Kupujmo vojne bonde in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY. NEWSPAPER ' phe se je podal piblikansko %vo na jugu J'nnati, O,—Kandidat za lrnerja, Frank J. Lausche, LSo^to govoril v okrajih j h* in Brown in gre proti I jenem delu države. V sobo-. fiovoril v West Union in ^Wnu, kjer je izjavil: ^ izvoljen guverner-ii?11 ne bodo diktirali poli-jj Guverner bom jaz , .Politikaši. Oh i j ski guver-biti prost vsake dik- fcSal je, da morajo biti » o,ar najmanjši, da se s ^ breme manjšemu K.' "To breme nas zdaj ye fekel Lausche, "to pa Vsak denar, ki se v namenu, da se reši , življenja, je opravičijo izdatki pa niso oprali* Vs»ki izdatki vlade, kij kis. 2 vojno, morajo bi-j tjr^aj Je govoril Lausche v | Hatlju- kjei" Podpira L demokratske stranke, ] ' >Tci] w" Danes bo pri" Jj i kjer je dom njego- t ^ ^kandidata Reamsa. šel zopet na skrajni it "JWetta, v petek bo pa v p? Sv°jo mizo v mestni evelandu. CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 1, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII AMERIKANCI SO IZGUBILI NAD BERLINOM 62 LETAL Nemci priznajo silno škodo po bombah v prestolnici. Največja zračna ofenziva v zgodovini se nadaljuje brez odmora. Nemci so izgubili 88 letal. Ura za invazijo je določena; v tem so edini Roosevelt, Churchill in Stalin Slepi vojak je na potu v Ameriko s svojo angleško nevesto London. — Angleška vlada je v sporazumu z ameriškim armadnim poveljstvom napravila, velik ovinek okrog uradnih paragrafov ter omogočila odhod iz Anglije slepemu ameriškemu. vojaku m njegovi angleški nevesti, predi)o je stopila v veljavo vladna odredba, ki ne pusti neuradni osebi zapustiti Anglije, Vojak je 8!) letni Otto Huttuneniz Warren, O., nevesta pa 35 letna Ruby May. Na potu v Ameriko sta z avijonom in za potovanje jima ne bo treba plačati niti cenita. Vojak je oslepel v Afriki, ko je eksplodirala mina. LAUSCHE IN STEWART BOSTA N0MINIRANA Kot stoje stvari na političnem polju danes, si bosta stala nasproti pri glavnih volitvah oba župana, iz Clevelanda in Cincinnati. MATICA JE PODALA SIJAJEN KONCERT Demokrati v Euclidu so odobrili te-le kandidate Poleg Frank Lauscheta za guvernerja je Slovenski demokratski klub v Euclidu odobril še sledeče kandidate, ki so bili navzoči na5 zadnji seji: Anthony J. Tomše za državnega poslanca in John J. Pekarek za okrajnega komisarja. Na tej seji je izjavil Matt F. Intihar, da je odstopil od kandidature za državnega poslanca z namenom, da bosta imela več prilike za izvolitev v isti urad rojaka Tomše in Kovach. Lepo je to od Mr. Intiharja. Seja št. 2 JPO-SS Jutri večer ob osmih bo važna seja zastopnikov in zastopnic JPO-SS št. 2. Seja bo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Bodite točni! Slišali boste poročilo zadnje prireditve. NaSi fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Columbus, O. — Izkušeni poli-| tični opazovalci imajo navado, j da en taden pred volitvami ugib-' ljejo in napovedujejo zmago iz-j branim kandidatom. Državni le-j gis.latorji, ki so bili tukaj zadnji ; teden pri izrednem zasedanju | obeh zbornic in ki prihajajo iz vseh delov dežele, kjer iim je znan kolikor toliko politični položaj, napovedujejo, da bo pri i primarnih volitvah 9. maja no-j miniran na republikanski listi I župan iz Cincinnati, James Gar-I field Steart, na demokratski pa clevelandski župan .Frank J. Lausche. Kar se tiče clevelandskega župana je brez vprašanja, da je v svoji kampanji zbudil večje zanimanje po vsej državi, kot vsak drug kandidat. Na politično po-zornico je stopil v onih krajih države, ki ga še niso poznali, kot neka posebnost, ki govori državljanom politične govore, kot jih niso navajeni slišati. Kar najbolj imponira demokratom v južnem delu države je pa Lausche-tova popularnost v Clevelandu in ogromna večina, s katero je bil izvoljen na župansko mesto. župan Lausche ima nominacijo toliko kot v žepu in povsod hite politične organizacije, da skočijo v zadnjih dnevih na njegov voz. Samo nekateri zaslepljeni clevelandski politikarji tega še ne vidijo oziroma nočejo videti. Na republikanski strani pa zagotavlja županu Stewartu nominacijo dejstvo, da kandidirata dva Herberta, Tom in Paul Herbert. Volivci bodo žmeŠani radi istih imen in ne bodo vedeli kdo je kdo. En Herbert bi morda premagal Stewart, dva pa ne. MacArlhur ne bo sprejel nominacije za predsednika Nova Gvineja.—General Mac-Arthur je odločno zavrnil vsa-!ko sugestijo, da bi postal kan-' didat za predsednika Zed. držav. "Nominacije niti ne iščem, niti bi je ne sprejel," je izjavil slavni ameriški general. To je bila njegova prva javna izjava posameznikom in političnim skupinam, ki so hotele spraviti generala v politiko. "Večkrat sem že omenil, da nisem in ne bom kandidat za predsednika, toda kljub temu je bilo moje ime neprestano v zvezi s tem. Zato zdaj še enkrat javno in odločno izjavljam, da nominacije ne iščem, niti bi je ne sprejel, če bi mi bila ponudena," je l-ekel junak s Pacifika. "Ako bi ameriški častnik, ki je na važni fronti, iskal ob istem času mesta v politiki, bi to škodovalo našemu vojnemu naporu." Cleveland je eno izmed mest, kjer bo cvetela industrija in trgovina tudi po vojni najbolj cvetela, računa na Cleveland za dobavo jekla in železa. Cleveland bo tudi glavni zalagatelj železniških tračnic, voz in druge opreme za železnice. Cleveland ima tudi to prednost, da je tukaj mnogo industrij, ki ne izdelujejo samo potrebščin za vojno, ampak tudi za civilno prebivalstvo. Zato pa Cleveland ne bo toliko občutil, ko bodo vojna naročila ponehala. V Clevelandu namreč izdelujejo orodje za stroje, barvo, kemikalije in drugo, ki'se rabi v vsakdanjem življenju. Lauschetova kampanja Za Lauschetovo kampanjo so bili izročeni v našem uradu sledeči denarni prispevki: poznani Frank Jurca, ali Oglarjev France iz Cerknice, gostilničar na West Parku, je prinesel kar $50.00. živijo, France! August F. Cvetek pogrebni zavod, 478 E. 152. St. je prispeval $10. John Lustig iz Thompson, O. je poslal $5. George Rakar, 10G7 E. 69. St. je daroval $2. Najlepša hvala vsem skupaj. Za podporo Lauschetu Harry H. Kraus, ki kandidira za državnega poslanca, zelo vneto deluje za izvolitev Franka Lauscheta in je tudi izdatno pomagal k njegovi kampanji s tem, da je prispeval v gotovini $100 iz svojega žepa. Mr. Kraus ima kegljišče na 79. cesti in Hough Ave. Državljanom ga toplo priporočamo, da ga ne pozabijo na volivni dan. IZ BOJNE FRONTE (V pondeljek, 1. maja) V ZRAKU—Tekom noči je do 3,000 zavezniških letal razbijalo francosko obrežje, kjer ima Hitler močne trdnjave proti invaziji. Zračna ofenziva gre že v 17. dan. KANADA—V soboto je bil zadet od torpeda kanadski ru-šilec Athabaskan v Rokav-skem prelivu. Toda tudi Nemci so izgubili en rušilec, ki so ga bombe užgale. ČEŠKA—Rusija se je zavezala, da bo izročila Čehoslova-ško takoj v roke civilne oblasti, kakor hitro bodo kak del zasedle ruske čete in ko bo z vojaškega stadišča taka izročitev varna. RUSIJA—Stalin je govoril narodu za 1. maj ter pri tem poudarjal važnost pomoči iz Zed. držav in Anglije ter da bodo le vse tri države skupno mogle-streti Nemčijo. Kupujte vojne bonde! POMLADNI ČAS - NEVAREN ČAS Policijski načelnik Geo. J. Ma. tovitz svari, da pridejo s pomladjo tudi razne nevarnosti za av-tomobiliste. Otroci so na cestah, se vozijo s kolesi, igrajo žogo, spuščajo zmaje, igrajo frnikule, vse to najraje na cestah ali ob robnikih. Vrhu tega je pa na pomlad tudi cestni promet večji in voznik Seja in lep program Jutri večer bo imela podružnica 14 SŽZ svojo redno mesečno sejo, po seji bo pa card party in pa lep program za Materinski dan. članice naj se udeleže v velikem številu, ker bo res nekaj zanimivega. Važna seja Nocoj ima svojo redno sejo društvo sv. Marije Magd. 162 KSKJ. Seja bo ob osmih v stari šoli sv. Vida. Po seji bo nekoliko medsebojnega razvedrila in prigrizka, članice naj se udeleže v velikem številu. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke od A-8 do Q-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke od A-8 do Q-8, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. SLADKOR — Znamki 30 in 31 iz knjige 4, vsaka za 5 funtov, sta v veljavi do preklica. Znamka 40 je za 5 funtov za prezer-viranje in je veljavna do 28. februarja 1945. Vsaka oseba dobi 20 funtov sladkorja za prezerviranje sadja in sočivja, če napravi prošnjo pri svojem odboru za racioniranje. -ČEVLJI — Znamka 1 in 2, "airplane" iz knjige 3 sta veljavni zdaj. GAZOLIN — Znamka 11 iz knjige A je veljavna za ? galone gazolina vsaka, do 21. junija. B-2, B-3, in C-2 in C-3, vsaka za 5 galon gazolina, KOLESA — Samo oni, ki bi rad nova kolesa, mora dati pregledati sedanja. Vsak naj pa spravi listino. Mrs. Julia Marzlikar, 837 Al-hambra Rd., je naročila za svojega sina, S/Sgt. Edward Bradača sobotno Ameriško Domovino. Edward služi Strica Sama nekje na Pacifiku. m m m Mrs. F. Debevec, 6018 Glass Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina, M/Sgt. Edward L. De Bevc, ki služi nekje onstran Atlantika. M M A Rev. Louis Baznik je naročil sobotno Ameriško Domovino za svojega brata, katerega naslov 1 je: Pvt. Matthew A. Baznik, 301 Training Group, Bks. 571, Shep- ' pard Field, Texas. ISJ IBJ M Mrs. Kožel iz 715 E. 157. St. je naročila sobotno Amreiško Domovino za sina, S 2/C Rudy J. Kozel, ki služi nekje na Pacifiku. m n n 1 Pfc. Harold Micklich iz 3671 E. 118. St. je prišel domov na dopust za 15 dni. Harold služi pri zdravniškem oddelku v taborišču Carson, Colo. Ra n m Mr. in Mrs. John Čebul. 6210 Bonna Ave. sporočata, da je prišel v soboto na dopust za 9 dni sin iz Carn^ Breckinridge, Ky. ™ . —u- IJ }e vrgel skozi C; seveda, pomotoma Ij^le, Cal.—Poštni usluž-naPravil veliko pomo-^orda nekaterim prav I .^zi okno je namreč j] Jltek z $120,000 v ban-I lil. ar je bilo namenjeno , Vlakom. !yJe Vozil denar iz San v taborišče Marys-jjj ^ listje z drevja jese-(S "Dr,0 bankovce ob progi <3 Naglo so postavili 'j Kij, 0v ob progi za stražo, i \ p°birali denar. Kakih . , še manjka. Vni? ZMOTIL i ^KUPČIJO {" 'Si hia- — v prodajalni, # 'jfc^ajo obleke za neve-i Sni ° 0sern nevest, ki so si 1 \ e obleko. Nenadoma ' >]lkleti °senj. Ko so pri-' in pogasili ogenj, A) Vest Že nikjer. No, kdo B toeril. tficij^A i>A ŽE ML,oJ V ARMADI • Bil Ariz. — Mrs. Mary Pfy,^ -ie stara 90 let, ima ^■vj bojnih frontah pet ifBlj j. I? pravnukov. V'sega Marica 202 pravnu- 9L 32. varde so \n ledeče kandidate i demokratski klub \ >' -ie indorsiral poleg Jd^^cheta še naslednje' ' Leonard Fuerst za aklerka, John J. Peka-' 5It. finega komisarja, f> J ,°yd za senatorja, An-iomse in Joseph Ko- ** i^nca ter Hu^h Car" Xfy 77 stopinj Ik Si; .e bilo tako vroče, da Is lf!' da je skočil toplo-»n k0 ° st°Pinj- Toda med ||ll^]tJe najbolj pripekalo, Si fojj°plomer samo 77 sto-I Je res prvi lep spo-I 1 dan. London, 30. apr. — Dva tisoč ameriških letal, ki so pomandra-! la na stotine nemških letal, ki so! jim hotela zastaviti pot do Ber-j lina, je v soboto izvedlo enega! največjih zračnih napadov na nemško prestolnico. Ameriški letalci so vrgli na Berlin več kot 2,500 ton bomb. Ta napad so plačali Amerikanci z bombniki in 14 bojnimi letali. Ameriško letalsko poveljstvo poroča, da so pri tem napadu na nemško prestolnico sklatili Nemcem 88 letal. Bombe so zanetile v Berlinu številne požare. Nemci sami priznavajo, da so povzročili Amerikanci pri tem zračnem napadu na Berlin ogromno škodo. Nemci so poslali proti Amerikancem eno največjih zračnih skadril. ' Na potu k napadu in na potu domov so se morali ameriški letalci boriti proti številnim nemškim bojnim letalom, ki so se zaganjala v ameriške bombnike kot sršeni. V petek ponoči so pa angleški bombniki napadli nemško zračno bazo Kjeller, 11 milj iz glavnega norveškega mesta Oslo. Ameriški bombniki so pa z italijanski baz napadli južno Hitlerjevo Evropo in sicer Toulon, pomorsko bazo v južni Franciji. S tem so zavezniki pokazali vso svojo silno moč v zraku. Napadli so Berlin, 500 milj severno Oslo na Norveškem in Toulon, 700 milj južno od Berlina. London. — Angleški delavski minister Bevin je izjavil, da je dan za invazijo na Evropo določen in ura se naglo približuje. Izjavil je, da so se na uri za invazijo popolnoma sporazumeli Roosevelt, Churchill in Stalin. To je bilo prvič, da je kak državnik javno izjavil, da je dan za invazijo že določen. Bevin je govoril delavskim unijam ter je zagovarjal stališče vlade proti stavkom. "Stav-| ke v tem času bi lahko popolno-m q 7rn5ilp načrt za invaziio. I Največji dogodki, ki jih je naša dežela še kdaj doživela, stoje pred nami. Zdaj ne smemo misliti na to, kar nam pripovedujejo delavski bossi, ampak moramo misliti na naše vojake, ki bodo vsak čas naskočili evropsko celino. Meni je ura znana, toda razumeli boste, da vam je ne smem povedati." Berlinski radio neprestano pripoveduje, da so zavezniki že začeli invazijo z zračno ofenzivo, ki je brez odmora .že 17 dni. IZ NAŠIH NASELBIN Claridge, Pa. Umrla je Roza-lija Janežič, stara 80 let in doma iz Doba pri Kolovratu. Mož je umrl pred 27 leti. Tukaj zapušča hčer. Sheldon, Wis. — Dne 10. t. m. je v bolnišnici Ladysmith umrl John Vidnišek. Podlegel je srčni hibi, ki ga je mučila dve leti. Zapušča .ženo, enega sina in eno hčer. čistilni teden Ta teden je v Clevelandu teden čiščenja. Mestna načrtve-na komisija poživlja meščanstvo, naj ta teden kolikor mogoče pospravi, popravi in počisti okrog hiš. Mestni truki bodo ta teden še posebej pobirali smeti. Glasbena matica je sinoči pe-a v avditoriju SND na St. "lair Ave. polni dvorani. Pub-ika je bila pa tudi zelo zado-/oljna z lepo izbranim progra-nom, ki ga je zbor res fino na-studiral pod veščo roko pesnika !vana Zormana. P. Hugolin Sattnerjevo delo 'V pepelnični noči," ki je težka, pa sijajna kantata, je zbor srezhibno predvajal. Publika ie zbor nagradila s toplo aklamacijo. -......■ OstAli del programa je vse-aoval odlomke iz raznih oper. Priznati moramo, da je bil eden lepši od drugega; morda je bil ca naše uho še najlepši odlomek iz Straussove vojaške opere 'Cigan-baron," kjer sta se odlikovali v duetu Emily Mahne in Anne Zarnick. Ponovno je bil poklican nazaj basist John Nosan, ki je imenitno pel arijo iz opere "Ciganka." Zelo je ugajala tudi altistka June Babitt in kvartet Carolyn Budan, Emily Mahne, Louis Belle in John Nosan. Zelo dobro je pel tudi tercet Antoinette Simčič, Louis Belle in Frank Plut odlomek iz "II Trovatore." Zbor se je odlikoval po svoji preciznosti in dasi res manjka zboru moških glasov, pa kljub temu pride kar do popolnega izraza, kot je, na primer, ob zaključku "Pepelnične noči," ko je mogočno klical s pesnikom Gregorčičem : "Le vstani, vbor-ni narod moj, do danes v prah teptan, pepel ni dan ni dan več tvoj, tvoj je—vstajenja dan..." TA IMA PA DOBRO VERO V AVTO Spearfish, S. D. — Ernest Mahtieson je vzel za svoj avto licenco za leto 1944. Avto je Ford, model T iz leta 1908. Vozi ga že 37 let in avto še prav nič ne kaže, da bi prosil za starostno pokojnino. Washington. — Cleveland se bo izmotal iz vojne produkcije kot središče razne produkcije za civilne potrebščine. Urad za vojno produkcijo, in trgovinski oddelek vlade sta to izjavila po natančni preiskavi. V to vrsto mest štejejo tudi Detroit, Chicago, New York, Newark in Jersey City. Glavni vzrok, da izgleda za Cleveland po vojni tako bri-Ijantno, je to, ker .je tukaj glavna produkcija jekla in železa, ki se jo z lahkoto spremeni od vojne v civilno produkcijo. Av-1 na industriia. ki bo do vojni avta ima vse večjo odgovornost. Z lepšim vremenom tudi voznik raje bolj požene ter gredoč dela načrte za delo na vrtu, mesto da bi