PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini "Oo- postale 1 gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 104 (8197) TRST, sreda, 3. maja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SAMO ŠE PET DNI DO PARLAMENTARNIH VOLITEV Volilna kampanja stopila v razgibano končno fazo Tiskovna konferenca R. Lombardija (PSI) in intervju tajnika KPI Berlinguer ja 2. — Volilna kampanja je stopila v zaključno fazo. V noči tr^h pe‘kom 'n soboto bodo zvoč niki utihnili na vseh italijanskih /9'h, končno besedo pa bodo imeli v nedeljo in ponedeljek volivci, odločali, kakšen naj bo novi italijanski parlament. Nič čud-3a torej, že vse stranke pošiljajo na trge svoje najvidnejše pred-aynike v upanju, da bodo v teh zadnjih dneh pridobili nove gla-°.Ve’ Jasno pa je tudi, da po tolikem času ne more volilna kampanja tjnesti nobenih novih elementov, J*° stališča strank in posameznih P '“'tnih osebnosti že dobro znana, 0 *o bila tolikokrat ponovljena. združenju tujega tiska v Ri-kjer so se v zadnjih tednih ^stili vsi protagonisti političnega fer< bombardi ^°'a' K imel danes tiskovno kon •enco voditelj levice v PSI Ric-fdo Lombardi, ki se ie v uvodu Predvsem ob gospodarski • ki io država preživlja, ter v to hi6™- demantiral teze desnice, sm a"en'1 naj bi glavno krivdo za Položaj nosili delavci in aikati s svojimi pretiranimi zah-Driarm' Socialistični poslanec je kot navedel položaj v predelo-njo11 .'nciustriji. kjer se ie v zadki- Produkcija močno pove-jv, j .,Več kot v vseh drugih ev-državah. Tudi profiti in-ijjy 11'cev so se povečali, kljub teci j aa s-e ni zvišala raven investi-Soj ,.ara(ii tega je napačno pripi-^ 1 ^sindikalnemu pritisku* krlv-gj,e a zastoj v industriji; nasprotno za voljo nekaterih, da vplivajo jjt, fi0?P°darski položaj zaradi svo- u htičnih ciljev' sDtv)ml)ardi .ie podčrtal, da je golfski razvoj, ki so ga zabele- za katerega trdijo »elastičen«. Načrt j|,s _yietnamu je osvobodilna voj- V dpS89la veliko zmago na se-Kua*1 'ron*'> kjer je zavzela mesto C8san9LTri jn resno ogroža bivšo dneh ‘ Pres'°lnico k*ue- Po ^3 in S . °*enz've se v VVashingtonu Po al9°nu zavedajo, da jim grozi jt j|..n Poraz tudi na bojiščih, zato baie j°n°v svetovalec Kissinger '*Va °"po,oval v Pariz, kjer namenu, J?redložiti severnoviefnamske-v »»• jpiontatu Le Duc Thoju načrt V ‘očkah, naj da ie .^anfeč predvideval umik a-‘•ker*, ?kupacijskih čet, ki bi v ,Voie Pr'nieru pustile na cedilu sajgonske zaveznike. fjjx Ugačne pa so uradne izjave, •»ni nj na,meč še vedno govori o •nie,;?!3 ‘e Pripravljen «za rešitev litvi), k*9a u9‘ecla preliti veliko V njt..dru9o6 Po Italiji, so bile tudi pro,,*' deželi enotne prvomajske Veli|(aVe' ki se jih je udeležilo c»v 0 število delavcev, uslužbenki Up°k°jencev ter delavske in bj|. n,ske mladine. V Trstu je V dr.6n.?,na osrednja proslava, kot j J*1" šestih italijanskih mestih. do|n ‘9a pestalozzi se je razvil j« bi|S*>reVOC* na Goldoni, kjer kat ' ° množično zborovanje, na “*Vn*L? SO Sovorili osrednji predlani V ,re^ sindikalnih organi-V,i' CGR, CISL in UIL, nagovor d*|a 6nščini pa je imel pristaniški »lav Bc Boris Mihalič. Enotne Frolu ki,l° Bile tudi v Miljah, Križu Ig Brežini. Pry0a ®0riikem so imeli osrednjo $t»Ve7|sk° proslavo v Tržiču, v ho ,| la.nu Pa je bilo tradicional-Vori|,av,e'i na katerem sta sprego-ril t v®liki množici poslanca Lo-V0|..Una in Albin Škerk. l*kliu'.na kampanja je stopila v i» B , n° fazo, saj manjka samo lil,v ‘dni '*reri» Ud' y Trstu so vse stranke P*‘ dni do parlamentarnih vo-r,d “di v T. -0 živahne ter so v teh dneh 5^ Številna volilna zborova-tem je zanimivo, da se *» j|Qvr°9.strank, ki se potegujejo i» j,s„ n.ske glasove. Naše stališče V,|k° in smo ga že v nedeljski Mu 'dnevnika na uvodnem mečeš,,. "d^abno obrazložili, zaradi 'lniec) Sedaj ponavljamo samo eno Dl»s . p°niembnih ugotovitev: vsak dfag0B dragocen. Še zlasti pa je ve|iv en vsak glas slovenskega v0|jj£ ’ ki naj zaradi tega gre na d« jm m naj ,e pri tem zaveda, 1,6 °ro»-V r°kah še izredno moč-hije , le’ ko poleg tega, da gla-♦Mdi a a stranko, odda istočasno h|,j*'®renčni glas za kandidata. ‘f»ba ,*Borovanji zadnjih dni je Jo,|, 6 Posebej omeniti govor lov a Albina Škerka v Špetru *k» j. v- kjer je volivcem Bene-!'*rori °v#nije govoril o njihovih * k,nj.jn'B vprašanjih. V nedeljo v0r|| 'dat PSI Dušan Košuta go-L,p°rih Nabrežini o učinkovitih kor,,|(o Sooialistov za globalno za-^Mn, *aščito slovenske narod-Vč, ‘kupnosti v Italiji. **tt,|j ' *° ** predstavniki SKGZ "•g, | predstavniki strank uatav-na Goriškem. Razgovor %| * zastopniki KPI, PSI in , *‘a’eri*n so orisali stališča , 0v,B , Zakonski ureditvi zaščite ‘*llj|, 8 oarodnostne skupnosti v žili v obdobju centrizma in ki ga KD sedaj toiiko opeva, pomenil tudi nizke plače in kaotično ustvarjanje neravnovesij, kar je povzročilo ogromne težave, katerih posledice je občutiti še danes. Predstavnik PSI je ugotovil, da se vsi sektorji njegove stranke strinjajo s formulo o naprednejših ravnovesjih. Formula izraža potrebo no tesnejši povezavi s silami, ki hočejo reforme. prav zaradi hudih zaprek, ki so bile postavljene na tej poti znotraj vladne koalicije. V intervjuju dnevniku «La Nazio-ne» je tajnik KPI Rerlinguer govoril o perspektivi sodelovanja komunistov v vodenju države. V tej zvezi je dejal, da bi se v tem primeru radikalno spremenil način vladanja in upravljanja države ter bi se uresničilo temeljno načelo ustave. namreč načelo o ljudski suverenosti. Sodelovanje komunistov v vladi — je dejal Berlinguer — bi privedlo do bolj konkretnega upravljanja javnih dobrin ter bi se pri ljudeh ustvarilo ozračje zaupanja v stranke in ustanove. «Pošteno sodelovanje* v vladi bi moralo temeljiti na srečanju velikih komponent zgodovine in življenja Italije: