LETO—YEAR XXV, STEV.—NUMBER 87 tča za tozpasalat v MichigaRH Prispevki učlteljntva u naaiče- vanje otrok gredo v žepe •korumpireaega ta man Kakega dvora ' « Ntw Vork. - (FP) — Lojal-noat tamanitaiktm graftarjem a« zahteva od slehernega učitelja In učtteljioe v New Yorku. Ta lojalnost mora Imeti prednost pred Interesi revnih šolskih o-trok, sa katerih oskrbovanje mora prispevati učlteljstvo in lolskl uslulbenol 5% od plače. Kako šolski odhor "oskrbuje" revne otroke U tega fonda, je raavid-no li informacij, ki so prllle v roke Pederalislranemu tlaku. V sklsd, katerega upravlja tsmanltskl Aolskl odbor, prispeva učiteljetvo ln uslužbenci la eno leto. Pričeli so s enim odstotkom od avoje plsče, nato aa je aahtevalo dva,,potem tri odstotke ln sedaj pa pet. Ako bi bil aklsd pošteno upravljan, hI ne bilo med učitsljatvom nobene nessdovoljnoatl. Ker ps slušl tamanltakemu graftu, je med prlapevstelji vellks nesadovolj-nost, ampak so tiho, ksr ss boje rep risali J, Densr ss potroši, kolikor ga ns gre v lepe tamaoitov, sa hrano, obleko ln obutev najslabie vrate. N« primer ravni iolski otroci ns Ooney lalandu, kjar prebivajo v velikem številu ravni Italijanski delavci, prajemajo čevlje, v katerih je več papirja kot uanjs. Otroci jih rasbljsjo v dvsh tednih in radi slaboga materiala Jih nI mogoča popraviti, Stanejo $2.10 par — tali. ko pTača tsmanltskl šolski od-bor is učltsljaksgs pomolnsga fonds. "Racket" pri tsj kupčiji mora biti velik. Slično a Jsatvlnaml, Šolskim kuhinjam, od katerih ao odvisni številni otroci as prahrano, pošiljajo alabs ali popolnoma spri-dene Jestvlne;.na primer maslo, klnlulttno. Zakaj proti tsmu uHtaljatvo ne protestira, bo kdo vprašal. Neka učitsljiea js to tudi atorlla radi atsrsgs ln sklsansgs mleka, ki ao ga pošiljali otrokom njsns šole, ResulUt Je bils ta-le opom-bs ns njsnl karti: "Nelojalna — nepriporočljiva sa promocijo." "Nelojalna" Je seveda tsmanit-aksmu tigru, o katerem so llbs-ralci pred nekaj leti pravili, ds ae je "reformiral". Učitelji ao do akrsjnoatl nezadovoljni in oslovoljsni a temi raamersmi. Pravijo, da ao bras-močni proti koruptnemu elste-mu. Ds so pstetlčnl,«js gotovo. Ako bi se posluftill silčne taktike kot revne in preproste Italljan-ke ns Cooney Islsndu, ki so s stavko prisilile inlžanje stansrt-ns, tedsj bi ne bilo toliko vzrokov In prltoftb proti tsmsnltsk! korupciji._ Zbornica sprejeto predloga prati Injsakeijsm Trenton, N. J. — Kot Isgleda bo New Jeraey poleg Wisconsi-ns prvs drtsvs, v kateri ne bodo sodniki mogli voč sipstl Hn junkclj proti delavoem. Zadev« na pradk>ga Je bila sprejeta v nitji ibornlcl. Bedaj je bila po-slana v senat, ker ao baje dobri lifledi aa uzakonitev. Ulično akcijo Je aavaela tudi proti "yelkm dog" pogodbam, katere bodo v New Jerseyju prepovedan«. ako tudi senat sprejme predlogo ln Jo governer podpiše. _ Aon. Wegner potrebuje 7 |l*«iv aa predlogo aa avesaa psasi VVashlngton, D. C. Senatorju Wagn«rju la New Yorka manjka le eedem glasov sa sprejetje predloge aa svetno pomoč bras-posslnlm. Predloge določs 811 milijonov, katere bi vlada poeo-dila driavsm ln občinam aa oskrbovanj« brezposelnih. Predlogo ho poklical la odseka takoj, ko debi sagotovllo od večine senatorjev, da jo bodo podpirali lovai pri obrambi rudarjev. "Prfft K prišel v Kentucky .pred par mesed, kjer je pomagal braniti rudarje, ki so obtoteni u-mora v sveži z bitko v Evartsu med rudarji in kompanijskiml pobojnlki. Izpovedal je, da ga je drhal posadila v avtomobil ter odpeljala v bližnji gozd, kjer ga je pretepla in mu zagrozila s smrtjo, če ae vrne v Pinevllle. Izjavil je, da bo nadaljeval z o-brambo rudarjev in da ae ne u-makne iz Kentuckyja. lannko leto so znašali vei kot milijon dolarjev Rim, 11. apr. — Kljub eko-nomskl krizi, je Propaganda Fl-de, vatikanska mlaljonaraka organizacija, prejela lsnsko leto $2,691,600, sil 22% msnj kot 1. 1980. Krog polovico te vsote ao prispevali Američani. Afonalgnor Quinn, direktor te organizacije v Združenih državah, je Izročil ček za $1,100,000 kardinalu Wll-lem van Roaaumu, prefektu Propaganda Ptde. Ob tej pHllkl je papež pohvalil ameriške katoličane, ki so nsjbolj radodarni s prispevki za širjenje katoliške propagande. } Los Angeles, Csl. — List "Los Angelsa Times" Je pred kratkim objavil poročilo Harry Carra, svojega poročevalca v Sangaju, v katerem alednjl napoveduje vojno med Sovjetsko unijo In Js-ponako, ki morda le izbruhne v prihodnjem meaeou. "Sprvega Je Izgledalo, da ao japonake mllitarlatlčne aktivnosti naperjene eamo proti Kitaj r skl," piše Carr, "toda sltuaoljs ae Je v zadnjem času spremenile. Japonske bi rada doblls kontrolo nsd msndluraklml le-leznicsml, ksr bi JI olajšslo trsnsportscljo čet, ako se bo sovjetske nevernost večala. Na-mignila Je že, da bo odrezala Tranalblrako železnico od baze v Tsltslharu, Msndžurljs, da to HM m* $*M * P* UM m CMm«o hi Oton« VM m e*> Uto. tS.t» ____mlni tor tfcr u«h-4 ftilii Ime^t •M C.nM. UM p0r fmr. a.irm— »mi Omn WIM *K trni, a4«.