ŠKOTSKA i-JUBL S». 175 tmumwm so se ohranili skoro nedotaknjeni. Toda pred ne še davnim časom je imelo tudi naše ljudstvo svoje posebne manifestacije v obliki običajev za proslavo vsakega važnejšega dogod ka svojega življenja: rojstva, ženitve smrtij itd. Sedaj so izginili, kakor rečeno, le tu pa tam Še životarijo nekateri, a ponekod so degenerirali ter jih izvajajo samo še kot šaJe ali dovtipe Bilo bi prezanimivo čtivo za čitatelje «Edinosti», ko bi se kdo lotil dela ter opisal še obstoječe obstanke naših narodnih običajev, tako da bi imeli nekak pregled in bi mogli videti, kateri bi se dali še rešiti iz pozabljen j a. Tak opis pa bi nam mogel dati le kdo izmed onih naših razumnikov, ki živijo stalno na deželi, na pr. duhovniki posameznih vasi, učitelji in dijaki. V vsaki vasi jbi se našlo še kaj takega narodnega blaga. Povsod med našim ljudstvom pa so še precej živi običaji, ki so združeni s praznikom cerkvenega patrona posameznih vasi. To je takoimenovano opasilo, drugod! pa mu pravijo tudi semenj, shod in blizu mest tudi «šagra». Še pred leti so imeli tudi v tržaški spodnji okolici take šagre, ki pa so bile bolj veselice čisto posvetnega značaja* Tudi na deželi so združene z opasili razne veselice, na pr. fantovski plesi, ven* dar pa je središče praznika cerkvena slovesnost. Kolikor gre pri opasilih za običaj in ne za cerkvene obrede, je bistvo tega običaja prav v tem, da se 3matra opasilo obenem tudi za praznik dotične vasi, za dan splošnega veselja, ki se redno ponavlja od leta do leta ob določenem dnevu — ob godui patrona dotične cerkve. Opasilo ali «shod» ni le praznik dotične župnije, temveč tudi praznik posameznih družin. Hčere, ki so poročene izven vasi, pridejo ta dan z družinami vred v obisk v domaČo hišo, prav tako tudi drugi sorodniki iz bližnjih in daljnih vasi. Tudi vsi oni, ki so se izselili v mesto, dokažejo ta dan svojo solidarnost z domačo vasjo ter prihitijo med sorodnike in znance. Druga simpatična stran tega običaja je v tem, da se udeležujejo opasila v Večjem ali manjšem Številu tudi prebivalci sosednih vasi. S svojim posetom, ki je nekak počastitven obisk celi fari, večajo slovesnost in njeno pomembnost. Čim več je gostov iz drugih krajev, tem lepši je «semenj», tem večje vaško veselje in tem pomembnejši praznik. Tudi navade in običaji, združeni z opasili, žal hirajo po vojni, toda kliub temu so še na splošno ohranjeni in so tem važnejši, ker so razširjeni povsod med našim ljudstvom. V prejšnjih časih so posečali posamezne vasi tudi meščani, posebno trgovci. Tudi pozneje se je opažala tu pa tam ta navada, posebno po važnejših krajih. Po vojni je tudi £o popolnoma zginilo. Ali bi se ne dal obnoviti ta običaj? Brez vsakega chroma nudijo talci podeželski prazniki meščanom krasno priliko za izlete. Posebno pa tistim, ki ne marajo ali ne morejo na planine, bi bilo priporočati, da prirejajo take izlete v posamezne vasi. V bližnje bi se šlo peš, v bolj oddaljene deloma z železnico deloma pe§. S takimi obiski bi dokazali, da spoštujemo starodavne narodne običaje, a istočasno bi n privoščili tudi koristno telesno vežbo, kr jo nudijo izleti sploh in ki so je meščanski stanovi prepotrebni. Končno pa so taki stiki z deželo tudi zelo poučni J vsakega meščana brez razlike. Zanosno ZDlž&me dmM v Jusoslovm Male antanta nastopi preti bolgarskim komttaiem BUKAREST, 23. Romunski listi pišejo, da se bo v bližnjih dneh sestala BEOGRAD, 2S. (Ixv.) Danes popoldne Ina romanskih tleh konferenca Male se je vršila seje ministrskega sveta. ~ te' kl bo razpravljala o upadih Po odobritvi načrta za izvedbo agrarne | ^S^rskih tolp na jugoslov. in romun-refarme v Dalmaciji so ministri nada- &ko MATnli* — 1—---- PfopaiM zo žitno bit&o mđ vajaSfeDffl Ustanavljanje delovnih sodstev RIM, 23. Javili smo že, da se bo ministrski svet na prihodnji seji bavil z važnimi gospodarskimi vprašanji ter odobril tozadevne ukrepe. Glede krušnega vprašanja je tiskovni urad vladnega načelnka objavil sinoči to-le poročilo: Notranji minister je razposlal vsem prefektom v kraljevim okrožnico, v kateri jih poziva, da opustijo sleherno lokalno inicijativo glede krušnega vprašanja. To vprašanje bo namreč v polnem obsegu rešil ministrski svet na svoji prihodnji seji Odbor za žitno bitko je danes proučeval med drugim tudi vprašanje žitne propagande med vojaštvom. V to svrho je državni podtajnik za vojsko general Cavallero ustanovil pred nekoliko dnevi poseben vojaški propagandni urad. Ta urad za žitno propagando ne bo delil vojakom poljedelskih naukov, temveč jim bo pojasnjeval važnost racionalnega obdelovanja polja z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Med posameznimi vojaškimi oddelki bo Širil propagandne spise o Žitni bitki ter organiziral predajanja o modernem obdelovanju polja Vojaški oddelki si bo-bodo od časa do časa ogledali posebna žitna polja, da se na ta način prepričajo o koristnosti obdelovanja zemlje po pravilih najnovejše tehnike. Pravosodni minister on. Rocco je razposlal predsednikom prizivnih sodišč okrožnico, v kateri jih opozarja na objavljeni sindikalni pravilnik ter na ustanovitev sindikalnega ministrstva ter jih poziva, da čim prej ustanovijo pri posameznih - prizivnih sodiščih delovna sodstva, ki bodo reševala morebitne spore, tikajoče se discipline delovnih pogodb. ljevali razpravo