Štev. 29. V Ljubljani, dne 17. julija 1913. Leto XXVI. Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države 6 K), — Posamezne Številke se prodajajo 1 po 10 vinarjev. ————. S prilogama: ,Naš kmečki dom" m »Naša gospodinja". Spisi in dopisi sc poSiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije m in-Berati pa: UpravniStvu „Doinol|uba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — nekdaj in danes. Ob četrtem katoliškem sliodu si bomo dali račun, koliko smo napredovali od prvega katoliškega shoda, ki je zboroval leta 1892. Enoindvajset let ni veliko število v življenju narodov; za nas pa pomenja teh 21 let sila važno dobo. Novo življenje se je začelo v nji. Šele po prvem katoliškem shodu je stopilo naše ljudstvo na plan. Ljudstvo in njegov duhovnik sta bila prej prezi-rana in pehana v kot. Zdelo se je, da ima pravico govoriti v javnosti samo liberalna mestna gospoda. O duhovniku so vpili, da naj se umakne v cerkev, in naj tam govori; pa tudi tam.ga niso pustili pri miru, nego kadarkoli sc jc dotaknil kake reči, ki liberalcem ni bila všeč, so ga napadali tudi radi "dela v cerkvi. Po liberalnih zahtevah bi moral potemtakem molčati kot grob zunaj cerkve in v nji. Kmet je bil liberalcem neumen kmetavzar, ki se mu ne sme dati politična moč v roke, ki mu manjka izobrazbe in razuma za javno delo. Obrtnik po mestih je bil od liberalne gospode odvisen; zato je tudi delala ž njim na vso moč grdo; zavoljo koščka kruha je moral ž njo, obenem pa gledati, kako mu uničuje s podporo liberalne gospode veliki kapital njegov obstoj, kako piu podira temelj, na katerem stoji. Prav posebno je bil pa preziran dc-lavec. Najzaničljivejše priimke, naj-umazanejše psovke so letele od liberalne gospode na delavce in delavke; komaj da so jih še šteli med ljudi, na noben način pa ne med take, kakršni so sami, marveč med bitja nižje vrste. JVsalc poizkus delavskega stanu do boljših razmer so spremljali liberalci s krohotom in ga zatirali s silo. Delavske za- hteve, naj se jim dajo politične pravice, so se jim pa zdele naravnost neumne. Tu vmes je posvetil prvi katoliški shod leta 1892. Jasno se je videla iz njegovih posvetovanj in zborov ta-le velika resnica: Res je marsikaj slabega in hudega na Slovenskem. Država nam ne da, kar nam gre, ter nas v nekaterih pokrajinah naravnost zatira. To nam jemlje moč. Še hujši je pa liberalna nevarnost, ki žuga s strupom srcem in dušam, ki z ostudno gonjo proti duhovnikom in škofom seje nezaupanje in s tem polagoma mržnjo med ljudi in pripravlja tla za naravnostni boj proti veri, ki zdaj na vseh koncih in krajih bolj skrito in zavito bruha na dan: v časopisju, po knjigah, društvih, v politiki. Iludo je, da večina študiranih ljudi, ta-koimenovana inteligenca, stoji v nasprotnem taboru in podpira liberalstvo. Tudi mladi svet, ki študira na visokih šolah, je po večini zelo strupeno liberalen in se združuje že zdaj, da bi se kasneje mogel tem uspešnejše boriti proti cerkvi in veri. Tudi večina učiteljskega stanu je nasprotna in nagaja kjer more; vsaka liberalna reč ima v liberalnem učiteljstvu največjo zaslombo in najvnetejše razširjevalce. Hudo je dalje, da imajo liberalci politično moč v rokah po mestih in mnogih drugih občinah in tudi v kranjskem deželnem zboru, in da tudi v štajerskem in goriškem deželnem zboru sede po večini možje, ki so liberalnega duha. Konečno je pa ljudstvo revno; kmet propada in se izseljuje; delavstvu manjka za najpotrebnejše reči; obrt ne more 'nikamor naprej. Vse to je slabo in hudo, toda vendar ne obupajmo! Imamo še zaklad v ljudstvu, ki ga je treba vzdigniti, pa se bo vse obrnilo na boljše. Ta zaklad je živo versko prepričanje, je katoliška vera slovenskega ljudstva. Zavedimo se vsi moči, ki je v tem prepričanju in pojmo pogumno na delo zbirat, bojevat se, zidat, ustanavljat, branit, podirat sovražne trdnjave. Ta resnica je udarila v živo. Mnogim dobrim ljudem, ki prej niso vedeli, kod in kam, so padle mrene z oči, slabotnim je vzrastla moč, plašljivcem pogum, črnogledcem dobra volja in začelo se jc veselo delo na vseh plateh, ki je rodilo nešteto nepričakovano lepili sadov. Nihče ne more tajiti: Močnejši smo kot narod v gmotnem in duševnem oziru. Gospodarsko 'napreduj emo; izobrazba je danes mnogo večja mod nami; versko življenje se je poglobilo in razrastlo v vse vrsto našega naroda. Brez strahu smo za bodočnost, ker imamo ogromne čete mladine za seboj, ki razume, za kaj nam gre, in ki se žc v pomladi svojega življenja pripravlja za prihodnje delo in boj. Teh le dveh reči pa ne smemo pozabiti: Povsod smo tudi politično napredovali in tuje nasilstvo če ne že popolnoma premagali, pa vsaj znatno oslabili, samo na Koroškem divja še krivična nemška sila v zvezi z vlado in ne pusti Slovencem najpriprostejših pravic, [niti v ljudski šoli. Koroška reč je naša skupna reč in s skupnimi močmi moramo zdaj tem krepkejše na delo, da tudi tam priborimo vsaj mrvico svobode svojim bratom. — Pa skupno tudi skrbimo, da zagotovimo s v o j i m š t u-d i r a n i m sinovom kruha vsaj n a slovenskih tleh, ki ga jim zdaj vsled tuje sebičnosti pri raznih uradih tujec odjeda. Ti dve reči kalita naš napredek in škodujeta tudi katoliški misli. Okovi sta, ki tiščita ljudstvo, 1 da ne more še pokazati vse svoje močL Razbijmo ju! (pO Političen pregled filS 1________:-I BRATOMORNO KLANJE NA BALKANU. Pretekli teden je bil za balkanske narode jako važen, ker je prinesel odločitev v balkanski vojski. Kar ni skoraj nihče pričakoval, se je uresničilo. Bulgarska armada, ki je šla v boj z velikimi upi in nadami, da bo Srbe in Grke v par dneh porazila in pobila, je bila od Srbov in Grkov strahovito tepena in se vsa raztresena in pobita umika v divjem begu r.azaj proti Bulgariji. Boji med Srbi in Bulgari. Malo časa so se bili boji med Srbi in Bulgari, samo dobrili deset dni so se vršili boji, a so bili hudi in strašni. Na srbski strani se je borilo v Makedoniji blizu 120 tisoč mož, na bulgarski strani približno enako število. Najhujše je bilo v dolini reke Bregalnice pri Kočanah, pri Štipu in ob reki Vardarju pri Krivolaku. Skoro šest dni je bila bitka neodločena. Nazadnje so pa pritisnili Srbi z vso močjo in pognali Bulgare nazaj. Zavzeli so Kočane, Štip in Krivolak in zagnali bulgarsko vojsko blizu 60 kilometrov nazaj v dolino reke Strumnice do kraja Radovište in Popčevo. V vseh teh bitkah je padlo na srbski strani 40.000 Srbov in do 60.000 Bulgarov, Veliko jih je mrtvih, še več je ranjenih. V Belgradu leži že dozdaj 13.000 ranjencev. Šole, gledališča, bolnišnice, hoteli, barake, zasebne hiše, vse je polno ranjencev. Od vseh strani kličejo zdravnike v Belgrad, ker domači zdravniki ne zmorejo tolikega števila- ranjenih vojakov. Pravijo, da so vojaki večjidel ranjeni od bajonetov in da je nož igral glavno vlogo v teh bojih. O številu bulgarskih ranjencev in mrivih ne izvemo mnogo, ker Bulgari vse prikrivajo. V Bulgariji se namreč boje, da bi ljudstvo zvedelo za strašne boje in izgube, zato ne smejo listi ničesar pisati. Ko so Bulgari bitke pri Kočanah, Štipu in Krivolaku izgubili, so začeli bežati na planine, odkoder se pomikajo v neredu nazaj v domovino. Za seboj puščajo kano-ne, streljivo, mrliče, ranjence, hrano. Srbi sami so nabrali do 40 železniških vozov ranjencev. Zaplenili so veliko število voz s streljivom, več kanonov, pušk in drugih priprav za vojsko. Bojev pa še ni konec, ker Srbi neprenehoma svoje sovražnike zasledujejo in jim ne dajo počitka na begu. Med srbsko vojsko se odlikujejo posebno črnogorski vojaki, ki so med Srbe pomešani. Boji med Grki in Bulgari. Tudi Grki so se v tej vojski dobro obnesli in Bulgare nazaj potisnili. Bulgarska armada, ki je stala proti Grkom, je štela 40.000 mož, dočim je bilo Grkov gotovo še enkrat toliko, Grkom je načeloval v boju sam grški kralj Konstantin. Bulgari so bili premagani pri Nigriti, Kilkišu, Doi-ranu, Strumici in pri Seresu. Prišlo je tako daleč, da sta se srbska in grška armada združili in da vsak na eni strani Bulgare 21 nazaj potiska. Nevarnost za Bulgare je silno velika, in ni izključeno, da bo cela vojska v Makedoniji zajeta, ako ne bo ušla črez 2000 metrov visoke planine. Tudi grške izgube so silno velike. Grkov je padlo do 10.000 mož. V Solunu in Atenah leži na tisoče ranjenih vojakov. Poročevalci listov pravijo, da leže na bojnem polju v Makedoniji celi kupi mrli-čev, ker niso imeli vojaki časa mrličev pokopati. Cela polja so posuta z mrliči in na bojiščih vlada vsled smradu in gnjitja — kolera. Boji na srbsko-bulgarski meji. Hudi boji, toda manjšega pomena, so se vršili tudi na severu na stari srbsko-bulgarski meji. Bulgari so udarili na srbsko zemljo in vzeli Srbom nekaj manjših krajev in trdnjav. Polastili so se tudi trdnjave Knjaževac. Toda Srbi so jih kmalu zagnali nazaj na bulgarsko zemljo, tako da ni danes na srbski zemlji popolnoma