pazil na cesto. Zato naj vsak voznik da zdaj na pomlad nekoliko več pažnje na cesto, naj raje vozi nekoliko počasneje, kjerkoli vidi na cesti tropo igrajočih otrok._ Tisti, ki imamo na vrtu ilovnato zemljo in moramo še čakati z obdelovanjem vrta, bomo morda še upoštevali kak nasvet. Vrtni eksperti, na primer, najbolj priporočajo sejanje ali saditev na domačem vrtu v vrste. S tem se veliko lažje obdeluje, okopuje in puli plevel, ker človek lahko stopi med vrste. Kdor seje torej v vrsto, naj napravi te vrste tako daleč vsaksebi, da bo lahko med vrstami okopaval, ne da bi pri tem poškodoval koreninic. Ako vsejemo ali vsadimo dovolj zgodaj, imamo potem na istem prostoru lahko še eno letino, ko je prva dozorela. Kjer smo imeli, na primer, zgodnjo peso, lahko vsejemo pozno korenje, ali pa kapus. ,Fižol, ki ga začnemo saditi precej kasno, pa sadimo v presledkih vsakih 10 dni po nekaj, pa ga bomo imeli tje do jeseni. Lepe vrstice boste imeli, če za-bijete na vsakem koncu gredice po en količek ter napnete od enega do drugega napeto vrvico, ob vrvici pa potem sejajte ali sadite. Ko začno rastline poganjati, je pogled na te vrste zelo lep. Delo na vrtu i v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBBVEO. Editor) •117 St. Clair Ave. HCndenoa «628 Cleveland ». Ohio- Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 month!, Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 centa <4g&*>83 No. 102 Mon., May 1, 1944 Ali se bo Nemčija notranje zlomila? V zadnjih svetovnih vesteh je vsebovano tudi poročilo, kje se bo po vsej priliki pojavila točka nemškega zloma. V Bukarešti so namreč zasnovali mirovni program osmerih točk, kateri naj se pošlje v Washington in London, ne pa v — Moskvo. Da je bil osnutek tega programa zasnovan že lanskega decembra, mu ne odvzame ničesar na njegovi veljavi. Cenzura tega programa doslej ni pustila v javnost, ker je pač smatrala, ua je bilo to v prilog stvari osišča. Ta program osvetljuje notranje aktivnosti nemškega visokega poveljstva. Franz von Papen je bil odpoklican v Berlin, zdaj pa je zopet na svojem mestu v Turčiji. Von Papen je tisti izbran nemški diplomat, ki igra prvo violino v koncertu prizadevanja za pobotan mir (negotiaded peace). Izvajati se je pričel pritisk za predajo Nemčije, ki pa bi morala biti zadovoljiva in sprejemljiva, zanjo (za Nemčijo). Medtem pa druge sile v Nemčiji čedalje hujše pritiskajo na nemško ljudstvo. Himmler in nejgovi pajdaši so se že naveličali prepovedovati nemškemu ljudstvu, da slednje ne sme poslušati inozemskih radio-oddaj. Kljub neštevilnim eksekucijam onih, ki poslušajo za zaklenjenimi vrati inozemske oddaje, se je v Nemčiji že vse preveč razširila zavezniška propaganda. Zadnje nemške odredbe gredo za tem, da se bo tako preuredilo vse nemške radio-aparate, da bodo mogli sprejemati samo domače oddaje, s čemer bo zagotovljena konzumacija samo domačega blaga. Kose je sobni slikar in papirar Hitler odločil, da se iztisne iz svoje bube ter da kot metulj sfrfota pod nemško sonce, tedaj je bilo proti njemu naperjeno močno podzemlje. To je bilo v času, v katerem je nastala krvava čistka, ko so hitlerjevci pomedli z Roehmom in njegovimi pajdaši, kar se je zgodilo dne 30. junija 1934. V letih, ki so sledita, so se vršili na debelo poboji in umori onih, ki so imeli pogum nastopati proti nacijskemu režimu. Boj teh let je bil nenehan in odločen. Kakor hitro je bila ena podtalna skupina zatrta, je že druga zrasla iz tal ter zavzela njeno mesto; za njo. tretja, četrta itd., dokler niso bile dve leti pozneje popolnoma zatrte zadnje nemške demokratične organizacije. Oni člani teh organizacij, ki še niso bili mrtvi, so se nahajali v koncentracijskih taboriščih. Nemško podzemlje je pričelo s svojo reorganizacijo, katero je izvedlo do popolnosti* Toda Hitler ni hotel ničesar prepustiti slučaju, zato je, ko je pričel čutiti moč nemškega podzemlja, vzel vodstvo armad iz rok generala Fritscha, sam pa se je postavil na čelo nemškega mladinskega gibanja, katerega je inkorporiral pod imenom "Hitlerjeva mladina." Takrat je tudi uvedel masne pokolje Židov. Vse to se je pričelo leta 1938 ter traja še danes. V septembru leta 1937 je imel Heinrich Himmler svoj slovit govor, v katerem je obljubil, da bo ustanovil posebno, pol milijona mož močno armado, ki bo obračunavala s sovražniki doma. In ko je napočil njegov čas, je res ustanovil obljubljeno armado. Kakor je bilo nemško podzemlje tedaj že dobro organizirano, je vendar silno trpelo od te armade. Ko je Rusija sklenila z Nemčijo svoj nenapadalni pakt, so dobili nemški delavci s tem nadaljno brco, kajti oni so trdno računali pri svojem podtalnem delu na rusko pomoč. . Vojaški porazi in strah, da bo Nemčija uničena, ko bo končana sedanja vojna — s čemer neprestano maši nemška propaganda ušesa nemškega ljudstva — vse to je povzroči; lo, da je mnogo Nemcev pozabilo na svoje sovraštvo do, nacizma ter da so prišli do negativnega naziranja glede nacizma, ali pa mu celo direktno pomagajo. Gestapo pa je med tem vsepovsod razpostavil svoje vohune. Hitlerjeva mladina, to je nemške mladenke, ki z dejanji proslavljajo neligi-rimno materinstvo, in mladeniči, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti s tem, da posvečajo svoj čas ploditvi nezakonskih otrok in treniranju za "kanonfuter," vsi ti so postali izdajalci prvega reda. Ta mladina leta na gestapovski glavni stan, kjer ovaja svoje lastne roditelje. S takšnimi restrikcijami železne pesti, okrepljenimi z brezobzirnimi kaznimi, ni torej pričakovati, da bi se Nemčija notranje zlomila, pa naj pade nanjo še toliko bomb zavezniških letalcev in naj bodo njene živilske racije še tako okrnjene. Zlom Nemčije bo prišel, ko bo nemško vrhovno poveljstvo vrglo Hitlerja; to pa se bo zgodilo šele tedaj, ko bo poveljstvo izprevidelo, da je on glavna ovira premirja. Doma v Nemčiji pa bo nemškemu ljudstvu zopet rečeno, kakor leta 1918, da je bila nemška armada poražena zaradi razsula domače fronte. In po nekaj letih bodo nemški Miheljni sprejeli to izročilo za živo in božjo resnico, kakor so sprejeli za resnico tako izročilo o svojem porazu v prvi svetovni vojni. Rogelj pravi: Le objavite v posebni brošuri najnovejše izjave s loven s k i h političnih strank! Ko bodo naši ljudje videli, da se stranke obračajo na kralja Petra, boste dosegli ravno nasprotno kot nameravate! * Janku Roglju sem na kratko odgovoril že na seji. Bolj na široko moj odgovor na tem mestu : Kdo smo mi, da bi smeli predpisovati svojim rojakom doma, če naj se obračajo na kralja ali ne? Jasno je, da nam Amerikancem "kraljevska roba" ni simpatična. Toda če tam mislijo, da je obračanje na kralja in njegovo vlado v njihovo korist, spet vprašam: Kdo smo mi, da" si lastimo pravico vse bolje vedeti kot oni, ki so tam in položaj in vse bridkosti dneva in noči sami preživljajo? Obračajo se n,a kralja in njegovo vlado z zahtevo, da vztrajata na protikomunistič-nem in protidiktatorskem stališču ter da skrbita za uvedbo prave demokracije v novi Jugoslaviji'. Kaj je v tem obračanju na kralja, na kar bi mi morali pljuvati? Da jih ni komunistični teror prisilil, apelirati na kralja za protikomunističnc stališče, bi pač govorili samo o uvedbi demokracije, kakor sc sprva govorili, ko so v imenu Slovenske Zazeve razširjali svoj program za novo Jugoslavijo, ki je zahteval demokracijo v federativni Jugoslaviji. Tc so storili naši rojaki doma davno preden je bilo kaj znanega o Ribarjevem programu. Komunistični teror jih je prisilil, da so svoj apel razširili in povedo zdaj več kot so nekdaj. To je vse. , Tudi meni kot Amerikancu osebno ni simpatična "kraljeva roba." Toda škiišarh jo razumeti, ne s svojega stališča, ampak s stališča onih v stari domovini. In to je moja naloga in naloga nas vseh. Lahko je kričati od tu, .od