komunistične, katoliške in socialistične. KD pa se zaveda — trdi tajnik KPI — da odnos s komunisti ne more biti isti. kot odnos, ki ga je KD 25 let imela s svojimi zavezniki. Glede izvenparlamentarnili skupin je Berlinguer ponovil oceno, po kateri so te skupine sedaj zelo različne kot v času študentskega oporekanja. Doživele so proces izro-jevanja ter se postavile proti delavskemu gibanju in komunistični partiji, na ta način pa so postale, včasih tudi nezavestno, orodje desničarskih operacij in manevrov. Tajnik PSIUP Valori je na volilnem shodu v Reggio Calabrii ugotovil. da pomenijo polemike med levosredinskimi strankami dokaz, da je treba spremeniti politiko. Niti desnica, niti povratek k centrizmu pa nista veljavni rešitvi. Potreben je odločen preokret na levo za uresničitev katerega pa je nujna enotnost med vso levico, kot predlaga PSIUP. Med neštetimi govori beležimo danes tudi zborovanje dosmrtnega senatorja Saragata v Trevisu. Bivši predsednik republike je nepričakovano zaostril polemiko proti levici ter obtožil PSI in KPI. da sta krivi za obnavljanje neofašizma. ker da nista znali zavzeti pogumnega stališča do «majhne fanatične manjši ne» na levici. Saragat meni. da je odgovornost levice velika, ker je opravičevala vsa nasilna dejanja, vštevši ona proti silam javnega reda. Rogers v Islandiji REYKJAVIK, 2. — Ameriški državni sekretar William Rogers je dospel danes v Reykjavik na pogovore s predstavniki islandske vlade, katerim namerava obrazložiti vse aspekte Nixonovega potovanja v Moskvo. Med obiskom pa bo govor tudi o kočljivem vprašanju letalske baze v Keflaviku. Koalicijska vlada med progresisti in komunisti se je namreč ob začetku mandata obvezala, da bo dosegla evakuacijo Američanov v roku štirih mesecev. Sicer pa v sami vladi ni enotnih pogledov: progresivna stranka želi ohraniti vezi z atlantskim zavezništvom, medtem ko se komunisti zavzemajo za nevtralistič-no politiko. BEOGRAD, 2. — Po sporočilu štaba za zaščito prebivalstva pred črnimi kozami zadnjih 21 dni ni bilo v Jugoslaviji nobenega novega primera obolenja. MOGOČNA IN ENOTNA PRVOMAJSKA PROSLAVA V TRSTU V govorih in napisih poudarjena nujnost enotnosti in reform družbenih struktur Proslava je bila obenem tudi protifašistična manifestacija - Sprevod po mestnih ulicah in zborovanje na Trgu Goldoni - Slovenski nagovor pristaniškega delavca Borisa Mihaliča in govori osrednjih predstavnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL - Enotne proslave tudi v Nabrežini, Križu in v Miljah Pogled na del ogromne množice italijanskih in slovenskih delavcev med nedeljsko prvomajsko manifestacijo na Goldonijevem trgu niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii VELIKI USPEHI JUŽNOVIETNAMSKIH PARTIZANOV VOJSKA FNO OSVOBODILA KUANG TRI AMERIČANI ŽE ZAPUŠČAJO MESTO HUE Osvobojeno mesto skuša letalstvo ZDA zravnati z zemljo - Osvobojena pokrajina Binh Dinh - Začela se je odločilna bitka za Kontum - Kissinger v Parizu z «elastičnim» načrtom za umik ameriške vojske SAJGON, 2. - Po ostrih bojih so tanki osvobodilne vojske FNO vdrli v središče Kuang Trija, glavnega mesta severne pokrajine. Takoj za tanki je v mesto vkorakala pehota osvobodilne vojske. Zavzetje sajgonsko - ameriških postojank je bilo tako bliskovito, da so morali ameriški ^svetovalci* skupaj z generalom Vu Van Giaiem in visokimi funkcionarji kolaboracionistič-ne uprave na vso silo zapustiti zadnjo utrjeno postojanko s helikopterji, medtem ko je garnizon dejansko ostal brez vsakega poveljstva. Veliko število najemnikov sajgonske vojske se je vdalo, večje števi/o častnikov pa po travnikih in poljih skuša doseči 80 kilometrov oddaljeno mesto Hue, kjer so krajevne oblasti oklicale celodnevno policijsko uro in se je 2000 ameriških vojakov začelo umikati. Vest o zavzetju glavnega mesta severne pokrajine je vzbudila paniko v krogih sajgonske lutkovne vlade, ko je nekaj ur pozneje treščilo kot strela z jasnega poročilo, da so partizani z drzno akcijo osvobodili glavno mesto pokrajine Binh Dinh, ob obali severno od Sajgona. Tedaj je predsednik «republike» Ngujen Van Thieu na vrat na nos sklical sestanek na vrhu z ameriškim veleposlanikom Bunkerjem in poveljnikom ameriških okupacijskih čet generalom Abramsom. Vsebina sestanka ni znana, pač pa so v ZDA še enkrat poudarili, da Nixon ne namerava popustiti iz prestižnih razlogov in zagrozili — kot že pred dvema dnevoma — Letošnje proslave 1. maja v Italiji in drugod po svetu Španski in portugalski delavci proti fašističnemu režimu RIM, 2. — Tri' vsedržavne sindikalne zveze so letos priredile povsod po Italiji enotne prvomajske proslave. V sedmih italijanskih mestih so sindikati priredili osrednje proslave, drugod pa je bilo na stotine zborovanj in shodov, kjer so sindikalni predstavniki govorili delavcem o sedanjem položaju v Italiji, o boju delavskega razreda in o hoju demokratičnih sil v svetu, o junaškem vietnamskem narodu, o zatiranju delavcev v Španiji, na Portugalskem ter o boju držav v razvoju proti neokolonialistični politiki. Ena od sedmih osrednjih proslav je bila tudi v Trstu (o kateri poročamo posebej). V Rimu se je na Trgu del Popolo zbralo ogromno število delavcev treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in uprizorilo eno največjih delavskih manifestacij v povojnih letih. Prav tako so bile slovesne in mogočne delavske manifestacije 1. maja v Milanu, Turinu, Genovi in Neaplju. Mednarodni delavski praznik so praznovali v najrazličnejših oblikah tudi drugod po svetu. V Severnem Vietnamu so delavci praznovali svoj praznik v znamenju boja proti ameriškemu napadu in za gospodarski razvoj. Kot vsako leto je bil tudi letos v Parizu velik delavski sprevod prvega maja, ki ga je priredila Splošna delavska zveza. Geslo