DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 25 CLEVELAND,-OHIO, SATURDAY MORNING, JANUARY 30TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Predsednik Hoover odločno proti podpori za Washington, 28. januarja. American Federation of Labor Zanimiva razprava v Parizu, ker je mož prodal ljubezen svoje žene Paris, 29. januarja. Pred pariškim kazenskim sodiščem' se je Se je danes oglasila potom svoje- zagovarjal te dni neki Ernest Sa predsednika William Greena Maure, ki je bil obtožen, da je m zahtevala, da kongres čimprej hotel prodati svojo ženo njene-resi predlog, da se določi podpo- mu ljubimcu za svoto 5,000 fran-! ra za ameriške brezposelne. kov. Maure je precej poznana V senatni zbornici se nahaja osebnost v pariškem modernem dva tedna predlog senatorjev svetu. Prvotno je zgledalo, kot La Follette in Costigan, in dolo- da bi on živel od dohodkoV raz-ca svoto $375,000,000 iz zvezne nih stav, pozneje se je pa izka-blagajne za prvo pomoč brezpo- zalo, da ga je vzdrževala njego-selnim. Wililam Grees je pove- va žena, kar ni bilo prej poznaval senatorjem, da je število no niti policiji, ki ima sicer' pov-krezposelnih v Zedinjenih drža- sod svoj nos. Med oboževalci zadnje čase narastlo na 8,- njegove žene se je nahajal tudi 300,000. neki mlad uradnik z imenom Senator La Follette je obljubil Deturmeyer, ki je vsak teden Predsedniku American Federa- j prihajal k svoji prijateljici, mi-of Labor, da bo njegov pred- j sleč, da ni poročena. Tem bolj pa glede; direktne podpore brez- ie bil mladi moški iznenaden, ko Poselniin iz zvezne blagajne pri-; ga je nekega dne ustavil pred gotovo najkasneje na vrsto pisarno neki moški, ki se mu je v Pondeljek. Predlog je bil stav- predstavil kot soprog njegove 'ien potem, ko so zastopniki do- prijateljice, ter mu brezobzirno '"'odelnih družb iz večjih ameri- povedal, da je silno užaljen radi s*ih mest pred senatom pričali, nezvestobe svoje žene, toda da ('a so privatni viri za podporo i je pripravljen ženo mu odstopi-'^zpcselnim skoro izčrpani. iti za 5000 frankov. Maure je še Med senatorji se je vršilo pri-1 pripomnil, da potrebuje ta de-V;'tno poskusno glasovanje, ki. nar za ločitev zakona, potem bi j lla.i pokaže, če bodo glasovali za pa delal Deturmeyer z ženo, kar Podlog, da se dovoli $375, 000,- 1 bi hotel. Ako pa mlafli uradnik direktne podpore brezposel- ne pristoji na to, bo razodel vso j iz zvezne blagajne. Videti j zadevo šefu njegove pisarne, ki Je> da bo predlog z veliko večino je bil zelo moralen. Deturmeyer sprejet, kakor hitro so rešen^ : je vzel. ponudbo in odredil šesta-Kotove formalnosti. nek drugi dan v neki kavarni, Vendar je precej republikan-1 kjer bo izročil denar. Toda ko fkih senatorjev v zbornici, ki so je Maure prišel v kavarno, ga je lz.lavili, da se bodo borili do dal Deturmeyer zapreti. Sodnik; ^rajnosti proti sprejetju pred- je včeraj obsodil lahkomiselnega j lcga. • Predsednik Hoover je dal soproga, ki je hotel prodati že-fslo, da se ne sme dati niti cen- no za 5,000 frankov, na štiri a iz zvezne blagajne za podpo- mesec zapora, dočim je ženo Kle-r° brezposelnim, in da mora ta mentino oprostil vsake krivde. P°-ie(}e tega predloga je še gotovo. Demokrati imajo malino .v poslanski zbornici, in lo Redka proslava župljani hrvatske župnije sv. Nikola, grkokatoliške izpovedi, Sangaj v plamenih. Japonci so pognani nazaj od Kitajcev. Rusija protestira v Mandžuriji. nišnici. Zapušča starše, in ,več orežja niti za Kitajce, niti za Ja-bratov in sester. , ponce, Kongresman Linthicum, Dne 15. januarja so našli v ki je načelnik odseka za tujezem-Verona, Penna., Geo. Jakovca, ske zadeve, je javno obtožil Ja-člana SNPJ., ustreljenega. Po-1 ponsko, da je prelomila slovesne jkojni je bil trgovec in dobro po- pogodbe in da ne nastopa pošte-jznan v bližini. Da je bil umor ali no napram Ameriki. Toda Ame-samomor, je še uganjka. rika bi nastopila resneje proti V Pittsburghu Pa. je umrl ro- Japonski le, ako bi slednja pro-iak John Keriti, doma iz Leskov-'glasila blokado mesta šangaj. ca pri Krškem. Tu zapušča se- Tedaj so prizadeti ameriški inte-stro in svaka, v starem kraju pa teši, dočim jih sedaj Japonska ženo. 4 I še spoštuje. Liga Narodov je Prvo slovensko podporno dru- \ sprejela resolucijo, da ne bo pri-štvo v Ameriki je brez dvoma znala nobenih pogodb, katere bi društvo sv. Jožefa št. 1 S. H. nastale kot posledica japonskega Zveze v Calumet, Mich., ki bo vpada v Kitajsko. letos slaviloi'zlati jubilej svojega -o- obstanka. Društvo je bilo usta-1 OsIeparjeRl kalin Neki moški je prišel včeraj c° bi edini nastopili, bi spravili ^ v *ratkem Pravih 50 Podlog skozi, ker bi jih podpi- letn*°.al1 zlatl J"blle-> sv°Jef ral« tudi nekaj progresivnih re-jivega župnika, c. g. Mak-Publikancev. Toda samo mala sa Rehca- Rev. Relic je prvi m Večina glede predloga ne zadostuje, ker je gotovo, da kakor lltro pride sprejeti predlog do predsednika, bo Hoover predlog vetiral. Načelnik demokratov v poganski zbornici in predsednik zbernice, Garner, še ni povedal bodo demokrati naredili. Pl'incipalno je rekel, da so de- edini hrvatski duhovnik v Ameriki, ki\ je doživel 50 letnico ma-šništva. Ni čuda, da se vsi cle-velandski Hrvati, pa tudi mnogo Slovencev, ki poznajo vrlega narodnega, župnika, pripravljajo na ogromno proslavo. Poklicani so vsi hrvatski duhovni vse | Amerike na proslavo, kakor tudi slovenski in ruski grkokatoli-ški. Na isto proslavo pride tudi m°krati za podporo, toda na vr-1 v. , , , „ „ st; n-n , , . ■ . ,., ■ •, skof grkckatohski, Rt. Rev. Ba- .le v zbornici tolikp nujnih .... . v . , , , , Ororii^ j • -ji a silije Takac, kakor tudi katoli-'lectlogov, da bi raje videl, da X1. .j. V.^ t____i. Prišel predlog za podporo po-^eje v sezoni na vrsto. Pa niti v senatu ne bodo sektorji mogli dobiti dvetretin-ske veČine za predlogo. Dočim ški škof Rt. Rev. Joseph Schrembs. Za dan proslave je cdlcčen Washingtonov rojstni dan, 22. februarja, v pondeljek. Isti dan bo svečana sv. maša v o_ , ... . cerkvi sv. Nikole, pozneje pa se ^demokratski senatorji in pet|vrf. sl.avnostni banket v obeh republikanskih, ki so P°K>Jfiv: Grdinovih dvorailah Za nada. nega mišljenja, pripravljeni ijne podrobnosti se oni, ki se za- šangaj, 30. januarja, ob 12:30 popoldne. Angleške, francoske, j ameriške in japonske čete v Šan-gaju so pripravljene braniti tu-jezemsko lastnino in življenja napram napadom razjarjenih Kitajcev. Dva angleška vojaka sta bila danes ranjena po kitajskih skritih strelcih. Kar naenkrat so začeli padati danes streli v mednarodno naselbino. Japonci so poslali Kitajcem ultimatum, da če se Kitajci ne umaknejo iz železniške postaje, da nastopijo vsi japonski zrakoplovi, ki bodo z bombami uničili kitajske bataljone. Do opoldne danes se poroča, da je bilo do 1,000 Kitajcev in Japoncev ubitih, in več tisoč ranjenih. En tisoč angleških vojakov je danes dospelo sem, tako da znaša angleška posadka 2,500 mož. šangaj, 30. januarja. Sem so testirala pri Japoncih glede za- nimajo, lahko obrnejo na tajnika odbora Mr. P. Popp, 2704 St. Clair Ave. dospele najboljše kitajske čete bivšega predsednika Kajšeka, in pred silnim napadom Kitajcev so se morali Japonci umakniti, dokler ne dobijo ojačenja. Ves kitajski del mesta je v plamenih. Kitajski poveljniki so izjavili, da bodo zapovedali streljati na tuj ezem.sk i oddelek mesta, ako Angleži in Amerikanci ne pregovorijo Japonce, da se umaknejo. Iz Manile se poroča, da