amerikanskih polnih loncev, kako neumno je obdržati kralje in se jim klanjati. Lahko je od tu učiti, kako je treba, toda biti tam in te lepe nauke izvajati, je pač nekaj drugega. Jaz se ne sramujem javno povedati, da če bi bil ostal v starem kraju, bi bil danes "kra-ljevaš." Od leta 1908 naprej smo "ml^di" videli v srbskem kralju Petru nekak simbol za osvoboditev Jugoslovanov izpod švabskega jarma. Ko je prišla Jugoslavija, je bil Peter že v kotu, za njim je prišel Aleksander, ki ni bil sicer niti od daleč tisto, kar je bil njegov oče. Ali simbol je ostal, jugoslovanstvo je vsaj deloma doseglo svoj cilj. Ko smo videli, da se bratje Srbi niti meniti nočejo o tem, da bi kralja odslovili, se tudi mi nismo upirali. Ko je šlo za tako velike reči, smo se ravnali po besedah Mr. Kristana, ki pa pri njem pač veljajo le za kakega Adamiča: Pripravljeni smo bili prezreti tisoč malenkosti, samo da poglavitno dosežemo. . . . Šlo nam je za svobodo Jugoslovanov izpod švabskega jarma in to nam je prinesla Jugoslavija brez kralja ali s kraljem. To nam je bila malenkost. V tem je narod živel vso dobo Jugoslavije. »Notranje težave so zadnja leta Jugoslavije gotovo zelo oslabile pomen tega simbola. Diktatura in tako dalje. Na novo je pomen simbola za živel dne 27. marca 1941. Sem že napisal članek o tem pod naslovom: Priča Savica Kosanovič. Vzemite razmere, kakor so bile. Ali je bilo sploh mogoče tisti dan izvesti, kar se je izvedlo, če bi se ne biio izvedlo v. nastopom vlade Petra II ? Za vse, ka rje prevevalo tisti dan in pozneje srca Jugoslovanov, hočem reči: iueoslovan- sko čutečih Jugoslovanov, je bil vsekako simbol Peter II. Skušajte se vživeti v čustvovanje širokih narodnih mas,. Ali je mogoče tako čustvovanje v par letih spremeniti z nekim naukom golega mrzlega razuma, ki pravi: "kraljeva roba" je v 20. stoletju nič drugega ko reakcionarstvo! Vse to je zapisano ne v obrambo kralja in njegove vlade, napisano je v obrambo naroda v Sloveniji. Trdim, da ni prav, pljuvati na ta narod radi tega, če še ni vrgel iz svojih src in svojih načrtov kraljevega prestola. Pustite mu čast! Zgodovina nima rada prevelikih skokov. Tudi ni zdravo, venomer pritiskati na Zaveznike, naj zataje kralja. Danes je vojna in vojaški oziri so prvi. Saj vidite sami. Z golega načelnega stališča se jako malo zgodi. Trenutna korist odvaga vse. Načelna vprašanja se v takih časih ne rešujejo. Ce se bo kralj zazdel koristna domača žival Zaveznikom, ga z vso agitacijo ne boste podrli. Če jim ne bo potreben, ga bodo porinili v kot brez vaše propagande. Naša stvar pa je, da narodovo mišljenje in zlasti čuvstvovanje skušamo razumeti in ga prav tolmačiti. To in nič več — v teh časih! Sila nikjer ni mila! PRIPIS: Ta članek sem z drugimi vred odposlal uredništvom dne 15. aprila. Dne 18. aprila pa dobim New York Times z 11. aprila, kjer berem, da je dan poprej dr. Smodlaka, Titov zunanji minister, med drugim izrekel naslednje besede: "The question whether Yugoslavia will be a republic or a monarchy is for the people to decide . . . Assuredly, it is difficult to combine a monarchy with the federal idea as represented in ^Switzerland or the United States, but if the people wish it, they can have it. The question of a monarchy will not be decided until after the war." Ce se ne gode čudeži!? Da je sam Smodlaka, zunanji minister tistega Tita, ki je nedolgo tega slovesno odstavil Petra ne šele za po vojni, ampak že za sedaj — naenkrat prišel z izjavo, ki potrjuje moje besede, prav nič pa ne potrjuje Rog-ljevih in njegovega kroga! Hu-dimana! Razlika je samo ta, da sem jaz napisal cel članek o tem, Smodlaka je pa povedal v par besedah—kratko in jedrnato. Mr. Rogelj, zdaj je tudi Smodlaka '"kraljevaš"! In ker izjavlja Smodlaka, da govori vse, kar govori, tudi v imenu Tita, je zdaj vsekako tudi Tito "kral jevaš" Za kakšen hrbet se boste pa zdaj skrili, M. Rogelj ? TO IN ONO Glasilo neke slovenske bratske organizacije, ki ima letos svojo konvencijo, nekaj namiguje o "zelenih dervi-ših." Bo treba fanta izsmoditi iz luknje, da se bo nekoliko pazneje izrazil, da ne bosta vedela, za tajnost "zelenih dervi-šev" samo urednik in njegov boss predsednik. Morda bi ne bilo napačno, če bi se fantoma nekoliko zasviralo, da bi se zavrtela v pravem derviškem plesu. Malo na obisk k prijateljem Hubbard Road.—Vse tako izgleda, da bo na letini račun unesel, kot sem čital v časopisih, da že računajo, koliko milijonov bušljev pšenice bo v letošnjem pridelku. Ce bodo taki nalivi kar naprej, kot so v zadnjem času, potem bo ta račun prav gotovo unesel, ker bo veliko pšenice potonilo in ovsa sploh sejat ni mogoče. Komaj se zemlja malo osuši, pa je že zopet dež. Ker je bil dež na veliko nedeljo, sc bo z dežjem nadaljevalo sedem nedelj, torej do konca maja. Kdor tega ne verjame, naj si zapiše na koledar, kajti tukajšnji izkušeni poljedelci trdijo, da je to živa resnica. Jaz se ravno gvišal ne bom, verjamem pa takim možem, ki imajo skušnje v tem. Saj več ) tem sem že pisal v enem prejšnjih dopisov. Dosti prida ne izgleda in to vem, da prezgodnje hvalisanje ni dobro, kajti narava je od muh in dela po svoje. Zato so pa s kmetijstvom križi in težave. Je prav tako kot bi človek kradel, je ali pa ni, da bi bilo pa vsem po volji, pa nikdar ni. Ker vedno firbec pasem in me zanima vedeti, kako se kaj imajo drugje in kaj počnejo, sem se bil malo potegnil okrog sosedov. Na Dock Rd. nisem bil že precej časa. Zato pa sem si malo ogledal to kontro v spomladanskih dneh, dasi je deževno, pa je vendar lepo, kajti trava že odganja, da je kar veselje, čeprav sonca nismo videli že precej časa. Ko bo pa še to je bila tudi lansko leto spomni-posijalo, bo pa pravi nebeški la in mi prinesla osem let staraj v teh naših lepih krajih in rega iz Floride, še danes se ob-vsepovsod. lizujem, samo ko bi ga bilo ma- Ko sem se tako vozaril okrog, lo več, Frances! Lep pozdrav sem se najprej ustavil pri naših vsem, Frank Leskovic. prijaznih Clevelandčanih, pri Lojzetu Gregoriču na Dock Rd., ki pride koncem tedna pogledat svojo lepo domačijo. Ampak nikar ne mislite, da pridejo ti 1 j udje sem samo za "good time," o ne, tisto pa že ne. Takoj vzamejo v roke orodje in ha j d na delo, kot so tega vajeni v Clevelandu, kjer imajo trgovino in vsak pa ve, da če hoče v trgovini na predovati, da mora imeti pridne roke in pa talent za to. Prav tako so ti ljudje prištimani in tako se obnašajo .tudi tukaj in si bodo v resnici lepo uredili svojo domačijo. Saj je Matevž Mauko že rekel, ki je že sam tako priden pri delu, da ga nihče ne prekosi, da jim Lojze dela^am skazo pri delu, ki vedno tišči vanj. Ti ljudje pa niso samo delavni, ampak so tudi od sile prijazni. Pa se reče, saj od same prijaznosti ne bi imel nič, ampak so pa tudi jako dobrih rok. To je tisto, kar nekaj pomeni zame. Kadar se tam ustavim, pa mi Mrs. Gregorič postreže s najboljšim, ki se ga more dobiti v teh dneh. Prav lepa hvala jim in jih bom že spet obiskal ob prvi priliki. Torej malo naprej od Gregorčičevih čez cesto pa so prijazni Matevž Maukotovi. S temi ljudmi pa rfsmo že poznani, da kadar jih obiščem, se počutim tam kot doma ali pa še bolj. Ko sem se pripeljal tja, je Matevž ravno rožce odkrival, to se reče, da je jemal z njih zimsko odejo. Takoj je Matevž odložil vile z rok in me povabil v hišo in ker je jako dobrih rok, mi je prinesel na mizo tistega Qd zida, ki je pa že tako dober, da ko sem ga povžil par kozarcev, so se mi usta že kar sama odpirala in so besede letele iz njih brez vsakega napora. Dlje ko sem se zadrževal, bolj pogoste so bile. Prav takrat pa so bili tam na obisku tudi Mr. in Mrs. Ka-dunc iz Cherokee Ave., v Eu-clidu. Ta dva se tudi zanimata za "Hubbardske novice," ker dobivata Ameriško Domovino. Pa tudi Mrs. Mlakar se je bila pripeljala ogledat si svoje poletno