letošnjega prvega maja francoskih delavcev je bilo: «Dajte nam mi nimalno plačo tisoč frankov in pokojnino s 60 leti starosti*. prvega maja bila kot obi- Osrednja proslava v Sovjetski zvezi je čajno v Moskvi, kjer je šlo v sprevodu po Rdečem trgu na milijone ljudi. Predsednik sovjetskih sindikatov Šeljepin je snoči sprejel delegacije sindikatov in delavcev iz 70 držav, ki so bile navzoče na letošnji proslavi prvega maja v Moskvi. V pogovoru z njimi je Še-ljepin med drugim poudaril solidarnost Sovjetske zveze z iindoki-tajskimi nairodi, Arabci in z vsemi narodi, ki se borijo za svobodo. Velik pomen so dali letos prazniku prvega maja tudi v Zahodni Nemčiji. Na velikem zborovanju v Dortmundu je predsednik zahod-nonemške sindikalne zveze zagotovil kanclerju Brandtu, ki je bil navzoč na proslavi, vso podporo za ratifikacijo pogodbe z Moskvo in Varšavo. V Vzhodni Nemčiji oziroma v vzhodnem Berlinu pa ^ je bila ob prvem maju velika vojaška parada. Kot poročajo zahodne časopisne agencije, so trije zahodni poveljniki v zahodnem Berlinu protestirali pri sovjetskem poveljniku proti «ilegalni vojaški paradi v vzhodnem Berlinu*. Svojevrstno so praznovali prvi maj islandski delavci. V Reykjavi-ku so sindikati priredili manifestacijo, na kateri so podprli vladne zahteve, da se razširi na 50 milj od islandske obale prepoved ribarjenja tujih ribiških ladij v island skih vodah. To je danes za malo islandsko skupnost izredno važno in življenjsko vprašanje, saj živi prebivalstvo predvsem rd ribolova prvi maj delavci v Španiji in na Portugalskem, kjer je mednarodni praznik delavcev prepovedan. Kot pri nas za časa fašizma, tako so tudi v teh državah delavci protestirali proti prepovedi in bili tarča močnih napadov policije in vojske. Na Portugalskem so revolucionarne skupine napravile nekaj sabotažnih akcij. Pri Lizboni so pognale v zrak nekaj nosilnih stebrov električnega daljnovoda, v severnem delu države pa so iztirili vlak. z morim prelivanjem krvi, če bi komunisti ogrožali zaveznike ZDA*. Po nekaterih vesteh, ki pa niso bile potrjene, pa naj bi predsedniški svetovalec Kissinger že odpotoval v Pariz, kjer se bo srečal s severnorietnamskim diplomatom Le Duc Thojem. Po istih zaupnih informacijah, naj bi Kissinger pripravil — spričo poraza na bojiščih — načrt v štirih točkah, za katerega trdijo v krogih Bele hiše, da je «elastičen*, kljub grožnjam Richarda Nixona. Načrt naj bi predvideval : sporazum o prekinitvi ognja, umik ameriške vojske iz Vietnama, osvoboditev ameriških ujetnikov in sporazum o «politični rešitvi* južnovietnamskega vprašanja, ki naj bi ne izgledal kot «prevzem oblasti* s strani FNO. Takoj po osvoboditvi Kuang Trija se je na severno pokrajino usula ognjena toča. Že uro po trenutku, ko je sredi mesta zarihrala rde-čemodra zastava FNO, so se na nebu pokazafli velebombniki B-52 in hitri bombni lovci «phan-tom». Skupaj so v 24 urah odvrgli na mesto nad tisoč ton razstreliva v 435 naletih. Včeraj pa so Kuang Tri 419-krat napadli z navadnimi bombniki in 12-krat z velebombniki B-25. Med bombardiranjem mesta. ki ga Američani očitno nameravajo zravnati z zemljo, so baterije FNO sestrelile eno letalo vrste «skyrider*. Enote osvobodilne vojske se medtem po cesti, ki jo v celoti nadzorujejo. z bliskovito naglico približujejo bivši cesarski prestolnici Vietnama Hue. Kljub intenzivnim bombnim napadom so partizanske enote, ki jih podpira tankovska kolona. uničile prvo zasilno obrambno črto približno na pol poti med Kuang Trijem in Huejem. zadnja poročila pa objavljajo vesti o bojih v neposredni bližini mestne periferije. Po preboju skozi ameriško-sajgonsko oporišče «Nancy» napadajo partizani postojanko «Ding», ki je oddaljena od bivše cesarske prestolnice komaj deset Kilometrov. Sile FNO se proti Hueju približujejo tudi skozi ozko dolino A Shau. južno od mesta, kamor stresajo a-meriški bombniki svoje bombe v velikih količinah. V Hueju so Američani že pripravljeni na umik. med-‘ tem ko iz Sajgona ukazujejo svojim najemnikom, naj branijo mesto do zadnjega. Čedalje močnejši je medtem pritisk tudi na Kontum. na Osrednjih visokih planotah, ki je sedaj edina postojanka v rokah vladne vojske v srednjem pasu od kamboške in laoške meje do morja. Osvobodilnim silam je namreč že uspelo prerezati državo na dvoje z zasedbo štirih obalnih mestec in glavnega mesta pokrajine Binh Dinh. Močni odredi FNO so v prvih jutranjih urah zavzeli vladno postojanko «Li-ma». Beg sajgonskih najemnikov je bil tako neorganiziran, da so pustili v rokah vojakom FNO baterijo težkih topov, ki sedaj bruhajo stotine raketnih izstrelkov in granat na Kontum. Ostri bojj se odvijajo tudi ob postojanki »November*, komaj 7 kilometrov od mesta Osvobodilni vojski s tega vidika pomaga tudi slabo vreme, ki Američanom onemogoča bombardiranje, posebno še zato, ker se boji odvijajo v tako neposredni bližini vladnih postojank. mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiimiimfiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii ZA POTRDITEV POGODBE Z MOSKVO Danes ponovni sestanek med Brandtom in Barzlom BONN, 2. — Jutri se bodo ponovno sestali voditelji vladne koalicije in demokristjanske opozicije. Razpravljali bodo o skupni izjavi o zunanji politiki, ki jo predlaga Brandtova vlada, da bi premostili v parlamentu težave o potrditvi sporazumov z Moskvo in Varšavo. Medtem pa je danes »svet starešin* za-hodnonemškega parlamenta odložil na jutri odločitev glede nadaljevanja razprave o proračunu. Kancler Brandt je danes predlagal voditelju demokristjanske opozicije ...................................... MED PREISKAVO O SMRTI ZALOŽNIKA FELTRINELLIJA Policija odkrila skladišči orožja MILAN, 2. — Milanski preiskovalni organi so pod vodstvom namestnika državnega