je osem nadaljnih ameriških tor-pednih rušilcev dobilo povelje, da cdplove za onimi štirimi, ki so odpljuli včeraj v kitajske vode. Predsednik Hoover je imel včeraj s svojim kabinetom iz-vanredno sejo, pri kateri se je obravnavalo o krizi na Kitajskem. Hoover je izjavil, da sta ameriška in angleška vlada pro-1 celi fronti je skrajno napet. sedbe mednarodne naselbine v šangaju. Angleška vlada je nadalje vprašala Japonsko, kaj pravzaprav namerava v šangaj u. Obenem je bila povabljena francoska in laška vlada, da stavijo isto New Yorku. vprašanje pri japonski vladi. _0_ Iz Moskve se poroča, da je Ru- Železniške plaČe novljeno leta 1882, in je bilo j dvajset let samostojno. Letno zborovanje Slovenske j11 a dwm Joseph Tvrdzika, 2188 Narodne Podporne Jednote, kar W- 5th St- in Je rekel: "Da. vi se tiče glavnega odbora, se pri-!ste oni poštenjak, katerega so čne dne 4. februarja v jednotni nam priporočili. Naša želja je. dvorani na Lawndale Ave. v Chi- da razdelite v našem imenu $25,- cagi. Do 4. februarja je zadnji čas, da se vložijo zahteve za terjatve pri Frank Sakser State Bank v 000 med brezposelne v Cleve-landu." Tvrdziku se je razširilo srce in ves ponosen je bil. Neznanec pa nadaljuje: "Pripeljal vam bom človeka, ki je podedoval po stricu v Californiji j $25,000.. To baste razdelili med siromake. Seveda, vam bomo sija preprečila načrt Japoncev,; Chicago, 29. januarja. Vodi-!plačali za trud." Kalin Tvrdzik da bi slednji prepeljavali voja- jtelji železniških delavskih unij je šd na led. Na vogalu Detroit' ske čete preko Kitajske vzhodne ! naznanjajo, da je prišli« do spo- Ave. in 25. ceste se je srečal z železnice v Harbin, .železnica je,razuma z iastniki železnic glede drugim sleparjem ki pravi-skupna lastnina Kitajcev in Ru- ZIjižanja plač za 10 procentov.'-Da> znano nam da ste pošte-sov. Rusija je povedala Japon- Znižanje plač ostane v veljavi ni. Toda vseeno morate polo-ski, da morajo Kitajci najprvo,za eno leto. Po preteku enega jžiti $5000.00 varščine." Veselo dovoliti, da se smejo prevažat, ieta se Upeljejo zopet stare pla- je šel Tvrdzik v banko in dvig-•vojaske čete Kitajski načelnik;če, ne da bi se tekom prihodnjih nil $2500, potem pa vzel iz dru-železmskih straž v Harbinu je : 12 mesecev skušalo znižati plače. jge banke še $2500.i00. Denar je naprosil Ruse za vojaško pomoč , 2,000,000 železniških uslužben-! izrcčii gimpei sleparjem. In do-napram Japoncem. Položaj na eev je pri tem prizadetih. glasovati za podporo, pa je go tovo, da bo predsednik Hoover Predlog takoj vetiral, kakor hitro pride do njega. V tem slučaju mora bti vr- Strugglers ples ".len predlog obema zbornica- v petkovi "številki "Ameriške ria' ki morata o predlogu še en- j Domovine," na angleški shrani, *rat glasovati, in je predsedni- je bilo omenjeno, da stane vstopov veto uničen le, ako dobi L}na na pies, ki ga priredi dru-Predlog pri drugem glasovanju1 gtvo "Strugglers," v (sredo, 3. avetretinsko večino, kar se pa j februarja, v S. Del. Domu, 50 e bo zgodilo In to je vzrok, centov> V resnici je pa vstop-se o predlogu za podporo r;ina sam0. 35 centov, kar naj se blagovoljno upošteva! brezposelnim odlaša toliko časa, mislijo zagovorniki predlo-ga; da bodo dobili medtem več debil devet milijonov dolarjev Pristašev na svojo stran, in kon- iz zvezne blagajne, a mesto Chi-cno mogoče celo dvetretinsko ve- cago 18 milijonov. S tem bi bi-^no, ki bi bila dovolj velika, da : lo pomagano preko zime vsem oseka predsednikov veto. Ako brezposelnim, ki so podpore po-° predl°£ sprejet, bi Cleveland trebni. Družinski dogodek Muhasta, pa tudi radodarna štorklja se je oglasila pri Mrs. Nick Gračanin ravno ob času, ko je prišla Mrs. Gračanin iz Bay-Village, Ohio, na obisk k prijateljicam v Cleveland. V spomin je pustila brhko hčerko. Mati in princezinja sta zdravi. V družini Gračanin je že 10 otrok. Mrs. Gračanin je ena prvih članic podružnice št. 10 S.ž.Z. Ima šest hčerk, še dve, pa jih bo za eno podružnico. Prijateljice, ki bi rade pokramljale z Mrs. Gračanin, jo lahko obiščejo pri družini Glavan na 14112 Thames Ave. Bo prav vesela! "Poparji" pridejo Letna konvencija izdelovalcev mehke pijače v Ameriki se bo letos vršila novembra meseca v Cleveland u .Prišlo bo 5,000 delegatov. Avto rastava Dane's bo otvorjena velika avtomobilska razstava v Clevelan-du. 24 različnih narodnostnih skupin nastopi pri razstavi. In sicer v soboto: Rusi, Ukrajinci in Kitajci. V nedeljo Židi, Slovenci in Italijani. Nastop Slovencev je ob 9:15. V pondeljek: Irci, Čehi in Sirci. V torek: Ru-sini, Poljaki in Švicarji. V sredo: Nizozemci, Litvinci in Ogri. V četrtek: Škoti, Nemci in Slovaki. V petek: Romunci, Hrvati in Tirolci. Hrvati nastopijo ob 9:15. V soboto : Srbi, Angleži in Švedi. Nastopilo bo več kot 1,100 pevcev in pevk od posameznih narodnostnih skupin. Vsal^a skupina dobi posebno darilo za nastop. * 8,300,000 brezposelnih se nahaja danes v Ameriki. bil je paket, v katerem je bilo --$25,000. Doma odpre paket. V i Čist kot jagnje I njem so bili trije dolarski ban- Julius Finkle, brat republi-ikovci in sveženj časopisja, žalo-kanskega councilmana Hermana' stno je Kalin Tvrdznik korakal Finkle, je čist kot novorojenec, na policijsko postajo! Da, vsako ga zdravnik okopi je v vodi. ko minuto se rodi nov bedjik! Dokazalo se mu je sicer, da je I -— vlekel 200 procentov profita od Avto razstava stav in dirk, toda to v očeh re-! Tiketi za avto razstavo, pri Mlekarji v boju Pred Common Pleas sodnikom v Clevelandu se vrši te dni boj, 1 ki so; ga. naperili manjši mlekarji proti trustu za mleko. Trust hoče diktirati cene mleku, toda manjši mlekarji se ne podajo. Trust je hotel uničiti manjše j publikanske vlade ni greh. Fin-' kateri "nastopijo v" nedeljo tudi mlekarje s tem, da je dal nazna- kle je tudi' nadzornik cest in vle- j slovenski pevci od "Zarje" se niti, da ne bo več računal depo- če polno plačo, dasi dela le polo-!dobijo v trgovini Mrs. Kushlan žita za mlekarske steklenice, vične delo. To je le en slučaj se-'v S. N. Domu. Vstopnina je sa-Take steklenice veljajo mlekar-idanje republikanske uprave v! mo 50 centov, je 4 cente ena, in ker morajo mestu! .. manjši mlekarji računati za ste-; Sedaj za Millerja | DobVo p^nani Sfcieve-kiemce, ako nečejo zgubiti busi- John J. Elder, ki je vodil vo, land Mr. Jo3eph Smrekar> od_ nvno kampanjo za dr; Walza, se je izjavil, da bo deloval za izvo- nessa, je mislil trust, da bo s tem neodvisne mlekarje uničil. Sodnijska obravnava bo razčistila položaj. Radio koncert Opozarjamo na hrvatski radio koncert, jutri, od 4. do 5. ure popoldne potom radio postaje i WJAY v Clevelandu. pre lično slovensko trgovino z . J .. v .mesom in grocerijo na 17201 Mlllerja Prihodnjim zupa- Qrovewood Ave. Rojaku želimo mnogo uspeha v novem pod- nom. Walzovi glasovi bodo šli 95 procentno za Millerja. Trije milijoni Davčni urad v Clevelandu je tekom petih dni nabral $3,000,-000 v davkih. jetju. O Mestni uslužbenci cestne železnice v Seattle, Wash., bodo zaštrajkali. ^ I n AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 30TH, 1932 C< AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto S7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd, 1879. 