-rtula* ntm m tmtvmtm. m—rripu wlll ml m VMtov sa «M. h« kM *Uk s Mmii PBOHVKTA UVtM HMtb UvMtob AM, CMCM«. ItUMta. l. ur MEMBEB OP TUB Y%MKIMO l'BKSS Povest o ameriških farmarjih Biro za ljudsko štetje ali "census buresu" j« objavil precej številk glede itanja ameriških farmarjev. Te številke odkrivajo tragično sliko in ao najboljši odgovor na vprašanje: "Kaj je narobe z ameriškimi farmami T' Na podlagi statističnih podatkov omenjenega biroja Je kolektivna vrednost ameriških farm v desetih letih od 1920 do 1930 padla za osemnajst in pol milijarde dolarjev,; tu so všteta tudi farmarska poslopja, Mvlns In vse druge priti kil ne. V Istem času so dolgovi farmarjev narasli za eno milijardo In sedemsto milijonov dolarjev. Skralka: ameriški farmar je v desetih letih finančno prdpadel za dvajset milijard dolarjev. Ameriški narodni (foderaln^) dolg znaša danes približno sedemnajst milijard dolarjev. Z drugimi besedami: farmar Je bil ostrl-ien za več kot znaša narodni dolg. Dejansko je farmar izgubil več. Omenjena številka glede kolektivnega dolga na farmah se nanaša na leto 1928. Kasnejših številk nI — najmanjšega dvoma pa nI, da je dolg farmarjev v zadnjih treh letih narasel na veliko višjo številko. Censusni uradniki so ignorirali tudi farmarjeve Izgube, kl so nastale zaradi padca cen njegovih pridelkov ln katere so ogromne. Slika farmske krize je jasna. Na eni strani pada\rednost zemlje in vrednost (cena) pridelkov, na drugI strani pa rastejo dolgovi. Takole raatejo dolgovi v zadnjih dvajsetih letih: leta 1910 Je znašal kolektivni dolg na farmah $8,820.470,000; leta 1920 Je znašal $7,867,700,000 ; leta 1928 je znašal $9,468,562,000. Tako gre stalno: vrednost imetja nazaj In dolgovi naprej. Danes dolgujejo farmarji bankirjem čez deset milijard dolarjev, za pridelke pa no skupijo morda niti toliko, da bi plačali davke in obresti od dolga, za opremo, obleko, avto in radio jim ne ostane nič. O yes, ameriški farmar je velik in neodvisen gospod! Nazaj na farmo! Vse to kaše, da poaamezni farmar v Ameriki rapidno odhaja s površja. Edino farmske kor-poročijo (n zadruge šo uspevajo. Kupile avto! Na trgu so novi avtomobili. Ford ima nov model, kl Je "zelo poceni". DrugI so tudi znižali cene. Po deželi gre krik: Kupite avto, no kopičite denarja! Kevež ne bo kupil avta, pa naj bo še lako poceni. Marsikdo, ki je imel avto predlanskim ali še lani, ga nima letos. Avto je Odšel okrog ogla ih prosperltetO. In če ima zdaj kak zaslužek, ne bo kupil avta, ker ne ve. kaj ga čaka jutri. Kljub temu gre po deželi krik: Kupite aVto, nc kopičite denarja! Agentura avtne firme Cadillac-La Salle je pa pogruntala še eden vzrok, da premožni ljudje ne kupijo avtu ln rajši drte denar v železnem loncu. Premožni ljudje se boje, kaj bi revni in ljreipo«elnl ljudje rekli, če bi se mimo njih vozili v novih avtih! — Zaman gre po deželi krik: Kupite avto, ne kopičite denarja! Glasovi iz naselbin Zaniutfvn beležke b rasnih kraje* im /P ■ (DipOiold la p* t kotoai "Glsaori Is si Seja saj aaalor. kar aaj Soasallb tmU, kl Jlfc Prmreu prlaaša lam« aa) eeelSJ podrlo a*a)e polna la* In mt« I, Ss |»I»«J« ts STOJ prispevek. Poročila in dopisi as) boda Ješraat^ kratki la rtantfal; apiaaai »»rajo biti r Saatajsa« tonu. Na anaaiaaa piaaiO In šapiaa ae a« bossa aairaH.) "The Cleveland Press", liberalni dnevnik — tako se sam krsti — je vzel ns piko kongres, nlka Flsha ln njegovo abaurdno kampanjo za deportažo vsega' radikalnega v Ameriki. Takole piše: "Ako hočejo gJkpodJl* okoli Pisha pomesti z radikalizmom v Združenih državah, tedaj naj naj prvo Izšenejo iz dežele sledečo prit« pene ne-zaželjenosth pomanjkanje. brezpoMlnost, glad. trgovinsko stagnacijo, nizke mezde, krivične davke, uničujočo carino, otroško delo, "alumo**, raketirstvo, posebne privilegije In sploh bodo. To so ns j večji agitatorji radlkallzma." Zadostovala bi ena aama . beaeda: kapitalizem 1 Amerika ne bo imela miru in pravičnosti, dokler se ne Unebi kapitalizma. Franklin D. Kooesvelt. demokratski kandidat za predaednika, se raiglaša sa liberalca Zakaj? Ali zato, ker mlali biti liberalen s oni-ml. ki bodo liberalno prispevali v njegov volilni sklad? MIKvauške veetl . West Allis, Wh*'—"Črni obiski ae Izbirajo nad nafto naaelbi-no, diktatorji nas hočejo podjarmiti ter prodati naš prijazni West Allis mestu M|lwaukoe. Zatoraj volilci m 5i aprila fzči-stimo najzadnjo kortninico socialistične strapke iz našega mesta! Nekako tako je pisal pred volitvami lokalni Ust West Allis Stan, v prid "nestrankarskim" kandidatom. Toda njih željam se ne bo ustreglo, socialisti ne bodo mesta prodali, ne mislijo diktatlrati in tudi socialističnih koreirin niso mogli iztrebiti, ampak v treh tednih so pognale koreninice, da so iz njih Izrastla že močna drevesa. Za župana je izvoljen s. dr. M. V. Baxter z 6866 glasovi, kateri 'ima nad evbjim tekmecem županom M Merjeni 1920 glasov večine. Izmed 8 mestnih alderhianov so prodarli 3 soc. z večino glasov, dva