pravdnika dr. Viole danes zjutraj vdrli v neko bivšo trgovino v Ulici Boiardo. V poslopju je policija odkrila skladišče orožja, nekaj dokumentov in celico, zgrajeno iz materiala, ki ne prepušča zvoka, ki naj bi bila primerna za skrivanje ugrabljenih oseb. Ni še znana povezava med tem odkritjem in preiskavo o skrivnostni smrti založnika Feltrinellija, po izjavah preiskovalnih organov pa kaže, da je bilo skladišče last skrivnostne izvenparlamentame levičarske organizacije »Brigate ros-se». V trgovini so agentje odkrili Povsem drugače so praznovali l tudi pismo, ki ga je napisal Ma- rio Marcioni do sedaj še neznanim osebam, katerim je dal v najem svoje skladišče v Ulici Delfico 20. Policija je takoj vdrla v to skladišče, kjer je odkrila pravcat arzenal: puške, revolverje, eksploziv, zažigalno vrvico, vžigalnike na čas, ter nekaj manjših bomb, pripravljenih v zavojčkih cigaret A-stor, podobnih tistim, ki so jih našli na nosilcih daljnovoda v Se-grateju in San Vitu. Med preiskavo je policija aretirala štiri osebe, imena katerih niso še znana. Zelo čudna je posebno aretacija nekega mladeniča, ki so ga baje identificirali za Marca Pisetto iz Trenta. Med preiskavo policije, je ta, »nič hudega sluteč*, vstopil v skladišče v Ulici Boiardo. Agenti so ga nemudoma aretirali. Mladeničevo vedenje je sploh zelo čudno, saj je nemogoče, da bi karabinjerji in policija ob tako veliki preiskavi ne pustili sledov svoje prisotnosti. Kako se mladenič ni zavedel o prisotnosti policije in je vseeno vstopil v bivšo trgovino, čeprav je vedel, da je shranjen tako nevaren material? Ni pa prvič, da je Pisetta tako pozabljiv. Pred leti je bil v Trentu obsojen na 3 leta in 7 mesecev zaporne kazni, ker je pripravil dva bombna atentata. Policija ga je identificirala, ker je v torbi, kamor je skril bombo, ki «slučajno» ni eksplodirala, pozabil sliko svoje sestre. Barzlu, naj bi začeli v oetek razpravo o ratifikaciji sporazumov z Moskvo in Varšavo. Vladni glasnik Ahlers je izjavil, »da se bliža čas resnice in da ga ni mogoče zavlačevati v nedogled*. Kaj bado demokristjani odgovorili na Brandtov predlog, še ni znano. Nocoj sta se sestali predsedstvo njihove stranke in parlamentarna skupina, ki. morata sprejeti stališče, kako se bodo demo-kristjanski poslanci ravnali v parlamentu med razpravo in ob glasovanju o ratifikaciji pogodb. Umrl je šef FBI Edgar Hoover NEW YORK, 2. - V prvih jutranjih urah so v ZDA sporočili, da je umrl 77-letni načelnik notranje varnostne službe, zloglasni Edgar Hoover. Zaradi smrti načelnika FBI je Nixon ukazal splošno žalovanje. Napovedali so, da mu bodo priredili pogreb na državne stroške, vendar v skladu z navodili, ki jih je zapisal v oporoki. Hoover je bil na vrhu ameriških policijskih služb zadnjih 48 let. Začel je svojo policijsko kariero že leta 1917, ko je razglasil tezo, da se »mednarodni komunizem skuša z zaroto polastiti ZDA*. Ta fiksna ideja ga ni zapustila skozi vse življenje, saj se je proslavil prav z neusmiljenim preganjanjem vseh naprednih gibanj, od črnskih de pacifističnih. Z veliko manifestacijo so letos tržaški delavci, Slovenci in Italiani, enotno proslavili 1. maj, mednarodni praznik dela. Ponovno in jasno so izrazili zahteve po korenitih reformah in svojo prepričano privrženost sindikalni enotnosti, ki so jo poudarili tudi vsi govorniki. Letošnja prvomajska proslava pa je tudi v Trstu imela še posebno obeležje in pomen zaradi političnih volitev, porajanja fašističnih sil in groženj, da se bo politična os po volitvah premaknila na desno, v reakcionarno smer. Lahko rečemo, da je bila prvomajska proslava obenem tudi močna protifašistična manifestacija in da je združila odrasle in mladino, delavce in upokojence, vse, ki si želijo socialno pravičnost, medsebojno spoštovanje in napredek, ki odklanjajo narodno mržnjo in nestrpnost ter nove oblike starih metod. Zato so na prvomajski proslavi nastopili sindikati CGIL, CISL in UIL ter organizacije katoliških delavcev ACLI, kakor tudi pripadniki ekstraparlamentarnih levičarskih skupin . Naše mesto je bilo vključeno v ozko število sedmih italijanskih mest, v katerih so bile prvomajske proslave vsedržavnega značaja. Na velikem zborovanju na Trgu Goldoni so govorili osrednji predstavniki sindikatov, in sicer zvezni tajnik CISL Idolo Marcone, zvezni tajnik CGIL Silvano Verzelli in generalni tajnik UIL Raffaele Vanni. Govornike je predstavil pristaniški delavec Boris Mihalič, ki je imel kratek nagovor v slovenščini. Ko so še že začeli govori je po Korzu še prihajal delavski sprevod na Trg Goldoni, ki je za tako množične manifestacije odločno premajhen. Sprevod je ob 9. uri kreni] s Trga Pestalozzi, po Istrski ulici, Ul. del Bosco, Ul. Carducci, Ul. Milano, lil. Roma in po Korzu na Trg Goldoni. Skoraj po vseh ulicah so številni meščani ploskali in pozdravljali ter se nato vključevali v sprevod. Pri Sv. Jakobu .je delavski sprevod pozdravila velika skupina upokojencev, ob pločniku pa je bila urejena dokumentarna fotografska razstava o stanovanjskem problemu v tej delavski četrti. Na čelu sprevoda so delavci nosili velik transparent z napisi treh sindikalnih organizacij, nato zastave sindikatov in rdeče prapore. V dolgem sprevodu je bilo med delavci, uslužbenci in upokojenci tudi mnogo delavske in študentovske mladine, ki je vzklikala borbena gesla. Mladinci in delavci so nosili številne transparente in napise v italijanščini in slovenščini. Naj navedemo le nekatere: «Praznik dela, praznik (Nadaljevanje na 2. strani) DANES na športni strani AOV SGZ V nedeljo se je zaključila avtomobilska ocenjevalna vožnja SGZ v Kranjski gori. POP v Števerjanu Velika udeležba mladine iz Goriške na orientacijskem pohodu v okviru praznovanja prvega maja. Amaterski nogomet Naše ekipe so odigrale Ie dve tekmi v 3. AL in obe sta se zaključili s porazom naših i-gralcev. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 3. maja 1972 MOGOČNA IN ENOTNA PRVOMAJSKA PROSLAVA V TRSTU V URESNIČITVI REFORM IN USTAVE Volilna kampanja prehaja REŠITEV NAŠIH NARODNIH PRAVIC v zaključno, bučno razdobje SLOVENSKI VOLIVCI, ODDAJTE TUDI PREFERENČNI GLAS! It (Nadaljevanje s 1. strani) kulture*, «Proti fašizmu naša narodna zavest. Proti fašizmu naša razredna zavest*, «No al fascismo», »Delavska enotnost za zmago nad fašizmom*, »Unita sindacale — ri-forme sociali — assicurano liberta e democrazia al paese*. itd. Po maši v cerkvi Sv. Antona se je v sprevod vključila tudi močna skupina članov združenja ACLI. V sprevodu in na Trgu Goldoni je igrala godba na pihala «Rinaldi». Boris Mihalič je v svojem izgovoru med drugim dejal: »Praznovanje letošnjega prvega maja .je še bolj pomembno za naše kraje, ker ga praznujemo prvič v povojnih letih v duhu delavske enotnosti, tiste enotnosti, brez katere ni mogoče ustvariti novega, enotnega, razrednega, protifašistič- Boris Mihalič nega sindikata. Ta enotnost je nadvse potrebna kot najučinkovitejše orožje v boju proti kapitalu in velikim monopolom, ki podpirajo politično in ekonomsko desnico z namenom. da preprečijo napredek delovnih ljudi z uresničitvijo reform, kot so stanovanjska, šolska, zdravstvena reforma in reforma prevozništva. Uresničitev teh reform pomeni ne samo socialno - ekonomski napredek, ampak predvsem večjo politično demokracijo in enakopravnost v državi. Mi mlada generacija s ponosom danes potrdimo obveze svojih oče^ tov, da bomo nadaljevali boj proti vsakovrstnemu izkoriščanju in šovinističnemu podpihovanju, ki ie bilo v teh naših krajih vedno sredstvo v rokah kapitala za razbijanje enotnosti delavskega razreda in ki .je toliko gocia doprineslo nam vsem Italijanom in Slovencem, ki živimo v mejah Italijanske republike. Politične in ekonomske razmere v državi so danes posebno napete in .je odvisno od nas, da se bo to stanje izboljšalo, in to v korist vseh delovnih ljudi. Ni nič čudnega, da imamo pred seboj velike ovire, kot so trmoglavost in zastarela miselnost gospodarjev, ki so odločno proti vsaki spremembi in govore o socialnem premirju in o nekakšnem redu, ki na.i bi bil edino sredstvo za rešitev krize. Mi smo trdno prepričani, da samo za uresničitvijo sociainih reform in republiško ustavo, sad enotnega odporniškega gi; banja Slovencev in Italijanov proti nacifašizmu, je mogoče spremeniti državo, v kateri živimo, in s tem tudi končno rešiti vse probleme nas Slovencev. Dragi tovariši, md iz teh krajev dobro vemo, kaj pomeni »vlada reda in socialnega korporativizma*. Za nas vse, in posebno za nas Slovence, pomeni ne le eko nomsko - socialno nazadovanje, ampak tudi ukinitev vseh političnih, kulturnih in prosvetnih svoboščin.* Ko je omenil sedanje politične volitve, je poudaril, da se morajo I politične sile jasno izreči glede socialnih reform, sindikati pa morajo nakazati probleme in rešitve. Pripomnil je, da delavska mladina občuti nujnost sindikalne enotnosti, ob zaključku svojega govora pa je izrazil željo in prepričanje, da bodo na prihodnji prvomajski proslavi govorili predstavniki enotnega, močnega sindikata, v katerem se bodo morali Slovenci še boli aktivno in množično udejstvovati. Zvezni tajnik CISL je dejal, da imajo prvomajske proslave mobilizacijski značaj, ker opozarjajo na nujnost nadaljevanja sindikalnega boja, v današnjih razmerah pa tudi na nujnost sindikalne enotnosti in krepitve demokratičnih ustanov, da se zagotovijo politične in sindikalne svoboščine, da se izboljšajo delovni pogoji in prepreči vsak poskus preokreta političnega in socialnega življenja v reakcionarno smer. Nekaj takega, je pripomnil govornik, ne bo dovolil italijanski delavski razred, ki je v odporništvu odpravil fašistično sramoto in položil temelje za demokratično ureditev italijanske republike. Zvezni tajnik CGIL je opozoril na važnost parlamentarnih volitev in političnih izbir, ki jim bodo morale slediti. Sindikati odločno zavračajo poskuse desnice, obenem pa nakazujejo pot in sredstva za temeljite reforme socialnih in gospodarskih struktur, ki povzročajo protislovja, krivice in napetosti ter močno zavirajo napredek italijanske družbe. Noben pritisk ne bo mogel zadušiti upravičenih zahtev po reformah, ki bodo prihajale do izraza še bolj učinkovito z uresničitvijo sindikalne enotnosti. Italijanski delavci, je zaključil zvezni tajnik CGIL. se borijo za napredek celotne italijanske družbe, proti reakcionarnim težnjam in za mir v svetu. Zato tudi ob prvomajskem praznovanju izražajo svojo solidarnost z narodi, ki se morajo še boriti za svojo svobodo in neodvisnost. Generalni tajnik UIL je uvodoma >16131, da nas prvomajske proslave spominjajo na hude boje v preteklosti, na nasilja gospodarjev in oblasti in na prelito kri delavcev, obenem pa nas opozarjajo na Zborovanji tajnika PLI Giovannija Malagodija in predstavnika KD Mariana Rumorja Bližamo se zaključku volilne kampanje in vse stranke so v zadnjih dneh izredno živahne, saj se vrste bučna volilna zborovanja. Stranke se v vedno večji meri poslužujejo tudi drugih modernejših načinov volilne kampanje. Še zlasti so bile stranke aktivne v zadnjih treh dneh, ko nismo zaradi nedelje in praznika mogli podrobneje poročati o številnih zborovanjih, zaradi česar se nujno omejujemo samo na okvirno kroniko. V nedeljo so bili v Nabrežini kandidati socialistične stranke za poslansko zbornico Livio Pesante. arh. Luciano Semerani in Dušan Košuta. Prva govornika sta se uvodoma dotaknila predvsem splošnih političnih vprašanj. Pesante je podčrtal nenadomestljivo vlogo PSI za zaščito revnejših in manj zaščitenih, govoril je tudi o volilnem