83 No. 25, Sat., Jan. 30th, 1932 in velike vode sem prinesel, ne da bi se pri tem kaj potil. Jaz bi se ne upal kaj takega storiti. Bil sem tudi vesel, ko je Mr. Grdina rekel, da bo še enkrat sem prišel v West Park slike kazat in sicer v cerkveno dvorano. To bo v korist naše župnije in farne cerkve. Tem potom se mu v imenu društva Presv. Srca Jezusa št. 172 KSKJ prav lepo zahvaljujem za njegov trud in dobro voljo. Pozdravljam vas kot star naročnik tega lista in vam želim obilo uspeha in mnogo novih naročnikov. Westparčan. Pridobitev državljanskih pravic Cleveland (Newburg), O. — Lovci od Euclid Rifle kluba so nam zadnjo nedeljo zopet priredili prav lep večer, članice Good Time Hunting kluba so servira-le okusno večerjo, za katero je moral sam srnjak žrtvovati svoje mlado življenje, da je izpolnil veselje strastnim lovcem. Iz lovskih src je donela pesem po dvorani in na ustnicah slehernega je krožil vesel smehljaj, ko so izgovarjali te-le lepe besede: Štirje jagri, zgodaj vstali, svoje puške na ramo d j ali, pa je moral, je moral, jelenček dol past. Ob taki pesmici so lovci zelo navdušeni, da se ni čuditi, da nekaj newburskih lovcev še vedno poje okrog svojih domov, misleč, da se še vedno nahajajo v veseli družbi pri prijaznih Collimvoodčanih. Ravno sem premišljevala, da bi ne bilo napačno, če bi bili zopet kaj kmalu v tako veseli dru- II. Pristojbina za pridobitve državljanske pravice je pravzaprav neopravičena, razven, da je samo tolikšna, kot znašajo stroški vlade pri tem. In v resnici včasih niso računali ničesar, ali pa zelo malenkostno svoto ,*in tudi ni bilo po vseh državah enako. Zlasti do leta 1906 ni bilo nobene prave postave tozadevno. Svoje dni so sklicali tujezemce skupaj, so jih peljali na sodnijo in zaprisegli, pa so bili ameriški državljani, in pri tem so jih še pogostili s pijačo in cigarami. Kmalu potem so pa začeli računati. Navadno so bili ti računi za pridobitev državljanske pravice veliko višji na zveznih, kot na državnih sodnijah. Politikarji so mnogokrat odločevali, koliko naj se plača. Dolgo časa se je računalo od 20 centov do $1.25 za prvi papir, in od 50 centov do $3.00 za drugi papir. Zopet v nekaterih državah so pa računali $10.00 za ameriški papir. Šele leta 1906, ko se je vsa naturalizacijska postava spremenila, je kongres upeljal enotne pristojbine za vse državljanske listine. Odbor, ki je priporočil tozadevno postavo, je najprvd dognal, koliko stroškov ima vlada pri izdaji posameznega državljanskega papirja. Pronašli so, da bi se vladi izplačalo, ako računa $5.00, in sicer $1.00 za prvi papir in $4.00 za drugi papir. Pri tem je nastala velika debata v kongresu proti previsokim pristojbinam. Kongresman James je v letu 1906 govoril, da če hoče dober in pošten tujec v Ameriki postati j žbi, pa ne vem kedaj bo. Pa mi ameriški državljan, nikakor ni potrebno, da država od nje- pogled uide skozi okno in vidim pred hišo dva možaka, ki sta si krepko stisnila roke. Videti je bilo, da se že dolgo nista videla. Ker je bilo gorko vreme, je bilo okno nekoliko odprto- in tako sem lahko vjela njiju pogovor . "Kam pa greš, Matevž, tako hitro? če si bolj star, bolj si živahen," reče prvi. "Veš ka* ti povem, Polde, ti lahko tako rečeš, ki si sam, ali jaz moram pa kar hitro opraviti, kar mi žena naroči. Ravno sedaj je prišla cd seje in mi je začela narekovati, da si moram iti srajco kupit k Mr. Kužniku, ker se bom moral udeležiti slav-nosti desetletnice društva Kraljice Miru. Rekla je, da mi je vstopnico že kupila in če hočem ohraniti mir v hiši, se moram kar podati. Polde, kakšno društvo pa je to? šc nikdar nisem slišal o njem." "Matevž, to je žensko društvo, spadajoče k Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki je ena najboljših slovenskih organizacij, ki skrbi in zvesto podpira svoje člane." "Vidiš, kako ti je dobro, ker ti žena vse preskrbi, jaz sem pa od vseh zapuščen, nihče se ne briga zame. Saj pravim, vdovci smo res reveži." "Glej, glej, to je pa ravno prav, da si vdovec. V to društvo »padajo samo žene in kot mi je stara pravila, da je tam tudi dosti prav lepih in srčkanih vdov in deklet. Meni je že na- di ne bo obogatil. Večkrat si že rekel, da bi se oženil, pa se ti sitno zdi katero vprašat. Vidiš, sedaj je pa ravno prestopno lete, ko ima tudi ženski spol pravico do prve besede. Jaz sem tudi mojemu sinu ukazal, da se mora udeležiti te prireditve, ker je že v letih in pa boječ, da bi se seznanil z domačimi dekleti." "Matevž, tako sem navdušen, da' sem se kar za 20 let pomladil. Prav lepo se ti zahvalim za lepe besede in poduk." Ta pogovor je tudi mene spomnil, da moram obiskati članice radi stopnic. Torej bodite pripravljene. Prosi se, da vsaka naredi po svoji najboljši moči, da bo uspeh večji in boljši zabava in lepša slovesnost ob priliki desetletnice društva Kraljica Miru št. 24 SDZ. Pozdravi Mrs. Kic. ROBERTU BURNSU V SPOMIN 1759—1796 Pozdravljen, večnomladi pevec, Po širnem svetu vnema srca ki v pesmi krepki in preprosti tvoj spev ljubezni in zvestobe, slavil si škotsko domovino rodove male osrčuje, in klical narod svoj k prostosti! jim trosi up čez dedov grobe. Kjerkoli Škot po zemlji hodi, O blagor tebi, narod škotski, tvoj rojstni dan vesel praznuje, ki pevca v srce si sprejel, za tvoje pesmi dar te hvali, pred svetom ž njim se poveličal, pri tebi duša mu vasuje. pozabnosti se ž njim otel! Ivan Zorman. Ob proslavi rojstnega dne največjega škotskega pesnika Roberta Burnsa, ki uživa največji sloves tudi v svetovni literaturi, se spominjajo Škoti po vsem svetu svojega velikega moža z raznimi proslavami. To priznavanje naroda svojemu zaslužnemu možu je napotilo našega pesnika, g. Ivana Zormana, da Euclid, O.—V nedeljo večer, 31. januarja bo koncert V šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. pod vodstvom organistinje Miss Mary Yanchar. Koncert priredi skupina naših mladeničev in deklet, ki so se pred nekakimi šestimi meseci sami od sebe zbrali ter tako neutrudljivo delajo pri našem cerkvenem petju. Po koncertu bo igra in potem pa ples. Vstopnina je 35c! ker je čisti dobiček obljubljen za novi cerkveni kor, ki je bil pred kratkim prenovljen, se cenjeno občinstvo prijazno vabi, da nas po-seti na omenjeni večer. Udeležite se v velikem številu. Zagotovljen vam je večer poln zabave. Pozdrav vsem čitateljem. Frances Pire. je ustvaril to priobčeno pesem, katero izvanrednega. ro. Seveda, nam ni mogoče zagotoviti, da bodo vsi, ki se bodo priglasili, tudi gotovo podporo dobili, ker ljudje, ki to stvar raziskujejo, tudi o tem odločujejo. Vaša dolžnost pa je, da pravilno poročate, ker stvar je resna in vzame dobrega premisleka, da se stvar pravilno spravi v tek in na pravo mesto. Torej vsi, ki ste prizadeti, pa z veseljem priobčujemo, ker je nekaj naj bo da prosite pomoči ali pa tisti, ki potrebne javite, da ste previdni in poročate stvar pra vilno in tako kot je. Vsak slučaj je potem preiskan od omenjene dobrodelne organizacije in ako vidijo, da se je kaj zavijalo ali napačno poročalo, se sploh ne dobi podpore. Za Jug. progr. klub: A. Noč. ga zahteva za to velike svote denarja. Kajti nikdar ne boste izboljšali kvalitete onih, ki prosijo za državljanstvo z denarjem, ako nimajo že prej čistega in poštenega značaja. Je tisoče prositeljev za ameriško državljansko pravico, ki ne zmorejo visoke svote, toda so pošteni in zanesljivi, dočim marsikak nepoštenjak razpolaga z denarjem in lahko plača. Glasom poročila naturalizacijskega komisarja je uprava v letu 1929 prejela za državljanske papirje $191,911.88 več, kot jo je pa vse skupaj veljalo. Leta 1930, ko je bila upelja-na že nova postava s silno visokimi pristojbinami, je znaša! čisti