretege in maha z rokami, češ, da so bile volitve tako v Delavsko zbornico kakor tudi v občinski z as to p v Trbovljah sama sleparija. In vse to zgolj radi tega, ker so jim socijalde-mokratje na letaku menda skrinjice zmešali. Nikakor ne morejo preboleti poraza, ki so ga doživeli in pravijo, da je klerikalna stranka edina, najbolj poštena stranka, ter da ji vsled tega pristoja ves občinski odbor, kljub temu, da so od zadnjih skupščinskih volitev do letošnjih občinskih nazadovali za 500 glasov. Pravijo, da je bila so-cijalnim demokratom tudi redukcija rudarskega delavstva pri volitvah dobrodošlo sredstvo. G. klerikalci, povejte raje, da je delavstvo v Trbovljah spoznalo judeževo delo klerikalne stranke in je zato ta stranka sedaj dobila tudi pošteno plačilo. Delavstvo je vedelo, da sta dva klerikalna prvaka člana upravnega sveta TZD, ki z ravnateljstvom družbe v Ljubljani delavcem delo in plačo reducirata, Kremžar in Gosar pa v Belgradu navidez intervenirata in interpelirata. Baš vsled tega so klerikalci v revirjih falirali in skrahirali.
To je vzrok, da so klerikalci izgubili sleherno zaupanje tako pri delavcih, kakor tudi pri obrtnikih in kmetih. Delavstvo jih je po delu spoznalo, in po delu sodilo.	Rudar.
Maribor.
Socijalna slika. Mariborska ekspozitura Del. zbornice išče telefonično inšpektorja dela, da čimprej pripravi pogajanja s poljčansko tvornico pohištva, 'kjer je izbruhnila stavka. Inšpektorja dela od nikoder ni, nihče se ne oglasi. Zadeva je nujna, ker grozi podjetnik delavcem z izprtjem in hoče najeti nove moči. Poverjenik ekspoziture gre osebno obiskat g. inšpektorja dela, ki je baš te dni neznano kam odšel. Na uradu roti edinega uradnika, naj on posreduje, da ne ostanejo delavci na cesti in tragika vseh tragik je hotela, da je mož izvlekel iz žepa telegram, glasom katerega je po 15-letem službovanju — sam brzojavno vpokojen in je tedaj saim na cesti! Kaj še, da bi
mogel pomagati stavkujočim delavcem. Taka je torej pri nas socijalna pravica. Sam minister je prikrajšal inšpekcijam dela zakonite prerogative, sedaj pa še mečejo ljudi na cesto, ki so pri tem zavodu najbolj potrebni.
Tudi pri deškem zavetišču je bila brzojavno reducirana učiteljica ga. Kožuhova. Občina je uvidela njeno potrebo in jo prevzela v svojo službo. Nesocijalna kakor je, je v socijalnosti našo vlado vendar prekosila.
Protestni shod mariborskih najemnikov. V nedeljo, 18. t. m. se vrši v Gotzovi dvorani velik protestni shod vseh mariborskih najemnikov. Shoda se udeleže tudi naše strokovne organizacije in opozarjamo najemnike in či-tatelje, da shodu prisostvujejo. Shod se prične od 9. uri dopoldne.
Verbost zopet v službi. Še vedno zaleže socijalistični protest in naše odločne besede. Dr. Leskovar pravi, da ne bo nikoli pozabil, kako saperment-sko so ga zdelali socijalisti pri razkrivanju stanovanjskih nečednosti v Židovski ulici in si ne želi več tako vročih občinskih sej, zato se je odločil Verbosta predlagati mestnemu svetu v zopetno nastavitev. Gospoda, ki je predlagal njegov odpust, dobro poznamo in si ga bomo ob priliki ogledali.