programu PSI, ki je usmerjen k večji socialni varnosti. Dušan Košuta je obravnaval predvsem vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ugotovil, da so prav socialisti naredili za Slovence največ tako v krajevnem kot vsedržavnem merilu. Kot konkre- i no plat svoje stranke in sicer nekaj nadaiineua boi. in krenit Dušm Košuta, kandidat PSI, o naporih socialistov za globalno in učinkovito ZvSTS rošovanjo vprašani Slovenca, - Soki in loma a odnaša do slavonsko manjšino tia volitvah, poudarjajo pa. da mo- *' ” '* ,f— n,( U-I—-J— — K n hnnvmnn Unmnnn rajo politične sile sprejeti jasne odločitve in obveznosti ter zagotoviti zaščito vrednot odporništva. V tem predvolilnem obdobju sindikati nakazujejo probleme ter opozarjajo vse delavce in državljane na nevarnost reakcionarnih skušnjav ter porajanja sil, ki se jim skomina do starih časih. S čutom odgovornosti in odločnostjo, je poudaril, se borimo za odpravo privilegijev in socialnih krivic ter egoističnih interesov, ki ovirajo naoredek ter so vzrok sedanje krize. Nočemo vsega naenkrat in takoj, toda motijo se tisti, ki mislijo, da se bo našla rešitev s tem. da bodo prezirali in odbijali upravičene zahteve delavcev. Svoj govor je zaključil s poudarkom na nujnost enotnosti de lavcev. kajti čakajo nas še hude izkušnje. Izvajanje govornikov so zborovalci večkrat podčrtali s ploskanjem, zlasti ko so govorili o enotnosti, o nujnosti reform, o solidarnosti z narodi, ki se še borijo za svojo svobodo, in o boju proti porajanju neofašističnih sil. Ob zaključku zborovanja je godba zaigrala delavsko himno in Internacionalo. S PRVOMAJSKE PROSLAVE V NABREŽINI POTRJEN VEDNO VEČJI POMEN SINDIKATOV V Nabrežini je bila enotna prvomajska proslava treh sindikalnih organizacij na trgu pred spomenikom padlim partizanom. V imenu CISL je spregovoril Aldo Leghissa, za CCdL-UIL pa Rodolfo Gasovoda. 0-ba sta poudarila izredno pomembnost prvomajskih proslav, še toliko bolj leto6, ko potekajo povsod e-notno. Miroslav Košuta, ki je zastopal na nabrežinski proslavi CGIL, je govoril v slovenščini. V svojem go- Boris Gombač Jutranja prvomajska proslava treh sindikalnih organizacij v Križu je potekala ob dokajšnji udeležbi va- ZBOROVANJE NA TRGU MARCONI PRVOMAJSKA PROSLAVA V MILJAH V DUHU SINDIKALNE ENOTNOSTI Tudi v Miljah so letos enotno praznovali 1. maj. Delavci in drugi Milj-čani so se začeli zbirati ob 10. uri v Ul. S. Giovanni, od tod pa so krenili v sprevodu do Trga Marconi, kjer je bilo ob 11. uri zborovanje. Zborovanje je vodil predstavnik slovenskih delavcev Vojko Grgič, član sindikata CISL, ki je tudi spregovoril prvi in sicer v italijanščini in v slovenščini. Dejal je med drugim, da so letošnja praznovanja 1. maja izredno pomembna, ker so v duhu delavske enotnosti, za dosego enotnega sindikata, brez katerega ni mogoče govoriti o razredni antifašistični borbi vseh delavcev. Tak enoten noj je potreben tudi za dokončno odpravo e-konomske in socialne krize, za uveljavitev reform in republiške ustave, ki so jo z enotno borbo dosegli slovenski in italijanski protifašisti. »Posebno mi Slovenci — je dejal Grgič — dobro poznamo pomen države, »reda*, »socialnega premirja* in sorodnih zahtev gospodarjev. Borba proti konservativnim težnjam je obenem boj za uveljavljanje pravic Slovencev. Grgič je zaključil svoj uvodni govor s pozivom, da bi prihodnje leto praznovali dan dela z močnim in protifašističnim enotnim sindikatom. Zatem je predal besedo pokrajinskemu sindikalnemu predstavniku CG IL Sergiu Tremulu, ki je orisal vlogo avtonomnega sindikata proti reak- cionarnim zablodam, proti premiku politične osi na desno, proti fašističnim provokacijam in poskusom ponovnega uvajanja korporativnega sistema. V Miljah obstaja že dolgo let duh enotnosti vseh delavcev in poskusi razbijačev so vedno žalostno propadli. To so jasno dokazali boji za polno zaposlitev in proti odločitvam CIPE in drugim zgrešenim posegom oblasti. Mario Pastorini je za CISL pouda ril pomembnost sedanjega političnega trenutka: pri volitvah je treba jasno pokazati smer socialnih in političnih reform, ki naj spremenijo ustroj celotne italijanske družbe. Zato je izredne važnosti sindikalna enotnost in za dosego tega cilja bo treba premostiti vse ovire. V tem moramo biti solidarni s protifašističnim bojem vseh narodov. V bistvu je tudi predstavnik CCdL-UIL Antonio di Turo potrdil te smer niče, predvsem pa je poudaril, da je sindikalna »vroča* jesen pokazala pot k borbeni enotnosti, po kateri bo treba stopati še nadalje. Ob koncu govora je še pohvalil delovanje milj skega občinskega sveta in se spom nil vseh partizanov, ki so žrtvovali življenje za dosego današnje svobode. Po zborovanju je miljska godba na pihala zaigrala nekaj delavskih pesmi, nato so zborovalci krenili v sprevodu po miljskih ulicah. voru ie dejal: »Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so letošnjo prvomajsko proslavo v Trstu pripravile vse tri sindikalne organizacije, kljub poskusom nekaterih. [HOTNA PROSLAVA 1. MAJA V KRIŽU Združitev sindikatov čedalje bolj potrebna ščanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem treh govornikov. Najprej je spregovoril predstavnik CCdL -UIL Bua, ki je v svojem govoru poudaril potrebo po enotnosti in zedinjenju sindikalnih organizacij ter važnost letošnje enotne prvomajske {»•oslave. Omenil je borbo delavcev v Španija, na Portugalskem in v Grčiji, kjer ne morejo in smejo praznovati tega mednarodnega praznika dela. Izrazil je tudi upanje, da bo prihodnje leto s tistega odra govoril en sam sindikalist predstavnik enotne sindikalne organizacije. Za njim je v slovenščini spregovoril predstavnik CGIL Boris Gombač, ki je v svojem daljšem posegu dejal, da je to prvič, da praznujejo tri sindikalne organizacije 