o predlogu finančnega ministra glede znižanja draginjskih do-klad državnim nameščencem. Vlada se nadeja, da bo na ia način prihranila mesečno do 130 milijonov Dinarjev. Draginjske doklade se znižajo le začasno, da se opomore nesrečnim poplav-ljencem. Državnih upokojencev se načrt glede znižanja doklad ne tiče/ Po tem načrtu bodo dravinjske doklade aktivnim ministrom in državnim podtajnikom znižane zaJ30£, ministrom in državnim podtajnikom na razpoloženju za 15% in akt. uradnikom prve kategorije In generalom za 13%. Nadalje se bodo dragmjske doklade progresivno navzdol odbile po 10, 6 in 33?. Narodna skupščina bo predlagala* da se znižajo doklade tudi poslancem in sicer za 20%. sko ozemlje. Sklenili se bodo energični ukrepi na račun bolgarske vlade. Škoda zavoljo poplav ob Volgi MOSKVA, 23. Zadnje velike poplave Volge so napravile v astrahanski gu-berniji okoli 5 in pol milijona rubljev škode. Volga je začela počasi upadati. Mesto Astrahan so rešili s 40 km dol-gim nasipom, ki ga je pomagalo graditi tudi prebivalstvo. Ostale naselbine okoli Astrahana pa je poplava uničila. Prestolonaslednik, ki ne mara Uit kralf KOPENHAGEN, 23. Usti so objavili vest, da se hoče danski prestolonaslednik Friderik odpovedati nasledstvenim pravicam, ker tudi njegov mlajši brat Knut noče prevzeti prestolonasledstva. pride v poštev princ Aksel. Abd el Krimovi pomagači so se uklonili LARACHE, 23. Številni oddelki plemena Beni Arosovcev so se vdali španskim oblastim. Z istim namenom so stopili v stike s temi oblastmi tudi nekateri glavni Abd el Krimovi pomagači. DNEVNE VESTI Hmisk« siarožItBosH Trupla majorja ContUa niso It Mil! Jutri bodo potapljači dvignili zrakoplov «Dornier Wall» iz morskih globin PISA, 23. Včerajšnja nevihta je v veliki meri ovirala iskanje zrakoplova «Dornier Wall», ki se je ob priliki letalske nesreče pred nekaj dnevi potopil na odprtem morju. Ravno tako je do sedaj ostalo brezuspešno prizadevanje potapljačev, da bi izsledili truplo ponesrečenega letalskega majorja Con-tija. Obstoji nada, da bodo potapljači v slučaju lepega vremena že jutri dvignili zrakoplov «Dornier Wall» iz morskih globin. _ HoSHe častni meiftra Rmmfta Sprejem italijanske posadke zrakoplova aNorge» v New Torku RIM, 23. Ministrstvo za zrakoplovbo e prejelo od italijanskega vojaškega atašeja iz New Yorka naslednji kablo-gram: General Nobile bo zapustil New fork 24. julija ter se odpeljal s parni-tom «Conte Biancamano» v Italijo. 3ne 2. avgusta bo že prispel v Neapelj. Nobile in italijanska posadka vzrako-plova «Norge» so prišli v New York 4. t. m. — Mestni župan je uradno sprejel italijansko posadko v mestni palači ter podelil generalu Nobile častno meščanstvo New Yorka. HaksiamK s« ran!a z tm/UmHml ? BEOGRAD, 23. (Izv.) Notranji minister Maksimovic 3e je danes povrnil iz Zagreba. V političnih krogih se nagla-ša, da je imel Maksimovic tamkaj konference z vi3jir»i političnimi činitelji. Gre mu za to, da forsira razkol v radi-ćevski stranki ter podpre Nikićevo skupino. Danes je imel Maksimović v notranjem ministrstvu sestanek s davidovi-pevct Po sestanku so davidovićevci izjavili, da so se pri notranjem ministru pritoževali radi terorja v južni Srbiji, kjer se vršijo zborovanja za občinske volitve. Zdi se pa, da se je Maksimo vić posvetoval z davidovićevci glede koncesij, katerih bi bili oslednji deležni v primeru, da bi vstopili v vlado. Stani« poplav Naraščanje Donave pri Somboru BEOGRAD, 23. (Izv.) Danes se je vrnil iz poplavljenih krajev vojni minister general Trifunovic. Novinarjem je izjavil, da je nevarnost poplav v splošnem izginila Vendar pa prihajajo še vedno vesti o naraščanju voda. Tako je Donava tekom noči pri Somboru na-rastla^ za 65 cm. Mnoge vasi je voda poplavila. V občini Karavukovo se je radi poplave porušilo 6 hiš. Iz Srbije javljajo, da je poplava zahtevala človeške žrtve. Italijanska pomoč poplavljeni Vojvodini BEOGRAD, 23. Italijanski poslanik general Bodrero je v razgovoru z zunanjim ministrom Ninčićem sporočil, da je italijanska vlada voljna priskočiti na pomoč od povodnji prizadetemu prebivalstvu Vojvodine. V ta namen bo italijanska vlada sprožila posebno akcijo za zbiranje prispevkov po Italiji. Poincarč sestavi! novo M PARIZ, 23. Vest, da sestavi Poincare Nnovo vlado, je bila sprejeta v vseh kro- Dr. Lubor Niederle, profesor češke univerze v Pragi, je začel pred več kakor 20 leti in po 26-letni pripravi izda-jati življenjsko svoje delo Slovanske starožitnosti. Ko je zastavil pero, si ni sam verjel, da bo mogel dokončati svoj veliki načrt in dokončati zgodovino in kulturno življenje starih Slovanov. Toda sreča mu je bila mila, svoje delo je popolnoma dokončal in doživel pred enim letom izdanje zadnjega svojega zvezka Slovanskih starožitnosti, zdrav in čil na duši in telesu, splošno spoštovan in svetovno znan. Nisem čital o njegovem delu še nikjer nobene kritike, ker nisem imel prilike, toda vsakemu, ki to ogromno delo prečita, je užitek najboljša kritika. Na tem polju so tudi pisali in prispevali nekatei-i Slovenci, kakor Miklošič, Gregor Krek, Kos in dr., tcda nihče še ni pred Niederlom podal celotnega, sistematičnega pregleda Slovanske starožitnosti obstojijo iz dveh večjih oddelkov: zgodovinskega (6 zvezkov) ter kulturnega (5 zvezkov). Poslednji oddelek je izšel tudi pod posebnim naslovom: Življenje