dobiček že $1,648,101.71, ali .za 854 procentov več kot leto prej, in v letu 1931 pa znaša čisti dobiček malo manj kot dva milijona dolarjev. Na razpolago so še druge številke, ki kažejo, kako dela vlada velike dobičke na račun tujezemcev, ki prosijo za državljansko pravico. Od leta 1907 pa do leta 1930, ko je stopila nova postava v veljavo, je znašal čisti dobiček vlade pri deljenju državljanske pravice, svoto $1,098,926.37. V letih 1930 in 1931 pa je znesel čisti dobiček $3,629,135.34. Te številke so vzete iz uradnega zapisnika kongresnih sej in so torej zanesljive. Torej če se plača od strani prositelja za ameriško državljansko pravico gotova svota samo v namenu, da se pokrijejo stroški, tedaj je ta svota sedaj silno previsoka, naravnost oderuška, ker vlada služi milijone dolarjev pri tem. Ako pa so nastavili svoto le za privilegij, da postanete ameriški dr žavljan, tedaj je ta privilegij silno poceni in ameriška državljanska pravica ni dosti vredna. Senator Walsh je torej mnenja , da so tujezemci istega mnenja. Ogromna večina prosilcev za državljanstvo, je poštena In v resnici iz ljubezni do Amerike prosi državljanstvo. Zakaj torej ovirati takim ljudem pridobitev državljanstva? Vlada Zedinjenih držav nima tozadevno skoro nobenih stroškov, koristi pa dosti, ako i pridobi tisoče lojalnih državljanov, in znano je, da so na-turalizirani državljani v mnogih slučajih boljši in zvestejši kot pa tu rojeni Amerikanci! Sicer pa bo vlado najbrž izpodbodlo dejstvo, da, bo olajšala naturalizacijske določbe, da je namreč začelo število prosilcev za državljanske papirje padati. Leta 1929 se je priglasilo 280,654 prosilcev za prvi ameriški papir in 254,799 za drugi papir. V letu 1930 je bilo samo 62,138 prosilcev za prvi papir in 111,209 za drugi papir. Za leto 1931 številke [ročila, da se ne smem vsesti v še niso določene. Tekom zadnjih petindvajset let je dobilo j njih bližino, ampak da se mo-3,157,390 tujezemce ameriške držaljanske papirje. Iram vsesti ravno njej nasproti, da ne bom imel prilike kateri pomežkniti." "Ti veš, tvoje besede so me pa kar nekam pogrele okrog srca. ■+ Čeprav malo zaslužim, pa bom West Park, O. — Ne morem,moral biti vesel in mora prizna- tudi jaz s teboj. Si bom že pozabiti 17. januarja 1932, ko I ti ,da je bilo izvrstno in nekaj kako odtrgal pol dolarja. Saj smo bili vsi praznično oblečeni, zelo zanimivega. Seveda, vsa to ni vsak dan, toda ob (lesetlet- čiist Mr. Anton Grdini, ker se |nici se Jim mora častitati. Te je tako potrudil, da je vse tako!bom že prišel klicat, pa bova šla debro in natančno izvršil. skupaj." Prav imaš; tisti denar te tu- EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. » DOPISI Tudi jaz sfcm bil eden izmed tistih. In zakaj? Zato, ker smo bili na žegnanju, na Sejmih, na svatbah, na veselicah, na nabo- Ko sem gledal slike iz mile mirih. Torej vse naše misli in že-jše domovine ,mi je prišla nehote lje so bile v starem kraju, nam-1 na misel tinta prelepa pesem: reč tam, kjer nas danes ni. To j Poglej čez jezero, je bilo ob priliki, ko nam je Mr. dol čez gmajnico . . . Grdina kazal slike iz stare domovine. Euclid, O.—Prosim, g. urednik za malo prostora v Vašem cenjenem listu, da malo naznanim še onim članicam in vsemu občinstvu, ki jim stvar še ni znana, kaj vse bomo imeli pri fari sv. Kristine dne 7. februarja. G. urednik, kar še Vas povabim da pridete ,ne bo vam žal! Ta dan bomo praznovale petletnico Oltarnega, društva. Na to slavnost vabimo vsa sosednja Oltarna društva, ako jim je sploh mogoče priti. Prav vesele bi bile, ako bi jih bilo kaj iz Newburga, Clevelanda in Collinwooda, da bo več stvari na programu. Ker je cena k banketu 75c, se ne smete ustrašiti. So namreč štiri nagrade za isti tiket. Prva nagrada je krasna slika: zadnja večerja, vredna $10.00, ki jo je podaril Mr. Joseph Grdina v ta namen. Tudi ostali trije dobitki so jako lepi in koristni. Poleg tega bo pa še večerja in ples. Vse te dobrote vam bodo preskrbele članice, zato le pridite, ne bo vam žal. če bo le mogoče, bomo! imele tudi petje. Sestra Robert je obljubila, da bo prosila'in je še navduševala: "Le dajte pomagat, da bo nekaj posebnega." Ona je res kot ustvarjena za predsednico. Tako je navdušila članice, da so sklenile, da kljub slabim časom napravijo' banket. Zato prosim vse one, ki jim je kaj za napredek društvene blagajne in vse one članice, ki bolj malokrat pridete k seji, da ste pri našem skupnem petletnem praznovanju gotovo navzoče. Ob Ti, tata, tati, tatitarata še vedno mi zvoni po glavi nedeljski Jackie Zorčev orkester, ki je spravil našo lovsko večerjo, oziroma tiste, ki so se je udeležili v tako navdušenje, da nihče ni hotel iti domov. Dvorana ! je bila natlačeno polna in je bilo zelo nerodno za plesat takim, ket sem jaz, ki sem bolj pri ta nerodnih. Ob štirih zjutraj sem začel bolj ta poznane na kolenih prosit, naj vendar gredo domov, da se bom vsaj enkrat dobro zavrtel z mojo oJhano. Pa mislite, da me je kdo poslušal! Bilo je ravno tako, kot bi se obrnil v sod ohajčana in deklamiral po zdrav novi zastavi. To je bilo menda edini vzrok, da nekateri niso šli domov ves pondeljek; in še ves torek ne. Ne vem, ali naj bi povedal imena teh naših požrtvovalnih mož ali ne, ker so jako skromni in se neradi bahajo. Toliko pa povem, da me je v torek okrog petih po- f v kombinacija za pondeljkarje in torkarje. Streljali smo pa takole: Dolenc S............... 184 Gole ...................... 168 Marn .................... 121 Jazbec .................. 133 Leonardi .............. 160 Klaus .................... 154 Jerman ................ 141 Lesjak .................. 154 Satkovič .............. 122 Mlakar ................ 163 Hioffart i................ 151 ^Dolenc J............... 152 "Sober .................... 150 Močilnikar .......... 138 Sepic .................... 172 Mtfndel ................ 176 Bavetz .................. 156 Jerič .................... 137 -o- Zadnjič enkrat sem bil v Ma-disonu, da se na lastno grlo prepričam, če so res pridelali tako dobrega ohajčana, kot se baha-jajo tam okrog. No, reči moram, da je tak, da bi ga kar na špago privezal in gori pa doli po grlu vlekel, da bi bilo dlje časa luštno. S prijateljem-farmerjem sva ga počasi dihala in se pogovarjala: on je izpraševal o mestu, jaz pa o farmah, kar je razumljivo. "Zadnjič enkrat sem bil v Clevelandu in sem ostal tam čez noč v hotelu, ampak rečem ti, da nikdar več," reče med drugim farmer. "Kaj smo se ti pa tako zamerili? Saj so Clevelandčanje fajn ljudje, prijazni in postrežljivi. Morda si njih ravnanja nisi prav tolmačil ?" "Kaj si ne bom prav tolmačil! Rečem ti, da v cleveland-skih hotelih jaz že ne bom več spal." "Kaj bova cincala, kar povej, kaj se ti je prigodilo, potem se bo pa sodilo." "Orajt, kar dobro poslušaj. Torej oni dan sem šel po opravkih v tisto vaše slavno mesto : Cleveland. Imel sem čez dan dosti opravila in ker nisem mogel vsega opraviti tisti dan, sem sklenil, da ostanem tam čez noč. Imam tam sicer več znancev, toda ker nisem hotel nobenega j nadlegovati, sem šel iskat prenočišča v priličen hotel. Tekanje po mestu me je zelo utrudilo, zato sem kmalu zaspal Na-.enkrat me zbudi iz spanja močno trkanje na vrata. Nevoljen, < da mp ne puste spati, grem k vratom in jih odprem Tam je I stal hotelski sluga, ki mi reče. da je dospel zame velik zaboj, ki (čaka name spodaj v čakalnici. "Kaj me je treba radi tega budit i," rečem ves nevoljen. "Naj počaka zaboj spodaj; mi ga Za- V Avstriji mrgoli medna rodnih ogleduhov Dunaj, 29. januarja. Avstri- boste že zjutraj izročili." ja, ki meji na češko, Ogrsko, prem trdo vrata in grem zopet M*,M" in Jugoslavijo, je pre- v posteljo. Parkrat sem zaklel nad zarukanostjo mestnih škri-cev, ki človeka za prazen nič bu-de sredi noči iz spanja ,potem poldne poklical Tone Baraga in: , . , , .. . ... i • , ■ plavi jena po mednarodnih ogle- me vprašal, ce vem, kje da je. L, . . . . , ...... . v. • j . . , jduhih, ki se interesirajo za ob- /ldis jo, postajno, zdaj naj bom • , ,. , „ . . V j. , r. mejne utrdbe sosedov. Pred pa jaz njegova pestema! Re- , ,, . - , T * * - ti i i kratkim je pa prišel v Inomost m zonet trdno zasnim kel sem mu, da ne vem, ampak , . , J ?,.»'