nobenega bulgarskega vojaka, pač pa stoji skoro vsa srbska vojska na bulgarski zemlji. Rumuni in Turki. Poleg nesreče, ki je zadela Bulgare cd strani Srbov in Grkov, so se oglasili še Rumuni, ki nočejo, da bi postali Bulgari premočni, so zbrali svojo vojsko, udarili kar črez bulgarsko mejo in zasedli kos zemlje, ki se razprostira od Donave do Balčika pri Črnem morju. Bulgarska vlada ni postavila proti Rumunom nobenega vojaka v bran in je ukazala posadkam po teh krajih, naj se mirno udaio in odlože orožje. To so vojaki tudi storili. Navsezadnje so se še Turki oglasili. Ti zahtevajo, da se bulgarski vojaki, kakih 20.000 mož po številu, umaknejo takoj za meje Enos— Mtdia, katero so določili v konferenci v Londonu, drugače bodo sami posegli v boj. Bulgarija prosi za mir. Ko so videli Bulgari, da jim na vseh straneh slabo gre, so se skesali, da so začeli vojsko in prosijo za mir. Ministrski predsednik Danev je naprosil ruskega cara, naj posreduje v Belgradu in v Atenah, da se vojska konča in sklene mir. Ruska vlada je to storila in tako je upanje, da bo v par dneh sklenjen mir na bojišču. Srbi in Grki zahtevajo le, da se Bulgarija sama nanje obrne in obljubi, da bo zahteve Srbov in Grkov -sprejela in jih tudi držala. To bo Bulgarija seveda storila, ker ji sploh nič drugega ne kaže. Kdor je premagan, se mora pač ukloniti sili. Bulgari bodo seveda vsled te vojske hudo oškodovani. Nekaj zemlje bodo morali prepustiti Rumunom. Druge kraje, za katere so se borili proti Grkom in Srbom, ki so jih ti zasedli v boju s Turki, bodo pa morali tem prepustiti. Srbi bodo dobili najbrž Egri Palanko, Veles, Ohrido, Bitolj, Prilep, sploh vso zemljo na desnem bregu reke Bregalnice. Grki pa bodo dobili Floreno, Vodeno, Solun in najbrž zemljo nad Solunom do reke Strumnice. Mir se bo najbrže sklenil v Peter-burgu, kamor bodo šli grški, srbski', bolgarski in rumunski odposlanci. Bulgari upajo, da jim bo ruski car stal na strjni, tako da ne bodo preveč prikrajšani in da ne bodo preveč zemlje izgubili. Pobitost in nemiri na Bulgarskem. Na Bulgare so ti porazi silno vplivali. Vse je pobito in žalostno nad temi izgu- Grški general Sapuntzakis Bulgarski general Ivanov Rumunski prestoionasl. Ferdinanu Srbski višji poveljnik Putnik Bulo. pneralissimus Dimitrijev Bulo- vojni minister Savov Poveljniki na macedonskem bojišču. bami, na drugi strani pa vre v ljudstvu, ki išče sedaj tistega, ki je zakrivil to nesrečo. Ljudstvo dela odgovornega za le boje carja Ferdinanda, češ, da je ta v svoji čostiželjnosti in domišljavosti začel vojsko, ki se je tako nesrečno končala. Ferdinand pa pravi, da ni tega kriv, ampak da sta kriva ministrski predsednik Danev in pa vrhovni poveljnik Savov, ki sta ga za vojsko nagovarjala. Provzročiteljem te vej-ske, naj bo že ta ali oni, se ne bo posebno dobro godilo. Pravijo, da so vojaki, ki pridejo z bojišča demov, silno razdraženi in razkačeni in da si bodo ohladili jezo sedaj nad tistim, ki jih je pognal zoper Srbe in Grke v vojsko. Posebno dobri časi se Bulgariji za sedaj ne obetajo. Škoda tega dobrega in vztrajnega ljudstva, ki je padlo v to nesrečo. Že preje v turško-bulgarski vojski so izgubili do 30.000 mrtvih in sedaj pa se to ogromno število mladih mož, ki je padlo v boju. Pomisliti moramo, da je Bulgarov komaj blizu štiri milijone in da se bo škoda in izguba v vojski dolgo časa poznala. Zakaj so bili Bulgari premagani. Vsi listi sedaj modrujejo in razmišljajo vzroke bulgarskih porazov. Prva neumnost, ki so jo Bulgari napravili, je bila ta, da so sploh vojsko začeli. Namesto da bi šli skupaj s Srbi in Grki v Peterburg, da bi se na željo ruskega carja mirno pobotali, so segli po orožju. Bulgarski car Ferdinand je poslal ruskemu caru Nikolaju silno prevzetno pismo, v katerem pravi, da mu ni treba nobenega ruskega sodnika, ako se Srbi in Grki brezpogojno ne udajo. To je rusko vlado zelo užalostilo in zato je prepustila Bulgare svoji usodi. Potem so imeli Bulgari slabe državnike in svetovalce. Ko bi ti le količkaj premislili, da bodo imeli kar štiri nasprotnike proti sebi, in to bi lahko vedeli, bi nikdar vojske ne začeli. Tretjič niso imeli bulgarski vojaki prave korajže za to vojsko. Preganjati se celih osem mesecev po bojišču, brez pravega spanja, prave hrane in primernega počitka, vedno novi trudi in napori, to ni malenkost! In sedaj pa še enkrat v vojsko, in sicer proti tistim, s katerimi so se skupno borili proti Turkom. Srbi pripovedujejo, da bulgarski vjeti vojaki silno slabo izgledajo. Vsi so izmučeni in pregnani od naporov, bledi, slabo oblečeni in zanemarjeni. Vje*ti vojaki sami pripovedujejo, da niso šli radi v vojsko. Mnogo vojakov se je v bojni vrsti uprlo in tli hotelo streljati. Namesto v boj, so obrnili hrbet. Poleg tega niso imeli bulgarski vojaki dovolj živeža. Bili so zelo slabo oskrbovani in lačen vojak se ne bori rad. Bulgarski armadi je manjkalo zdravnikov, zdravil, bolniških strežnikov in drugih vojaških priprav, posebno streljiva. Vrh vsega tega so stali na zemlji, ki je za vojsko silno nepripravna. Večidelj so planine brez pravih prometnih zvez, brez dobrih cest in železnic. Preskrba s hrano je bila vsled tega silno težavna, še težje je bilo ranjence proč spravljati in jih odpeljati v bolnišnice. Pravijo, da je sila veliko ranjencev kar tako brez pomoči umrlo. Vse to napravi v vojaku hudo kri in mu vzame veselje do boja. Zraven tega niso imeli bulgarski generali pravega bojnega načrta. Generala Savova je car odstavil, general Fičev je obolel, armado proti Grkom so razdelili; polovico so pustili nasproti Grkom, polovico pa poslali na pomoč proti Srbom. In tako so bili na obeh straneh tepeni. Nasprotno so imeli Grki in Srbi veliko število svežih, čvrstih vojakov in dober bojni načrt, katerega je napravil zelo sloviti srbski general Putnik. Avstrija in vojska. Zelo klavrno vlogo so igrali v tej vojski naši državniki na Dunaju. Najprej so rekli: Balkanci naj se le stepo, mi jim ne bomo branili! Ruski car nima ničesar razsoditi, če se hočejo Balkanci tepsti. Na ta način so dajali Bulgarom korajžo. Bulgarski državniki so prišli celo na Dunaj, da se z nami pomenijo, kako in kaj. Začetkoma vojske so bili vsi dunajski listi na strani Bulgarov in prinašali izmišljena poročila o velikanskih bulgarskih zmagah. Lagali so, da se je kar kadilo. Ko se je pa začelo Bulgarom slabo goditi in so bili primorani prositi za roko ruskega carja Nikolaja, katero so preje odbili, so se pa naši državniki in listi kar naenkrat obrnili. Zdaj pa zmerjajo Bulgare, da niso nič vredni in da so slabi državniki, da so bili neumni, da so vojsko začeli, in tako naprej. Srbov preje niso mogli videti, zdaj pa kar naenkrat pravijo, da je najbolj pametno, da držimo s Srbi, ker so naši najbližji sosedi in da se moramo s sosedi vedno dobro razumeti, ker bo to za vse prav. Avstrijski državniki danes sami ne vedo, s kom bi sedaj držali. Z Bulgari ne gre, ker so se ti vrgli ruskemu carju v naročje, da jih reši. Z Rumuni spet ne gre, ker nas ti več ne marajo, odkar smo začeli Bulgare podpirati. S Srbi spet ne smemo vleči, ker bi se nam svet smejal, da smo se začeli družiti z ljudmi, ki smo jih imeli do včeraj še za največje sovražnike naše države. Še danes so zaprti po ječah ljudje, ki so vpili: »Živio Srbija!« In sedaj naj se zvežemo s Srbi? Na Dunaju vlada torej velika zmešnjava. Grof Berchtold, ki jo je napravil, prijema že za kljuko, da odrine. Avstrija potrebuje novega moža, ki bo imel težko nalogo, da se bomo mi in Balkanci zopet spravili in pošten mir sklenili! Bog daj! Deželnozborske volitve na Goriškem. Izid deželnozborskili volitev v splošni skupini na Goriškem je sledeči:- Kandidatje S. L. S. so dobili: Fon 8447 glasov, Grgič 8134, dr. Brecelj 5656 in Manfreda 2696 glasov. Dr. Brecelj je kandidat nove stru-je, Manfreda kandidat stare struje, Fon in Grgič sta pa skupna kandidata. Samostojni kandidatje oziroma liberalci so dobili: Kovač 5050 glasov, Miklavčič 4988 glasov in dr. Gregorin 4805 glasov. Socialni demokratje dr. Turna 1552, Vrčon 1516, Mozetič 1492 glasov. Absolutna večina bi znašala 7390 glasov. Potemtakem sta izvoljena skup-na kandidata S. L. S. Fon in Grgič. Kandidat stare struje Manfreda je propadel, kandidat nove struje dr. Brecelj pa pride z neodvisnim kandidatom županom Kovačem v Ajdovščini v ožja volitev. V ožji volitvi bodo odločevali glasovi stare struje, katerih je 2696. Tudi laško stran čakajo ožje volit* ve. Na laški strani so volili tako-le: Laški katoličani: Bugatto 6993, Fai-dutti 6652, Picinini 6675 glasov. Laški liberalci: Bombig 4234, Petta« rip 4172, Pinat 3908 glasov. Socialni demokratje: Callini 3029, Tonet 3043, Tuntar 2901 glas. Pri ožji volitvi med laškimi katoličani in liberalci bodo odločevali social-nodemokraški glasovi. Kako bodo volili, se ne ve. V mestu Gorica, ki voli v splošnem razredu