bivališče, kamor se na merava v kratkem naseliti. Prav lepo podomače smo se pogovorili in ko sem se poslovil, me je pa Matevž obdaril še s tistimi lepimi lilijami oziroma dal mi je koreninic, da jih bom posadil na moj vrt. Seveda takih obiskov bi se ne branil, če bi magari šel okrog vsak dan. Saj so mi pa tudi povsod rekli, da jih veseli, ko jih obiščeta in da sem dobrodošel. To pa jaz sam najbolje vem, ker sem bil povsod tako imenitno postrežem Prav lepa hvala vsem. Ker se vreme tako čmerno drži in po njem se ravnam tudi jaz, zato danes ne bom pisal dosti, ker ob takem vremenu nisem razpoložen za pisanje. Prejel pa sem tudi kartico od Miss Bogovič iz Schaefer Ave., ki se točasno nahaja nekje v Floridi, kamor je šla malo na oddih in pa sončit se. Kar malo nevoščljiv sem ji, ko moramo biti mi tukaj pa kar brez vsakega sonca. Zato sem pa tudi tako slabi volje. Pošilja mi zaboj pomaranč, pa samo na karti, samo da mi dela skomine. Pa naj bo kakor hoče, pozabljen vem, da ne bom, saj se me Ct verjamete al' pa ne iimiiiiMMiiiii "Torej žejni ste, fantje," je zmagovito konštatiral Drenik in premaknil cigaro iz levega za-pečka ust v desnega, kar mora storiti samo skrajno izurjen kadilec in radi česar imam jaz Materinski dan -/ Kakor vsako leto, bomo tudi letos praznovale Materinski dan. Za mnoge matere bo bolj žalosten, posebno za tiste matere, ki so že izgubile svoje sinove, ali pa se nahajo na bojnem polju onstran morja. Upajmo, da bodo prihodnje leto že vsi doma v krogu svojih domačih. Ker je preveč dela in smo vse preveč zaposlene, da bi naprav-ljale veselice ob nedeljah, smo se odločile, da bomo imele naš Materinski dan po seji 2. maja ob osmih zvečer. V ta namen bomo imele "card party" in malo programa za matere, katere imajo svoje sinove in hčere v službi Strica Sama. Po tej "card party" pa bo ples in malo domače zabave. Za prigrizek bomo imele domače krofe, pohanje, kekse in druge dobrote. Seja se prične točno ob sedmih zvečer. Članice bodite točne in udeležite se polnoštevilno ter pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice in pa seveda tudi svoje možičke. Torej na svidenje na "card party ju" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. V imenu odbora vas vabi, Mary Yapel, zapisnikarica Krasni maj Krasni majnik je zopet v deželi in prav v tem lepem mesecu obhajamo tudi spomin naših mater. Da, nekateri so še srečni, ki imajo še mater, a premnoge pa že krije hladni grob. Spomnite se jih vsaj z malo cvetko. Seja naše podružnice št. 41 SŽZ se bo vršila jutri večer, 2. ,maja. Pridite točno na sejo, ker bomo po seji pa imele spomin namšim materam, želim, da bi bile vse članice vsaj enkrat v letu vse na seji. Kakor sem že omenila, bomo po seji imele ma lo zabave s prigrizkom in imele bomo tudi "rcnije," če bi se katera kaj slabo počutila. Prosim pa tudi vse članice, da bi bile bolj točne s plačevanjem svojega asesmenta, kajti tajnici ni mogoče, da bi se vozila z av tom okoli in kolektala po hišah. Sklenjeno pa je tudi bilo, da se iz društvene blagajne ne bo za nobeno založilo več kot za en mesec. Zato nikar ne čakajte na tajnico, kdaj bo prišla do vas, ampak naj vsaka sama zase skrbi, pa bo za vse prav. Ne pozabite tudi, da je v teku kampanja za nove članice in če imate doma hčerke, jih vpišite, saj one imajo dovolj časa hoditi na seje, kjer se bodo tudi veliko dobrega naučile. Seveda matere so zaposlene in otroci pa hodijo po svojih potih. Zato pa je prav priporočljivo, da bi ,se mlada dekleta udeleževale sej, kar jim ne bo prav nič škodilo v poznejšem življenju. Torej, članice, pridite na sejo 2. maja in bodite točne, kajti seja bo kratka, da bomo imele več časa za zabavo. Pozdrav članicam podružnice št. 41 SŽZ in na svidenje na seji. Mary Lušin. do Johna strašno velik reSl' in občudovanje. „ j( "Vse tako kaže, da »o,^ blaženim smehom na V. podpiral restavrater Ku" Tedaj je pa tudi naši ^ diciji v kempi pošla P0""1^ vost. Pravijo, da je lev nevaren, kadar je lačen, j prav lahko mogoče i" ^ tudi, da je najbolj neva^ vek, kadar je žejen, Pa jj kdo prav takrat na vsosajj^ ti pripovedovati o pti8^ j prav toliko, kot če bi * ^ hal z rdečim facoloin bi. , jI očmi. To je treba vzet'.\| štev, če se hoče razlik1 'J vilno ves govorniški dar' 4 je v naslednjem trenutM j naš kuhinjskih šef vstal, vzel cigaro iz 11S ' J z nje otresel pepela, 1(0Jj pričakovalo, ampak Je $ čik od cigare za vrata- a ri samo v največjem r®jj nju, ker navadno ze}° J: čistočo v kempi, pa Je l. j "Saj sta nam draga ^ gosta, ki smo vaju ^ odprtimi rokami in bjVjjl li po stari slovanski še?1^., vadi ponudili kruha 111 bi vedel, kam je tista ^ od Franceta vtaknil P' j za sol, ko je pospravlja (Burno ploskanje go\'0Jj strani ostale eksped>cl3' j "Ponudili smo va^ borno streho ter kar je naše, je vaji"0 ji rili bi vama ključ od/jar! pe, kot je to navada, ** j de kak odličen gost v Cleveland, da mu sche izroči ključ 0(1 „j,> vrat, ki jih sicer nikj6.^(t pak bi ključ prav P*1®^ bila mestna vrata kje, pa je ključ od ^ m pomotoma vzel s Debevc, ko nam je P'^fC odpirat kempo. ToreJ je toliko do tega kij'UJ ^ f ko domov grede jjilft njem, pa ga vprašaji ^ "Bravo, bravo!" ^ pritrjevala s Jimotn $ vp]l kar je najbrže ^0 nanj, ker glas je v^^jtf noto višje in vneto 1111 "Kot sem že rekel, s. i mila naša gosta, sprVi nežno, kot se sprej"1 ^ ki prvič prestopi Prii^0, tf mor je prišla za ^ temu, da so naše ve ravno zdaj nekol> ^ pa nismo radi tega ka. je' jaznih obrazov, n^'t ^ \ razpoloženje tako, ^j]! fy plačevalca, ki je ^ za dohodninski daveK ^ j, milejšim izrazom na :e t roča vladi svoje z*"11 Ali ni to res?" . ^jMi "Res, res," za d o"1 jf' šanega zbora iz Jinl°V jih ust. ^ "Torej, kot sem jI li smo tako prijazni- / J tega. In kaj je b*la k vajinih srcih na . prijaznost, vas vPra ,0^ je malo počakal, ^ S gove besede dodob^s. J-srca# cenjenega J mimogrede s pogleCl ^jzK , prazne steklenice P° J, ^t morda v kateri spaZl()Vor; ;Jl! ljic podpore za J šeno grlo. Ker je ^ ■ gled zadeval ij'J prazno, se je s t^M % ljal in z veliko mu.1° > "In za vso to oll vost, kaj smo dobi'1 ^ > vas vprašam?" („ ji' "Niti kapljice n0, ^ Jimu. ( i}/ "Ne samo, da n'^/ ^ s seboj ničesar, kar^ ^ ^ naše prijateljstvo n , ^ dni in še onstran*^ V še pri vsem tem ^ se prišla past nad V in se radovala nase „ , to lepo, vas vpra^jif ji "Vraga je lepo V'j, ^ braval iskrenega ^ d^ \ ( koli nisem pričaj ti'JJj^ njem toliko besed ^ ft branih. Res, česa v5 Jk vi na dan žeja. ^ j* ^ In veste, kaj rekla naša mila 8° Največje znano drevo raste v Humbolt State Redwood parku v Kaliforniji, ki1 meri v višino 364 čevljev, v premeru pa 12 čevljev in 7 palcev. Entered as second-class matter January 6th, 1809, at the Post Offloe at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. K SANSovi seji dne 12. aprila 1944 P. Bernard Ambrožič Tri novele Miguel Cervantes nile, spet privrele iz njenih oči, in so njeni vzdihi m stoki spet napolnili zrak, da je bilo vse tolaženje njene dobre matere zaman. Cas pa je bežal, in prišel je dan poroda. Ker niso zaupali babicam, je še to opravila mati sama, in na svet je prišel d'ecek, tako lep, da si lepšega ni bilo mogoče misliti. Z isto opreznostjo in tajnostjo, s katero se je izvršilo njegovo rojstvo, so ga dali v rejo v neko vas, kjer je preživel štiri leta; potem pa ga je ded pod imenom nečaka vzel v svojo hišo, kjer so ga vzgojevali, če ne v bogastvu, pa vsaj v vseh krepostih. Deček, katerega so po dedu krstili za Luisa, je bil prelepega obraza, nežne postave, ostrega razuma ter je v vsem, kar se je moglo pričakovati v njegovih letih od njega, kazal znake, da mu je oče pristen ve-likaš. Njegovi stari starši so se v njegovo ljubkost, lepoto in razumnost celo tako zaljubili, da se jim je nesreča njihove hčerke zazdela prava sreča, ko