sta pa ostala v manjšini za 14 in 16 glasov. Pravijo, da je bilo površno štetje ter da bodo še enkrat šteli za omenjena dva soc. kandldats. Izvoljen Je tudi soc. supervieor za naš okraj ter nekaj v šolski odb4r. Slovenec L. Brenkuš, kandidat za mestnega blagajnika, jO bil nekaj v manjšini, prejel je krog 4,000 glasov. On je upoittbn kot godbenik v gledališču In je moral na delo vsak večer, tako da se nI mogel shodov redno udeleževati. Torej jo to malo vzrok, da ga ljudje niso tolike videli. On je dober govbr-nik in pošten Človek in lahko upa na zmago prihodnjič. Pred volitvami se je slišalo, da se socialistom sanja, da bi kateri prišel v mestni odbor, In te sanje so se izpolnile—Imamo župana in druge. Večer pred volitvami so "nestrankarji" imeli veliko avtomobilsko parado z (rog 150 avtomobili in na vsa-tem avtomobilu so Imeli rdečo bakljo. Ker pa je rdeča bakljs simbol socializma, so toraj "nestrankarji" že na predvečer vo-itev ,slavili zmago socialistov! Kakor je Wcst Allis iz nič dobi! nekaj, tako so v Milwaukce iz nekaj dobili veliko. Imajo, Župana s. Hoana, ki prične že svoj peti termin med 16 in 20 leti službovanja. Imajo soc. blagajnika, soc. mestnega odvetnika. Izmed 27 uldermanov je 12 socialističnih in izmed 20 okrajnih nadzornikov je 9 socialističnih. Torej jako lepo zastopstvo v mcMtnihNn okrajnih uradih. Ako je k4o užaljen zaradi volitev, naj io vverjen, da prihodnjič soc. stranka še več pridobi. Zadnjih par tednov je bilo nekoliko razburjenja zaradi volitev le celo med Slovenci, zana-pre) pa mislim, da si bomo zopet segli v roke ter korakali *loŽny naprej, vsaj v društvenih lazmerah. Dtle 17. aprila bo imalo društvo 104 SNPJ 10-letiilco. Za ve tek ob :i. popoldne. Naš go vornik bo Kred Vider, tajnik SNPJ in morda še kateri drugi govornik. Tudi rtovegi^župana d rja. Bazterju bom o itovablli, ker je rekel, da Slovencem bo vedno in povsod ns razpolago, ker so mu veliko pripomogli do iivotltve, Zvečer pa l»o igra itd. Pojdimo vsi gledat, pa se bomo prepričali. Vsi Člani «e udeležite veselice našega društva vms j na vsakih 10 let enkrat. Dne HO. aprila priredi soc. klub št 160 na W. Alllsu domačo zabavo v Kraljevi dvorani v proslavo l. maja in v počast našim novim mestnim soc. uradnikom. Vstopnina za moške 76c in za ženske !V0c. Začetek ob 8. uri zvečer. Potem bo vse pruato, kar bomo mogli nakolektatl. Zatorej, rojaki pri nas ali pa v Milwaukee, kateri Imajo kaj-za darovati, kadar Jih bo kateri kaj vprašal, naj pomagajo po svpjl moti. Ako vas nobeden ne vpraša. pa žeflte kaj dati, pokličite mene pa rade volje vsa vzamem. Naj bo živa ali mrtva stvar, igrsča ali pijača. Klubove čls-nlce ao že obljubile, ds bodo napravile krofe In "zavitega kruha.' kar se še drugega sraven prtU«že pa prosimo naše mesarje, da bi nam kaj pomagali Kdor je jeseni naredil kaj tekočine, prosimo, da nam pomaga z njo. Pridite na /4tfmvo vsi tisti, ka teri ste bili zadnjič in še vsak po dva naj seboj pripelje. Prufi dan, 1. maja, bo v Mil . < konferenca Prosvi matice. Prišli bodo iz Cikaga, VVaukcgana in Sheboygana. Dopoldne bo konferenca, popoldne in zvečer pa prireditev kluba št. 37. Omeniti tudi moram, da se pridno vadijo tukajšnji rojaki za Igro na veselici 22. maja, katero priredi Slovenski avditorij na W. AlHsu v Labor halll. Podrobnosti pozneje. Odbor za prireditev 9. zbora JSZ na 28., 29. in 30. maja v Milvvaukee je pridno na delu, da priredi vse potrebno za seje, banket ln veselico. Tlketi za banket se že prodajajo po $1.25 za osebo, za veselico z igro pa po 50c. Delegati in ostalo občinstvo na banketu bo imelo priliko prvič v Ameriki slišati 3 socialistične župane kot govornik«. Ti bodo s. Hoan iz MHwaukeeja. s. Svoboda iz Kacina in s. dr. Baxter iz West Allisa. Sodrugi, sobratje, rojaki in prijatelji! Veselic je vse polno, denarja nI največ, pač pa je to-likq več prostega časa. Držimo skupaj, imejmo dosti dobre volje. Kličem vsem skupaj na vseh omenjenih prireditvah: na veselo svidenje! Anton Demshar. ket. Tam so se še domači prjdru-žHi, Aako, da nas je bilo približno 609. Klainc? je KHTodstotno na stavki. Tako se jefajEširila po vsem Belmont okraju.. Danes je 100'/« .stavka. Seveda, vprašanje je sedaj: a-li bomo 'vzdržali ali omagali? Težka bo U pot, ampak še težja je moderna sužnost, kakršna je sedaj pod kapitalističnim sistemom. Na 17. aprila ob 10. dopoldne bo vBlainu, 0„ konferenca klubov JSZ in Proavetne matice. Priporočam veliko udeležbo so-druj^v in somišljenikov. Ta kon* ferenca bo velikega pomena in bo vmoČ na koncertu, kluba št. 6 JSZ v West Parku na 17. aprila. Pomagali nam bodo z igro "Rudarji." Morda pride tudi "Kranjski Janez" is starega kraja, pevci bodo pa zapeli več različnih pesmi. Kdor je prijatelj petja, gotovo ne bo zamudil te prilike. Imeli bomo tudi govornike in druge točke, ki bodo tudi zanimive. Ena Izmed teh je, da se bo poskušajo ustanoviti soc. klub : našo mladino, ali pa odsek kluba št. 61 Mladi ljudje so nam po- Moški in ženske —FcdaraUd I'letu r*. * Najnovejša moda za ameriške bogate glzdallnke._ trebni in je tudi v njih lastno korist, da se organizirajo v de lavskih organizacijah, da se bodo znali bojevati proti krivicam kapitalističnega sistema, katere ga se mora odpraviti. Pridobivajmo mladino za ide je, ki so jI koristne in potrebne Paul Slabe. MHHM W* 'm Triletna Hklrlev Monteitk Je potovala aama v letala br Rena. Nevede, v Ncwark. N. J« 2911 milj. Punčka Je bMa njena edina IJevalka. . Stavka v Ohiu Bridgeport, O. — Danes (8 apr.) je prenehala z obratom zadnja večja premogovna družba v Ohiu, tako da je sedaj stavka 100 procentna. 