skupno s furlansko stranjo, jo izpadla volitev sledeče: Laški liberalci 1760 do 1915 glasov, laški katoličani po 487, Slovenci od 964 do 978, socialisti po 244 glasov. Skupno so dobili Slovenci v laškem splošnem volilnem razredu do 1003 glasove, ki bodo tudi precej vplivali v ožji volitvi med laškimi katoličani in libe-ralci. Splošno tožijo, da se je ljudstvo volitev v zelo pičlem številu udeležilo. Po Krasu je volilo komaj 30 odstotkov vo-lilcev. Najdražje in najcenejše dežele. Če človek bere sto let stara poročila o ceni raznih živil, ki so bila najmanj trikrat do štirikrat cenejša ka-. kor so sedaj, se mu zdi, kakor da bi mislil na izgubljeni paradiž. No, eno tolažbo imamo pri tem, namreč to, da je drugod še slabše kakor pri nas. Najdražje dežele na svetu so: Transval v spodnji Afriki, Egipt v severni Afriki in pa Amerika. V Trans-valu kopljejo zlato. In ravno zlato je življenje tako podražilo, da je v tej deželi vsaka reč ravno trikrat dražja kakor pri nas. V Egiptu je pa vsako živilo dvakrat dražje kot pri nas. V Aleksandri j i se mora na primer v navadnem hotelu plačati za enkratno prenočišča v navadni sobi 24 kron. V Ameriki je cena živil po raznih deželah različna. V južni Ameriki, na primer v Buenos - Aires znašajo stroški za hrano ene družine približno toliko kakor pri nas. Nad vse draga so pa stanovanja in obleka. Vsi, ki žive v. Argentini]!, pišejo izseljencem, naj pri-neso s sabo kar mogoče veliko obleke, perila in pohištva, češ, da so te stvari neizrečeno drage. Kljub temu, da je na uvoz teh stvari iz Evrope naložena velika carina, se vendar zelo izplača, da se s seboj iz Evrope prinesejo. Kar se tiče Zedinjenih držav, je T vzhodnih deželah, posebno v New 31 Yorku, vse dražje kakor v zapadnih deželah. Obleka je sicer še precej poceni, a za nič. Čevlje nosijo po nekaterih krajih samo toliko časa, da se uma-žejo. Potem jih vržejo stran. Snažitev in poprava se ne plača, ker se hitro raztrgajo in ne stanejo veliko. Kdor dobi posla za 130 kron na mesec, je lahko vesel. Po poslih v Ameriki zelo vprašujejo, ker jih pogrešajo. Najemnina v New Yorku je trikrat večja kot pri nas. Živila so razen mesa in raznih konzerv tudi dražja. Na zahodu, posebno na deželi, se pa živi poceni. Stanovanja so jako nizka, ali posli so dragi. Plača posla na mcsec znaša najmanj 160 K. V začetku, ko še ni bilo izseljencev v te kraje, so bile plače neznansko visoke. V Kaliforniji je zaslužil navaden delavec po 5 kron na uro. Tesarji so dobili po 80 kron na dan. Sedaj se je seveda tudi tam vse spremenilo in preobrnilo. Najdražje življenje v Evropi je na Angleškem, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in Skandinaviji. Cenejše življenje je v takozvanih romanskih deželah, Franciji, Italiji, Španiji, na Portugalskem in na Ruskem. V Avstriji se je življenje, podražilo posebno v lotili 1901-1905 in 1910-1911. Živila so so dvignila za 30 odstotkov. Posebno draga so stanovanja na Dunaju. Stanovanje s tremi sobami stane 1200 do 1500 kron. V Švici in na Francoskem je obleka sicer dražja kot pri nas, a hrana je cenejša. Najcenejše življenje v Evropi je pa v Belgiji, Italiji in «a Španskem. V Italiji je meso, kruh, riž, mleko, olje in vino precej cenejše kakor pri nas. V velikih laških mestih kakor Milan, Genova, Rim so pa stanovanja zelo draga. Najvišja plača za poljske delavce so plačuje v vinskem kraju okoli Pije-monta na dan po 3 do i krone, med trgatvijo celo do 6 kron. V Kalabriji plačujejo pa poljske delavce silno nizko, komaj po 1 krono, nekatere celo po 80 Vinarjev na dan. Najcenejša dežela v Evropi je pa Španij a. Koštrunovo meso v Andaluziji ne stane kg niti eno krono. Kljub temu tožijo tudi tam, da je življenje postalo drago. ilMl Listek SBsBi ggglgf_ V deveti deželi. Iz angleščine po Ridcr Haggardu prevel I. M. (Dalje.) DVANAJSTO POGLAVJE. Kraljevski sestri. Čez kakih dvajset minut smo dospeli do vhoda v pristanišče, kjer je mrgolelo čolnov polnih ljudi, ki so nas prišli gledat. Opazili smo, da so bili vsi več ali manj iste polti in istega tipa. Reka je zdajci naredila ovinek in glas- no smo vzkliknili od začudenja, ko smo naenkrat zagledali pred seboj mesto, ki mu pravijo Milozis. V daljavi kakih petsto korakov od brega se je vzdigovala ogromna, strma granitna pečina, visoka gotovo kakih petsto čevljev in na vrhu tako prostorna, da je stalo na njej veliko, krasno poslopje, sezidano iz rdečega granita. Pozneje smo izvedeli, da ima na tem veličastnem prostoru svoj dom kraljica in njeno spremstvo. Na drugi strani se je pečina polagoma zniževala in na tem zložnem obronku se je razprostiralo mesto, ki je bilo tudi celo zidano iz granita, izvzemši eno poslopje, ki je stalo na nasprotnem koncu in bilo zidano iz lepega belega mramorja z, zlato kupolo na vrhu. Mesto je bilo zidano zelo pravilno; hiše so imelo, kolikor smo mogli videti, po eno poslopje, so stale posamič z vrtiči naokrog, kojih zelenje je prav dobro delo ocl rdečega granita skoraj utrujenim očem. Med hišami so držale ravno, pro-cej široke ceste. Toda največja krasota, skoraj bi rekli, čudež in slava mesta Milozis, je stala pred nami, neposredno pred našimi očmi, namreč prekrasno, velikansko stopnišče do palače vrh pečine, ki je bilo tako nekaj nenavadnega in čarobnega, da nam je skoraj pohajala sapa vsled samega občudovanja. Te čudovite stopnice je držal en sam orjaški mramornat oblok in cela velikanska zgradba je bila iz dragocenega mramorja, tako da lahko kratko rečem, da so bile te stopnice delo, na katerega bi smel biti vsak stavbenik ponosen, in to na eni strani zbok velikosti načrta, kakor tudi zaradi krasne in umetniško izvršitve posameznih delov na drugi strani. Štirikrat se jc bilo delo— tako smo pozneje izvedeli — ki so ga pričeli že davno, ponesrečilo in so napoldovrse-no pustili cela tri stoletja pri miru. Kar se je pojavil mlad umetnik po imenu Rademas, ki se je ponudil, da dovrši celo zgradbo. Ako se tudi njemu delo ponesreči, je bil pripravljen, da ga pahnejo v prepad, ki ga je nameraval premostiti, če pa se mu stvar posreči, bi dobil kraljevo hči za ženo. Za dovršitev dela so mu dali časa pet let, poleg tega pa neomejeno množino delavcev in materiala. Obok se mu je bil že trikrat sesul in tako je naposled izprevidcl, da tudi njemu ne bo sreča milej sa, kakor je bila njegovim predhodnikom; ves obupan je sklenil samemu sebi vzeti življenje. Tisto noč pa se mu je v sanjah prikazala lepa ženska in se ga z roko dotaknila na čelo, in tisti hip je zagledal pred seboj podobo dovršenega dela; videl je način, kako postaviti oblok, da bodo težkoče premagane. Prebudil se je in iznova pričel delo po novem načrtu ter ga naposled tudi v resnici dovršil, tako da je ravno zadnji dan dovoljenih mu petero let peljal kraljičino kot svojo nevesto po novih. Drekrasnih stopnicah v palačo. i Na podlagi pravic svoje žene je ta mož tekom časa postal kralj ter ustanovil sedanjo zuvendsko vladarsko hišo, ki se še dandanes imenuje »hiša stopnic«. Da ovekoveči svoje delo, je naredil tudi svoj kip, in sicer je vpi i. zoril oni trenutek, ko se mu prikaže ponoči ženska in se ga dotakne na čelo. Ta kip je postavil v veliki veži v palači in tamkaj sloji še dandanes. Take so tedaj te velike stopnice v mestu Milozis. Z našim velikim čolnom na vesla smo pripluli skoraj pod stopnice ter se naposled ustavili v iz-krcevališču. Tukaj jo stari gospod stopil na suho "ter namignil nam, naj storimo isto; ker nismo vedeli storiti nič boljšega in ker nas je zlasti mučila lakota, smo tudi obesili puške čez ramo in stopili iz čolna. Ko smo stopali na suho, je naš vodnik pri vsakem položil dveje prstov na usta v znak pozdrava ter se globoko priklonil, istočasno pa jc velel množici, ki se je gnetla okrog nas, naj se umakne. Poslednja je zapustila čoln deklo, ki smo jo bili rešili iz vode in ki jo je njen spremljevalec žo čakal na suhem. Pred odhodom mi je poljubila roko, menda v znamenje hvaležnosti, ker som jo bil rešil divjega povodnega konja. Dozdevalo se mi jc, da se je bila sedaj otresla vsakega strahu pred nami ter ni prav nič hitela, da bi zopot prišla do svojega prejšnjega tovariša. V trenotku pa, ko se je pripravljala, da bo Tomiču poljubila roko, je pristopil mladenič ter jo odpeljal. Kakor hilro smo bili na suhem, je nekaj mož, ki so veslali veliki čoln, pobralo naše maloštevilne stvari in se napotilo z njimi po prekrasnih stopnicah navzgor; naš vodnik pa nam je hotel menda z različnimi znamenji dokazati, da se nam ni treba bati za prtljago, češ, da bo vso na varnem. Mi nismo krenili po stopnicah, ampak na desno in stopili v majhno hišo. Stopiv-ši notri, smo našli v precej veliki .sobi leseno mizo, ki je bila pogrnjena za nas. Vodnik nam je namignil, naj sedemo, kar smo tudi storili in se pošteno poslužili okusno pripravljenih jedil- (Dalje.) Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) »Saperlot,« zagodrnja stari vojak, ko je bil zopet na prostem, »šestnajst let že služim Napoleona in sem marsikaj že prestal v Egiptu in v sirskih peščenih puščavah, a vse to je bila pravzaprav igrača v primeri s tem, kakor nas sedaj Bog tepe, sedaj v teh grozovitih snežnih zametih. Trdo življenje mora imeti tisti, ki bo prišel še živ v domovino!« »Tudi jaz sem podobnih misli,« sem skušal pomiriti tovariša, »toda sedaj nimava časa za podobna razmišljeva- nja; poglejva, morda prideva po levi strani lažje naprej.« Pikart je potegnil iz puške nabijal-no palico in začel meriti debelost snega na raznih mestih, a povsod je bilo enako globoko. Ni nama preostajalo drugega, kakor da poskusiva prebresti sneg na onem mestu, kjer se je bil Pikart pogreznil. Načrt sc je nama posrečil; sicer je šlo bolj težko, a nazadnje je šlo vendar. Na pol pota proti gozdu sva prišla do globeli, ki je bila podobna oni, v kateri sva prenočevala. Ne meneč se mnogo za nevarnosti, sva jo prekoračila, a napor je bil tako velik. da sva se, prišedši na drugo stran, morala najprej nekoliko oddahniti, predno sva mogla naprej. Prišla sva do brega nekega jezera, ki je bilo pokrito z ledom. Korakala sva že nekaj časa ob jezeru dalje, kar mi da Pikart z roko neko znamenje in obstane, oko neprestano vprto na eno točko. Začuden ga pogledam; on pa položi prst na usta, me prime za rokav in me vleče za majhno smrekovo goščo. Ko sva bila na varnem, ga vprašam tiho: »Kaj pa je?« Sedaj mi pokaže z roko in mi poše-peta: »Glej, prijatelj, tam-le dim ognja, brezdvomno iz ruskega taborišča.« Pikart je imel prav, kajti veter je res podil nad snegom tanke oblačke dima. »Morda so pa to naši in se nama ni treba bati,« pripomnim jaz. »Mogoče bi bilo; a prav tako, ali še bolj je verjetno, da jo to sovražni ogenj, zato morava biti pozorna.« Pri teh besedah je stopil Pikart zopet naprej in stopala sva varno tik ob robu gozda dalje, on pred menoj, jaz za njim. Čez nekaj minut sva zopet obstala. Ne daleč od naju je stal za nekim grmom konj in glodal skorjo bližnje breze. Žival je bila brez sedla in brez uzde, iz česar sva sklepala, da je bil konj morda ranjen in potem puščen nemili usodi. Ko sva prišla bližje, naju je takoj začutil, kajti dvignil jc glavo in za-rezgetal; nato pa jc začel počasi stopati proti nama, in ko smo bili skupaj, je začel vohati Pikarta kakor starega znanca. Midva si nisva upala niti ganiti se niti govoriti. Konj pa nikakor ni hotel od naju; nasprotno, Pikartova kosmata kapa ga je tako zanimala, da jo je prav po domače začel obirati kakor bi imel pred seboj šop sena. Najraje bi se bil naglas zasmejal, ko sem videl, kako se je Pikartu krcmžil obraz, ko mu je konj vlekel z glave njegovo kapo, pa si ni upal braniti se, ker se je bal, da ne bi s tem povzročil šuma m ropota. Navsezadnje sva opazila, da je bila ta zaupljiva konjska mrha ranjena, in sicer v prsa. To naju je precej pomirilo, zato sva mu brez strahu priložila eno po grbi in ga odgnala, nato pa zopet z vso previdnostjo nadaljevala svojo pot. Tako sva kmalu dospela na majhno planoto, kjer sva našla več ugaslih pogorišč in mnogo mrtvih, že napol oglodanih konj. Po najini sodbi je moralo tukaj počivati do 200 mož, brez dvoma oni jezdeci, ki sva jih videla iti mimo globeli. Zdelo se je nama, da nama ne preti tukaj nobena nevarnost, zato sva najprej skrbno preiskala vso okolico, nato pa sklenila, da ostaneva tukaj nekaj časa in si pripraviva nekoliko skromnega kosilca. Pikart mi je snel s hrbta kotel, vendar pa dvomljivo zmajal z glavo, ko je sedaj pri belem dnevu videl, kakšno je stanje te posode. Vendar stara buča si je kmalu pomagala iz zadrege. Vzel je svojo sekiro, posekal sred-njedebelo smrečico tako, da je molel štor še poldrugi čevelj iz zemlje in tako služil kot nakovalo, in nato je odsekal še drugi kos enake dolgosti kot bet. Tega je na koncu ovil s cunjo, da bi pri nabijanju ne povzročil ropota. Ko je bil gotov s pripravami, se je polotil dela in pri tem na moje veliko začudenje naenkrat začel prepevati veselo koračnico. Njegov mogočni glas je bobnel, kakor bi prihajal iz soda. Kdor je bil kje v bližini, ga je moral čuti. Ker sem se bal, da nama ne bi to privabilo kakih neljubih obiskovalcev, sem rekel Pikartu : »Prosim vas, ali je položaj, v katerem se nahajava, primeren, da tako veselo prepevate, kakor bi sedeli na varnem pri polni mizi? Pomislite vendar, kje sva in kolikim nevarnostim sva izpostavljena.« Na te moje besede je odgovoril s tem, da je malomarno dvignil glavo, zaničljivo pokimal in pel mirno dalje. Ker sem jaz še neprestano godrnjal nad njegovo neprevidnostjo, je navsezadnje vendar nehal in mi potem kmalu s ponosom pokazal kotel, ki ga je bil v resnici izvrstno popravil, da je bil popolnoma poraben za najine namene. Napolnil ga je s snegom in postavil k ognju. Sneg je bil kmalu raztaljen in potem sva napolnila kotel z mesom, kolikor ga je šlo notri. Pikart jc vzel iz svojega telečnjaka robec, v katerem je imel na enem koncu zavitega nekoliko zdroba, na drugem pa pest soli. Meni so se že cedile sline pri misli, da bom zopet enkrat jedel juho, soljeno s pravo soljo, kajti že cele štiri tedne nisem poznal druge soli kakor smodnik. Pikart jc z veliko skrbnostjo vršil svoj kuharski posel in delal vse tako pravilno, kakor bi se bil že celo življenje vrtil samo po kuhinjah. Ker mu nisem mogel nikjer pomagati in sem bil neznosno truden, sem mu dejal, da hočem med tem časom, ko bo on kuhal, nekoliko zadremati, potem pride pa on na vrsto. Bil je s tem zadovoljen in mi obljubil, da bo ta čas poleg kuhanja tudi skrbno stra-žil in uredil najine puške, jaz naj pa lc mirno in brez skrbi zaspim. Legel sem torej in kmalu zaspal. Zbudil sem se, ko sem čutil, da me tovariš trese za rame. Se v polsnu sem Cul njegove besede: »Hej, rojak! Lc po- konci, saj si spal dobri dve uri kakor bi te bil ubil; sedaj pridem jaz na vrsto!« To me je spravilo takoj na noge. Pikart je legel na moje mesto, jaz sem se pa pomaknil na njegovo; takoj je zaspal, jaz pa, kotel med koleni, sem jedel kakor sestradan volk. Nikdar v mojem življenju, niti prej niti pozneje, mi ni, kakor mislim, dišala in teknila kaka stvar tako kakor to kosilo. Ko sem bil pošteno privezal svojo dušo, sem vstal, da bi pazil na najino varnost. Komaj je preteklo kakih pet minut kar slišim, kako je ranjeni konj, ki naju ni hotel zapustiti in je zopet glodal ob drevju, naenkrat zarezgetal, na kar so mu odgovorili drugi konji, in naš konj jo je zopet ubral v smeri, iz katere so prihajali glasovi. Skrit za grmom sem zasledoval njegov tek in zagledal četo sovražnih konjenikov, ki je štela kakih dvajset mož in prihajala preko jezera. Pokličem hitro Pikarta, a ta je spal tako trdno, da sem ga moral potegniti za noge, preden je odprl oči. »No, kaj pa je vendar?« je zaren-tlačil nejevoljen, ker sem ga zdramil iz sladkega spanja. »Vstanite! Hitro! Ruski jezdeci so na jezeru!« »Vrag jih vzemi! Človeku niti ne pustijo, da bi dobro prebavil kosilo, ki ga je po dolgem času zopet dobil v svo> sestradani želodec!« »Tudi meni se je zdelo neprijetno, motiti vas v spanju, a ne gre drugače, ker se je bati, da krenejo naravnost pvoti nama.« »Seveda, v tem slučaju imaš prav, O, ta preklicana vojaška služba! Kje so grdobe, da jim posvetim, kakor se spodobi?« »Tam-le na oni strani, na desno.« Pogledal je v tej smeri, in prav V istem trenutku so se jezdeci ustavili, poskakali na tla in peljali konje na eno mesto in se postavili v krogu okrog njih. Tukaj so nekaj časa s sulicami tolkli po ledu. Iz tega sva sklepala, da so morali na tem mestu prejšnji večer izsekati v led luknjo, da so napojili konje in da je bilo sedaj na dotičnem kraju lahko prebiti tanko ledeno skorjo, ki se je bila čez noč naredila. Ko sva tako opazovala njihovo počenja-nje, se je naenkrat od nasprotne strani pojavilo zopet pet jezdecev, ki so jezdili v razdalji pol streljaja od nas. Zdelo so nama je, da je sedaj skrajni čas, da kar najhitrejše odrineva odtod. Bilo je morda okrog enajste ure in smela sva se nadejati, da bova, če bo šlo vse po sreči, do štirih, ko sc bo stemnilo, prehodila precejšnjo razdaljo. Po mojem mnenju niso bile naše čete več tako daleč ocl naju, ker so nas Rusi pričakovali ob Berezini in se je moralo tedaj prej zbrati vse na tem mestu. Pobrala sva tedaj vsak toliko mesa, kolikor sva ga mogla spraviti, in sklenila, držati se vedno gozdnega roba, ker vsled tega na eni strani nisva mogla tako hitro zaiti, na drugi stram pa sva se v slučaju nevarnosti lahko hitro skrila v grmovju. Tako sva stopala naprej, Pikart s telečnjakom na hrbtu, v katerem je bilo okrog 15 funtov surovega mesa, jaz obložen s kotlom, ki jc vseboval meso, ki sva ga bila skuhala za prve potrebe. ' (Dalje.) Dom in svet. Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 7. julija 1913: Deželni glavar je posredoval pri ministrstvih radi državnih podpor in državnega melioracijskega zaklada za vodne preskrbe na Kranjskem. Radi rešitve tega vprašanja se bo sklicala konferenca, h kateri bo tudi deželni odbor povabljen. — Izdela se načrt in proračun za preložitev okrajne ceste šmarjeta— Zbure. Odobri se zapisnik o odkupu sveta, ki se bo rabil za zgradbo mostu čez Raduljo v Cučjimlaki pri Mokronogu. — Za vodovod v Št. Lambertu se dovoli 30% deželni prispevek in naprosi za 40% državno podporo. — Predlogu Slovenske trgovske šole v zadevi nastanitve in predpriprav za dekliško trgovsko šolo se pritrdi. — Sklene se zavarovanje proti nezgodam gasilcev, ki so včlanjeni pri kaki od deželnega odbora priznani gasilski zvezi. Stanovanja za goste katoliškega shoda, ki bo v Ljubljani od 23. do 27. avgusta, nabira pripravljalni odbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak bralec in vsaka bral-ka »Domoljuba« v Ljubljani! Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovanjih dijake, ter takoj naznanite stanovanja in plačilne pogoje, ali je brezplačno ali pod kako ceno se odstopi, svojemu župnemu uradu, ali pa v osrednji pisarni Katoliškega shoda v »Ljudskem domu«, I. nadstropje na levo, vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne. Zadošča tudi dopisnica na osrednjo pisarno Katoliškega shoda. Šc enkrat prosimo: Storite vse, da bodo gostom ure, ki jih bodo preživeli v središču našega naroda, prijetne. V vsakem stanovanju se ob dobri volji d a dobiti nekoliko prostora za goste! Na sv. Višarje. Ljubljanska skupina tretjerednikov sv. Frančiška priredi skupno romanje na sv. Višarje s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane v petek, dne 25. julija t. 1., ponoči. Ker je to romanje prestavljeno na delavnik zaradi posebnih železniških razmer, se prosijo tisti, ki se ne- morejo udeležiti romanja v delavnik, naj takoj prineso ze kupljeni listek v samostan o. Frančiškanov v Ljubljani k vratarju, tam dobijo že plačani znesek nazaj. Sprejeti se ne more več nobeden, ker je število že izpolnjeno. Božjepotni izlet na Vrhniko priredi v nedelio. dne 20. julija, moška in fii mladeniška Marijina družba križevni ška v Ljubljani. Cerkveno opravilo bo v prijazni cerkvici sv. Trojice na hol-mu tik Vrhnike. Člani in somišljeniki -ter njih rodbine se uljudno vabijo. Za skupno leosilo bo poskrbljeno. Odhod z jutranjim vlakom ob pol osmih. Umrl je v Ljubljani g. dr. Franc Košmelj, c. kr. nadštabni zdravnik v pokoju. Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustil 8000 K. Kranjska deželna gasilska zveza. V Ljubljani se je ustanovila dne 13. julija nova deželna gasilska zveza. Dozdaj je priglasilo vstop v dež. gasilsko zvezo čez 100 gasilnih društev. Sprejetih je 82, in sicer: Ambrus, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Bloke, Brusnice, Bevke, Breznica, Brdo-Luko-vica, Cerknica, Cerklje pri Kranju, Črnuče, Črnomelj, Dobrava pri Bledu, Dobrova pri Ljubljani, Dobliče v Beli Krajini, Dolenja vas pri Cerknici, Dovje, Gameljne, Grosuplje, Gorje, Grmovlje, Hrušica na Gorenjskem, Horjulj, Idrija, Jesenice na Gorenjskem, Ježica, Komenda, Koroška Bela, Kandija, Kamna gorica, Kropa, Kamnik pri Preserju, Leše, Loški potok, Motnik, Mošnje, Mojstrana, Mavčiče, Nadgorica, Naklo pri Kranju, Podutik, Preska, Pirniče, Predoslje, Podpeč, Podkoren, Ponikve pri Trebnjem, Rašica, Rovte pri Logatcu, Ribno, Selca, Srednja vas v Bohinju, Stu-deno pri Postojni, Sorica, Stara Fužina, Strožice, Sv. Gregor, Stara Vrhnika, Stob, Št. Vid nad Ljubljano, Št. Rupert na Dol., Šl. Vid na Vipavskem, Št. Peter pri Novem mestu, Šmartno v Tuhinju, Tacen, Trzin, Trebelno, Vižmarje, Verd, Vodice, Vipava, Vinica, Valta vas, Vrhnika, Vrhpoije na Vipavskem, Zgornji Bernik, Zalog-Spodnji Kašelj, Zasip, Zgornji Tuhinj, Zgornji Kašelj, Žerovnica pri Cerknici, Žiri. -— Doneski društev se določijo: Za leto 1913. 10 vinarjev od člana, od leta 1914. nadalje pa letno za vsakega člana 20 vin. Določi se za člane nova obleka, in sicer po češko-poljskem vzorcu. Predno se nova obleka nabavi, se mora stara izrabiti. Barva nove obleke je temno-modra. Zveza bo izdajala »Gasilski Vestnik« in izda že za leto 1914. »Gasilski koledar«. Slovenski zdravniki v Srbiji. V Bcl-grad so se odpeljali ranjence zdravit sledeči slovenski zdravniki: Dr. Edo Šlajmor, dr. Ivan Oražen, dr. Mirko Čcrnič, dr. Anton Lavrič, dr. Jernej Demšar, dr. Virant in dr. Kučera. Vojaška vaja v narasli Dravi. Pet vojakov utonilo! Dne 10. julija dopoldne so imeli pionirski vojaki razstrelilno vajo na Dravi, ki je vsled zadnjega deževja silno narasla. Razstreliti so morali most, ki so ga pred nekaj dnevi postavili. Med razstrelilnimi deli je 10 pionirjev v dveh čolnih pod poveljstvom lajtnanta Macenkoviča lovilo še uporabni les ocl mostu. Ob desetih dopoldne se je en čoln prevrnil in pet pi-jomrjev z lajtnantom vred so padli v vodo. Lajtnant se je trudil, da bi rešil vojake, toda trudil se je zaman. Ko bi ne bila prišla pravočasno pomoč, bi bil utonil tudi on. Vseh pet pijonirjev je utonilo. Kljub neutrudljivemu iskanju niso dobili doslej še nobenega. Da reši- jo nekaj starega materijala, ki ni sko. raj za nobeno rabo več, pošiljajo voja" ke v tako nevarno delo ob visoki vodi Poročila sta se v Kimberlv v Ameriki dne 12. aprila John Rihtar in Marija Zupan. Ženin je doma iz Vclioi fara Brdo, nevesta iz Križev pri Tržiču. Poročil ju je č. g. Father Širn v" Coly, Nevada. Novemu dunajskemu knezonadU škofu se je v ponedeljek, dne 7. (. m" poklonila deputacija dunajskih Slovencev, sestoječa iz voditelja slovenska službe božje na Dunaju ter po enega člana »Danico« in »Straže«, da ga v imenu svojili rojakov, ki jili živi krog 2000 na Dunaju, pozdravi ob naslopu njegove višjepastirske službe. Dunajski gospod knezonadškof Piffl je omenjene zastopnike Slovencev nad vse prijazno sprejel in pokazal izborno poznavanje razmer v tujini živečih Slovencev. Zelo polivalno sc je izrazil o slovenskem petju v cerkvah. Obljubil je, podpirati težnje dunajskih Slovencev in skrbeti, da bodo naši rojaki zlasti v dušno-pastirskem oziru dobro oskrbljeni. Za kolarje. V podgrajski občini v Istri se je zadnji čas izselilo mnogo ljudi v Ameriko, med temi tudi več rokodelcev. Posebno občutno pogrešamo kolarja, ki se je tudi izselil v Ameriko. — Morda bi se dobil kje kak kolar, ki bi se hotel priseliti sem, kjer bi gotovo imel dovolj posla. Nastanil bi se lahko ob državni cesti Trst — Reka v Obrovu, kjer bi imel kot edini kolar veliko okrožje. — Za morebitne poizvedbe naj se obrne do Jakoba Dodiča, kovača v Obrovu. Velikanska razstrelitev v kameno-lomu. V Sesljanu pri Trstu so razstrelili velikanski karneniti stožec. V ka-menolomu »Adriatica« so podminirali 89 metrov visoki karneniti hrib. Napravili so vanj 22 metrov dolg in 1-20 m visok rov, ki so ga na koncu razširiti v 25 m vsebujočo dolbino. V to dolbino so nasuli 18'/2 ton smodnika in 15 kg dinamita in pripravili vse, kar je tre-ba za razstrelilo. Ko je bilo vse narejeno, je žandarmerija preiskala okolico precej daleč in zabranila vsakomur prestoji določene meje; ob potili pa je bilo dano znamenje za strel. Pobočja kamenitega stožca so se nekoliko dvignila, iz hriba je puhnil Cadast dim iu v zamolklem gromenju sc je zrušil brili v svojo razvaline. Stožca ni več; na njegovem mostu leže sedaj vse povprek skale in drobni kosci kamenja, za 80 tisoč nr' materiala. Četa povabljenih je prisostvovala na dveh malih parnikili redkemu prizoru, ko umeten potres ruši hribe v razvalino. Kaznovani trgovci z vinom. Na Reki je bilo veliko trgovcev z dalmatinskim vinom kaznovanih z znatnimi §*°J.3ami- Nekateri so morali plačati po 2500 ali 2000 kron, ker je preiskava dognala, da vina ali niso bila pristna ali pa da so bila izkvarjena. Trgovci so radi toga odloka zelo ogorčeni in trde skoro brez izjeme, da vzorci, ki so bili preiskani, niso njiliovL Mladi morilci. Bosopetniki v Tr-stu si na Tržaških ulicah uberejo mar-šikako neumnost. Take, kakor se je zgodila preteklo soboto, pa še niso napravili. Na samotežnem vozičku, ki je si al prazen na ulici, zavrt z dvema podloženima zagvozdama, je sedel b/ let stari Jožef Kavčič, da bi si kot oslabel težak malo odpočil. Videlo ga jc par smrkavcev, in ker je bila ulica strma, so si izmislili »šalo«. Ker je starec obračal dečkom hrbet, so izpodmakni-li kolesom zagvozde in voz je začel dr-čati navzdol. Na svojo nesrečo starec, ni mogel z vozička in ta se je kmalu nato še prevrnil, da je padel moz ob kameniti tlak, kjer je obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v bolnišnico, a tam je umrl v ponedeljek zjutraj za dobljenimi poškodbami. Tako surovost srca, ki se kaže pri dečkih, bi bilo treba zatirati s primerno vzgojo in kaznijo. Pismo s 30.000 K ukradeno. Dne 2. t. m. je neka dunajska banka poklala celjski podružnici