rovcnsifa Hraiina Še naši palerje. V zadnji številki smo napisali nekaj besed o naših palerjih, danes dodajemo, da je naša notica merila na vse palerje, ne samo na tiste, ki so bili lansko leto, In zlasti tudl na palerje, ki so na privatnih veieposestvih. Naši siromašni delavci bi vedell povedati marsikaj. — Letos bi tudi rad bil vsak paler v Nemčiji. In pri tem se godijo grde reči. če dobi kak delavec iz Nemčije pismo, da rabi 5—6 delavcev kak nemški gospodar, se ta delavec postavi že za palerja in si da drago plačati od delavcev, ki jih vzame s seboj. Plačuje se do 200 din in še več. Velja pač parola, kdor več da, pa ga vzamem s seboj. Tu bi morala oblast napraviti red in doseči, da se vse take pogodbe razveljavijo in se naj sprejemajo delavci le potom borze dela. Vse take palerje pa je treba kaznovati in jim ne dati dovoljenja za : •emstvo. Zakaj bi naši delavci naše delavce izžemali? Grdo je tako postopanje! »Olijevo« delajo. V naši krajini pridelajo kmetovalci precej bu. in sedaj se dela v naših mlinih iz bučnega semena olje. To je vse prav. A ni dobro, kar se godi v mlinih med čakanjem. V mlin se pošiljajo navadno mladi fantje in dekleta, oziroma skoraj še otroci in preplešejo cele noči in počenjajo tudi druge neumnosti, tako da se ve.krat pošteni ljudje zgražajo. PiSemo to zato, da starše opozorimo, da bodo bolj pazlli zlasti na svoje mlade hčerke. Hudič nikoli ne počiva. Naša dekleta v Nemdiji. Slučajno mi je prišlo v roke pismo nekega nemškega delodajalca, ki proai iz Jugoslavije, oziroma iz Prekmurja delavce, a odlofino zahteva, da naj bodo dekleta boljša, kot jih je imel lansko leto. Ko sem se zanimal za stvar, sem zvedel, da sta lansko leto pri tem Nemcu bili dve dekleti, ki sta vrgli zelo slabo luč na vsa naša prekmurska dekleta. Ko sta zvečer delo končali, sta šli na lov za nemškimi fanti. Hodili sta navadno čez polnoč in nista prihajali nitl domov spat. Gospodar — luteran — se je čudil takemu početju in je vedkrat spraševal, če je pri nas taka navada all so pa dekleta tako pokvarjena. Starši, natančneje se zanimajte, kako živijo v inozemstvu vaSl sinovi in hčere, da se vam ne bodo vračali domov pokvarjeni na telesu in duSi! Sv. Sebeščan. Trenutno je okrog 150 naših faranov v inozemstvu, najve. sezonskih delavcev če bo delo na raipolago, jih odide še najmanj 200. To je zelo "-liko, ko pa ima župnija le okrog tisoč vernikov, če ne štejemo 110 ciganov, 1 " ->a itak ne hoiijo na sezonsko delo. Veaelo je dejstvo, da si ti naši sezonci naročajo katoliške časopise, in sicer* zdaj največ »Slov. gospodarja«, ki jih stalno obve^ča o dogodkih v doma.i župniji. —¦ S pripravp.mi za zgraditev farnega doma smo že začeli. Te dni smo nakopali pesek in šoder, ki ga zvozimo še ta mesec na določeno rr-sto. Ljudje se zavedajo, da gradijo lasten dom, ki bc služil ne samo njim, ampak še poznim rodovom. Dom r~s b^ stal okrog 50.000 din in plačamo samo mizarja, tesarska dela, apno, cr-snt, strešno opeko in druge maler iti. Denarna plat nam bo delala seveda velike težave. Ljudje veliko delajo ir žitr, _ejo. Če nam bo Bog por.irjal, bomo koncem avguata dom že blagoslovili.