7. aprila je priredilo 6000 premogarjev pohod na zad^ nji rov, ki je Še obratoval v tem okraju. Bilo je 1400 avtov in god ba na čelu. Dobili so odgovor, da drugi dan se obrat ustavi. Seveda se jo drugi dan zopet vršil pohod, kajti premogarji ne verja mejo vsem besedam. Drugi dan jih je šlo tja zopet 3,000 z 1100 avti in troki. V družbi Joseph Skoff a sem se udeležil pohoda Vzelo je 40 minut, predno smo vsi prišli Čez mesto Cadiz, tako dolga karavana je bila, in zopet godba z njimi. Bihi bi pa še več ja, ampak je dež padal in jih dosti zadržal. Na »hodu, ki se Je obdržal tam je bilo poročano, da* je že polovica stopila v unijo in drugo polovico bedo dobili popoldne. Oblju bili so premogarji, ako ne bodo besede držali, da jih v kratkem zopet obiščejo. Vršilo se je vse najlepšem redu, vendar smo pa imeli polno deputijev in neka. narodne garde vedno za petami ampak poveljnik narodne garde je bil gentleman. On je šel s pre-mogarskimi zastopniki do jame ki odkriva premog s parnimi- lopatami in dobili so zagotovila, da so zadovoljni prenehati obrat a 1 karkoli masa. oziroma stavkarj zahtevajo. Imeli so potem sesta nek ravno isti dan zvečer. Potek mi ni znan. Navdušenje je veliko. Vsak premogar se mora strinjati z govorom Adolf Pacifica. ki je govoril Isti dan, ko se je vršil pohod na Duncanwoods. Med besedami. kl jih izrekel, so ti, da do-sdsj smo bili razdeljeni v več grup, v«Č unij ln nikamor prišl To kale, ds se moramo strniti eno grupo, če hočejo kaj doseči, ne poslušati kaj poreče kdo čes uršdnike sli unijo. Ako bomo v eni fronti in sko dobimo u-nijo, ksr gotovo bomo, če bomo tako združeni kot se vidi po 1. aprilu, potem ko pridejo volitve pa si moramo Izvoliti mole, v katere Imamo zaupanje. In to je resnica, kl |o mora vsak priznati. NMU je izginila od tod in kdor jI še verjame, se ne upa javno (Dalja aa t. strani.) Uganka številčnega razmerja med spoloma ' - , , ^ Ako dobro zmešamo 5 kg zelenega in 5 k^r rumenega graha jter ga. potem zajemamo s sodo, ki drži 200 grahov, trideset, štirideset, krat in vsakokrat obe vrsti graha preštejepio. se sicer prepričamo, da je število zelenih in rumenih grahov v posameznih slučajih lahko precej različno; toda pO mnogih poskusih vidimo, da se te razlike izenačijo in da dobimo povprečno število 100 zelenih in 100 rumunih grahov. Taka bi morala biti tudi razdelitev dečkov in deklic, če bi tudi tukaj veljal zakon slučaja. Toda že skoraj pred 300 leti je ugotovil angleški trgovec Graunt in 70 let za njim, neodvisno od njega, Nemec Suegsmilch, da se rodi 106 dečkov pri 100 deklicah, kar znanost zaradi točnosti danes izraža z razmerjem 1060:1000. To razmerje je prav presenetljivo stalno. V Nemčiji so n. pr. ugotovili, da »e je od 1873 do 1912 rodilo vsako leto pri 1000. deklicah 1050 do 1060 dečkov; večjih razlik niso našli. Mnogo učenjakov in strokovnjakov, pa tudi drugih ljudi, si je že belilo glave b tem, odkod to razmerje in zakaj. Na milijone rojstev so prešteli po rojstnih knjigah vseh zemlja, v mestih in po deželi. Pa se niso zadovoljili le s štetjem, ampak so števila uredili po. vseh mogočih vidikih, da bi našli kaka stalna pravila. Uredili so jih po letih, petletjih, desetletjih, da bi videli, ali se ne spreminjajo, ali se morda ne vrstijo v določenem ritmu; uredili so jih nadalje po mestih in vaseh, a v mestih zopet po industrijah; roditelje so vprašali po njihovi absolutni starosti, pa tudi po razmerju njihove starosti, po poklicu očetov, po veri, po dohodkih, po številu otrok. Upoštevali so tudi letne čase, vremenske karte, vojno in mir; da, tudi žitnih cen niso pustili v nemar, niti borznih tečajev in luninih sprememb. Končno je poskušal neki raziskovalec ja časa vojne razjas. niti skrivnost s tem, da je proučeval čas dopustov in določal—po navedbi—dan koncepcije. Raziskovalci so domnevali, da se dado dognati različne nepravilnosti, da je n. pr. število dečkov večje v agrarnih državah, na deželi, v družinah z mnogimi otroki, pri mladih materah, ob suši, po vojnah itd. V resnici je pa treba te -podatke sprejeti zelo previdno, če tudi stoje lepo urejeni v strnjenih vrstah kot prava številčna vojska, strašna po svoji vnanjosti kakor logaritmične tablice, pod vodstvom svojih zmagovitih generalov, mogočnih statistikov. In čeprav je stalo raziskovanje ogromno Časa in dela, nešteto številk in statistik, moramo vendar pri-anati, da si nismo še danes prav nič bolj na jasnem, kje je vzrok tega razmerja med spoli in kakšen pomen ima. . ■ 1 M'* Hvi." .