češke Union-bankc pismo s 30.000 K. Pismo je bilo oddano kot navadno priporočeno pismo. Tega pisma v Celju niso dobili — »izgubilo« se je nekje na poti med Dunajem in Celjem. Škodo bo moral trpeli dunajski denarni zavod sam, ker bo pošta plačala le običajni znesek za iz-gubo navadnega priporočenega pisma, lo je 50 K. Francosko vseučilišče v Jeruzalemu. Francoska vlada namerava ustanoviti vseučilišče v Jeruzalemu. Namen francoskih visokih šol v tem mestu bo, širiti francosko omiko preko Palestine. Alkohol in zločinstvo. Pariška visoka šola za socialno vedo je priredila zadnji čas vrsto predavanj o »Zločinu«. Dne 13. svečana jc predaval maire (župan) Lafont iz Firmine v loirskem de-partementu o alkoholu in zlocinstvu. Njegova dobra izvajanja so dokazovala žalostno dejstvo, da je alkohol vzrok največ zločinov. Navedel je iz severne Amerike zanimive podatke, s katerimi jc svojo trditev podprl. V državi Dako-ta je postavno prepovedano prodajati alkohol. Devet mesccev pred pravno veljavnostjo dotičnega zakona je bilo 4406 jetnikov. A devet mesecev potem, ko je bilo prepovedano prodajati alko- ,P niiače. ie na bilo zaprtih lc 1670 KO JC IJUO JIUIJUV^U, - —R7„ holne pijače, je pa bilo zaprtih lc 1670 ljudi. Nekaj podobnega je bilo v Pen-sllvaniji, kjer jc bilo leta 1908 postavno prepovedano prodajati alkoholne pijače. Leta 1907. je bilo tam 4623 jetnikov, a leta 1908. pa ze samo 2567. lu-di v državi New Hcmpshire je bilo prepovedano prodajati opojne PH*™. On-dai ie bilo v tej državi po kaznilnicah n prisilnih delavnicah le 473 kaznjencev. Žal, da je bila v tej državi prepoved o prodaji alkoholikih pijač razveljavljena, kar je pa imelo take poslcai-ce, da je bilo že naslednje leto 838, m štiri leta pozneje 2181 kaznjencev. Potem je prešel Lafont k francoskim razmeram in dejal, da bi se dalo pijančevanje omejiti edino le s tem, da se zmanjša število eostilnic. A s tem La- fontovim predlogom bo težko kaj. Uprav lastniki krčem (marchands de vin) so tisti, ki igrajo v francoski politiki veliko vlogo. Krčma dela v Franciji volitve, krčme imajo delavce v oblasti, in proti volji krčmarjev ni v Parizu izvoljen niti en član občinskega zastopa. Po pravici se nazivlja slehern krčmar na Francoskem »kralj socialistov«. Jasno je, da pri takih odnošajih poslancc nič ne miče glasovati proti krčmarjem, in naj bi si bilo to še v večji blagor ljudstva. Odrežejo se, da nc morejo glasovati proti svojim prijateljem. A to ni nič drugega nego njih volilni manever. Poslancem je prva in zadnja skrb samo to, da si zasigurajo mandate, a kakšno sadje rodi ta njih osebna politika celi Franciji, jim je deveta briga. Samo peščica poslancev je, ki deluje v prospeh ljudstva, ali med njimi — kakor vedno — ni poslancev soci-alcev. Načrte svojega moža prodala za 60.00« K. Soproga inženirja Bener-le, ki je bil zaposlen pri zgradbi trdnjav v Lovranu, je prodala načrte trdnjav vohunu polkovniku Redlu za bO tisoč kron. Berto Benerle so zaprli. V njenem stanovanju so našli veliko ob- tcžilnih stvari/ v 141etni junak. Ko se je lani začela vojna s Turki, je Uletni sin sofijskega blagajnika Nikolaja Minkora, učenec IV. gimnazijskega razreda, brez vednosti starišev odšel s prostovoljci na bojišče in se posebno odlikoval pri zajetju Javer pašine armade. Vse prizadevanje, da bi sc vrnil k starisem, je bilo zaman. Ostal je v vojski m sodeloval v vseh bojih v prvih vrstah. Ko so se delila odlikovanja, je cela stot-nija zahtevala, da se da red tudi mlademu junaku, ki je bil nato tudi res odlikovan s svetinjo za hrabrost, katero sedaj ponosno nosi na prsih. Davek za samce so vpeljali v mestu Memphis, Tcnnsee. Z davkom se vzdržuje mestna otroška bolnišnica, v kateri jc prostora za 100 otrok. Davčna postava predpisuje, da se noben neoze-njeni moški, ki je nad 21 let star m ni plačal predpisanega samskega davka, ne sme zvečer po 9. uri na ulici pokazati ali kako ncomoženo žensko spremiti na kako zabavo. Odkupi se pa lahko od te prepovedi za 20 K, za katero vsoto se mu na magistratu izda izkaznica ki velja za eno leto. Prestopki se kaznujejo s 40 do 200 K globe. Srečen zakon. V Niirnbergu na Nemškem je tovarnarju Ottmannu porodila žena trojčke — same dečke —, ko mu je pred štirinajstimi meseci podarila četvoreke — same deklice. Vseh sedem otrok je zdravih. Pač blagoslovljen zakon! Koliko je še gozdov na svetu. V Parizu se je vršil mednarodni gozdarski kongres in ob tej priliki so bile podane naslednje številke: Vsi gozdi na svetu obsegajo danes približno Poldrugo milijardo hektarjev. Od tega odpade na Ameriko 646 752.200 ha na Azijo 386 003.100 ha, na Evropo 314,4b8.bOU na in na Avstralijo 94,430.000 ha. Izmed evropskih držav ima največ gozdov Rusija t. j. 190 milijonov ha; potem pride Francija z 9,800.000 ha in za njo se v majhnih presledkih vrste Avstro-Ogr-ska, Prusija in Španija. Visoka izobrazba danskih kmetov. Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmečkega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili krog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom krog 10.000 kmečkih sinov m hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostora za bOU do 800 oseb. Tu sc vrše predavanja, pozimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imo- viti. , „ , Visoke hiše v New Yorku. Pred kratkim so v New Torku dogradili novo 18nadstropno hišo, v kateri se oddajajo prostori samo glasbenikom, pevskim učiteljem in drugim delavcem na glasbenem polju. Sedaj pa zidajo v Ncw Yorku drugo hišo, ki bo imela 35 nadstropij. - Tu se naselijo samo zdravniki: medicinci, kirurgi in zobozdravniki, tako da se bodo v hisi zdravile vse bolezni. Na razpolago bo dvigalo, ki bo bolniški voz z bolnikom vred dvignilo v poljubno nadstropje naravnost v operacijsko dvorano Preskrbljeno bo za vse potrebne električne in druge naprave v posameznih govorilnicah in skupnih operacijskih dvoranah. Istotako bodo na razpolago prostori za čakalnice, lekarne in trgovine s kirurgičnimi potrebščinami. Očala za krave izdeluje neka tovarna v Birminghamu in jih prodaja predvsem v Sibirijo. Ondi namreč izpuščajo krave na prosto kolikor mogoče zgodaj, tako da mnogokrat še sneg leži. Ko posije solnce, se kravam blišči ter obole na očeh. Zato so vpeljali za krave očala z zelenimi stekli v usnjatem okviru, ki se z jermeni pritrdijo na rogove. Očala so podobna turistovskim očalam za sneg. Kdor čuti katoliško in narodno, naj se poda na katoliški shod v Ljubljano! Tako vzklika glasilo koroških Slovcncev »Mir«, ki na uvodnem mestu v posebnem pozivu, ki so ga podpisali vsi voditelji koroških Slovencev, vabi na katoliški shod v Ljubljano, Slovenci in Slovenke iz vseh slovenskih pokrajin - dne 24 avgusta bodi veličasten tabor vseh katoliških Slovencev v beli Ljubljani! , Stare zastave, pod katerimi so nasi dedje krvaveli in zmagovali za domovino, bodo v posebni skupini v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Slovenci in Hrvatje bodo navdušeno pozdravljali te priče njihovega junaštva. Glede narodne noše pn slavnostnem sprevodu na slovensko-hrvatskem kato- Ikem shodu v Ljubljani dne,24 avgusta 1913 je določil pripravljalni odbor sledeče. Pri sprevodu v Ljubljani se bodo smeli ude- ležiti skupine slovenskih narodnih noš le tisti, ki bodo imeli izkaznico za katoliški shod, ki sc bo dobila pri župnijskem uradu. Paziti se mora, da ima vsak udeleženec pri tej skupini pravilno narodno nošo in ne morebiti le po svoji volji in po svojem okusu skrpano obleko, ki ne odgovarja pravi narodni noši. Pravo blago za nove ženske kranjske narodne noše se dobi pri tvrdki Regorschek v Stritarjevi ulici v Ljubljani, za moške daje navodila trgovec Olup na Starem trgu v Ljubljani. Pasove izdeluje pasar Iv. Kregar v Ljubljani. Mladeniški tabor za Dolenjsko v Št. Janžu. »Mi gremo naprej!