Komisije. Ne take, ki hodijo za državo v Pariz, ali pa občinske, ki bi rade šle v, Pariz kupovat avto - omnibuse, nego povsem resne komisije, sestavljene iz višjih funkcijonarjev mestne občine, si ogledujejo vse mesto in posvečajo Zlasti pažnjo raznim nehigijenič-nim smetiščem in gnojnim jamam, ki povzročajo nevarnost bolezni. Želimo, da gredo z vso brezobzirnostjo na delo in nastopajo strogo proti vsem onim hišnim gospodarjem, ki vkljub zvišani stanarini nimajo volje popravljati smetišč i. dr.
Prvi Maj bodo letos obhajali vsi uslužbenci mest. občine in mest. podjetij. Predlog so stavili socijalisti in je bil tudi sprejet. Bomo videli koliko jih bo ta praznik tudi res z nami obhajalo. Delavci so šli doslej še vedno z nami, le uradnikom še to doslej ni dišalo. Pri njih traja to nekaj dalje, pa prišlo bo!
V soboto pojde iz Maribora 44 delavskih pevcev od »Svobode« in »Froh-sinna« v Zagreb na veliki koncert delavskih pevskih društev.
Polovična vožnja v Zagreb. Prometno ministrstvo je dovlilo polovično. vožnjo za udeležence koncerta delavskih društev v Zagrebu.
Pismo iz mežiške doline. alkoholne pijače; na ta način so delavci primorani piti alkohol; kajti v to-polnici je težko vzdržati brez pijače. Toliko za danes, ako ne bo pomagalo drugič več.
Zopet nov korak k uspešnejšemu delu socijalističnih organizacij. Na velikonočni ponedeljek se je končnove-ljavno konštituiral v ČrniCDS, v katerem bodo sodelovale vse obstoječe gospodarske, strokovne, kulturne in politične organizacije. Izvolil se je upravni odbor iz štirih članov. Izvoljeni so bili soglasno sledeči sodrugi: Franc Dolinar, poslevodeči član; Filip Dolinar, zapisnikar ter odbornika: Filip Mlinar in Rudolf Burjak. Plenum sestoji iz dvajset odbornikov in sicer ima vsaka organizacija 5 zastopnikov v plenumu. Takoj po izvršeni volitvi je imel plenum daljšo sejo, na kateri se je razpravljalo o bodočih nalogah delavskega gibanja, ki ima prvo in najsvetejšo nalogo, ustvarjati enoten delavski pokret. Med drugim se je tudi mnogo debatiralo o delavskem tisku. .Soglasno mnenje je vladalo, da se naj zainteresirajo vse organizacije za sedanji dnevnik »Delavsko Politiko«, istega podpirajo in mu določajo daljno pot, tako da bo delavstvo imelo res po dolgem času list, na katerega bo s ponosom gledalo in ga bo moralo vpošte-vati vsa jugoslovanska javnost in tudi inozemstvo. Seveda je to samo predlog CDS v Črni, ki pa naj najde razumevanje tudi pri drugih podružnicah, ki se naj oglase k polemiki. V Črni smo mnenja, naj list izhaja 'brezpogojno dnevno. 'Nedeljske številke naj bi bile povečane in sicer tako, da bi prinašale strokovne, politične, kulturne ter gospodarske članke. S tem bi seveda odpadlo izdajanje tednika in tudi mesečno izhajanje »Konzumenta«, »Delavca« etc. Tako bi se znižali stroški v tiskarni, kakor tudi stroški pri na-ročevanju, ker bi se lahko naročali siromašnejši delavci tudi samo na nedeljsko številko. V slučaju, da bi se ta načrt uresničil, bi ravno nedeljske številke imele ogromno naklado. Mnenja smo, da bi se v tem smislu mnogo storilo za čim enotnejše sodelovanje vseh naših organizacij. Upamo, da se bo CDS v Ljubljani s tem našim predlogom resno bavil in podal svoje mnenje. O naših predlogih naj pa razmišljajo tudi ostale organizacije in svoje mnenje tudi izpovedo.
Upravni odbor CDS v Črni.