... . . ^v™ iruno zaspim. I neki francoski častnik, ki se je| «Toda zopet me zbudi močno ce hoče, bom poklical njegovo, , , , . .. ■ ------..... -r -i iv v, zanimal za laske utrdbe ob meji, „,.„+., Tončko, pa ga bo ze našla. • , , •• , Z, i ti Kanje na vrata, O o tisto na ne samo tiste I-" ^f'.VV",™ ^S?* tri" |tem ljudem, da"poštenega člove-u, o, tisio pa ne, samo tiste- ,e laški častniki, ki so Franco-' ga ne," je hitel Tone šel domov, pa ne vem. Če je pri-1 ze ko^k za korakom zasledova-! znjim ka ne puste spati ?' si mislim, ko ,. . , , . .... zopet kobacam iz postelje in je bil tudi naš novi predsednik, j^^meS ™ ^ 0dpirat ^ PrCd ^ ki je bil tako vesel lepega uspeha | Socialisti SO izžvižgali fa- ki * ^ ^ ^ nedeljske prireditve, da ni šel 72 ur spat. S tem je dosegel svetovni rekord in bo zapisan pri našem klubu z zlatimi črkami. Kako bo pa zapisan pri njegovi soprogi, mi pa ni znano. Torej v nedeljo smo se imeli prav dobro. Veseli gostje so nas posetili v obilnem številu, zlasti so se odrezali Newburča-ni, katerih je bilo nič manj kot 42 navzočih. Prav lepa hvala vsem, ki ste nas posetili in upa- devetih se zberemo k drugi sv. j rao, da ste se imeli veselo na maši ter odkorakamo s znaki v j naši zabavi, cerkev, kjer bo maša z blagoslo- J Tudi petja je bilo precej. Ko-vom- ' likor sem mogel hitro preraču- Prosim še vse one sestre, ka-1 nat, je nastopilo 27 mešanih tere imate tikete, da jih prinese- zborov in okrog 125 solistov, kar te gotovo na dan 7. februarja je za današnje razmere jako nazaj, ako jih ne boste prodale, častno. Po polnoči je nastopil mi pravi: šiste v Berlinu "Oprostite, tisti zaboj, o ka- Berlin, 29. januarja. Nemški : terem sem vam prej pravil, da socialisti so imeli v palači špor- je prišel na vas, ni vaš ampak ta ljudsko zborovanje naperje- nekoga drugega" no proti nemškim fašistom. 15,- «Da ni pravočasno odskočii, 000 oseb so je udeležilo zborova - bi bil tega človeka gotovo zada-nje. Socialisti so žvižgali, ko se!vji" je omenjalo ime Hitlerja in so veselo ploskali, ko se jim je dalo obljubo, da bo moč fašizma v Nemčiji razpadla. Dajte mi rdečih rož, pre- dno grem v smrt New York, 29. januarja. Ga-vino Demiar, ki je bil obsojen v ročljivo. smrt na električnem stolu, ker je umoril nekega zdravnika, je ^ izrazil kot zadnjo željo, predno Včeraj sem bral, da bo svet je šel v smrt, da mu prinesejo obstal najmanj še en trilijon let, k zadnji večerji šop — rdečih ne pa samo 15 bilijonov let, kot rož, kar so tudi storili. se je nedavno poročalo.—To je A Iz republikanskih krogov se govori, da bodo imeli slavnostno pojedino na županske volitve še pred volitvami Dobro, ampak demokratje jo -bodo imeli pa po volitvah, kar je tudi bolj pripo- Vsakemu povejte kaj vse bomo ] imeniten v vseh ozirih. , imele na programu, pa bo goto- j Dvorana je bila ozaljašana kot -o- JUGOSLOVANSKI PROGRESIVNI KLUB Toda glejte ,da jih ne bo treba pa ohajčan v solospevu, ki je žel nosit nazaj, ampak prodajte vse obilo priznanja, ker je bil res Postava O deportaciji je ->ako razveseljiva novica za nas preložena vse, menda ja! ^ Washington, 29. januarja. Na ^ zahtevo demokrata senatorja Finska je odpravila prohibi-King, je senat prenehal glede cijo. Najbolj prizadeti pri tem nove ostrejše deportacijske po-,so poliemani, ki se bodo morali stave. Predlog bo šel nazaj v odslej zadovoljti samo s svojo odsek, in bo vzelo mesece, pred- navadno plačo. vo vsak kupil tiket. vsem, * Terezija Ztlcšar, tajnica. Euclid, O.-—Dolgo smo vam Ako je so kakšna naselbina, ki dali mir, sedaj pa, ko so se stva- Rečem, da je bilo vse še ni videla slik iz starega kraja, ri malo predrugačile, se bomo izvrstno. Neka oseba je celo vi-j naj vprašajo Mr. Anton Grdina. j pa zopet oglasili, da ne boste mi-dela na slikah svojega očeta in du vam bo prišel slike pokazat, i slili, da smo pomrli ali da nas sestro, svojo rojstno vasico in j Prepričan sem, da boste veseli, i jc depresija pomorila. Sicer ne celo svojo rojstno hišico in svo- j kakor sem bil jaz. Toliko pa mo-1 manjka dosti, da bi nas zadavijo nekdanje znance in pri j ate- tam reči, daje Mr. Grdina stra-jla, morda nas bo pa še, predno lje. Kdor se je udeležil, vsak jeišno močan, da je hribe in doline jo bo konec. Predzadnji petek smo imeli sejo našega Jugoslovanskega progresivnega kluba. Prišlo je Pozdrav j še nikdar poprej, za kar gre vsa čast našim članom, članice od Good Time Hunting kluba so napravile pod pokroviteljstvom Mrs. Hočevar fino večerjo za kar se jim lepo zahvaljujemo. V torek večer so se zbrali člani k streljanju. Prišli sicer niso vsi, ker so bili nekateri tam več važnih zadev na površje, t še od nedelje, kar je jako pamet-Tako nam je bilo poročano od no, da se kar na mestu počaka Associated Charities, da tudi streljanja, da se ne pozabi, čla-naš klub lahko sprejme imen;, i nice Good Time Hunting kluba najpotrebnejših in jih predloži so napravile izvrsten "ajmoht" omenjeni organizaciji za podpo- 2 ohajčanom, kar je izvrstna no pride zopet na vrsto. A V Ljubljani so imeli živinsko razstavo. Vodstvo razstave je izdalo tiskane programe, na katerih je bilo citati sledeči program : Ob devetih prihod živine. Ob desetih prihod častnih go- ^ FRANK ARKO, zastopnik || istoV- 1 DOBER PREMOG! (®) Točna postrežba! ® The Ilill Coal Co. © mi MARQUETTE KI). Stari Cimparmanovl prodori ^ IIEnilerson 67»* Ob dvanajstih skupno kosilo. JOHAN BOJER IZSELJENCI ROMAN bodo šli svoja pota. In naj tam preko morja še tako obogatijo — neprestano jih bo mučilo do-motežje. Vrni se, in spet moraš v svet, odpotuj, in spet hrepeniš nazaj. Kjerkoli si, boš slišal klic domače pokrajine, vabljivi klic vile iz globokih gora. Zunaj v svetu imaš domovino in tukaj imjaš domovino, v resnici pa si tujec tukaj in tam, tvoje pravo življenje je hrepenenje po tem, kar je daleč. Tvoja duša je kakor val, zmeraj nemiren, neprestano na poti. Ali se mu že ne toži po veliki farmi Kvidal, kjer ima v bližini sestre in brate in otroke? Ali ga ne čaka Bergitta tamkaj na pokopališču? Zdaj pa se kmalu vrne. On in mali Morten se bosta morala pač jutri pripraviti na pot. Spi in sanja. Ali je to pesem, ki se mu je končno posrečila? Vidi ženo, obdano od jutranje zarje, kako stopa preko sveta in seje, seje žito, ki bi ga potrebo-daleč se vidi " I"" *,Ilciaj 81JCl Imz,aj' BIWB JC vala za svojo lastno zemljo. Da, Deček se je prestrašijo se je !Wla 'TTl ^ ali je žito? Ne'to H0 ,judje' m,a" f*rec Pričel nenadoma slačiti. ana- In tak° Je Z mn0g!iHL- cli ljudje. In zdaj ve, kdo je ta In Potem je stal nag v solncu in Na-i se mladi ljudje navdušu- žena. t'Pal z nogami predse in stopal iej° danes za domovino — jutri