<*f fiV:« t< Toda morda smo vendar v zadnjih letih našli pravo pot. Do sedaj smo kakor hipnotizirani omejevali vsa nazmotrivanja na trenutek človekovega rojstva, zdaj smo jih pa razširili in proučujemo celotno življenje Človeka, saj je njegovo rojstvo le ena vmesna postaja na poti njegovega življenja, ko izstopi iz toplega materinega telesa v mrzli vnanji svet. Dan rojstva je važen le zaradi tega, ker je tega dne človek postal samostojen državljan, pravna oseba; pri razmotrivanju našega vprašanja ni pa prav* nič važen. Ves problem dobi popolnoma drugo vsebino, če ga zasledujemo do tja, kjer se res določuje spol. Spol se pa določi v onem trenutku, ko Re očetova semenska nitka združi z materino jajčno stanico. Takih semenskih nitk sta dve vrsti, ena določa moški, druga ženski spol. Prva se razlikuje od druge po tem, da ima 1/12 manj jedrovega barvila in da vsebuje mesto 12 le 11 jedrovih palčic. Prva je torej lažja, gibljivej-Aa kakor druga. Ker so torej deške semenske nitke lažje in imajo za dolgo tekmovalno pot do materinega jajčeca veliko prednost, se za-plodi več dečkov kakor deklic, mnogo več, kakor znaša presežek pri rojstvu. Toda moAki zarodek je ženskemu telesu matere po spolu tuj, da, celo sovražen, nc ugnczdl se tako zadovoljno in ne najde v materinem telesu tako ugodnih življenjskih pogojev kakor ženski. Tako odmre v materinem telesu nerazmerno več moških zarodov kakor ženskih, bržkone mnoK<» več, kakor sploh vemo. Celo pri številu preštetih splavov je razmerje med dečki in deklicami še približno 1660:1000! Zarodi se, da navedemo sicer povsem zaokroženo, neobvezno števil «, približno dvakrat toliko dečkov kakor deklic Ker pa moekn plazma v materinem telesu re najde ugodnih tal, pade v prvih tednih presežek na dečkih zek) naglo, i>ozneje nekolik«. časneje. Dečki imajo v splošnem i med no-sečnostjo i po njej manj življenjske moči kskor deklice, ker so pogoji njihovega življenja v materinem telesu mnogo neugodnejši; mani prenesejo, laglje odmro in so tudi pri «0stvu manj odporni. Razmerje mod spoloma, ki ** na dan zaplodltve lahko izrazimo s številkam* 1760:1000, pade do rojstva na 1060:1000. Tudi po rojstvu umre več dečkov kot dekbe. tako da se na koncu prvega leta prcM** zmanjša na 1030, po desetih letih na 1010..in sedaj so dečki slabiči Že izločeni, pa bi tn<*" misliti, da bo ostalo razmerje neiipief^ Toda sedaj stopijo ns mesto bioloških kulturn« vplivi. Moškim preti v vseh stsroetnih doosn več nevarnosti kakor ženskam, torej pads " vilo moških vedno bolj. Med 16. in 18 ^ starosti doseže število žensk in odslej Iflk jeziček na tehtnici pomikati po strani nisdoi. Is številčnega presežka mo**' v prvi polovici življenjske dobe se rszvije seže k ženskega spole v drugI polovici Je dečkov kot deklic, tode msnj mo* ko« (Konec prikodsjtf.) TOREK, 12. APB Vesti iz Jugoslavije (Iiviru porodi a It JaroalaTtJe.) Ljubljana, 2Ž. marca 19&>. jega godu je razglasil za narod-\kademik pod vlakom jj praznik poljski. Poljaka repu-Dpe 17. marca zvečer je neki, ^.{mcr» 8 »Uajem in pompom K povozil blizu Kranja akade- ^d svojega diktatorja, kl ^a Jožeta Tajnika, starega 24 vadaz Progami, j^ami in na- ™ in rodom iz Kranja. Ko ee je zvečer v temi napotil nadzornik proge Bakcvnik ob tiru proti ' kranj.ski postaji, je našel najprej en čevelj in galošo. Mislil je, I da je komu padlo iz vagona, po-| bral je in »e napotil dalje. Ne-| nadoma se spotakne ob neki pre-f (imet. Ko je posvetil s svetilko, je opazil na tleh pred seboj tru-! plo, ki je bilo vse razmrcvarjenu. Obvestil je uradnika na postaji. Komisija je ugotovila, da je šel Tajnik ob progi, da ga je igrabila lokdmotiva nekega vlaka, ga vlekla a aeboj kakih 50 metrov ter nato pustila med tirom. Truplo je bilo tako razbito, da so ftele po legitimaciji lahko ugotovili identiteta Tajnik je bil star šele 24 let, bil v akademskih krogih znan kot odbornik in predsednik Triglava; študiral je za gradbenega inženirja. Jugoslovanska država kot podjetnik Država ima več svojih rudnikov v Bosni, Srbiji in dva tudi v Sloveniji. Ministrstvo za rudarstvo je razveljavilo kolektivno pogodbo z državnimi rudarji ter izdalo novo pogodbo, s katero se plače rudarjem v državnih rudnikih s 1. aprilom znižujejo za več odstotkov. Med zastopniki teh rudnikov in rudarsko strokovno organizacijo »o se vršila pogajanja že januarja, a ao bila brez uspeha, ker je država hotela znižati plače za 21 %, čemur pa so se rudarji uprli. Zdaj je država kratko malo pogodbo odpovedala, da lahko počne z rudarji kot se ji poljubi. Zastopniki državnih rudnikov menijo, da se rudarj4 tudi z znižanimi plačami še lahko preživljajo. Tajnfk Zveze rudarjev s. Arh pa je zral podatke o življenju rudarjev v obeh državnih rudnikih v Sloveniji. Ti podatki kažejo, kako živijo rudarji, ki jim država reže kruh. Kako