starih Slovakov. Mi Slovenci ne moremo misliti, da bi se to delo v celoti prevedlo na slovenski jezik, ker bi se stroški in trud nikdar ne izplačali in to z ozirom na naše premajhno število. Da bodo pa Slovenci, ki ne znajo češčine ali ki nimajo sredstev, da bi si to delo nabavili, imeli vsaj par slik o svojih pradodih, sem prevedel s pisateljevim dovoljenjem samo zadnje poglavje Slovanskih starožitnosti, ki bo začelo izhajati v «Edinos.ti» pod naslovom: Narava in kultura starih Slovanov. Upam, da bo to poglavje zanimalo vsakega našega človeka. Dr. Ražem. P r i p. ur. Krasni prevod zanimivega poglavja iz omenjeneva velikega dela češkega učenjaka nabrežmske postaje do Sežane, odkoder smo nadaljevali peš proti Tomaju, kamor smo dospeli veselo razpoloženi pred 9 uro ■Potem ko smo se odpočili in si ogledali prijazni Tomaj, smo se podali na tamkajšnje pokopališče, da se poklonimo spominu našega umrlega pisatelja Srečka Kosovela. Da si ne bo javnost delala napačnih m pretiranih predstav o incidentih, naj povemo tudi to: Zbrali smo se k okrepčilu v Nabergojevi gostilni. Pri tem smo seveda zapeli nekaj naših pesmi, tako da je skoro neopaženo prišel čas odhoda. Baš ko smo se odpravljali in odpeli zadnjo v slovo, je prihitel za nami Gerbec. Klical je k sebi dirigenta m ga jel povpraševati, kaj smo prišli iskat v Tom a j. Ob koncu pogovora mu je priporočal, naj se na povratku nikjer ne ustavljamo. Kljub temu nas ni zapustila dobra volja in veselo smo korakali proti Sežani. Tu so nas orožniki ustavili in samo zahtevali od par naših članov, da se legitimirajo. Še kratek oddih v Sežani in nato smo se podati proti postaji spremljani bolj od daleč. V ostalem je cela stvar izpadla lepo, čemur je dosti pripomoglo lepo vreme, disciplina in dobro razpoloženje članov, tako da nas lahko zavidajo tisti, ki so ostali doma Želeli bi, da bi se tudi v prihodnje odzvalo članstvo v tako lepem številu. IZ URADA POLIT. DRUŠTVA «EDINOST» V TRSTU Ni pomota. Ker je Vaš soprog umrl radi bolezni, katera se ne smatra v zvezi z vojno službo, Vam ni priznana vojna pokojnina, pač pa Vam je likvidiran le prenos pokojnine, katere je bil deležen Vaš pokojni soprog, in sicer L 529.20, ki odgovarja /0% zneska lir 75G. Tajništvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Gene dne 23. t. m. na debelo: Zelenjava: Solata 40—60, paradižniki 30—80, zelje (belo) 80—120, vrzote 80—100, repa (jO, krompir 45—55, radič (velik) 60— 350, fižol v stročju (velik) 60—110, fižol zelen OJLft : X ,1__l v ^ .. „ v najkrajšem času. Prof. Niederlu kakor tudi prevajalcu g. dr. Ražmu se tem potom najtopleje zahvaljujemo za dovoljenje, oziroma prevod. Neurje od preteklega četrtka mali 80—250, fižol za luščenje 110— ISj, bledes —, grah 100—150, buče 40— 100, kumare 40—50, špinača 40—60, malan-cane 220—350, korenje 60—80, šparglji 400, pesa (rud.) 30—40, pesa bela 30—40, papri-začnemo objavljati I ka 200—350, česen 150—250, čebula 60—80. Sadje: Marelice 180—400, breskve 100— 500, fige 50—220, jabolka 40—(JO, hruške 160—340, cimbarji 120—200, ronglo 150, «amoli» 80—200, češplje 180, jagode 620— 800, ribes 170, grozdje 600—800, pomaranče 50—70 zaboj, limone 12—35 zaboj. Trgovanje se je vršilo v znamenju hrušk. x . . Paradižnik pojema. Specijaliteta na trgu P°FočaJ°. Je razsajala pre- !>o bili šparglji. Zelenjave izredno mnogo, tekli četrtek strasna nevihta tudi po vsej ..posebno buč. Fige polagoma izginjajo Vi- utreal » ^^T^J'I^Ki^t 22J® f® ^Jabolka, ki pa ne Uujajo gih z zadovoljstvom, kar je razvideti ^.^1 ^ Deroča zanimanja. Kupčija s krompirjem srednja. nn v*. ro,, « - Kupčija na splošno srednja. BreStaaaa vesti — DIJAŠKA MATICA V TRSTU. Dijaška matica v Trsiu je prenesla svoj urad iz oL tudi iz majhnega izboljšanji francoske »TC^ l^to* valute. Pomcarš je včeraj in danes kon- - • - ^ 1 J feriral s Številnimi politiki vseh strank, Rusija bo nabavila zrakoplov lipa «Norge» RIM, 22. Iz Moskve poročajo, da je prometni zavod prejel od sov j ©tov dovoljenje za pogajanja v svrho nabave zrakoplova, ki bi bil zgrajen po vzorcu «Norgeja». Tak zrkoplov bi služil za ineteorološka opazovanja. Izključen Je bil iz faiistovske stranke RIM, 23. Glavni fašistovski tajnik on. Turati je izključil poslanca Spi-nellija Enrica radi nevrednosti iz fašist o vske stranke. med temi tudi s Herriotom, in ni našel mnogo odpora Dane« zjutraj je mogel obiskati državnega predsednika. Po tem obisku je bila uradno naznanjena nora vlada, ki izgleda tako: predsedstvo, finance in odrešena ozemlja Poincarč, pravosodje in Alzacrjo-Lore-no Barthou, zunanje zadeve Briand, notranje Sarraut, vojno Painlevć, mornarico Leygues, prosveto Herriot, kolonije Perrier, trgovino Bokanowski, poljedelstvo Queille, javna dela Tardieu, pokojnine Marin, delo Pallieres. škoda ogromna, tudi gozdovi so trpeli, ker je voda odnesla mnogo lesu. Most na Želinu (glavna in edina cesta Idrija-Sv. Lucija) je deroča voda izpod- „ - - - ----- jedla na obeh koncih ter ga odnesla. Pro- C:c*'ciie0 v ^ *"abio Fiiri 10, l.f Trst (2). — met z lesom bo moral iti za več mesecev j se morai° odslej vsa pi»ma po progi Idrija - Crni vrh - Ajdovščina. * Novi predsednik frenooske poslanske zbornice PARIZ, 23. Zbornica si je včeraj izvolila novega predsednika. Največ glasov je dobil bivši finančni minister Raoul Peret iz radikalne