1. maj res enotno. Poudaril je pomen te proslave tudi zaradi bližnjih političnih volitev, na katere gledajo delavci z zaupanjem. Slovenci in Italijani se bodo na teh volitvah odločili za nadaljnjih pet let napredka ali pa nazadovanja. «Napredek pomeni uresničitev strukturnih in socialnih reform*, je rekel Gombač, »nazadovanje pa premik politične osi na desno, ukinitev reform ter za nas Slovence nekaj še mnogo hujšega, kot je odložitev naših manjšinskih vprašanj, ki bodo rešena le v državi z res ljudsko, napredno in levo vlado*. Gombač je pozval vse delavce, da svojo odločnostjo, v popolnem spoštovanju do osebne politične ali ideološke izbire, prihodnji teden dokažejo nasprotnim političnim silam trdno voljo za uresničitev reform, za gospodarsko in politično preosnovo tor da dokažejo svoje nasprotovanje do katerekoli vrste nasilja. Danes, bolj kot kdajkoli prej, je potrebna zavest delavskega razreda: in to je razvidno v tovarnah in zunaj njih, kjer kapital skuša iztrgati delovnim ljudem vse pravice, ki so si jih priborili v krvavi borbi za boljšo življenjsko raven. Boris Gombač je omenil tudi pereč problem Juga in naših krajev, ki predstavljajo rezervoar delovne sile za tuje tovarne. »Izseljevanje pomeni revščino ter razpadanje vseh krajevnih izročil in ljudskih šeg*. Tako se z ene strani vasi in nekatera mesta praznijo, z druge strani pa se velemesta brez slehernega programa širijo ter so plodna tla za vsakovrstne špekulacije. Omenil je tudi potrebo po ustaljenju cen, po takojšnji zdravstveni reformi, po povišanju pokojnin, ki se morajo avtomatično prilagoditi plačam, po hitrejši reformi šolstva, ki pa jo je treba izvesti tako, da ne pride do paralize in avtoritarne represije v šolah. Ob koncu je omenil še borbo juž-novietnamskega ljudstva za svobodo in izrazil svoje prepričanje, da bo na prihodnji prvomajski proslavi govoril le en sam govornik v imenu enega samega sindikata, ki bo pred stavljal vse delovne ljudi. Proslavo je zaključil predstavnik CISL CruciattL Miroslav Košuta da bi to enotnost razbil. V dejstvu, da jim to ni uspelo vidimo izraz globoke zavesti sindikalnih vodstev, da je mogoče tudi na tem našem spornem in za sleherna izzivanja tako zelo primernem ozemlju, sodelovati v skupni akciji, ko tre za skupne interese*. «še več.* je nadaljeval Košuta. «prav v teh krajih je sodelovanje nujno potrebno, saj ne krepi zgolj razredne zavesti, marveč zadobiva tudi globok politični pomen.* V nadaljevanju je Miroslav Košuta podal krajši zgodovinski oris prvomajskega praznika ter omenil borbo čikaških delavcev za osem umd delovni umik, za osemurni počitek ter zato. da bi imeli delavci tudi osem ur časa za kulturno izživljanje. Rekel je. da je vprašanje teh 8 ur kulturnega izživljanja še vedno nerešeno, te ure bi morale biti posvečene kulturnemu udejstvovanju in duhovni rasti posameznika. Družba, v kateri živimo, ie še daieč od tega. da bi znala privzgojiti človeku potrebo po kulturi, še manj pa mu nudi možnost, da tej svoji potrebi zadosti. Delavskemu razredu ni nikoli nihče ničesar podaril, .ie nadaljeval Košuta; delavci uživajo le tiste pravice, ki so si jih sami priborili s svojim vsakodnevnim bojem, s svojimi žrtvami in predvsem s svojo enotnostjo. Prav s tega vidika ie treba z zadovoljstvom ugotoviti, da sta se vloga in pomen sindikatov v italijanski družbi zadnja leta neprestano večala in da so prav sindikati v odločilni meri prispevali k temu soočenju političnih in socialnih sil. ki ga ta hip doživljamo: predvideno zedinjenje sindikalnih organizacij je zato izredno velikega pomena.* mena.* V zaključku svojega govora se je Košuta spomnil še na mili jone delavcev, ki prvega maja ne morejo praznovati. Gre predvsem za delavce v Španiji, Grčiji, na Portugalskem in v Latinski Ameriki. Z obžalovanjem je ugotovil tudi, da so Slovenci včasih kamen spotike tudi v odnosih med naprednimi organizacijami. Podelitev «zvezih V dvorani trgovinske zbornice so v ponedeljek. 1. maja podelili 22 prebivalcem dežele Furlanije - Julijske krajine »zvezde za zasluge na delu*. Slovesnosti so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških o-blasti, med katerimi so bili župan Spaccini, sen. Šema. podtajnik posl. Belci, prefekt Abbrescia, goriški prefekt Molinari. odbornik Stopper, ki je imel krajši nagovor in drugi. ten primer je navedel socialistični zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Obravnaval je vstop socialističnega in istočasno slovenskega predstavnika v tržaški občinski odbor, s čimer je bil zlomljen tradicionalni odpor nacionalističnih krogov in so Slovenci prvikrat prišli v tržaško občinsko upravo. O-menil je tudi konkretno pomoč, ki so jo iz javnih sredstev prejele slovenske kulturne, športne in rekreativne ustanove, saj gre za priznanje pomembnega načela, pa čeprav z doseženim še nikakor ne moremo biti zadovoljni. Važne so zasluge socialistov pri priznanju vloge Slovenskega gledališča. košuta je ugotovil, da je treba najprej izreči priznanje umetniškemu ansamblu in drugim sodelavcem za doseženo visoko umetniško raven, vendar pa je treba izreči priznanje tudi socialističnim tovarišem in zlasti Benedetiču in odborniku Hreščaku za njihove učinkovite napore ob podpori socialistične stranke. Dušan Košuta je zaključil, da se socialisti bore za reforme, za nova naprednejša ravnovesja, za dosledno pravilno politiko do Slovencev, za globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti in da v veliki meri zavisi od podpore, ki jo bodo prejeli na volitvah, v koliko in na kak način bodo lahko dosegli te cilje. V ponedeljek popoldne je KPI priredila več ljudskih slavij. V Križu se je sen. Vidali spomnil obletnice osvoboditve Trsta in upora proti nacifašizmu. Vidali je tudi ugotovil, da lahko samo