j (Konec.) O da, seveda namerava. Da, morebiti ve, da je posestvo zdaj izpremenjeno v planino. Zadnja dva lastnika sta se le s težavo preživljala tamkaj. In tako se je dogodilo, da je neko veliko posestvo kupilo malo kmetijo in pošiljalo čez poletje tjakaj krave na pašo. Starec je sklonil glavo, kakor bi ga bil kdo udaril. Mali Morten in on sta hodila v solnčni toploti ob obali. Stari °če je obstal: "čuj, ali vidiš kako ženo v bližini?" "Ne, ne, nikogar ni tukaj." . . , . . . , "T« »r ■ , , . , , pojo valovi, se umikajo m spet ali ni tukaj pesek lep? . . . ' . . Kaino j • i i zaganjajo v breg, naprej m na- ^ajne, da ni nobenega kame- • , nja?" • b zaj, v neprestanem nemiru. "\u i. • v m i • • v i Spomni se onega krojača, ki se We ,stari oce. Tukaj je ču- . , , . , dnvi+r. i .l, • , , 'je sedemkrat vrnil domov in mo- uovito lep, svetlosiv pesek, ka- , . ' . kor daWL " ral zmeraj spet nazaj, sreča je | bila zmeraj na drugi strani oce- skali zadaj za hišami. Ve: globoko pod bregovi leži jezero, zdi se mu, da vidi s snegom pokrite vrhove onstran velikega fjorda na zahodu in sinje gore na severu. Z roko seže po grmu ,si utrga polno dlan listja in ga podu-ha. Spominja se nekega sinjega pomladnega večera, s kresovi krog in krog na vrhovih, nekega čolna na jezeru z dvema mladima dekletoma, Bergitto in Ano. čas beži. Mali Morten stoji nekoliko niže in gleda k staremu očetu. Glava z belimi lasmi in brado se ostro riše na nebu. Ne upa si ga ogovoriti, čakati mora in čakati, dokler starec ne preneha s tem. Ponoči pa leži veliki Morten ob odprtem oknu in premišlja o svoji usodi. Tam zunaj teko in »roti morju. Zabredel je v vo-| (dalje, vse dalje, se vrgal na K'avo v valove in izginil. Fantj ■ 1e Pričel kričati. "Stari oče, sta-r| °če!" Tedaj se je bela glava '^et pokazala, starec je pihal in — "rkal in se smejal: "Ne kriči,, Morda boste mislili, da še se-|ant. Saj se vendar smem še en-1 daj spim, ker sem zadnjič končal ravno pri tem. Bil sem preob- DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI J. J. Oman krat v življenju kopati v slani Vodi." Potem ju je nekega večera pe-Ja' hlapec v čolnu ven na mor-•le> na ribji lov. Kakšno veselje ložen z delom zadnji teden in kar nisem prišel do pisalnega stroja. Prve noči v Clevelandu ne fanta, k0 je nad čolnom vre-j bom pozabil. Koliko časa me je ScaJa jata galebov in je stari oče ; zibal spanec, ne vem: čudni ržal trnek in potegnil iz vode j vzkliki: "vraga boš ti! . . . tri n.bo> kakor bi bil ša zmeraj pra-'sto hudičev! . . . taužent hudi-I'1 ribič. To je bilo nekaj za ma- čev! ... pa te bom tudi tako e£a Mortena, o čemer bo lahko I udaru, da se boš, prmajkršen Pripovedoval, ko se bo vrnil vi duš . . . !" Misleč, da je Bog Prerijo. ' vedi koga, skočim iz postelje k Končno pa je pršiel dan, ko oknu pogledat, če bo vojska, ali sta so peljala gori na Kvidal. 1 kali. Tam na ogalu Glass Ave. £daj ni bilo tam nikogar, ki in Norwood je stalo troje mo- bi &a čakal. In kljub temu — ških, tik pod cestno svetilko. Zi- zdelo se mu je, kakor bi se peljal bali so se sem in tja, mahali z °niov. | rokami in grozno vpili. Govo- ^aslišal je znano šumenje j rili so vsi na enkrat, vsak je tr- » - JV ^ *» M " V OWlilVHJV u žalskega slapu. In začutil je, kako okno, da tam iščejo utehe bolečim srcem v nekem čudnem gr-čanju, ki so ga nazivali za petje, ali pa so se za kratek čas skregali in konečno stepli. Te izjeme so veliko škodovale na ogledu naselbini. Tuji narodi so nas sodili po tem, kar so videli okoli nas, ali med nami. Oni niso videli tisoče mirnih, poštenih in dobrih ljudi. Par kričačev po-vroči večjo pozornost, kakor pa sto mirnih in dobrih ljudi. Danes ko ni več priseljevanja, je v tem oziru bolje po vseh slovenskih naselbinah, dasi tudi ameriška mladina ni vselej vzorna. Prvič sem maševal v Clevelandu na sv. Treh Kraljev dan. Ne bom ga pozabil. Mraz je bi mučen, kakor sem bil tisto noč, Toda telesna utrujenost ne presega sreče, ki jo človek občuti v zavesti, da bodo vse te duše drugi dan v objemu Zveličarja srečne uživale mir, kakoršnega svet ne more dati. Tiste dni je za soboto vselej prišla tudi nedelja. No, dobro, tako je še dandanes. Nedelja je bila do takrat vse skozi tudi dan počitka. Kot farmar sem se je vselej veselil. Tako tudi kot lumberjack in fireman. Tudi v šoli nam je nedelja prinesla nekaj več prostih uric in smo se je veselili.. Ali sedaj je prišlo drugače. V nedeljo je bilo treba maševati dvakrat, ^pridigati dvakrat, in to slovensko. Takrat smo tudi za otroke imeli slovenske govore. Popoldne pa nauk in potem kak klic k bolniku in po vrhu dolg brevir. To delo je moja počasnost opravljala od jutra do poznega večera. Ne vem, kaj sem govoril, \ ko sem prvič stopil na prižnico pri sv. Vidu. Zapomnil sem si le to, da sem se hudo bal kritike. Spominjam se tudi, da mi je Father Ponikvar, ki je bil vedno dober in potrpežljiv z menoj kot novincem, narekal nekaj, nekaj i pa sem sam spravil skupaj. Mi-] slil sem reči, če sem res rekel, ne vem, mislil pa sem reči, da me veseli biti med njimi. To še danes lahko rečeni ,da sem se vse skozi počutil pri sv. Vidu zelo zadovoljnega in srečnega. staviti nekaj stolov, so se gnetli šolarji in učiteljice. Slovenska sestra Maneta je mislila, da ni vse prav, če ni imela vsaj sto otrok v razredu. Mogoče bo kdo rekel, da pretiravam, če rečem sto. Ne! Vprašajte one, ki' so takrat pohajali v prvi ali drugi razred, še del cerkve je bil od-grajen za šolo. Otrok je bilo, da se je vse trlo. In ko je šolski zvonec dal znamenje za prosti čas, se je usulo na stotine in stotine otrok iz prostorov, v katerih bi človek mislil, da bi eden pri drugem stoječi ne imeli prostora. Kje so sedaj vsi ti otro-! ci? Danes, ko so že odrasli in so šli v svet za kruhom, kje se borijo za življenje in kakšni so? Večkrat so mi na mislih. Ali so ostali zvesti naukom, katere so takrat dobivali v prid časnega in večnega življenja? Koliko teh je še zavednih Slovencev in Slovenk? Koliko jih še hodi po poti, ki je edino prava in ki pelje k Bogu? Ti'otroci, ki so bili prvi v moji skrbi, kje so? Dal j Bog, da so ostali dobri in pošte-1 ni! (Dalje prihodnji teden.) MALI OGLASI __ j Zanimiv ples V nedeljo, 7. februarja bo imel Slovenski demokratski klub ples v Grdinovi dvorani v počast Ray T. Millerju. Dva orkestra bosta igrala, namreč, The Arca-Tudi se spominjam, da sem ho- dian Melody Pilots in Trije Mu-tel reči, naj potrpijo z mojo slo-j šketirji. Lista "patronov" za ta venščino, ker nisem nikdar imel ples je do danes sledeča: John prilike pohajati v slovensko So-j Gornik, Frank J. Lausche, An-lo. če sem se tako izrazil, to si, ton Anžlovar, Jerry Knaus, Gr-bodo ljudje bolje zapomnili. Jaz idina & Sons, Grdina Hardware, vem le to, da sem se bal in niti j Norwood Floral Shoppe, Frank polovico tega nisem govoril, kar černe, Florian Zavasky, Beno sem poprej pripravil. Mislil sem nadalje povedati, da nisem prišel, kot koristolovec—takrat Leustig, Rudolph Novak, Joseph Pozelnik, Joseph Modic, Slap-nik & Sons, The A. Kresse Bldg. se je namreč po nekaterih listih Cq., Wm. J. Lausche, Anton F. očitalo duhovnikom, da so kori- Lučič, Joseph F. Menart in Jo- stolovci—ampak, sem prišel delovat za njih dobrobit, telesno zlasti duševno. Zanimal se bom posebno za mladino, katera mi je bila izročena od č. g. župnika. seph Stampfel. Vstopnice se dobijo pri Mrs; Kushlan v S. N. Domu. vi so ga griči, gozdovi, brego- dil, da