levice, za njim pa socijalist Bouisson. Most na Zelinu se je podrl ravno par minut pred prihodom korijere iz Idrije, katera seveda ni mogla nadaljevati vožnje, temveč je morala vrniti se v Idrijo. Sprememba poljske ustave in vladna polna moč definitivno sprejeti VARŠAVA, 23. Zbornica je sprejela po tretjem čitanju z 246 glasovi proti 95 spremembo ustave v tisti točki, ki pooblašča državnega predsednika med razpustom zbornice za izdajanje vseh mogočih zakonskih naredb razen takšnih, ki bi spreminjale volilni zakon. Nato je sprejela po tretjem čitanju tudi načrt, ki daje vladi polno moč. i krah« PRAGA, 23. Masarykova akademija je sklenila sklicati konferenco za študij produkcije žita in kruha. Doslej je priglasilo svojo udeležbo že 10 držav s 26 zastopniki in sicer: Avstrija, Nemčija, Belgija, Anglija, Francija, Italija, Romunija in Severnoameriške združene države. iz* VARŠAVA, 23. Minister za zunanje zadeve Zalewski je v senatni komisiji za zunanjo politiko ponovil svoje včerajšnje izjave v komisiji poslanske zbornice in jih izpopolnil s pojasnilom, da je treba doseči pogodbo o nenapa-dalnosti z vsemi državami, med temi tudi 9 sovjetsko Rusijo. Z Rusijo bo treba utrditi tudi trgovinske stike. ZA VEČJO SNAGO OKOLI BOL-JflSNTC PRI SV. IVANU Pišejo nam iz občinstva: Odkar stoji kompleks bolniških poslopij pri Sv. Ivanu, teče vedno voda iz bolnišnic na javno pot. Ne vemo, ali prihaja ta tekočina iz stranišč ali od kod, dejstvo je, da ta potok ne preneha. Voda prinaša s seboj krvavo vato in najrazličnejše pomije pomešane s fižolom, krompirjem itd. Ako ni več dni dežja, se nabere nesnage za cel voz. Ob vročih dnevih se seveda usmradi in tedaj si lahko mislite, kako prijetno je prebivalcem, ki stanujejo v bližini, da morajo uživati ta smrad. Nekatere hiše tamkajšnjih posestnikov niso oddaljene niti 10 metrov od mesta, kjer se nabira nesnaga V najhujši vročini morajo ljudje držati zaprta okna, da se ubranijo smrada. Po tisti poti hodi vsak dan v šolo gotovo kakih 150 otrok, ki morajo gaziti te pomije. Čudno, da se ni Se nobeno otro-če okužilo. Hvala Bogu, da imamo pogo-stoma dež, ki nesnago odpere in odnese. Že kakih petnajstkrat smo se pritožili na prejšnjo občinsko upravo, da hi kaj okrenila, toda vse je bilo zastonj. Obračamo se tem potom tudi na občinskega komisarja s prošnjo, da bi on poskrbel, da bi se ona nesnaga ne puščala več na javno pot. _ NEDELJSKI IZLET «VE8NE» V TOMAJ. Iz Križa nam pišejo: P. P. cVesna* v Sv. Križu pri Trstu je priredila preteklo nedeljo za svoje članstvo celodneven izlet v Tomaj. Izleta se nas je udeležilo okoli članov in članic. Z jutranjim vlakom smo se odpeljali is in prošnje nasloviti ca novi naslov. Dijaška matica v Trsta. — Slov. akazL drvštvo «Balkan» v Trstu. Društveni občni zbor se bo vršil jutri, 25. t. m., ob 9.30. Društvene starejšine vljudno vabimo, da se ga udeleže. Tovariši pa se ga morajo udeležiti. — Odbor. — D. K. N. Tommaseo - Trst. Danes točno ob 18. uri sestanek športnega odseka; ob 19. uri druStveni sestanek; na dnevnem redu bo točka glede dramskega odseka. Danes zjutraj se snidejo vsi plavači v Bar-kovljah. — Odbor. SPORT TEHNIČNO VODSTVO LAHKE ATLETIKE Jatri začne točno ob 8.30 distančni tek Prosefc-Opčine fcarinarnicaJ-Prosek (10 km). Ona druStva, ki še niso prijavila svojih atletov, store to lahko pol ure pred odhodom na igriču »Primana.«. Gg. Lah, Sila Josip, Macarol, Pario vić, Žerjal Drago, Bidovvc, Kravos so naproieni, da se msi-de>o jutri ob 6.30 pri kavarni «Fabris». Imenovani so določeni v jurijo. G. Riosa se pozivlje, da odda pravočasno .številke* Tehničnemu vodstvu. T. V. L. A. IGRIŠČE S. D. ADRIA Jutri, nedelja ob 17. uri FinaleU PROSVETA - ADRIA ADRIA - PROSVETA nogomet haceaa Adria nastopi v tej tormacup R up ena H, Stebla j. Cesar. Koča ta, Vrbec, Janoš, BriiČek, R up ena, Saksida, Golobšč ia Maha«. Rezerve: Janko m' Siotfa. Iz tržaikega žhrllenla Neznanec, ki se fe obesil v Škorklji, spoznan Kakor smo poročali, so pretekli torek našli v gozdiču poleg vojaškega športnega igrišča v Skorklji obešenca, pri katerem niso našli nikakih dokumentov, ki bi omogočili ugotovitev njegove istovetnosti. Ker so tudi tozadevne poizvedbe orožnikov •edinost. V Trstu, dne 24. julija 1926. ostale brezuspešne, je bilo truplo samomorilca prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice in tam izpostavljeno na ogled občinstvu v svrho identifikacije. — Včeraj popoldne sta prišli v mrtvašnico dve ženski — 5G-letna Alojzija Pacor, stanujoča v lil. Boccaccio Št. 16, in 46-letna Mercade Endrigo, stanujoča v ul. Udine št. 51 — ter si ogledali že napol razpadlo truplo. Kljub temu sta ženski takoj spoznali v samomorilcu 42-letnega urarja Josipa Ziberna, sta-nujočega v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi št. 5. Spoznali sta ga po njegovi sliki, predvsem pa po veliki brazgotini na levi nogi. Pred približno dvema letoma je namreč Ziberno povozil avtomobil in mu hudo poškodoval nogo. Ženski sta izjavili, da je Ziberna, ki sta ga poznali že od mladih nog, živel v zadnjem Času v veliki bedi in menda baš radi tega je tudi šel v grdo smrt. Razne nezgode. 21-letnj težak Fran Cabriato je včeraj zjutraj pr' delu v tovarni olja pri Sv. Andreju padel z motornega vlačilca, ki je premikal železniške vozove na dvorišču tovarne, in po nesrečnem slučaju je pri tem prišel z desno nogo pod kolo vlačilca, ki mu je deloma zmečkalo ud v stopalu. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika reši ine postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne. — Slična nezgoda je doletela včeraj popoldne 23-letnega podajača Frana Pobega iz Kopra. Pri delu na pomolu št. IV. v prosti luki Duca D Aosta je prišel po nesreči med dva vozička za prevažanje materijala, ki sta ga tako hudo zgrabila, da sta mu razmesarila in zlomila desno nogo. Nesrečni podajač je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. — V tovarni olja pri Sv. Andreju je 48-letni težak Avgust Esposito, stanujoč v ul. Ponzianino št. 3, včeraj popoldne prišel po nesreči z levo nogo pod zobasto kolesje nekega stroja, pri katerem je delal. Pri tem je zadobil na spodnjem delu noge hude poškodbe, radi katerih bo moral kakih 14 dni čuvati posteljo. Zdravi se v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Odmev pretepa ▼ gostilni Radi divjega pretepa v gostilni «Canti-none Istriano» v ul. S. Giorgio, tekom katerega so bile ranjene tri osebe, je bil včeraj aretiran pomorščak Rudolf Colombin, stanujoč v ul. Felice Venezian Št. 17. Kakor znano, se je Colombin pri pretepu, ki je nastal po njegovi krivdi, udejstvoval z nožem. Sedaj bo bojeviti mož sedel nekaj časa pod zamreženim oknom in bo imel priliko premišljevati, da se z nožem ne sme drezati bližnjemu med rebra. Smola kolesarskega tatu. 27-letni brezposelni mehanik Ivan Mo-niella, stanujoč v ulici Molino a vento št. 86, je predvčerajšnjim uzrl pred hotelom «Savoia» lepo kolo, ki se mu je tako do-padlo, da ga je zapeljalo v skušnjavo. Ozrl se je naokoli in ko se je prepričal, da ga nihče ne vidi, je urno skočil na sedlo in pričel goniti jeklenega konja kakor za stavo. Pa ni imel sreče. Lastnik kolesa, ki je vse to videl, je skočil v neki javni avto ter pričel zasledovati kolesarja. Razvila se je zanimiva tekma, ki sta jo pa prekinila dva orožnika. Moža postave sta ustavila že upehnega dirkača in ga spremila v državni hotel v ulici Coroneo, da bi se tam odpočil. _ Vesli z CloriSkega Goriške mestne vesti Porotne iazprave v Gorici. V četrtek 22. t. m. se je končala razprava proti Hvalici Ivanu, obtoženemu, da je ustrelil svojega tovariša Loviščeka Franceta 15. marca 1925. v Dolini, mali vasici občine Ajba. Porotniki so v svojem pravo-reku potrdili glavno vprašanje, potrdili so pa tudi dodatne vprašanja kakor prekoračenje silobrana. Predsednik je nato razglasil razsodbo, s katero se obsoja Hvalica Ivan na štiri leta, pet mesecev in petnajst dni ječe, od katere se. mu odpustita dve leti, in na šest sto lir globe. v — Takoj po končani razpravi proti Hvalici Ivanu se je sestavila porotna klop za predzadnjo razpravo v tem izrednem zasedanju, in sicer proti Cimpriču Ludviku iz Ljubušenj, obtoženemu, da je ubil svojega ujca Juga Antona s čevljem, kakor je na kratko poročala včerajšnja «Edinost». Zasliši se obtoženec. Obtoženec izjavlja, da je bil pijan in da se ne spominja dejanja. O svojem ujcu trdi, da je bil siten, s svojo zbadljivostjo je nadlegoval ljudi in je moral tudi njega s hudimi zbadljivkami razžaliti, sicer bi se ne bil spozabil tako daleč in ga udaril s čevljem po glavi. Na vprašanje, koliko je popil dotični dan, pravi, da sedem četrti vina in osminko žganja. Pri njem ni stanoval, pač pa je ujec stanoval pri njegovem delodajalcu. Za ujca ni delal nikdar. Dotični dan je začel piti že na vse zgodaj in je pil ves božji dan, edino na to se Še spominja. Nato se je pokazal porotnikom čevelj, s katerim je udaril obtoženec svojega ujca po glavi in povzročil na ta način njegovo smrt. ZasliŠita se Ivan in Josip Melinc, nečaka pok. Juga. Ivan Melinc ne ve ničesar, ker ni bil zraven. Ko je prišel domov, je bil Jug že v nezavesti. Priznava pa, da je imel Jug zelo dolg jezik. Josip Melinc tudi ni bil navzoč. Takoj ko je prišel z dela, ga je mati poslala po duhovnika. Pravi, da se je njegov bratranec, današnji obtoženec, večkrat opil. Nastopajo priče. Ivančič Anton je bil zraven in popiSe dogodek prav tako, kakor ga- je pozneje obtožnica. Ne spominja se, koliko krat je Cimprič udaril ujca, na vsak način pa več kot enkrat. Dogodek se je vršil približno ob šesti uri in pol popoldne. Potrjuje, da je bil pokojni Jug nadležnež prve vrste, ki se je prepiral z vsakim. Priznava, da se je obtoženec večkrat napil, toda nikdar ni nobenega nadlegoval. Slišal je, kako je rekel obtoženec pokojnemu Jugu: «Ce ne boš molčal, te ubijem!» Razprava se je odložila radi pozne ure na dnigi dan. Izvozni trg v Gorici 22Tlm 23. t> m. Cene (22. julija}: vajin 0.30—0.40, paradižniki IjOO—1.20, hruške 0.60-^30, marelice 3JČ0—L20, češplje 3.00^3.40, fige 1.20 do 1.70, cimberji 0.60—0.90, krompir 0.40— 0.50, jabolka 0.90—1.60. Cene (23. julija): vajin 0.40—0.50, paradižniki 0.80—1.10, hruške 0.90—2.70, češplje 2-80—3.20, cimberji 0.50—1.00, krompir 0.40, jabolka 1.00—1.60. Marelic, fig in domačih breskev ni več na trgu. Hrušk prihaja vedno več, in sicer boljše kakovosti; cena jim je prilično visoka in dobro blago se dobro proda. Po vajinu je začelo večje povpraševanje najbrž radi toče v Istri in ker rabi Trst večjo množino. Tudi iz inozemstva je povpraševanje po vajinu precejšnje. Športni klmb «Sparta» V nedelo dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne se bo vršil sestanek vseh članov in Članic v društvenem prostoru. Radi važnosti dnevnega reda pozivamo vse članstvo, da se sestanka zagotovo udeleži. Prosvetno druftvo «Mladlka> v Gorici priredi danes v soboto dne 24. t. m. ob 8.30 zvečer v Marzinijevi dvorani vokalni koncert. Zbor vodi g. Lojze Bratuž. Sodelujejo: sopranistinja g.