« je rekel vsak, ki je bil pri lepem taboru, ki se je vršil dne 6. julija, prisoten. Res je to nepobitna resnica in le še malo časa bo trajalo, ko bomo mogli tudi na volišču, naj si bo že katerekoli vrste, dokumentirati katoliško narodno zavest šentjanškega prebivalstva. Delo, ki že ob svojem začetku pokaže toliko sveže moči, ne more propasti, Pa ne samo za Št. Janž je bil ta tabor pomenljiv, velikega pomena je bil tudi za celo mirensko dolino, da, za celo Dolenjsko. To je poka-za a tudi udeležba, ki je bila iz bližnjih in daljnih župnij uprav ogromna. Že dolgo časa se je pripravljal Šent Janž na ta pomenljivi dan. Zadnji teden pa je bil izključno posvečen samo pripravam za tabor. Na prostoru pred dvorano in pred cerkvijo se je gibalo na desetine rok, ki so postavljale mlaje, drogove za trobojnice, odre in pripravljale vse potrebno za veselico. Nebo je sicer cel teden kazalo čemerno lice, pa trdno upanje Šent-jancev ni varalo in kakor nalašč je v nedeljsko jutro vzšlo najlepše poletno solnce, ki je potem prijazno sijalo cel dan. V nedeljo ob 10. uri je predsednik domačega Orla, brat E r m a n pozdravil do-sle brate Orle, ki jih je bilo do 100 v kroju m katerim so »Bogomile« pripele šopke, Ob zvokih radeške godbe Orla so odšli pod vodstvom zveznega načelnika br. Voj-teha Jeločnika v cerkev, kjer je imel cerkveni govor dr. Lampe. Po službi božji je bilo skupno kosilo, katerega so priskrbele članice »Bogomile«. Po popoldanski službi božji se je vršil na prostem pred cerkvijo tabor, ki se ga je udeležilo na stotine ljudstva iz vseh župnij. Shodu, ki ga je otvoril domači g. župnik Bajec s pozdravom na odličnjake in vse navzoče, je predsedoval okrožni predsednik br Kobal, ki je v krasnih besedah orisal pomen društvene organizacije. Novi Društveni Dom naj bo mesto, kjer se bo gojilo zdravo telo, kjer se bo izobraževala glava in kjer se bodo blažila srca. Br. E r m a n je opozarjal, da se moramo v vsem boju držati znamenja križa, ker kriz je znak zmage. Nadvse markan-ten pa ,e bil pozdravni govor predsednice »Bogomile« gdčne Flajsove, ki je vzbudil občno veselost; izvajala je takole: »Slišale smo, da bo sedaj liberalna stranka oblekla kikljo. Me dekleta oa proti temu odločno 81 protestiramo, ker naše pošteno oblačilo je predobro za tako stranko. Za liberalce bi bila kvečjemu kaka stara vatiranka,« Nato je deželni odbornik dr. Lampe kot poslanec tega okraja očrtal v daljšem govoru delo poslancev in deželnega odbora v korist ljudstva. Dež, odbornik dr. P e -g a n pa je razkril ljudstvu nagoto liberalizma. Br. P e v e c iz Trebnja je opominjal, da nam je stati na straži kakor v prejšnjih stoletjih proti Turkom, tako sedaj proti našim nasprotnikom, ki so včasih hujši kakor Turki. Pri taboru smo opazili mnogo odličnih udeležencev, ki so bili pozdravljeni z burnimi aklamacijami množice. Poleg imenovanih gospodov dež. odbornikov je slavno sti prisostvoval okrajni glavar dr. M a -t h i a s , dalje vitez Gutmannsthal iz Radeč in mnogo drugih duhovnih in svetnih gospodov. — Po taboru se je razvila živahna veselica s srečolovom in šaljivo pošto. Svirala je radeška orlovska godba, petje pa je oskrbel šentjanški zbor, ki je pod veščim vodstvm g. organista A n t. Groma izvajal posamezne ljubke ko made res izvrstno in precizno. Cela slavnost se je vršila gladko in nemoteno, par psovk liberalnega pijanca ni motilo prazničnega razpoloženja. Ob koncu našega poročila pa pribijemo, da pri celi prireditvi ni bil navzoč niti župan, niti učiteljstvo. Vsi ti so celo stvar gledali lepo oddaleč in prepustili prosvetno delo raje takim, ki po svojem poklicu niso dolžni pečati se s tem. To je silno lepo od takozvanih narodovih vzgojiteljev. Tabora je konec, spomin nanj pa bo ostal in učinkoval ter vzpodbujal k novemu delu. Ostala bo nanovo blagoslovljena dvorana, kjer se bo osredotočilo delo prosvete za slovenski narod in katoliško vero. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do j. popoldne. Glej inserat! Gorenjske novice i g Bohinjska Bistrica. Pri zadnji nedeljski seji občinski odbor sklene neomejeno zaupanje in prisrčno čestitko ob petdesetletnici orebl. g. deželnemu davarju dr. Šusteršiču. — Poroča se o gospodi ' skem tečaju. Občinski odbor z najve"1'' hvaležnostjo priznava neumorni trud gdčn° učiteljice Zemljanove za časa njenega t/ kajšnjega delovanja ter jo prosi, da otvo"; tudi prihodnje leto gospodinjski tečaj v ve. selje in korist ukaželjnih gojenk. — Agrar! na komisija si ta teden ogleduje naše pij nine. — Občinski odbor z veseljem po." zdravi poročilo deželnega odbora, da v kratkem dobe županstva navodilo gle 6 škatljic za samo 4 krone, da jih imate v slučaju zaprtja, bolezni v trebuhu in črevesih, pri bljuvanju itd. vedno pri roki. nia . . • ----~-- ^g8BBp^BB8B8BSBgE88£BBSgBgBB3H8SBBHii8SBBB8B88g(^33ŠBp) M Dobre knfige M ^SSgg^gSSgBSSgggggS33BBS3SgaBB888S3S3Bg83g883gM8SB§^| Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo. Spisal in založil J. Zupane, deželni vinarski inštruktor v Ptuju. Cena 1 K, po posti 20 vin. več. Ta knjižica je v prvi vrsti namenjena našim sedanjim in bodočih gospodinjam in bode nemara dobei kažipot na polju konserviranja sadja, povrtnin in drugih živil za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi na kmetih ali pa v mestih. Navodila, ki so podana v tej knjižici, je pisatelj — kot sam pravi v predgovoru .— zelo skbrno preizkusil ne samo na poučnih in praktičnih tečajih, temveč še bolj v domačem gospodinjstvu. Knjižica se dobi in naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Buol, Romarica. Povest iz naroda. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 60 vin. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Glavni dogodek te resnične povesti se vrši na svetovnoznani slovenski božji poti Sv. Višarjah. Povest je skoziinsko-zi prepletena z izredno zabavnimi in zanimivimi dogodki, ki blažilno vplivajo na srce in duha. Sherlock Holmes. Spisal A. Conan Doyle. I. del: Doživljaji 1—2, eleg. vez. 4 K 80 h. II. del: Spomini 1—2, eleg. vez. 4 K 80 li. III. del: Vrnitev 1—2, eleg. vez. 4 K 80 h. — Conan Doyle in Schcr-lock Holmes sta postali tipični imeni za novo vrsto romana — za kriminalni roman. V pripovednem slovstvu so motivi iz navadnega življenja že tako izčrpani, da si človek žc prav želi nekaj novega. Zato z vesoljem pozdravljamo, ako kdo najde novo polje, na katero se lahko razširi delovanje nepokojne domišljije. V kriminalnem romanu je ustvaril Conan Doyle uprav neprekos-ljive vzore. Zamislil se jc z vso bujnost-jo svojo domišljije v delo detektiva, ki zasleduje skrivnostne dogodkff po vseh temnih in zavitih kotih in potih velikega mesta. Z veliko bistroumnostjo proučuje neznatne malenkosti, iz katerih potem izvaja dalekosežne sklepe in iz najskritejše slučajnosti dobi ključ do rešitve oddaljenih ugank. Bistroumnost pisatelja je v resnici občudovanja vredna in tudi čitatelj si s čitanjem teh knjig izpopolnujc svojo iznajdljivost in bistroumnost. Kdor si bo nabavil le eno izmed navedenih treh knjig — vsaka zase tvori namreč celoto — bo brez-dvomno kupil tudi ostali dve. Vsi trije deli se dobo in naročajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Prvovrstni pripovedni spisi: Finž-gar: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Prva knjiga 3 K, vez. 4 K, druga knjiga 3 K 80 h, vez. 4 K 80 h. To je po soglasni sodbi strokovnjakov največje in najlepše slovensko leposlovno delo, ki bo tudi pri tujih narodih vzbudilo občo pozornost. — Hag-gard, Dekle z biseri. Povest iz Nerono-ve dobe. 2 K 20 h, vez. 3 K 20 h. — Hag-gard: Roža sveta. Povest iz dobe tretje križarske vojske. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. —Haggard, Salomonovi rudniki. Afri-kanska povest. 1 K 60 h, vez. 2 K 40 h. Navedene tri povesti so tako mične in v njih je toliko lepote, da si bo vsak, kdor si bo kupil in prebral eno, takoj nabavil tudi drugi dve. — Sienkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90 h. Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divje j še prebivalce. — Spillman: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. Ta prekrasna povest se vrši lc nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja. — Krmar Milanovič. Povest. 1 K 40 h, vez. 2 K 20 h. Kclor hoče spoznati morje in njegove strahote, naj bere to povest, ki pretresljivo slika blodnjo ubogega mornarja, ki se je edini otel iz potapljajoče ladje. — Po pošti stane vsaka knjiga 20 h več. — Katoliška Bukvama v Ljubljani i. Večna molitev. Cena z rdečo obrezo 3 K, z zlato obrezo 3 K 90 vin., v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo (mesto 6 K 50 vin.) znižana cena 4 K 50 vin. — Ta molitvenik, ki je namenjen skupnemu češčenju presvetega Rešnjega Telesa, je povsod tako znan in priljubljen, da ga ni potreba posebej priporočati. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 40 vin., fina izdaja vatirane platnico 3 K 60 vin. — Molitvenik obsega nad 500 strani; svetnik je položil vanj za ljudi, živeče tudi med svetom, najkrasnejše nauke, kako lahko v kateremkoli stanu in poklicu služijo Bogu in vztrajajo na potu resnice. Za kratek čas OOOC oooc Smešnice. Poštenjak. Sodnik: »Vi ste veliko goljufij izvršili pod napačnimi imeni, — zakaj?« — Zato-ženec: »Ja, gospod sodnik, pod svojim pošte-n i m imenom take lumparije izvrševati, — tega menda vendar ne boste od mene zahfevalif« Pri vojakih. Narednik: »Vi enoletnik, služite le eno leto; morali bi torej trikrat več vedeti, kakor drugi, ki služijo tri leta. Ker pa še toliko ne znate, kakor oni, ste torej devetkrat bolj neumni, kakor bi pravzaprav smeli biti!« Kakršno vprašanje, tak odgovor. Župnik: »Žmahen, Žmahen, ali pridete zopet iz oštarije?« — Žmahen: »I kajpak, zmerom vendar ne morem biti notri!« Posledica berila. Zdravnik: »Kakor vidim, gospa, ste se nekoliko prehladili!