se drugih dveh ne boji in da jih bo zmlatil. naravnost za s' ln travniki pričeli klicati. Ti! grozo. Hipno pa zamahne eden 1 JJ^š. Mi smo ti, in ti si mi. i proti svojemu tovarišu in steče .,11 ttko da ni vprašal fanta, kolikor mu je težka glava dala j 80 Poslopja siva ali prepleska- in so ga šibeče noge nesle proti j1?.' Ali ne — bolje je, da ne ve St. Clairju. Zadeti vojak je bil lllcesar o teh stvareh. očividno ranjen, toda le na ča- Na dvorišču pa začuti vonj sti, in ker je imel daljše noge, je ai'e orjaške jerebike, ki stoj; tovariša kmalu vjel, kakor sem 0(1 nekdaj tamkaj. In odslej ne sodil po klicu, ki se je razlegal Potrebuje več nikake pomoči. S po okolici: "Nikar me ne ubij! |''dnimi koraki gre proti veži. j nikar me ne ubij!" je kričal na ^JUka mu leže tako znano v ro- ves glas. Prestrašen sem stal ko, odpre in vstopi. Objame ga pri oknu in nisem vedel, ali naj lsti vonj po materi in domu ka- Naprodaj Tako nekako sem mislil govo-|je buffet, kabinet za posodo in lo, kot v Sibiriji. Cerkev sv. i riti in si vse napisal. Koliko od za kuhinjo, svetilka in drugo po-Vida je takrat imela kurjavo na tega sem res povedal, ne vem. hištvo. Vprašajte na 535 E. plin. In kdo ne ve, kako je bilo To pa vem, da mi je večkrat ti -1128th St. Tel. EDdie 4511-M. včasih s tem plinom. Čim bolj sti dan in še dolgo pozneje be- —■ • je bilo mraz, tem manj plina je seda v pridigi zastala, ker ,pi- Oianc d j bilo. sem vedel pravega izraza. Za- * odda, tri sobe, kopališče, klet Father Ponikvar mi je poka- klad slovenskih besedi je bil ta- ™e, podstrešje. Zelo pri-zal, kje je mašna obleka in po- ko skromen, da bi bil malone vse j fa™° ^ trebščine za oltar. Kakor vsak j na eno stran pisemskega papir- Sajte na 1113 E. 67th bt. Ubj novinec, sem bil tudi jaz zelo 1 ia napisal z veliki črkami. Več- j nekoč. "Dober dan." Tam stoji dekle in mede'ma-• Ponudi mu naj sede. Ampak Zakaj ne pride mati iz kamre? grem na pomoč, ali naj zbudim Father Ponikvarja, ali kaj mi je storiti. Ker se tretji del te čudne nočne trojice ni zmenil za ves ta krik, ampak je obrnil Nekaj časa sedi z zaprtimi oč- korake, godrnjaje nekaj sam pri j*1', se potaplja v spomine, vdi- sebi, v drugo smer, sem sklepal, "ava ta čudoviti vonj, ki ga tu-j da morda ni smrtne nevarnosti. Ji lastniki niso mogli pregnati. ! Vsekakor pa nisem mogel dolgo In tamkaj ob oknu je sedela v zaspati, ker me je malo vendar-«vojih zadnjih dneh mati — ka-'le vest pekla, da nisem šel pokor je pripovedovala Metta — in magat človeku, kateri je bil .le za vsakega svojih otrok, ki so morda res ubit. Moja vest je ^išli od nje tako daleč, tako da- bila potolažena šele drugo ju 'ee po svetu, izbrala po eno zvez - tro, ko sem ves dogodek pravil do na zahodnem nebu. In bržko- Father Ponikvarju in je ta kazal II e Je tako dolgo gledala z zvezde, tako malo zanimanja, da sem dokler se ni vdala v to, da je bilo i komaj vedel, da me posluša. Ko v«e tako, kakoi< je bilo. sem mu vso meni dozdevano Ali spet mora venkaj. Kar pu-' strašno zgodbo povedal, je mir »ti me, Morten — all misliš, da no odgovoril: "O, to ni nič. Nase ne spoznam tukaj ? ši kranjski fantje so se malo zla S trdnimi koraki gre proti sali. Tega se boste kmalu pri stranskim poslopjem, zavije vadli." Hvala Bogu, da le ni ^krog skednjev, tipa predse, kdo ubit, sem si mislil za tisto 'Brusni kamen — ah, kaj si tu- jutro. Pozneje se je to dogaja- kako se je mlejkarju vaj-: fuvne^ in klet za pranje. Vse . Prišla je sobota in je prine- gen zbrokov itd Danes se mi na novo papirano. Prav po nizala svoje posebno delo, spovedo-j ne zdi lepo. Takrat pa mi je j^j cenj. Na razpolago je tudi I vanje. Prvič bom stopil v spo- j dajalo poguma, da sem šel dalje, garaža. Vprašajte na 1097 E. vodnico. Veliko sm0 se učili gle-1 tudi z mojo raztrgano materin- 71st gt., suite No. 6. (25) de spovedovanja in razsojeva-1 ščino. Ko sem pa nekoč vprašal |-------—7----— | nja v spovednici. , Skrbelo me i zolskega dečka zakaj bratca ni j V najem je in bal sem se tega težavnega > v šolo in mi je ta brez ovinkov j t,e da opremljena soba, prosi, dela. V božjem imenu sem pri- f odgovoril: "hors ga je kiknu," vhod, porč. Dobi se tudi gara-čel in šlo je. Ko sem po večer- j sem se zasmejal ter popravil zniža. Vpraša se na 1086 E. 71s! nem'zaporu v ozki stanici prišel njim: "konj ga je brcnil." liva- St. (-c) 11a zrak, sem hvalil Boga, ki je i ležen sem šntklarčanom še da-dal tako moč in oblast ubogemu nes, da me niso strašili s prehu-človeku. Spbvedovanje, zlasti do kritiko. Ravno nasprotno, dolgo in nepretrgano spovedo- dajali so mi poguma. Spomi-vanje, je brezdvomno najtežja njam se, ko sva se prvič srečala delo duhovnikovo. Navzlic te- s sedanjim urednikom Ameri-mu pa ga ni opravila, ki bi mujške Domovine, da je rekel: "Vi prinesel toliko duhovne tolažbe!tako po domače poveste," mesto ^ in veselja in srčnega miru, ka- da je dejal: "tvoja slovenščina * kor ravno oproščevanje duš sa- je hostarska." Celo v cerkvi i tanovih spon. ! sem opazil, kako bi mi eden ali J Pri sv. Vidu '' « * I BARVANJE i avtomobilov Januar in februar si> zelo ** znižane tone: od S25 naprej. J Najfinejše delo in kakršno barvo 7-J .J Te izjeme so celi dan m del 110- ^ či previsele pri kaki "bari." Kojda bi bil kedaj od kakega dela ri šoli je bilo vse prenatlačeno!|| . 1 pa so bili opolnoči vsi prostori na farmi, ali pozneje pri maj-;slovenskega naraščaja. Po vseh'* tn' Cez nekaJ časa sedi na neki zaprti, so prišle pod farovško nah, ali v gozdu, kedaj tako iz-i kotih, kjer je blo le mogoče po ,v»mmwwtwwvwwwwwv DR. J. V. ŽUPNIK I zanesljiv zobozdravnik | § S I fylnoco Id «a istem mestu. St. Olair vog. 02. ccsle. Vlnnl samo n G2. ccslc. Knuusovo poslopje. 'mm (lOVOUI SLOVENSKO due me oil !>• *J. Nikdar še ni videl ženske ta-se je na klop ter oklenil Mary ko divje in oblastne. Lahno se Izorom. V dobro znanem glavnem stanu besedičijo o romanti kolena. Z divjimi, uprtimi očmi je gledal v neko točko na steni. Babi j al je s suhim, izžganim glasom. "Tam je, Mary. Vidim ga. Vidim, seržanta, kako piše. Pijače mu dajejo. Ali ga vidiš, Mary, s klobučkom, ki mu čepi na tilniku, kako narekuje svoje navedbe? Ali ga slišiš, kako jim, pravi moje ime? Ali ga slišiš?" Z obema rokama je potegnila njegovo glavo k sebi, da bi ji gledal v obraz, skušala mu je je nasmehnil. "Oprosti, ako žalim tvoja čustva," je rekel porogljivo. "Toda jaz sem preko tega, Pha! Vso deželo imam v tenki mreži in sem v skladu z zakonom, dokler ne najdejo česa določnega, po čemer bi mogli planiti. Vsem skupaj vam lahko osle kažem." Postal je divji in nadut. "Ti in tvoje patrijotske ideje! Motil sem se o tebi. Ne potrebujem te. Nikoli te nisem potreboval. Ali sli-šiš? Vsemu svetu kažem osle. Naj stori ta zavaljena svinja kar odvrniti srepeče oči od stene, to- hoče. še pred svitom mu bom da upiral se ji je. Oči so mu divje strmele v neko točko na steni. Zvijal se je. Nato je nenadoma vzdihnil, se okrenil proti nji in se nasmehnil. Bil je naraven, zdrav nasmeh. Oči so mu dobrovoljno plesale, kri puščal. Le pomni moje besede. Nikoli ne pride do policijske stražnice. Moja usoda je zoper njega. In— Prav tu se je razlegel stražnikov poziv. Gallagher je pri tej priči okamenel in prisluhnil. ko se je smehljal Groza ga je Nato. je potegnil pištolo in nekaj minila ter se umeknila hipni vesel osti. čutil se je razigranega kakor vinjena ženska. Nenadoma je objel Mary ter jo poljubil. Igrivo jo je ščegetal s prsti Po tilniku ter se ves čas smejal. Ona po se mu je hrope zvija- mrmraje odhitel v vežo. Dva moža, sta tekla po stopnicah.