živijo v Velenju? V tem rudniku je zaposlenih 459 rudarjev, in sicer 117 samcev in 342 oženjenih, ki morajo preživljati M2 žen in 808 otrok. Skupaj torej 1609 oseb. Povprečna temeljna plača znaša 38 Din dnevno; IHuprečna akordna plača pa 38 Din. Ti rudarji ao poleg teh mezd izgubili v preteklem letu na zaslužku 1 milijon Din zaradi praznovanja šihtov. Njih dolg za živila je znašal koncem leta 473 tisoč dinarjev. Zdravniško je u-Kotovljeno, da je to delavstvo zaradi pičle hrane neodporno in boleh no. Žene bolehajo za pogostimi splavi zaradi težkega dela na polju. Otroci so bledi in nerazviti, ker nimajo dovolj hrane. Obleka otrok v higijeničnem po-kMu ne ustreza. In kako je v Zabukovd? Tu j< zaposlenih 399 delavcev, od 1« b jo 179 samcev in 220 ožen-J<'nih, ki preživljajo 215 žena ln 580 otrok. Skupaj 1194 oaeb. Povprečna temeljna mezda zna-30 Din, akordna pa 37.50 Din. Delav stvo boleha za revmo, jeti-ko, 10'; žen in otrok boleha na dihalnih organih, črevesnih ka-tar j i H jn tuberkulozi, od tega 25 "'t otrok zaradi slabe in pre-pičle hrane. Njih obleke so sešite i/, cunj. 1 je približen položaj rudsr-tu |j v ostalih državnih rudnih, ki zaposlujejo skupno 1 .'1,000 rudarjev s 37,000 finskimi člani. Vzemimo zdaj konkreten pri-fct-r: rudar a 5-člsnsko družKio mnogi imajo večje družine) na mesec 18 lihtov In zaalu-li :>(M Din, če računamo dnevno /ni več javil. Niti s fronte se ni oglasil. Prešla so vojna leta, prešlo je 12 povojnih let — o Janezu ni bilo glasu. Zato je sodišče pred dvema letoma proglasilo Janeza Sušnika za mrtvega, domači ao plačali mašo in župnik je bral mašo za mir in pokoj mrtvečeve dufte. Dne 13. marca pa so domači nenadoma prejeli iz Rusije pismo, ki ga je napisal Janez. Pismo je pisano v ruščini. Piše, da je živ in zdrav, da je zaposlen, da se je oženil in da bi rad prišel nazaj v Avstrijo. Kakor je čudno slišati, Sušnik še vedno misli, da je Kranjska v Avstriji in ne ve nič o Jugoslaviji. Tudi naslovil je pismo na 'avstrijško državo/ Pisal je po dokumente, da bi lahko prišel domov. Doma so bili seveda veseli, da jim je ostal fant živ kljub vojni, krvoločnim boljše-vikom In črnim mašam. Umrli so V Ljubljani Janez Zore, trgovčeva žena Vera Derganc ha porodu, v Radečah trgovka in po-»estnica Frančiška Hallerjeva, v Dolenji Podgori pri Črnomlju Lucija Mavrinova na porodu, v PoljČanah je umrl 66-let nI posestnik Andrej Petrovič, v Za-pužah pri Ljubljani 7«-letna I-vanka Silič roj. Breščak, v ljub- ljanski bolnici Marija Plevelj«-va, v Ljubljani 21 -letna Pepca Weatermayerjeva, v Kranju 82-letni Lovro Grohan, v Limbu&u pri Mariboru 74-letni velepoaeat-nik Blaž Urbas, na Straiišču |fri Prevaljah Rromanova, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 30-letna Neža Murko, v Novem mestu je umrl skladatelj in orga-niat Ignacij Iiladnik. Umor očeta na sodni razpravi Celjski veliki sodni senat je imel zadnje dni proces proti 32-letnemu rudarju Antonu Žagarju in njegovi materi Ani iz Zdo\ ki sta bila obtožena, da sta preračunano ln na okruten način u-bila očeta oz. moža. Ubiti Žagar se je pred 35 leti oženil z oby>-ženko Ano, a je kmalu začel družino zanemarjati. Udajal se je pijančevanju, zapravljal denar t drugimi in za druge po gostilnah, za domače pa se ni brigal mnogo. Ko mu je Žena rodila dva otroka, hčerko Marijo in sina Antona, je oče nadaljeval s svojim nepremišljenim življenjem in kot divji pretepal otroka. Marija je zaradi tega zblaznela. Janeza pa je oče nekoč tako pretolkel, da je pohabljen. Ko je sin dorastel in spoznal, kako živi oče ln kako zaradi njega vsi trije trpijo, je zasovražil očeta. Pogosto je prišlo med njima do prepira. Tudi žena se je prepirala z možem in vselej bila na sinovi strani. V sredo 3. februarja letos pa je prišlo do usodnega prepira in dejanskega spopada. 0» če se je vrnil pijan domov, lin mu je očital, oče je planil na sina in začel se je med njima pretep. Sin je pograbil poleno ter udaril večkrat očeta po glavi. Ko je hotel nato ven, ga je zgrabil oče in potegnil nazaj. Sin je spet začel tolči po njem s polenom. O-če je vrgel sina na posteljo ter sprva zbežala ven in se je zdaj vrnila, je rešila sina izpod očetovih rok, nakar je sin ves pobesnel ("kot bi me bil obsedel sam hudič") s stolom mikastll očeta, nazadnje še a nekim loncem. Tudi neko steklenico je razbil na njegovi glavi. Oče je po-noči poškodbam podlegel. Zdravniki so ugotovili, da je dobil krog 80 udarcev po glavi. Driavnl pravdnik je obtožil sina In mater, da sta premišljeno in okrutno ubila očeta, in zahteval najstrožjo kazen. Zagovorniki so orisali in pod-črtavali milje, ki je moral roditi U "zločin," dokazovali so, da dejanje ni bilo premišljeno niti o-krutno. Soditk je le prekoračen silobran. Sodišče pa je razsodilo tako, da se je javnost razsodbi čudila: Sina Antona Žagarja na dosmrtno ječo, mater Ano pa na li2 let težke ječe. Zagovorniki so vložili priz*v. Zastrupljanje s alkoholom Posestnika Janez Meinarič iz Bukovcev