čna Frida Ščekova, tenorist g. Joško Bratuž in bariton g. Oko Franko; na klavirju spremlja g.čna Zala Vukova. Spored: 1) Adamič: «Ciganska posme-hulja»; Hochreiter: «Uspavanka», Vodo-pivec: «PoIjske rože» - poje meš. zbor; 2) Vilhar; Ukazi in Tosti: «Sen» - poje barito-nist O. Franko; 3) Frida Šček: «Pesem Mariji« - poje skladateljica; 4) Dev: «Kako t' bom ljubila?«, Dev: «Pojdem v rute«, Ferjančič: «Vzdihijaji slepca« - poje meš. zbor. — Odtttor. — 5) Adamič: «Nocoj je pa svetla noč«, Hatze: «Da sem bogat« - poje tenorist Bratuž; 6) Thomas: Dvospev iz opere «Mignon» - pojeta g.čna Šček in g. Franko; 7) Adamič: «Nina mia son' barca-rolo«, Dev: »Strašno grmi in Miška«, Vo-dopivec: «Žagar» - poje mešan zbor. — Vstopnina: sedeži I. vrste L 8, II. vrste L 5, III. vrste L 3; stojišča L 2. Poletni urnih za avtomobile. V Crni vrh in Idrijo odhod iz Gorice ob 15.; v Cepovan in Lokve (samo ob nedeljah) iz Gorice ob 7.45; iz Lokvi ob 18.; v Gradež (proti predznambi) iz Gorice ob 14., iz Gradeža ob 22.; v Sesljan (proti pred-znambi): iz Gorice ob 14., iz Sesljena ob 22. Predznamujejo se sedeži v uradih avtom, družbe v Gorici, Via IX agosto št. 6. V naše zapore so pripeljali miličniki nekega Krugija Franceta iz Tolmina, ki so ga aretirati v Vel. dolu. Aretiranec se je izdajal za sodnega uradnika in za zaupnika fašistovske stranke. Kot tak je prišel h krčmarju Grgiču Alojziju in mu zagrozi] ,da mu da zapreti krčmo, ker je komunist, ako se ne odkupi. S primerno svoto lahko on, Kragelj, kot zaupnik fašistov, posadi Grgiča na poteštatski stolec. Krčmar je bil previden in mu ni nasedel. Več uspeha je imel slepar z ženico Trobec Marijo, ki ji je obljubil kravo od vlade, če plača neobh "no potrebne stroške, kolke itd. v znesku 46.40. Žena mu je izročila petdesetak. Kmalu potem je bil pa Kragelj aretiran. — Ne zaupajte takim sleparjem, izdajajo se za kdove kaj, samo da iztisnejo denar iz našega ubogega ljudstva! SOLKAN Tu se je vršila hišna preiskava pri g. dr. Petru Zavratniku. Iskalo se je orožje. Dasi se je izvršila hišna preiskava zelo vestno, je imela popolnoma negativen uspeh. Razen filozofskih knjig se ni našlo nobeno orožje. GBAHOVO Prosiovoljio gasilno društvo na Grahovem uprizori v nedeljo 25. t. m. veseloigro «Charleyeva teta». Tetka pride z brzovla-kom ob 3.30 popoldne iz Brazilije, kjer so opice doma. V slučaju da ne dobi potnega lista, imamo še drugo v zalogi. — K obilni udeležbi vabi «cCharleyeva teta« in njeni častilci. VRTOJBA Pogrebli smo moža! Še ne 30 let staremu Josipu Saksida je neizprosna smrt pretrgala nit življenja. V najbolj cvetoči moški dobi nas je po dolgi in neozdravljivi bolezni zapustil. Pepe, za Teboj plačemo mi vsi, posebno ^Slovenska čitalnica«, katere mogočna opora si bil. Z njim kot večletnim predsednikom in agilnim sotrudnikom trpi nenadomestljivo izgubo. Videli smo ga že med prvimi obnovitelji in do zadnjega med sodelovalci. Pri vsaki prireditvi, pri tamburaškem zboru, pevskem in posebno pri dramatičnem odseku je nastopal izvrstno in skoraj v glavnih vlogah, a zdaj ga ni več... Da je bil pokojnik res priljubljen pri vseh, je pričala od pogrebu Številna udeležba domačih in drugih. Za red in spremstvo je poskrbel odbor «Slov. čitalnice«, ki mu je kupil krasen venec, katerega so spremljale Članice v narodnih nošah in Številno članstvo. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču mu je pevski zbor zapel v slovo pretresljive ialostinke. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v zbranih besedah g. Vuga Anton. Pokojnik zapušča mlado vdovo in še nedoraslo hčerko. Dragi Pepe, bodi ti lahka domača gruda! NJIVICE PRI KOJSKEK Izobraževalno društvo »Svoboda« bo imelo prihodnjo nedeljo svojo drugo prireditev letošnjega poletja s sodelovanjem bi-ljanskega pevskega zbora. Spored obsega dve deklamaciji, dva mešana in dva moška zbora ter krepko Finžgarjevo dramo iz nižin Življenja našega kmetskega ljudstva: »Razvalina življenja«. — Pričetek prireditve ob 3. uri pop. na dvorišču poleg čitalnice. — Fantje in dekleta, člani drugih bratskih društev v Brdih in naši tovariši, posetite nas v obilnem številu . Nudili bomo, kar zmoremo, na vsak način pa več kot vsa ona mladina, ki se izgublja na plesih in br jar jih. Pridite — hvaležni vam bomo! Zdravo! VOLČJA DRAGA Po navadi grem v nedeljo na običajni Četrt. Tam se snidem s prijateljem. Po po-žirku dobrega vipavca mi resno smehljajočim se obrazom pripoveduje sledeče: »Mračno je, a jaz brez vsake skrbi stopam navzgor po stopnicah mosta, kateri teri vodi pešce na bližnjico preko železniške postaje; tu se naenkrat zagugam in v strahu stresem. Pogledavši, kaj se pod nogami godi, vidim, da je trhla stopnica, na kateri stojim, v nevarnosti, da smukne skozi železno podlago. Po prestanem strahu, zamaknjen v luči ravno prihajajočega vlaka, nadaljujem svojo pot. Kar naenkrat nevarno omahnem. V smrtnem strahu se zgrabim za pri strani stoječo ograjo in na ta način se rešim hudih poškodb in se izvlečem iz približno 50 cm Široke in 1.50 dolge luknje.