širite »Del. Politiko«!
Črna, 35. aprila.
Ni še dolgo od tega, kar smo pisali v »Delavski Politiki«, da se naj delavstvo zaveda svoje moči, katero ima v svojem tisku. Delavski razred kot naj-močejši konzument v državi ima ja pravico zahtevati od ljudi, ki žive od delavskih žuljev, da podpirajo delavsko časopisje.
Kaj pomeni gostilničar, če mu odrečete svoj obisk? Gostilno bo moral zapreti in1 prijeti za manuelno delo, ako ne bo imel prilike živeti od izkupička. Ako je dober delavski denar, naj bo dober tudi delavski tisk. Kadar ima delavec plačilni dan, vsakdo gleda, da bi izvabil od njega denar. Zato pa, koder kupujemo in kamor zahajamo, delavci, tam zahtevajmo tudi delavski list. Pokažimo hrbet vsem onim, ki ne čutijo potrebe, da je treba delavski tisk podpirati.
Sodruga Ivana Krajger v Žerjavu je zadela težka nesreča; eirkularna žaga mu je odrezala 3 prste, tako da bo odslej za vsako specijelno delo nesposoben. Omenjeni je bil priden delavec in vnet borec za socijalistično idejo. Najhujše pa je, ker ima precejšnjo družino in ga torej nesreča še tembolj zadene.
Bonba za obstanek ima dnevno svoje žrtve, zato se proletarec nahaja vedno v vojni, samo večina ljudi tega noče razumeti. Treba zasigurati žrtvam tudi dostojno življenje.
Nekaj besedi o treznostnem gibanju. Že dolgo smo opazovali, da 1? v malokaterih gostilnah, posebno v goratih krajih, poznajo brezalkoholne pijače. Če gost zahteva brezalkoholno pijačo, se še celo norčujejo iz njega, ne pa, da bi mu postregli. Kako naj delavstvo pride do napredka, če bo vedno iskalo rešitve in tolažbe v alkoholu in se ga celo navajalo k upi-janljivosti. Nam se zdi, da imamo pravico zahtevati od gostilničarjev, da istotako postrežejo svojim gostom z brezalkoholnimi pijačami, ne samo z žganjem, vinom in pivom. Če hočemo, da se dvigne delavstvo iz spanja, je naša prva dolžnost, da poučimo gostilničarje, da niso samo zato tukaj, da ljudi napeljujejo k pijanosti, ampak imajo predvsem nalogo svojim gostom postreči tudi ako niso prijatelji alkohola. Če morejo v mestih z vsem postreči svojim gostom, zakaj ne bi bilo mogoče to tudi pri nas. Imamo soda-vičarja, ki niti v lastni filijali nima, ( to je v kantini v Žerjavu, večkrat brez-
Špecerijska trgovina
»PRODUKCIJE«
V Ljulfjani, TržaSha c.
se priporoča!
Cedi zmerni! Blrg; pm vrste!
197
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno iu povsod le »Produkcijo k'remo“ za čevlje. 130
Sirite Del. Politiko!
Makulaturni papir
se proda po 4 — Din za 1 kg Več se poizve v upravi lista.
108
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Charles D«cken»: Božična pesem v prozi' Lovro Kuhar: Povesti.
Abditus: Predhodniki današnjega socializma
in komunizma
M. Beer: Karl Marks, monografija. Zadružni koledar za leto 1926. ----------------------- „Pod	Lipo“»	družinski	mesečnik.
7	Narcčn se.
Zadružna založba v Ljubljani, iMsandrova cesta 5.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
S
t
KRUM
iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je
II najboljši.
%
I
Zahtevajte ga v \saki prodajalni!
V
40
J
Konzumno društvo za Slovenijo
registrovaua zadruga z omej. zav. v Ljubljani
sprejema
hranilne uloge
In Jih obrestuje po zelo ugodni obrestni
meri.
Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.
v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.