jim je dala takega vnuka. Če je šel na ulico, ga je vse kar obsipalo z občudovanjem in bla-grovanje; eni njega samega radi njegove dražesti, drugi njegovo mater, da ga je rodila, tretji njegovega očeta, da mu je dal življenje, spet drugi one, ki so ga redili in učili. Ljubljen tako od vseh, ki so ga poznali ali ne, je dosegel deček svoje sedmo- leto in je že znal brati latinsko in špansko ter dobro pisati; zakaj namen njegovih starih staršev je bil, da napravijo iz njega, ko že niso mogli bogatega, vsaj krepostnega in razumnega človeka— kakor da bi znanje in krepost-nost ne bila ravno tisto bogastvo, kateri ne morejo do živega niti tatovi, niti ona, ki ji pravimo sreča ali nesreča; Dogodilo pa se je nekega dne, ko je bil deček z nekim upraviteljem svoje stare matere pri porodnici, da jo je zavil v ulico, po kateri je jahala četa pleme-nitašev. Deček se je ustavil, da bi jih gledal; no, ker se od tam ni videlo, je stekel čez cesto, a zašel tako ravno pred konja, ki ga jahalec v njegovem diru ni mogel več pravočasno ubrzdati; konj je podrl dečka na tla, da je obležal kakor mrtev, in mu je vrela kri iz glave. Komaj se je to izvršilo, že je skočil star plemenitaš, ki je tam blizu gledal clirko, z neverjetno lahkoto s svojega konja ter planil k malčku, ga vzel nekomu, ki ga je bil pobral s tal, iz naročja ter ga brez obzira na svoje sive lase in svoje očividno visoko dostojanstvo z dolgimi koraki odnesel v svojo hišo, kjer je takoj poslal svoje služabnike po ranocelnika. Z njim je prišlo več plemenitašev, ki so vsi obžalovali nesrečo tako lepega otroka; zakaj že se je bil raznesel glas, da je ponesrečenec mali Luis, nečak tega in tega plemenitaša, pri čemer so imenovali dečkovega deda. Ta glas pa se je širil že tudi dalje in dalje, od ust do ust, dokler ni prišel do ušes njegovih starih staršev in njegove skrivne matere, ki so, komaj obveščeni, kakor nori in vsi obupani dirjali k svojemu ljubljencu, (Dalje prihodnjič) Domača fronta Joseph H. Sweeney, šerif Šerif Sweeney se priporoča v ponovno izvolitev. Izkazal se je dobrega in zaupanja vrednega javnega uradnika. Služil je 38 let v policijskem departmentu, kjer je stopnjema napredoval in je bil končno "Chief Inspector" v detektivskem oddelku do 1941, ko je bil izvoljen za šerifa v Cuyahoga okraju. Odkar se nahaja v tem uradu je vselej vodil svoje posle vestno. Skrbel je, da je bilo kolikor mogoče v zadovoljstvo obiskovalcem okrajne ječe in pa tistim, ki so tam zaprti. Vse ukaze, ki mu jih je dala sodni-j a in ki spadajo v rešitev okrajnemu šerifu, je vselej vestno izpolnil, ker ima v ta namen tudi dobro urejen svoj urad in osobje. Vse to ga priporoča, da ga ponovno izvolite šerifom Cuyahoga okraja. (Adv.) --o- Španski ambasador v Londonu je vojvoda Alba. * * * Brezdelje je mati zločinov. Delo za veterane v Kadarkoli odpuste oborožene sile vojaka ali mornarja, in se ta poda zopet v civilno življčhje, mu bo pomagal United States Employment Service do tega, da najde možnost zaposlitve v vseh večjih industrijskih centrih, katerih prebivalstvo prekaša 100,-000, obenem pa tudi v poglavitnem mestu vsake države neglede na njem obseg. To zagotovilo daje Paul V. McNutt, Chairman komisije za delavske moči v vojni. Izdan je bil pregled, ki daje informacije o trgu dela za veterane, in sicer na podlagi informacij, katere so vposlali delodajalci. Pregled bo dopolnjen vsakih 14 dni in bo veljal za naslednjo periodo 6 mesecev, v kolikor je možno v naprej soditi o povpraševanju po delu. Dodatna dobava bencina za one, ki imajo "Victory vrtove" Posestniki Victory vrtov bodo zopet dobili poselftie, dodtftne racije bencina, da bodo mogli hoditi na delo v svojih vrtovih letos poleti. Tako poroča Office of Price Administration. Posestnik Victory vrta more dobiti bencina za 800 milj pota v teku poletja, ako veljajo zanj nove določbe, katere je izdal OPA glede racioniranja bencina: 1. Obdelovati mora redno polje od najmanj 1500 kvadratnih čevljev, posejano z zelenjavo, in njegovo delo mora biti neobhodno potrebno za obdelovanje do-tičnega vrta. 2. Sporazumeti se mora z drugimi osebami, ki žele potovati na isti progi in deliti z njimi svoje vožnje — t. j., jih vzeti s seboj — ali pa dokazati, da ne more dobiti oseb, katerim bi to pomagalo. 3. Vrt mora biti dosti blizu, da bo mogel dotičnik po vsej dvakrat na teden delati na njem v času, kadar je treba saditi, ob-' delovati in žeti. Za taka dva tedenska obiska mu mora zadosto-^ vati dodatni bencin katerega dobi na podlagi omenjenih 300 milj in kolikor pač more porabiti v to svrho svojega normalnega bencina osnovnega odmerka "A." Vojna administracija za prehrano je zopet poudarila neobhodno potrebo dodatnih 2,000,-000 Victory vrtov za leto 1944. Onih 20,000,000 vrtov, ki so bili obdelani lani, je dobavilo deželi skoro polovico vse sveže zelenjave. OPA naglasa potrebo pažnje na knjižice odmerkov OPA nujno svetuje gospodinjam naj pazijo na svoj War Ration Book 4, in da spravijo na varen kraj svoje War Ration Book 3. Odkar se je začelo racionira-nje, se zdaj prvič vrši vse nakupovanje na podlagi ene same knjižice — War Ration Book 4 — in ta knjižica bo ostala veljavna približno trikrat tako dolgo kot prejšnje. War Ration Book 3, katere ne potrebujete več za nakupovanje, pa bo še služila za odmerke za čevlje in razven tega tudi ni nemogoče, da bo še kakšna druga znamka stopila v veljavo za posebne stvari. "Cene koruze ne bodo zvišane," pravi OPA V teku leta žetve, ki se konča v mesecu oktobru, OPA nima namena zvišati ceno koruze, je objavil upravnik cen, Chester Bowles pretekli teden. "To objavo dajem, da preprečim zmešnjavo, ki je nastala vsled neutemeljenih govoric ,da se bo cena koruze dvignila," je dejal Bowles. Nobenega vzroka ni, da se povišajo cene krme, dokler bo vladalo sedanje razmerje med cenami krme in živine," je dodal Bowles. DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI Balkanska fronta ni važna samo zato, da se pridobi na teritoriju, ž**npak tudi zato, ker bosta tu prvič združili ruska in ameriška armada. Ameriški bombniki, ki napadajo iz Foggie v Italiji, podajajo po zraku roko ruski napredujoči armadi. Ruska pehota stalno napreduje proti oljnim vrelcem v Ploesti. Spodnja slika nam kaže zrakoplovno polje v Foggiji, ki je bilo polno navlake, ko so ga zapustili Nemci. Naši vojaki so vse to pospravili spoti in sedaj od tu napadajo naši Liberatorji in veliki bombniki razne vojaške naprave na Balkanu. Moški in ženske Mi vas bomo trenirali za DELO PRI STROJIH ASSEMBLING in za vsa druge vrste dela PODNEVI ALI PONOČI Dobra plača od ure in dosti overtime, dokler se učite MI POTREBUJEMO MEHANIČNE RISARJE DEKLETA ZA SPLOŠNA PISARNIŠKA DELA KI ZNAJO STROJEPISJE STENOGRAFKE Visoka plača od ure in dosti overtime Stalno delo in izvrstna prilika za po vojni LEMPC0 PRODUCTS C0. Vzemite Broadway karo do Warner Rd., od tam vas Turney Rd. bus pripelje do tovarne na Dunham Rd., Maple Heights Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Pla^a za ZAČETEK Moški 77^c na uro 2enske 62y&c na uro Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite m na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., inc. (103) NAZNANILO SEJE! Norwood Community Council bo imel sejo v četrtek večer ob 8:00, 4. maja in sicer v Norwood knjižnici 6405 Superior Ave. Predsedniki in tajniki vseh društev iz te okolice so prijazno vabljeni. Na to sejo bo prišel posebni govornik iz Chicaga, ki bo govoril in pokazal, kako se lahko izboljša soseščina. OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v ted^u V MESTU- 750 Huron Rd., ali 700 Pro,spect Plača $31.20 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) C G B DOM najboljših delavskih pogojev v CLEVELANDU nujno potrebuje moške in ženske Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo mi trenirali MALI OGLASI Gornja slika nam predstavlja vojake iz Nove Zelandije, ki so se izkrcali na otoku, ki je samo 140 milj oddaljen od važne japonske postojanke na otoku Rabaul. Te čete so del zavezniške armade, hi so z ameriškimi marini zavzeli otok. Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 ______(x) Stanovanje išče V collinwoodski okolici želim dobiti 3 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MU 2203. (102) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (May 1, 3, 5) Stalno delo za Sestavo ogrodia Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike Učence Dobra plača in overtime American Coach & Body Co. % 9503 Woodland Ave. GA 3160 (104) NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Lieetfziran str -kovnjak. Pokličite MU 1188. ____(127) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! ^ VoJ'a misel bi bila goto-j )ra> če bi njene izvršitve ^vihrala nizkotna pre-Zakaj jasno je, da M^terega je ta križec, še I opazt, da mu je izginil mu bo tudi takoj jas-j,v mu ga je vzel. Tako uJst. da ga ima ta in ta du-Prej njemu onega, ki I, tain izročil, nego nam, j je izguibil; posebno, m0 . Ustnik po križec i drugo osebo, ka-Prej točno opiše. Ta-^ moi'da dogodi, da dose-jj rav«o nasprotno: ne da jnavm -stvar razjasnila, se tojl !e kolj zaplete, celo če i Uziftio iste zvijače, ki se ^mo od svojega sovražni-da pošljemo križec iS? druei osebi k duhovni-kar ti je storiti, hčer-I) °> da se zaupno oziraš v Jezusa in se mu pri-lij n*j ti bo On sodnik v fj^i. kakor ti je bil pr4- f j){j 0j' nesreči. In zapomni Iw a je težja unča očitne itl)e' nego cent skrite! In iivi.H to .da hvala Bogu lah-^žs|V Časti pred svetom, ne ^ °8tna, da se čutiš one-ifa 1)red samo seboj! P rally je v grehu in prava jL rePosti: z besedami, z jj, 'J1 z dejanji razžalimo tj, ker ga ti nisi niti v be-lt\v mislih, niti v de-ft116 imej se za onečašče-nimam tudi jaz, ki nikoli gledal z dru- ftv °cmi, nego z očmi pralna očeta!" *|ažj; Modrimi besedami je !ije .Pokadijo njen oče, a \J]° Spet objela in se tu-it2 a> da jo pomiri. Ona in zastokala in zajokajo, i lakor se reče, pokrila ij6 r je živela strogo živ-Zftščit osvojih starih. ° pošteno kakor , Slečena. *f>v, •' 1 se je ta čas vrnil je opazil, da manjka ^ . er si je takoj mislil, ^ Vzel; no„ ni mu bilo ■ ar> ko je bil preveč bo-i vPošteval tako malen-njegovi starši niso \ 1)0 križu, ko je tri dni ^ edno je odpotoval v vl2l'očil sobarici svqje \ kar je bilo v nje-\ ? Snovanju. Bilo je ^id 6 ^asa ocll°eeno, Sbv ® Rudolf v Italijo, in \ ^ ee> ki je živel svoj čas 'ice ;,e Prvi prigovarjal, J!)|aihani klic: "Eco li buo-% ,, » picioni, presuto et Vv (Evo vam dobrih pi-!), .j'golobov, gnjati in klo-^ijj rugimi imeni te vrste, spominjajo vojaki, k^di;'10 iz onih krajev v te *'$(). 0 Po tesnih in neudob-ih krčmah in bezni-\ s'e tičT dogodka z Leo-fs®6 je Rudolf tako r ^injal, kakor da bi ga SI bil°- P stG lrjed tem živela v hiši kolikor le mogo-Lin ne da bi se ko-jj^' kakor bi se bala, n.iena nesreča že na No, že v nekate-je morala storiti IV: kar je storila doslej I'i to je: živeti skri- Mii zase, ker je začuti-;s(Jj. v drugem stanu. In [ Jlze, ki so bile že usah- P omagaj te Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v va-' še polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, .kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo po-slpoje. (May 1, 4) DRUGA ZRAČNA FRONTA Stanovanje bi radi Dva zakonca, ki oba delata, iščeta stanovanje 4 sobe, najraje v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MU 8389. (102) zravnana pred njim; "•Ug li, temni obraz je bil„h}j| bled, njene oči, ki sta Jl!* ( jeza in bolečina, so lS , $ povili. "In če pride tak° je vzkliknila ,ostro P011 , joč vsak zlog, "potem " slabša kakor Milicent t ^ ima pogum, izživlja" ^ strasti ,in ki ji niso na stara načela. Tf> ^ upam, tudi pri meni oW oče!" . Pri zadnjih beseda" ^ obrnila v stran in se )e skoki oddaljila. 'Sam ščen je obstal sredi ,, tišine v parku. Vedel ^ je grizel ustne do krvi ^ se nohti zadirali v ti1®.; zdaj ne bo razgibal vsega aparata duševne analize. Zadnje čase se je te vabljive igre počasi naveličal. Ali je bila Milicent res zaljubljena v Teda? Na vsak način je več kakor enkrat zatrjevala, da je Ted od vseh otrok . . . najbolj podoben očetu. "Nič več razglabljati," se je sunkoma zbral; dal si je besedo, da bo zdaj vzel od življenja, kar mu daje. Čas, ko je moral igrati skrbnega družinskega očeta, je zanj minil. Ta osem-najstletna hčerkica mu je dokaz, da njegovi otroci ne potrebujejo več staršev. Če bi pa sprejel to žrtev in se odrekel Milicenti, da bi se vsega posvetil svojima najmlajšima otrokoma? Kdo mu je porok. da ne bo izvedla svojega norega načrta ali pa da se ne bo čez eno ali dve leti poročila in ga pustila na cedilu. Potem je zaigral svojo poslednjo soln-čno srečo, teh nekaj let, ki so mu še ostala . . . "Govorila sva o tebi in ne o Milicenti," je dejal na kratko. "Ali si že razmišljala, kakšnim nevarnostim se taka mlada stvar, kakršna si ti, izpostavi, če prične tako življenje. Bržkone je mnogo mož, ki bi jih prav nič ne grizla ,vest, če bi z dekletom, ki tako živi . . . Ali razumeš, kaj mislim, ali čutiš, kakšne nevarnosti bi te rad obvaroval ?" Odtegnila mu je svojo roko, katere se je med prigovarjanjem oklenil, in je stala visoko Za lov na Japonce. — Lt. Cyrus Taylor Gorton Wailes preislcušata posebne vrste top, kak>'ši< jo na tako zvanih PT čolnih. Preishusila sta top Prt odšel čoln s posadko na lov za Japonci na Novi Kapitan Richard J. Bong iz Poplar, Wis., farmarski fant je sedaj med prvimi piloti 5. zračne armade v južno zapadnem Pacifiku. Do sedaj ima rekord, da je sklatil že 25 japonskih letal, torej še enega pa bo dohitel kapitana Rickenbackerja in kapitana Joe Foss. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Zaprta ves dan ob sredah. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 6Stb ENdicott 421 a Clicrkasi SOVIET Sniela Vinnitsa RUSSIA POLAND V»Mogilcv Podolski\_ Soroca*N4,X £al,° Voznesensk Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Nikolacv HUNGARY ChisinaU; -jfcjiTMwpoH ^BESSARABIA Bucharest Gornji zemljevid nam kaže, kje je rdeča grmada prekoračila meje Rumunije. Poročila pravijo, da je bilo tu zajetih nad 200,000 Nemcev in Rumuncev, ki nimajo drugega izhoda kot proti obali Črnega morja, a ko je padla Odesa v rolce Rusom, jim je bila odvzeta tudi ta možnost. Jo Van Ammers-Kulleri i 11 UPORNICE ROMAN "Saj ti ni treba še zagotavljati, da boš dosegla, kar si si enkrat vtepla v glavo," se je mračno rogal oče. "Niti ti niti katerikoli drugi izmed vas ni nikdar poslušal dobrega sveta ali zrele sodbe svojih staršev. Ted mi sporoča sklenjeno dejstvo, da ne pride več nazaj na Holandsko, Puck izstopi iz svoje lepe, častne službe, ker ima pač te muhe, da hoče prepotovati Indijo in Ameriko, Lody mi je kratko in malo izjavil, da ne napravi niti koraka več v tovarno, če mu ne izroči mmale tkalnice za njegovo komunistično kolobo-cijo ... in zdaj prihajaš ti, ki si bila zmeraj tako dobra in zaupna z menoj ... ti, ki sem te imel rajši o dvseh svojih otrok .. . " Njene rdeče, še otroško mehke ustnice so zadrhtele. Spričo tega žalostnega njegovega glasu ji je bilo težko vztrajati. Če bi silovito in jezno zarohnel, bi se lahko ustavila s trdimi besedami, toda ko .je pričel o starem tovarištvu, o dolgoletnem prisrčnem medsebojnem razumevanju . . . "Bodi vendar pameten, papa," je moledovala z najslajšimi, zapeljivimi glasovi, kar jih je zmogla, "dovoli mi vsaj, da poskusim! Če je to res, kakor ti praviš, prerazdra-ženo in nezdravo razkazovanje same sebe, bom pač sama uvidela in zadevo pustila." "Če ne boš hotela zdaj z glavo skozi zid, če boš pametna in počakala do svoje polnoletnosti," je po daljšem