« Končal je s trdnim sklepom, da ne pojde več črez nevarni most. Da raje hodi 15 minut daljšo, a tem bolj sigurno, kakor pa eno minuto dolgo, a nevarnosti polno pot. Torej pešci, pozor! VIPAVA Gasilno društvo priredi v nedeljo dne 25. t. m. igro «Avtomoixflist» v dvorani g.e Hrovatin. Začetek ob 3.30 popoldne. Pričakuje se velika udeležba, saj je zagotovljenih par uric smeha in zabave. IDRIJA. »Telovadno društvo v Idriji« priredi v nedeljo dne 25. t. m. na starem šolskem trgu javno telovadbo s sledečim sporedom: 1) Skupne proste vaje dečkov in deklic; 2) vzorne proste vaje dečkov; S) proste vaje članov; 4) proste vaje deklic; 5) orodna telovadba dečkov in deklic; 6) proste vaje deklic; 7) proste vaje članov; 8) proste vaje dečkov; 9) orodna telovadba članov; 10) vaje članov s krampi; 11) skupina. Telovadba prične ob 15-30. V slučaju slabega vremena pa se bo vršila v realčni telovadnici. V zdravem telesu zdrav duh, to je naše geslo in po njem tudi delamo. Zato vabimo vse prijatelje telovadbe, a tudi one, ki ne verujejo v gornje geslo, da se potrudijo v nedeljo, od blizu in daleč, v Idrijo, kjer bodo videli uspehe telesne vzgoje mladine. Zato krepki zdravo in na svidenje! jali pred parlamentom. Lahke poškodbe je dobilo 5 stražnikov in več delavcev. ' - MALI OGLASI BERUTZ-SCHOOL™Tonc Waoc*21*poak In i prevodi v vseh jezikih. (1135 | KREPKEGA kolarskega učenca sprejme takoj Jo-»ip Prime, H Bistrica St. 19. 1142 PRIDNA hišna dobi takoj službo v Tomaju, Vila Tenze. Dobra plača, lepo ravnanje. 1144 BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1096 HIŠNA, poštena, dobi takoj službo pri družini (2 osebij. Dobra plača, sama gospodinja. Pojasnila v zalogi papirja, Via S. Lazzaro 19. 1143 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kaliju in bronhiajalmm afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.--Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1136 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1137 ŠOFER, mlad, izučen, iiče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.___l*3** TRGOVSKI POMOČNIK, s Štiriletno prakso, Uče mesta v večji trgovini. Naslov pri upravništvu. 113" Iz triaSke pokrajine ZAGORJE NA PIVKI Že dolgo se ni oglasil nihče iz nade vasi v vašem oenj. listu. Ker pa je vedno nekaj novega, hočem jaz kaj povedati. Tu razsaja Že več časa bolezen živine na gobcih in parkljih. Zanesle so jo ovce iz Istre najprej v bližnji Knežak in od tam se je razpasla tudi v Zagorje, Zato je sedaj vas zaprta, kar povzroča občutno materijalno škodo. Ljudje namreč ne morejo pror dajati mleka, ki so ga prej pošiljali v mlekarno v Trnovo, in mnogi, ki nimajo konj, ne morejo iti v gozd za zaslužkom, ker volov ne pustn iz vasi. K vsemu temu se je pridružila Še velika draginja in posledica vsegu tega je, da so ljudje vedno ubožnejši in se zadolžujejo. Naše bralno dru&tvo je Slo na «letovišČe» kot gredo vsi stari gospodje, da si utrdijo zdravje. (Ima namreč že 45 let.) Ali kot vse izgleda, bo ta letoviška sezona letos izvanredno dolga, ker celo med najagilnej-šimi člani ni videti dosti vneme za društveno stvar. — Fantje, dekleta! Dvignimo glave, vzdramimo se! Naš oder samuje, pajki preprezajo po njem svoje mreže. In petje? Kje je naše zborovo petje, naša pesem, ki je včasih tako lepo donela iz krepkih zagorskih grl? Zgubili smo gospoda učitelja in z njim tudi naše petje, ponos naše vasi. Toda ni še vse izgubljeno. Poizkusimo sami! Z dobro in vztrajno voljo bomo dosegli vse, in Bog bo blagoslovil naš trud. Na delo torej! — Zagorjan. Razne zanimivosti _ Belgija rešuje svojo flnsBŽno krizo. Belgija bolj energično rešuje svojo finančno krizo nego Francija. Pa tudi njen finančni položaj je ugodnejši. Vendar se ne more znebiti odvisnosti od francoskega franka, s katerim pada nevzdržno tudi belgijski frank. Dočim imajo v Franciji vsakih 48 ur vladno krizo, je belgijska vlada dobila izredno pooblastilo za reševanje franka. Sklenila je privatizirati železnice ter telegraf in telefon. Vsi inozemci, ki stanujejo v belgijskih hotelih bodo morali plačevati posebno takso- Nadalje je dovoljeno, da se izdajajo fakture v zlati valuti, da se ubranijo inozemskih kupcev, ker pač poenajo razmere, ki so bile za Časa inflacije v drugih državah. _Na Dunaju so se vršile protestne demonstracije brezposelnih. Aretiranih je bilo 38 ljudi, ki so najbolj razgra- Borata poroCila« Trst, 23. julija. Amsterdam 1220, Belgija 72, Francija 69, London 149.50, New York 30.60, Španija 480, Švica 590, Atene 36, Berlin 730, Buka-rešt 14, Praga 91, Ogrska 0.0425, Dunaj 430, Zagreb 54.50. Vojnoodškodninske obveznice 65.30. Kopeli in obrež|e Nekateri tipi naše velikanske izbere: ZA GOSPE: Kopalna Oblaka, zadnja novost po L 37, 25 m 23 Kopalna oblaka v dveh kosih, bombažasti thibet, solidne in elegantne L 35 Kopalna oblaka najfinejše, francoski vzorci po L 96» 84 in 64 Kopalna oblaka v dveh kosih, najfinejši alpagas, elegantni vzorci, vezane po L 120 Kopalna Oblaka V dveh kosih, rz najfinejše svile, novi vzorci po L180 Kopalni plaSfl od L 50 do 340 Kopalna čepica Iz kaučuka, elegantni vzorci po L 10, 9, 8*50, 7, 6.50 in 5.50 Vrhu tega prodajamo razne kopalne obleke jiz najfinejše volne po polovičnih cenah. O H ZA MOŠKE: Kopalna hlača po L13,8, 4.40 in 