-Pr vi je strumno stopil k Gallagher ju ter udaril s petamiy Bil je majhen, droban mož s sokoljim očmi in dolgim, špičastim, krivim nosom. Nosil je ohlapen la. Izpustil jo je, se nehal sme- dežni plašč in kapo z rešetastim jati ter jo presenečen pogledal vzorcem. Bil je Billy Burton, za- "Ali sem te prestrasil, Mary ^ , varovalni agent> kapetan v rev0 je vrgel kar tako. Saj m mc, lucijonarski organizaciji. Gal-talca potrtost me večkrat obide. lagher mu je živahll0 segel v ro. Nič se ne plaši, ali si mislila, da ^ je pristavil s kratkim ' blaznim ? smehom. "O, saj zdaj si čisto dober, Dan. Ha, ha!" Poskusila se je smejati, da bi se osrčila, pa se ji je slabo obneslo. "Veseli me, da so te našli doma, Billy," je dejal. "Ti si mož ki ga potrebujem." Vedel je Burtona v stražnico ter mu nagloma raztolmačil položaj. Nato mu je razlagal ne "•Seveda sem, Mary. Zdrav k!- načrt- Razlagal mu ga je kot riba v vodi. Vse bo dobro. hladno in Podrobno, kakor da se Seveda bo. Nič se ne plaši. je že nekaj tednov z njim ukvar- Nastal je dolg molk. Sedela sta tesno skupaj in zrla v tla. Burton je poslušal, mežikal s "Povej mi, Dan," je zašepeta- drobnimi očmi, vohljal, si grize la Mary v zadregi, "ali si takrat nohte ter se igral v naprsnem kaj videl? Ko si gledal v steno? žepu s kopitom svoje avtomat- Ali si kaj videl? Povej mi, hitro, ske pištole. Na drugem koncu je Tukaj je tako plašno. Zdi se sedel na klopi Flynn z rdečo svil- mi, da je polno hudičev." "Prekleto," je hlastnil Gallagher. "Zakaj vlačiš spet te reči na dan, ko jih želim pozabiti? Hudiči! Hu! Hudiči!" no ruto okrog razbite čeljusti Sedel je negibno, tajinstveno za-globljen vase. Po vsej priliki se ni. zavedal svoje okolice, ker mu lje duh tičal v bogve kakšnem ne- Skočil je na noge in stopil ^Iva skončnem problemu. koraka naprej, si iztegnil s po- (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca v globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po kratki in trpljenjapolni bolezni, v starosti 49. let v Bogu za vedno zaspala naša ljubljena žena, mama, sestra, teta in stara mama AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 30TH, 1932 1» .............................I.... ..................I.*.,.,...—............................................ill IIIWllll I III I . !!■■■.! I ..IN- Cleveland, 0., 28. januarja, 1932. Ob bridki izgubi nepozabne žene in dobre mamice si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo za obilno poklonjeno cvetje na mrtvaški oder rajne. Krasni venci, izročeni rajni v zadnji pozdrav, so nam bili v veliko tolažbo in znak dokaza prijateljskega sočutja. Tem potom izrekamo našo zahvalo sledečim ustanovam, društvom, družinam in posameznikom: North American Trust Co., Klubu Slovenskih Groceristov in mesarjev, Društvu "Carniola Hive št 493, .L. O. T. M.." društvu "Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z.," podružnica "Slovenske ženske Zveze št. 14," klub "Ljubljana," Progresivni klub, La Salle Theatre, Cass Drug Store, Beach Brothers Bakery, Mr. in Mrs. V Penosa Jr., Mr. in Mrs. J. Pajk Jr., Mr. in Mrs. Kočevar, Mr. in Mrs. J. Fakul, Mr. in Mrs. Baeder, Mr. in Mrs. L. Kostanj-šek, Mr. in Mrs. Max Leonardi, Mr. in Mrs. August Svetek, Mr. in Mrs. R. čebron, Mr. in Mrs. Mike Telich, Mr. in Mrs. A. Hren, Mr. in Mrs. J. Mramor. Mr. in Mrs. E. Vodnik, Mr. in Mrs. F. Mramor, Mr. in Mrs: Stone. Mr. in Mrs. J. Jadrich, Mr. in Mrs. A. Lapuh, Mr. in Mrs. F. Sercelj, Mr. in Mrs. Strojin, Mr. in Mrs. A. Koren, Mr. in Mrs. Pičman, Mr, in Mrs. Marinčič, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. F. Jernejčič, Mr. in Mrs. Ben Johnson, Mr. in Mrs. Fr. čcrne. Sledeče družine: Podbarsec, Penosa, Petek, Jerman, Jelerčič, Maylin, Pajk, Merhar, Lunder, Srpan, A. Kaušek, Mary Pristov, F. Močilnikar, J. Breskvar, P. Usay, J. šetina, L. Hoffert, L. Starman, J. Plevnik, J. Klun, M. Pikš, J. Kromar, M. Zugel. Posamezniki: Dr. J. W. Mally, Mrs. Mally, Haffner & Co., Mary Lazar, John Bukovnik, R. in L. Arko. Henry Waleher, Frances Saletel, Ed. in James Marinčič, Joseph Marino, Rose Arh, John Cvetič, Kati Oblak, Mollie in Sophie Posr h, Karl Tieber, Sam Shainbart. Društvo "Sv. Cirila in Metoda" št. 191 KSKJ, Theursr Norton Prov. in J. H. Miller. Izraz naše iskrene zahvale naj prejmejo darovalci za svete maše, ki bodo darovane za pokojnico v raznih cerkvah. Obilni darovalci so nam dokazali, kako je bila rajna priljubljena in visoko cenjena. Njih darovi so nam v veliko zadoščenje in tolažbo po izgubi najdražjega bitja. Zahvalo naj prejmejo sledeče družine in posamezniki: J. Mestek, Feliks Surtz, družina Klaus, Josio Roitz, Anton Videnšek, Crist, Mandel ,Antonia Bradač, Rose Leo, A. Barbič, Margareta Mestek, M. Vidmar, Jos. Mersek, Mary Molk, Thom. Pavlič Chas. Vesel, R. Gregorich, Josip Kocjan, Toni Gcdec, Franc Modrijan, John Zallar, Frank Lah, Jos. Turk ,Mike Hrvatin, Frank Marn, Frank Butala, Jože Milavec, Janez Drganc, Josin Kuhar, Mrs. Jeršan, Avgust Cervan, Anton Slopko, Ignacij černe, Avgust Svetek, Josip Kastelic, Frank Rupert, A. Golič in Mrs. J. Svetek. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo za opravljene cerkvene pogrebne obrede v cerkvi Sv. Kristine Rev. Bombach, Rev. Sla je in Rev. Ponikvar. Na temu mestu se tudi lepo zahvaljujemo pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb. Iskrena hvala pevskemu društvu "Lira" za ginljivo zapeto žalostinko pred večerom pogreba rajne. V toplih besedah se najlepše zahvaljujemo za začeto poslovilno žalostinko v hiši žalosti ob dvigu rakve s pokojnico na potu k večnemu počitku, izbornemu kvartetu v osebah: Ivan Zorman, Rudolf Perdan, Primož Kogoj in Martin Rakar. Krasno in v srce globoko segajoče petje nam je bilo izraz roja kol jubnega sočutja. Dolžnost nas veže se tudi najlepše zahvaliti Mrs. Zugel j in Mrs. Ivanki Travnikar za izdatno brezplačno pomoč v času bolezni in smrti v tužni hiši nepozabne rajnke. Sprejmejo naj našo iskreno zahvalo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsi tisti, ki so nas tolažili ali nam storili kakšno dobroto ob času žalosti v hiši. Hvala vsem, ki so prišli rajno kropiti in tis Hm, ki so jo spremili k večnemu počitku v cerkev in na pokopališče. Končno, hvala vsem za vse, kar so napi dobrega storili v nikdar pozabljenih dnevih. Draga mi, nepozabna žena, dobra, in skrbne! mati, preselila si se za vedno od nas, Tvoje močno ljubeče družine ob času, ko bi lahko v miru uživala sadove svojega dela in trpljenja, ter nas zapustila same v globoki žalosti brez tolažbe. Tvoj grob, kup zemlje, nam je ostal edini prostor, kjer najdejo naše solze zadoščenje v utehi. Snivaj, draga mi žena in naša mama, spanje večnega v tuji zemlji in njena odeja, naj Ti bo lahka do svidenja nad zvezdami. y .. % t:** žalujoči ostali: ' -r FRANK VESEL, soprog, MIHAELA, poročena PENOSA, FRANCES, poročena PAJK, DOROTHY, KAROLJNA, hčere, FRANK in EDWARD, sinova. MIHAELA in DELORIS, sinahe. rojena, Jernejčič v Zagradcu pri žužemberku. Zapušča poleg žalujočega soproga in šestih otrok tukaj sestro, poročeno Kočevar in v starem kraju pa brata. Previdena z svetimi zakramenti je umrla, dne 2. januarja ob 6. uri zvečer, ter bila položena po cerkvenem obredu, dne 5. januarja ob 9. uri dopoldne na Kalvarijo pokonališče k večnemu počitku.