« — Gospa: »To ni nič čudnega, gospod doktor, ker že tri dni berem potovanje na severni tečaji« Nepokorščina. Župnik: »Gašpar, vi slabo držite obljubo. Zadnjič ste rekli, da mi pošljete par zajcev, pa jih še zdaj ni!« — Gašpar: »Ko sem oni dan 5el od vas, sem dva videl in jima naročil, naj gresta v župnišče; če nista prišla, — nisem jaz krivi« Izpodletelo mu je. Dijak - visokošolec piše očetu---»Kake neumnosti se vendar včasih človeku sanjajol Včeraj sem sanjal, da hočem krojaču plačati dolžnih sto in dvajset kron, pa sem jih imel le sto. Da mi jih ravno dvajset manjka, — to me je jezilo; še bolj pa sem bil vznevoljen, ko sem se prebudil in sem videl, da tudi sto kron nimam, o katerih sem sanjal. Zato sem zdaj v veliki zadregi, iz katere mi boste gotovo pomagali, ker v takem stanju ne morem študirati. Sicer sem pa zdrav in upam, da ste Vi tudi. — Vaš hvaležni sin Jaka.« — Odgovor očetov: »Ljubi Jaka! Veseli me, ker iz Tvojega pisma razvidim, da se Ti splošno še dosti dobro godi in da imaš tako lepe sanje. Ker si si že sto kron prisanjal, Ti pač ne bo težko, da si prisanjaš še tistih dvajset, ki Ti jih še manjka. — Pozdravlja Te Tvoj oče Matevž.« Osoren mojster. Tujec: »S čevlji, ki ste mi jih zadnjič naredili, nisem zadovoljen; rad bi imel take, da bi se jim podplati ne strgali tako hitro!« — Mojster: »Potem je pa najbolje, da hodite bos; človeški podplati se ne strgajo!« V šoli. Učitelj: »Brdavs, tvoj spis je najslabši in se začenja s tem, da na koncu nič pike ni!« Ob stavki. Tovarnar delavskim odposlancem: »Povejte mi, kaj pa hočete?« — Načelnik odposlancev: »Kaj čemo? Dobro jesti, dobro piti, dobro živeti, — ampak delati nočemo!« V dvomu. Gost (v hotelu), ko je odkosil: »Zdaj pa res ne vem, ali sem zopet lačen, ali sem š i lačen.« Mnenje gosp. dr. F. T r i p o 1 d - a, cesarskega svetnika, po zimi v Opatiji, po leti v Warmbadu pri Beljaku. Gosp. J. Serravallo Trst. Mi jc drago poročati vam, da sem dosegel lepe vspehe s predpisovanjem vašega železnatega kina-vina Serravallo. To vino bolniki prav radi vzamejo, ono pospeši tek in pomnoži snovanje krvi; ne dela težkoč niti želodčnim bolnikom. Zato priporočam vaše železnato kina-vino Serravallo za primerne slučaje kar najtopleje. Dr. F. Tripoltl, cesarski svetnik. LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI ZNAMKE O REB ON" so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk. Sfeckenpferd- lilijino mlečno milo jo sloj k opre. j neobhodno potrebno za racijonalno negovanjo kožo in lepote. Vsaki dan pohvalnice. Dobi so povsod A 80 vin. 002 TeriMikum tlh^: Hainichen, Saško. Strok, tov. Progr. zast. 2137 Golšo žleze, bezgavke, debel vrat, odstrani hitro in zanesljivo sv. Jurija balzam zoper golšo. Lonček 4 K. Sijajna priznalna pisma. Kronen - Laboratorium Kari Remmel, Lands-hut 636, Bavarsko. 2092 „CAS" znanstvena revl|n, izhaja 10 krat v letu In Btane po SK na leto. Naročnino pre|em opravniitvo v Ljubljani. Kdor ljubi dobro Kavo, rabi kot pridatek »pravi zagrebški :Franck:" z kavinim mlinčkom. — Kdor ga še ne vporablja, pogreša najboljše. emp 45/28.042 SKRIVALNICA. Kje je lopar? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 9. julija: 35, 33, 71, 43, 13. Brno, 9. julija: 67, 49, 26, 23, 45. Line, 12. julija: 03, 28, 44, 17. 15. Pri živilu jo edino samo kakovost mero-dajna. Kar nam diši in dobro tekne, zgolj to rasluži našo priporočbo. Le-to stališče je zares pravo in zatorej vporabljajo naše gospodinje s priljubljenostjo ,.pravo : Franckovo : kavino primes s kavnim mlinčkom", katera se izdeluje iz najboljših izbranih sirovin, po v tovarni Zagreb vladajočem načelu: največje skrbnosti in po desetletja že izkušenem načinu. Kuluilni in pokuševalni poizkus prepričal bode — kar se tiče okusa, jedrnatosti, vonjave, barve in Izdatnosti — vsaktero gospodinjo. Naši uspehi so odvisni od naše zunanjosti. Nežna, fina koža obraza, skrbno negovane roke in rast las igrajo pri tem važno vlogo. Negovati moramo torej kožo na glavi, da zabranimo izpadanje las, hitro osivelost, prahaje itd. za kar je ravno Fellerjev fluid z znamko Elza-iluid neobhodno potreben. Ravno tako dobro dene pri glavobolu, ker nas varje infekcij. 12 steklenic za o K pošilja franko E. V. Feller, Stubica, F.lza trg št. IG (Hrvatsko) 2007 izjhmhT Podpisana Ana Vovk obžalujem, da sem našega gospoda učitelja z gospo soprogo raz-žalila. Lepo se mu zahvaljujem, da mi je blago-dušno odpustil ter odstopil od nadaljnega sodnega postopanja. V svrho poravnave plačam prostovoljno znesek G K za občinske ubožce. Soteska, p. Straža, Dol., 6. julija 1913. 2132 4. ANA VOVK. PoS,e4noaiersSl gospodinja in kuharica t^! sprejme v župnišče Sv. Martin pri Celju. 2129 Kovaško orodje! dobro ohranjeno, skoraj novo, se proda po ugodni ceni v Krškem š». 7. — Pojasnila daje lastnik franc Lcpič, Kranj žf. 83. 1890 GOSTILNA V VIPAVI oziroma liiša s celim gospodarstvom (njive in travniki) se da pod zelo ugodnimi pogoji s 1. januarjem 1914 v najem. — Vprašanja na: Jakob Seme, Dunaj V. Einsledlergasse 34. 2042 Vajenca za mizarsko obrt sprejme takoj Jožef Žagar, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. 2079 Avtomatična past! Za podgano lv 4—, za miši K L40, ujamo bez * nadzorstva do 50 kom dov v oni noči. No ziipusto nobenega smradu in so zopet same nastavijo. Past za ščurko edina to vrsto, na katoro so ujamo na tisočo ščurkov v oni noči, a K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humaun, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisg-asse 3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponaroianji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23440. 3702 Pri liSajih vseli vrst, posebno pri mokrih in suhih llšajih, kakor tudi pri prhljajlh nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, liae-morrhoidah.celo pri naj bolj zastarunih slučajih, kjer so odpovedaln vsa doslej v porabi jntia sredstva, lekarnarja 3111 Stauder Euzema-balzam gotovo pomaga Zdravi še z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s patent. 111.366. Cena 5 kron. Pušlca za poskušnjo 3 krone. Pristen le iz Hoth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav. flllgau. Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljali leta vsa luogoCa mazila brezuspešno. Inženerska akademija « Wismar, Ostsee. nerje, stavb, inženerje, ge- -ometre in arhitekte. — Zelezobetonska gradnja in J kulturna tehniki. Novi laboratoriji. • Absolventi višjih obrtnih šol sc sprejemajo. • • • Fofografiški aparati ^^ iz lesa in kovine, st rokovnjaško konstruirani. ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene k ploščami, papirjem. kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe; Ročne kamere po ... K 100 in več Aparati s stativom ... K C-20 „ „ Sklopne kamere po . . . K 0-70 „ „ in dražje do.....K 300 — v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr. državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto. 1770 20 Ellr. Birtibauni, tovarna za kamere, Hirsrtiberg 143, Češko. Prodam radi •starosti posestvo na katerem sc lahko redijo 3 glave živine; nahaja se 20 minut od Laškega trga na Štajerskem in je vse v dobrem stanju; pridela se dovolj sadne pijače, gozda dovolj za domačo porabo, vsega zemljišča skupaj nad 8 oralov. Več se izve pri lastniku Anton Jaki, Tolsto, pošta Laškitrg. 2131 Večjo množino naravnega rdečega Bizeljca, Dolenjca in belega Istrijanca se prodaja po najnižji ceni s posodo ali brez posode! — Naslov pri uprav-ništvu pod št. 2119. 2119 LOVSKE PUŠKE DRUŽBA »WERNIG«, Borovlje, Koroško CENIK 1913 Puške, revolverji, pištole. flobert-STREI.JIVO ke, lovBke potrebščine. Primerno POPRAVILA delo prve vrste po zmernih cenah. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. !! Agitirajte za »Domoljuba"!! V Ameriko in Kanado zložna, cena In varna vožnja s CUNARD LINE ¥ Bližnji odhod Iz domače luke: Trsta: Panonia 20./7., Carpathia 27./7., Iver-nia 10./8. 1913. Iz LIverpola: Camp.anija 2G./7., 16./8.; Ca-ronia 19./7., 2G./8.; Mauretania 9./8., 30./8.; Car-mania 12./8., 9./9., 18./10.; Lusitanija 2./8., 23./8, 13./9., 4./10., 1913. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst—New-York IU. razred za ono, ki potujejo v Kanado K 120'— in za ono v Združene države K HO-—, otroci l>od 12 let K 70; povsod še 20 K za osebni davek. 3988/,, Vsled izmanjšanja izvoza t inozemstvo se bode razprodajalo več tisoč metrov blaga globoko pod tvorniško ceno iz moje ročne tkalnice. Zajamčeno pristno barvni 3—15 metrov dolgi kanafasi, ceflrjl, platno, modrotiski, oksforti, grizetl, dilenl in drugi 35 — 40 metrov za 12 kron. Razpošilja po povzetju Ana Maršik, Č. Cermd pri Nachodu 47. Dolgost ostankov prosim po potrebi navesti. 12 Pr°prodani ClVC IlOVl illSl z gostilno in trgovino, blizu Ljubljane, na zelo pripr. kraju, z vsemi pritiklinami, travnikom, njivo in gozdom. Naslov pove uprava lista pod št. 2106. (Znamka za odg.' Zastopnik: Janacli K Go., Trst