premolku napol zoper svojo voljo popustil, "potem se ne bom čez dve leti in pol nič več upiral." "Šele tako pozno!" je grenko razočarana skoraj bruhnila v jok. "Jaz potrebujem vendar dolgoletnih vaj, preden bom sploh kaj znala. Saj sem že sedaj toliko zaostala; največ jih "prične že kot otroci, preden je telo že popolnoma razvito . . ." .Zaril je roke v žepe. "Rekel sem svojtf zadnjo besedo . . . Popustil sem več, kakor pa prav za prav lahko zagovarjam pred svojo vestjo . . "Potem pač ne vzamem tvoje zadnje besede na znanje . . ." Deklica je visoko zravnala svoje nežno visoko telo in je kakor on potisnila roke v žepe, v rdeče obšite žepe lepega plašča, katerega je še pravkar kot vešč presojevalec izbrane ženske obleke tako izdatno občudoval. "Potem mi ne preostaja drugega kakor očiten boj, dokler se ne spametuješ in ne uvi-diš, da me vendarle ne moreš siliti. Šla bom v Draždane in si bom sama zaslužila denar, ki ga potrebujem za svoj študij. Čez dan bom poskusna dama v kaki veliki modni trgovini, zvečer se bom pa vadila. Brezhibno sem raščena in vem, kako je treba nositi obleke, in za to je človek prav dobro plačan." Po njenem glasu je čutil, da misli popolnoma resno. Bila je zadosti ničemurna in spogledljiva; slučajno je izvedel od Mi-licente, da so tudi na Angleškem postale izobražene deklice, da, celo hčere obubožanih plemiških družin v velikih modnih salonih poskusne dame. To se mu je zmeraj zdel najod-vratnejši in najbolj ponižujoči poklic, katerega se je žena mogla lotiti . . In Anglija je bila vendarle še vse drugačna kakor pa povojna Nemčija! Kar zavrelo je v njem . . . Tako zdaj ravnajo lastni otroci z očetom! Imelo ga je, da bi trdovratnega otroka pošteno zrahljal, kajti kakor je stopala zdaj poleg njega, zravnana kakor sveča in z lepo glavico kljubovalno vrženo nazaj, je vedel, da bo to, kar je dejala, tudi izvedla. In če ji z jeznimi grožnjami prepove,-mu ne bo prav nič pomagalo. Gotovo je bila kot mladoletna po imenu v očetovi oblasti, toda nekega dne bo ptiček pač odletel. Denar si bo že izposodila pri Pucki ali pri kakem svojem prijatelju . . . Ali naj jo potem privede nazaj in jo ob kruhu in vodi zapre, kakor so v starih dobrih časih storili očetje z nepokornimi hčerami? Obšla ga je misel, katere se je oprijel kot zadnjega rešilnega sredstva. "Zakaj moraš potovati tako daleč, da se udinjaš svoji vzvišeni umetnosti? Bržkone so tudi tu pri nas plesalke te vrste. Ali bi se ne mogla za začetek učiti najprej v Haagu ali v Amsterdamu?" Na njegovo začudenje je izostal pričakovani odgovor. Ko jo je skrivaj pogledal od strani, je videl, kako ji drhte ljubke, otroške ustnice. Živo se je zasukala v stran, da bi je ne videl v oči. "No, Kit?" je začuden silil vanjo z mnogo tišjim glasom. Nenadoma se je zopet obrnila k njemu, da je pač dobro opazil živo barvo razburjene zadrege v njenem sicer tako bledem obrazu. "Ali misliš, da se morem spuščati v to, ko te pa v Haagu vsak dan lahko srečam z njo na cesti . . . Ali v Amsterdamu, ko greš skoraj vsak teden čez nedeljo z njo tja? Ali ne razumeš, da bi zaradi tega rada tako daleč . . . Ker nočem več še dlje tega gledati, ker me ta občutek sramu teži! Zmeraj sem bila tako ponosna nate, papa .. . kadar sva šla z roko v roki na sprehod in si bil ti tako čvrst in mladosten ... In zdaj vidi to vsak, vsak govori o tem, da si nezvest moji materi in da se kratko malo smešiš! Kajti tebi bo prihodnje leto petdeset, čeprav si videti mlajši ... in ; njej je . . . dva in dvajset." i ona je mlajša kakor Puck, i "Zdaj je pa dovolj!" je krik- | FRANK J. LAUSCHC je naš in vaš KANDIDAT ZA GUVERNERJA! Zelo važno je, da se udeležite v torek 9. maja primarnih volitev ter oddast« glas za FRANK J. LAUSCHETA Zdaj je glavno, da mu pomagamo do nominacije pri primarnih volitvah-Vsak, kdor glasuje demokratsko, naj gleda na to, da bo šel v torek, 9. maja, volišče. Glavno je, da pomagamo našemu kandidatu do nominacije, njegova izvoli-tev jeseni ne bo težka. Rojaki, ako vam je kaj na tem, da bo Slovenec guverner države Ohi°> mora iti vsak državljan in vsaka državljanka 9. maja na volišče. Lausche je vaš in naš kandidat! nil v hripavi jezi in jo stresel za rame. Toda sredi teh zlih besed ga je zbodlo pri srcu. S topo, plašno jasnostjo je spoznal, da je bilo to, česar se je bal kot najhujšega, česar se je bal bolj kakor Dorotejine bolečine ali zaničevanja po razumu nadkriijujočih ga prijateljev: da bodo otroci, da ga bo ljubljenka izmed njegovih hčera sodila ... V svoji lahkoživi dobro-voljnosti je bil odgnal slutnjo in si dopovedoval, da otroci nič ne vedo o tem, ali pa, če kaj slutijo, da jim to ni mar — saj so imeli vendar vsi več kot preveč opravka s svojimi lastnimi ljubezenskimi storijami in življenjskimi vprašanji! Pozneje, ko se bo vse odločilo, je hotel resno govoriti z njimi in jih prepričati, da ima pravico do te svoje poslednje sreče. "Kitty . . ." je naposled pričel po dolgem premišljevanju, "ti si še prevelik otrok, da bi vse to razumela. V tvojih letih misli vsak, da je ljubezen le za mlade ljudi, da imajo le ti pravico do nje. Zaradi tega tudi ne moreš uvideti, kako moža v mojih letih, ki se še ne zdi sam sebi starec . . . kako ga lahko zgrabi želja, hrepenenje, mnogo močnejše od vsega, kar je doživel v mladosti!" "Prosim, nobene besedice več o tem!" je prosila mlada deklica, kateri je njegovo priznanje prizadevalo skoraj telesne muke. "Kaj pa mati? Ona je vendar tvoja . . . Saj si jo vsa ta leta ljubil? Ali pa je bilo vse le videz in hinavščina . . . Ali si bil zmeraj obseden od hrepenenja, o katerem govoriš . . . ter smo si mi otroci le domiš- ljali, da sta bila srečna, da bi bilo pri nas nemogoče, kar se dogaja pri tolikih ljudeh, razdor, sovraštvo, nezvestoba, vsa ta beda . . .?" "Nobenega razdora, nobenega sovraštva ni bilo med tvojo materjo in med menoj . . ." je obupan zopet pričel. "V nekem oziru jo ljubim še zmeraj; zmeraj bom z ljubeznijo mislil nanjo. To moraš vendar razumeti Kitty, če se prav potrudiš. Toda to mi ne more zadoščati. Od življenja zahtevam kratko in malo še nekaj več ... In to sem našel pri Milicenti, opoj, ogenj, strast . . ." "Lahko bi bil njen oče," to je bil ves zaključek, ki ga je napravila hči po kratkem molku. "Ko je izpocetka še stanovala pri nas, sta ji ti in mati zmeraj rekla naša hčerkica. Da je zmožna tega, zaljubiti se v poročenega moža! Saj je bila vendar zmeraj z nami, s Puckini-mi prijatelji je pričela, na Teda je imela piko . . . Potem ga pa ni1* mogla več trpeti, ker ni hotel niti slišati o njej. Meni je bila zmeraj nenaravno, izumetničeno bitje. Nam deklicam se je zmeraj zdela strašno izumetničena in ničemurna, nobena ni mogla razumeti, kaj je materi in tebi ugajalo na njej." Ta izbruh otroške jeze mu je vrnil mir. Prav za prav je bilo skrajno nespametno, da bi jo prepričaval. Otrok njenih let ni mogel teh neštetokrat zavitih in niti njemu samemu zmeraj očitnih potov strasti jasno spoznati. Njeno nespametno udri-hanje po Milicenti ... v bistvu ni bilo nič drugega kakor ljubosumje. Namigovala je, kako je bila ponosna nanj. Tudi on je večkrat, kadar sta šla z roko v roki) pomislil, da bi ljudje vse prej lahko smatrali to dvojico za brata in sestro ali pa celo za zaljubljenca. Ne, ne, V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DOBRE MATERE JohannePižmoht ki so v Bogu zaspali večno spanje dne 1. maja, 1941" Preljubljena, draga mama, potekla so že tri leta, odkar počivate mir;io v zasluženem pokoju poleg svojega soproga in našega ljubljenega očeta, toda nista pozabljena, ker ljubila sta nas tako iskreno in zvesto skrbela za nas. Spomin na Vas ostane v naših srcih do konca naših dni. Žalujoči ostali: OTROCI. Cleveland, O.. 1. maja, 1944. VOLITE ZA DRŽAVNEGA POSLANCA ANTHONY J. TOMSE Demokratske primarne volitve 9. maja-