in Andrej Habjanič iz Vapočic (v ptujski okolici) sta se napotila v gradišče v Halozah. kjer ima' Meznarič svojo vinsko klet. Popivala sta pri znancih in pila še v Meznariče-vl kleti, da sta se počno večer popolnoma pijana vračala proti domu. Habjanič je spotoma popil še pol litra žganja. Meznarič ga je s težavo spravil do Drave. Cez nista mogla, kar v snegu ata prenočila. Zjutraj pa Habjanič nI maral z Meznaričem čez Dravo in dejal, naj pride žena ponj. Ko je prišla žena z dvema aose-doma ponj, so ga našli mrtvega. Umrl je za zaatrupljenjem po alkoholu. M08T1TX ——■ ■ ■ Prohlami iritiliAOci Starši državljanov izven kvote Vprašanje: AH je res, da smejo starši ameriških državljanov prihajati izven kvote? Odgovor: Ne, zakon dovoljuje le prnlnost v kvoti za starše a-merišklh državljanov. Pač pa se nahaja pred kongresom zakonski predlog, po katerem b) oče ali mati ameriškega državljana v starosti čez 60 let smela priti izven kvote, Naturalizacijake priče za druge bo stavka dobljena, da bo "rcnal" za distrlktnega od bor ni ka. Nič ne rečem, samo to, ia Je korltar K«r vem is katere naael-blne Je, ne pa njegovega Imena, bom skušal malo vsš pol* vedet i. Js vse dobro in premogarjl mo rajo dobiti rsdJkalu* odbornike, ampak poštene. Glavna,zahteva premogsrjev je sedaj i priposnanj«' UMWA ln da bodo vaa koflipenije plačevale enako mezdo. NMIka je v vsči- Ja, ja bilo nina bo samo 86c sa Ženske. To ja, da se pokrijejo stroški. To bo tudi praznovanje 1. maja. Zato rojaki od blizu in dalgd, poaetlte to prireditev! Klub Ja na vaši atrani In bo gledal, da aa bo tudi kaj sa stavkarja napravilo, ako aa atav-ka povleče. Napravimo večer 80. aprila, vačar zavednih bratakih delavcev, kl ao voljsl roka v roki delati za korist uboge zatirane delavske para. Članstvo bo gledalo, da bo vam čimbolje postre glo. Program jamči, da boata val aadovoljnl.~4oaaph 8noy. Vabilo na ssjo ( laveland, a—UJJudno vabim vse Člane društva "Vipavaki raj" št 318 HNPJ, da sa gotovo udeleže prihodnja društvene aaja, kl se vrli dna & aprila v navadnih prostorih« Prsčltali ae bodo 8-mssečni računi in na razpravi je tudi Iniciativa društva 898, zato opominjam vse člana, da IzrasJjo svoja mnenja sedaj, kaj mislijo o tem predlogu. Ns prošll soji Je bilo tUdI sklenjeno, da se nadaljuje s debato, kstaro ae Ja valed pozne ure prekinilo na februarski seji. H. Stanlch, tajnik. RAZNI VIITI ' Padec Imigraelje VVaahlngton, I), fttavilke, ki Jih je objavil Imltfracljakl b!-ro, pokasujejo, da J# naaeljeva-iije v Združene države povproč-no padJo za 88' < v mesecu marcu v primeri s istimi meseci v zadnjih dedpiih letih. V tem i spelo va le 1,984 oaab. socu je dospelo v Združene drža Ta padec aa v glavnem prlpU auje restrlkcljam, kl Jih izvaja državni departmant. Ta depart-ment je obVeatll vse konsula v InosemsUu, naj ne Izdajajo vt*u~ rnov osebam, katere bi lahko postala breme Javni dobrodelnosti, kii Id prišla v Združene država, ftkoro izključno Js, da bi Inozemski delavec, kl bi sa rad naselil v Ameriki, ppapHŠsl konsula, da ne bo postal-Javno breme, ko prt-spe v Združene države. Hslgijs Izboljšuje aoeiaieo sako. Bruael. — Belgijska vlada Js sprejela slišen alatem družinskih doklad ket gs Je lansko leto uzakonile Prsnelja. Te doklade ae nsnsšajo otroke. Družina prsj-me meaačno sa enegs otroka pod 14. letom atarostl 42e. 97c sa dva otroka. 82.09 u tri otroke. 84 08 zs štiri In 82.78 več za vaškega nadaljnjegs otroks. Ta lestvica pokazuje nekakšno premijo ns velike družine. V tklad družinskih doklad prispevajo tovarnarji $1.68 na dan od delavca In 86r d delavk* Nairaaealjlvf jše dnevne de- lavsbe v.*d aa f dnevnika freevetT. AU Jih fliata dan? u 4 " ^ ^ It UKICj. zdaj , 84. marca Večfciat smo že mislili, pride Jug ln prinese pomlad, pa smo se vselej smotUl. Zalo zmotili. Sakaj prišel Je nov kneg In nam prinesel mraz, kakršnega vao almo nismo poanall. la pnid tednom dni ja bilo vse belo In nikjer ni bilo aolnea, še pred tednom dni ao brezpoaehfii kidali sneg po ulleah ter ga opažali v Ljubljanico, potem pa ja kar nenadoma prišel deA in topla jugo-vlna Ja saplhala. Od atrsb ja teklo, aneg Je isglnjal, draailšša Ja saprlo svgja vrata, nebo N Je posušilo In s jasnega Je zasijalo solnoe. Nekaj dni ja tega vremena, pa ao mestne ulice ia suhe in čaa dan ja solne? kar toplo, mtttčani spet hodijo s odpetimi suknjami In vaa kaie, din jih u-t ognejo kmalu odložiti, kldaki snega ao spat brezposelni, policija jih je polov i Is ln vtaknila v zapore, da jih Izženf... ftes, naglo gre to, prišla Je tel poč in v enem tednu utegnemo imati čl sto pravo pomlad. Saj ao danes emite aH ne —verie škropili ulice, ker vsdfgiifrjo sv« tomoblll mnogo prahu. Zimo smo torej pretopil. Dolgo Je nI bilo In smo še da bomo poceni odpravili! slmo, pa se je h koncu In imeli smo nekaj čaaa da se nam je nabiralo lv|S po 10-bah In da so pokala sadovnjakih In goadovl zrak diši in diši po pomladi, sdsj nTd njenem prihodu mo vaš. V zraku Je že Ui v