3 Kopalna Obleke črne, obrobljene po L 8.40, 15 in 20 Kopalni plašči od L 50 do 300 Gobasto blago za kopalne obieke, visoko 150 cm od L 28 do 48 Pasi za kopalne plašče od L 85 do 95 Kopalni čevlji beli, črni, rudeči in zeleni po L 9.80, 7.80, 7.20 6 in 5 Kopalni zvitki v vseh velikostih od L 6 do 11.50 Piyamas, kopalne potrebščine za otroke, čevlji, mošnje i. t. d. i. t. d. v velikanski izberi. JUGOSLAVIJA Spodnji Stajer 3 km od Žel. postaje se prodata 2 vrelca mineralne vode Vpeljana industrija, skladišča, več hiS s pohištvom, zemljišče, VellKa rentabilnost, cena Dlu. 400 UOO. — Pojasnila daje Dr. Černe Ivan, Ljubllana, Vlsavis kavarne Union. (767) OTF?OK je pohlepen in misli; Kaj bi dal, da bi se mi povrnil« gliste. Tedaj mi bi dala mama ČOKOLADNI BONBON AKRIBA PROTI GLISTAM, ki ima tako izboren okus in uniii vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1. -Prodaja se v vseh lekarnah. CARRIBA ČOKOLADNI BOKSOM MOTI GLISTAM Kemfč^o-ickarniiki zavod .Alle Madonno della Salu te" . C««. K aH. Godina • Tricst«, S. Giacomo. Olml zastopnik in založnik za Ilalijo in koloni I«: Adolfc Cechel - Trlesle. Vta S NlcoJo II NA MORJU. V HRIBIH m NA •LETOVIŠČU IMEJTE tfEDNO NA RAZPOLAGO ..flRRIBO" ZA ZDRAVJE VA5IH OTROK. ILBCO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Halo, lilij* platin, inmiu zlate Konaie Albert Fovh — urarna Trst« Vid Maxxi>ii 46 766 pla£ajje po L 2.35 zlGtcrna Itmm - Irsl Via Mazzini 43 plačuje 76~ vedno par cent, več kot drugi Alojzij PGVff, Piflzza mm&\ ? prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazit« ad naslov' PODLISTEK JULES VERNE: (7*) Skrivnostni otok Delo, ki ga je Cir Smith vodil, je imelo uspeh. Najprej so impregnirali volno z neko milna to snovjo, da je izostala glad-kejša in se dala lažje stiskati in mehčati, in da se ni pri tolčenjn mrvila. Tako so dobili debele klobučevinaste plahte, ki so bile uporabne za obleko in odejo.. Sevedai ni bilo to blago merino ali muselin, kašmir, orleans, alpaka, platno ali flanela, ne satin de Chinel Bila je to pač clincolnsl^ klobučevina», nov industrijski proizvod otoka. Tako so bili naseljenci dobro preskrbljeni z obleko in odejo ter se jim ni bilo treba bati zime v letu 1866.—1867. Okrog 20. junija je nastopil oster mraz in Pencroll je moral v svojo veliko nevoljo prekiniti z zidanjem ladje, ki je morala biti končana prihodnje pomladi. Mornarja je preganjala stalna misel, da da je treba napraviti potovanje na otok Tabor. Cir Smith pa je bil mnenja, da nima smisla potovati tja zgolj iz radovednosti, ker na pustem in nerodovitnem skalnatem otoku niso imeli kaj iskati. Potovanje sto-petdesetih milj z razmeroma majhno ladjo po nepoznanih morjih je vzbujalo v Ciru Smithu neprestano skrb. Ce bi pa ladja ne uspela priti do otoka Tabora in se vrniti na Lincoln, kaj bi nastalo iz nje sredi Tihega oceana, ki je poln nevarnosti? Cir Smith se je večkrat pogovarjal s Pencroffom o tem načrtu, toda Pencroff je bil v tem vprašanju "nenavadno trmast, da si celo sam ni znal razlagati tega. aPripomniti moram tudi, dragi prijatelj, je rekel nekega dne inženir mornarju, da ste vi neštetokrat poveličevali naš otok in ste večkrat izrazili obžalovanje, če bi ga morali zapustiti, zdaj pa ste prvi, ki mu hoče pokazati hrbet. — Samo za nekaj dni, je odgovoril Pencroll, samo za nekaj dni, gospod Cir! Peljal se bom le sem in tja, da si samo ogledam tisti otok! — Tisti otok se ne da primerjati Lin-colnu. — To verujem že vnaprej. — Cemu bi se torej radi tja podali? — Da zvem, kaj se godi na otoku Taboru. — Tam se nič ne godi, tam se ne more nič goditi! — Kdo ve? — Pa čjb nas preseneti nevihta? — V letnem času se tega ni bati, je odgovoril Pencrofl. Ker pa je treba že naprej vse premisliti, vas prosim, gospod Cir, da dovolite Harbertu z menoj na potovanje. — Pencrofl, je rekel inženir in položil roko na mornarjevo ramo, če se vam in otroku, ki je postal slučajno naš sin, kaj zgodi, ali mislite, da bi se mogli potolažiti? — Gospod Cir, je odgovoril Pencroff 7 neomajno samozavestjo, te žalosti vam no bova napravila. Sicer pa bomo govorili ( potovanju, ko pride čas za to. Prepričan sem, da ko boste videli našo dobro opremljeno ladjo in se boste uverili, kako dobro plava po morju, kai se bo pokazalo o priliki objadranja otoka ki se ga bomo vsi udeležili, da se ne boste niti trenotek pomišljali, ali bi mi dovolili odpotovati ali ne! Moram priznati, d;« obeta vaša ladja postati prava mojstrovin.:. — Recite vsaj najina ladja, Pencroff, j^ odgovoril inženir, ki je bil za trenotek pre magan. Pogovor sta sicer prekinila, toda pozneje sta ga nadaljevala, ne da bi kdo izmed njiju izpremenil svoje mnenje. Proti koncu junija je zapadel prvi sneg Že poprej so dobro preskrbeli živino v staji s krmo, da jim ni bilo treba hoditi tja vsak dan, vendar pa so sklenili, da jo ne puste več kakor teden dni brez nail zorstva. Zdaj so zopet nastavili pasti in tudi tist j priprave, ki jih je izumil Cir Smith. Oi> robu gozda, ko*-'* > živali navadno hr-dile k jezeru, t . ros ili upognjene p: ličiee iz ribje koit.. ki jih je led držal upot • njene in ki so bile obdane z debelo plastjo masti. Ta iznajdba aleutskih ribičev se je r° kazala uspešna. Na ta način je poginik ducat Msic, nekaj mrjascev in celo en ja guar, ker so se ribje kosti v Želodcu žival' raztegnile.