eolneu Je, kl se vsak dan rastiJe po naši zemlji. Ia po travnikih in za-dovnjakih Je še nlt Nikjer nI nobenega aadnega dreveea ie ras-cvetenega, nikjer ni še ozelenele trate a tisto polno zeleno barvo, kl Jo zmore le pomladma rast. Po tratah še tešijo lise snega, In ptičji avatl In mladoženje skače Jo In prelivajo Še po golih dre-v as Hi. ie kak mesee bo prešel, da bo tako, kot mora biti spomladi. Človek bo odprl okna na ste-šaj, odmaknil bo aastore, da bi prišlo čim ved, pomladnega zraka vanjo, čim veš solnca ln da bo skoroda verjel, da Je niegova soba nekje zunaj na trsti, da ni tesna in da Je dobro biti v njaj. Ker v reanid ni dobro ln prav, da tiči človek le v aobl. Ven bi moral, moral bi na ulko, kjer sa bljejo ljudje a nekoliko vaš solnca in sa nekoliko Vač sraka na teJ semlji. ta nekoliko vtt pomladi. ,, { i Dovolj Je prsmrazovaj bajtar V avojl leseni baraki na barju, dovolj ae js dušll preproatl rhe-ščan V prahu avojegk borMega po-h Hit v a na obroki jb aešteval u-rsdnlk številke vsot, kl od njih nikdar zanj nič ne kane, dovolj Je bilo tegs. Cas bo, da sberete svoje moči In ds plsnste ls bajt ln sob ns ulfeo, ds tvegate vae sa malo več aolnea. In koga boete našli na cesti? Našli boste tisoče fn tlaoče brez-poseinlh delsvoev, kl vsm nudijo roko, ds Is bede ln zaradi spoznanja planete po eestah In da za vzamete vse, kar morata za-vsetl. Glejte, osate ae postals po-mlada na ks, z veseljem bode pre naša Is vaše korsks, šs pojdete v boj nfnje sa to. da pri)M>riU vea-kemu delavnemu človeku dovolj prostora na tej semlji, kl nam bo s pomladi« ojfplenel* In kl čaka Zavsamite jo, da bo aolnce še I lepše fljalo! 1 M. K, mojo glsvo je bil rob odeje kakor obrambni nasip. Kaj ko bi poakusil kričati? Toda če me začuti, nem mrtev! Čutil sem, da ne bom mogel več dolgo prenašati muk. Živd so mi bili napeti in so pokali. "Omer !" sem zaklicsl ostro in odsekano. Kača se ni ganila. "O-mer t" sem zatulil. Kača se še ni ganila. Ležala je, toda nekaj se je v njej gibslo, dobro sem čutil skozi odeje. Spet sem mirno obležal. Ali so minule minute ali ure — kaj sem še vedel o času ? Zdaj je bilo treba udariti. Saj bi bil sicer znorel. Milimeter za milimetrom sem dvigal roke ob teleeu. Zdaj so bile že ob obeh straneh težkega klopčiča. Mišice so mi trznile. Sunek, udarec! Težka kepa je zletela z odejami vred ob steno. V enem skoku sem bil pri e-lektričnem stikalu. Obrnil sem — sek. Potem sem se vrgel nazaj, se stisnil k steni. Oči so mi zletele po sobi', . . Tam! Meni nasproti — pri vratih — velika — črna-- mačka! Njene oči so se prestrašeno u-prle vame: "Mjav!" SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA JEDNOTI Meda "Tukaj Čitam, da se zdaj zonet nosijo daljše obleke." M "Nu, vidiš moda popolnoma soglaša s toaleto, ki si jo bila da la napraviti lani." RDEČE NOCI (Zs«dbs is Bgipte) Ko sem pojedel nekaj datljev, sem se napil vode iz Nlle, kakršna je bila. Preveč sem bil utrujen, da bi ai kuhal čaj. Ko sem sezuval težke čevlje, mi je ušel pogled skozi križe ozkega okna. Slednja teh mehkih noči mi je bila nov dogodek, poseben in tuj. Zs temnimi železnimi palicami so se kopali v Mesečini težki kameni« kvadri mošeje. Nekaj senc, nekaj zvezd je otožno sililo v golo sobo. Nad mojo poševno mizico je pleaal soj mesecs. Zastokal sem, toda nihče me ni čut Nato sem se iztegnil na divanu, ki sem ga bil s kovčegi podaljšal. Kakor vsak dan, sem začutil kovčegov držaj na temenu. Prebujen sem bil. In predramiti me je moralo nekaj neprijetnega, zloveščega. Nevarnost mi je morala pretiti. V moji glavi je bilo vse tako čudno jasno, kakor ae ne bi bil šele pravkar zbudil. Niti ganil ae niaem, da ne bi izdal, da ae že začenjam braniti proti neznanemu. Ali se ni nekdo čez me sklonil ? Sleherna mišica se je napela nalik struni, ko sem počasi odprl oči. Toda zagledal sem le soj mesečine na stropu. To torej ni moglo biti. Potem sem nenadoma začutil pritisk na prsih. Nekaj je ležalo na meni. Nekaj zvitega, napetega. Obšla me je misel, zgrabila me je in me ni hotela izpustiti. Kača je na postelji! Kača . ,. Otrpnil sem. Kri mi je šla v glavo. Hladen sem bil, trezen in buden. Opoldne sem z Arabcem in črncem Tomom kamenjal peščenega gada. Enega tistih peščenih gadov, ki v trenutku usmr-te človeka. Mali Žid Izak mi je pravil dosti zgodb o črnih gadih v srednji Afriki. . . Ali niso bile moje misli le halucinacije napetih živcev? Ali niso vse le sanje? Z rokami sem ae oklepal beder. Nohti ao ae mi zarili v meso. Začutil sem bolečino. Ne, re* sem bil buden. Spet sem odpri oči. Nad' mano je plesala meaečina. Ne, nisem več spal. Globoko sem vdihnil sapo in poteškal temni klopčič. Gadje niso tako težki. Na mojih prsih mora ležati Kleopatrina kača — afriška kobra! Ce bi le mogel gfaaOo. Torej agitatorični dopisi la naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj aa na aaiOjajo list« Praavet* t Nuoo-Tom Vsi trgovci I iimio Nnfs-ToB«. Ako val tr- uroii m vm od Bjoeovofo pr»kupt«v«lc» -