na listi KPI izvolijo slovenski volivci slovenskega poslanca. Na Opčinah je sinoči govoril kandidat PSDI za senat v drugem volilnem okrožju prof. Lucio Lonza, ki je dejal, da imajo vladne stranke veliko večje možnosti, da rešijo tudi pereča vprašanja slovenske narodnostne skupmosti in v prvi vrsti vprašanje ustreznih zakonskih instrumentov. V tej zvezi je Lonza tudi ugotovil, da ni mogoče predvideti, kakšna bo vlada po volitvah, da pa je gotovo, da bo v njej sodelovala PSDI. Lonza je zaključil da je v Trstu zagotovljena in več kot zagotovljena izvolitev komunističnega senatorja, KD nima nobene možnosti, medtem ko zadostuje le nekaj glasov v drugem volilnem okrožju več za izvolitev demokratičnega senatorja na listi PSDI. Poslanec Belci je sinoči v Nabrežini govoril predvsem o vprašanjih slovenske narodne skupnosti in o obvezah KD v tej zvezi. Poslanec je ugotovil, da je za demokratičen razvoj področij kot je naše. bistveno sožitje jezikovnih skupin in da vodi KD takšno politično linijo, ki se zavzema za stvarno in postopno ustvarjanje instrumentov za zaščito slovenske jezikovne manjšine. Belci je nadaljeval, da ne KD, niti on kot poslanec, ni nameraval in ne namerava v prihodnje globalno doseči ta cilj in da se jih ne more obtoževati improvizacij, ali volilnega oportunizma. Belci je nato rekel: »Mi smo prepričani, da delujemo iz organskega stališča za globalno zaščito slovenske manjšine, predlagamo pa metodo postopnosti in to ne da bi se skrivali za prebrisanimi odlaganji, temveč ker gre za kriterije splošne demokratične občutljivosti in ker menimo, da so razčlenjeni upravni in zakonski u-krepi bolj realistični kot splošni zakoni. ki so v resnici proglasi*. Belci je nato nadaljeval s konkretnimi obveznostmi KD in je v bistvu ponovil obveznosti, ki jih že vsebuje proglas KD slovenskim volivcem. Pred njim je govoril v slovenščini Jurij Slama. V prazničnih dneh sta bili tudi dve pontetnbnejši zborovanji vidnejših vsedržavnih predstavnikov. V ponedeljek zvečer je govoril v kinu Grattacielo za KD Rumor, ki je označil politični položaj »za bolnega*. za kar pa naj bi bili krivi socialisti. V središču Rumorjevega govora pa so bila vprašanja javnega reda ir. politične stabilnosti. Rumor je z besedami izrekel določeno priznanje sindikatom, nato pa dramatično vzkliknil, da je glavni problem, da delavci delajo. Sveta je pravica do dela in pravica do stavke, ne pa nasilje in takrat mora država posredovati. Zelo oster in grozeč jo bil z izvenparlamentarnimi skupinami, ki sicer niso nevarne za državo, ustvarjajo pa ozračje nezaupanja. V tej zvezi je tudi dejal, da gre za sinčke bogatašev, ki se ob sobotah pretepajo s sinovi resničnih delavcev in kmetov, kot so to policisti in karabinjerji. Na nedeljskem volilnem zborovanju PLI je nastopil državni tajnik stranke Malagodi. Pred njim je na Trgu Goldoni spregovoril pokrajinski tajnik PLI Trauner, ki je med drugim dejal v zvezd s cono B, da »prijateljstvo in sodelovanje med narodi ne predpostavljata odstopanje od pristnih italijanskih interesov*. Tudi Malagodi je zaigral na to nostalgično struno, ko je dejal, da hoče njegova stranka ustvariti dobra razmerja s sosednimi narodi da pa noče, da bi ti napadli Italijo. »Cona B je resno vprašanje, ki ne sme biti predmet izmenjave, ampak prvenstvena italijanska pravica*. Ob Jugoslavijo se je Malagodi o-bregnil tudi, ko je opisoval nevarnosti komunizma. Po njegovem mnenju bi se plamen svobode, ki se je prižgal na Češkoslovaškem, lahko razširil tudi na »revno in nesvobodno Jugoslavijo*. Seveda je Malagodi prikazal tudi reformistič- ostiovnih reform, za katere se borijo liberalci. Med njimi pa nismo slišali tistih osnovnih reform, za katere se potegujejo že več let vse italijanske delavske sile, pač pa je tajnik liberalcev mnogo govoril o odvzemu parlamentarne imunitete parlamentarcem in podobnih obrobjih problemih. Govor je zaključil s pozivom za demokratični preporod italijanske družbe v okviru centristične in liberalne vladne koalicije. VOLILNA ZBOROVANJA PSI: 11.30 Drevored XX. septembra — Benedetti, 12.00 Grandi motori, 18.00 Križ — Volk, 18.30 Trg Garibaldi — Semerani, 19.00 Veliki Repen — Pečenko. KPI: 10.00 Stara mitnica — Poli, 10.00 Drevored XX. septembra — To-nel, 10.30 Trg Ponterosso — Gialuz, 11.00 Trg Garibaldi — Vidali in Šema, 12.00 Ul. Rampa — Tonel, 12.00 Industrijsko pristanišče — Šema, 17.00 Trg sv. Jakoba — Vidali, Poli, Viozzi in Kodrič, 18.30 Trg S. Giovanni - Millo, 19.00 Ul. Archi — Tonel, 19.00 Zindis — Šema, 19.30 Skedenj — Rossetti in D. Kodrič, 20.00 Lonjer — Lovriha, 20.00 Mačkovlje — Spetič, 20.00 Magdalena — škerk, 20.30 Barkovlje — Tonel, 21.00 Prebeneg — Spetič. PSIUP: 10.30 Milje — Martone, 10.30 Ul. Bonghi — Giorgetti, 12.00 ladjedelnica Felszegy — Martone, 12.00 tovarna Orion — Giorgetti, 18.00 Trg Goldoni — Margheri. Obširna policijska akcija V teku policijske akcije, ki so jo izvedli karabinjerji v zadnjih dneh v tržaški pokrajini so zaplenili revolver, avtomatsko puško, štiri mine za minomete, ročno granato ter raketo za signalizacijo. Osem oseb so aretirali, e-najst pa so karabinjerji prijavili sodnim oblastem zaradi prekrškov proti imovini in morali. Konec pravde dr. Tula ržaško prizivno sodišč« potrdilo oprostilno razsodbo «zaradi pomanjkanja dokazov» Včeraj je bil pred prizivnim sodiščem v Trstu proces proti prof. Lojzetu Tulu, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prisvojil okrog 4 milijone lir, namenjenih dolinskim razlaščencem. Prizivno sodišče (preds. Marši, tožilec De Franco) je potrdilo oprostilno razsodbo, zaradi pomanjkanja dokazov, ki jo je izreklo lani prvostopno sodišče. Vse kaže, da se je ta dolgotrajna pravda z včerajšnjo razsodbo končala. Danes praznujeta srebrno poroko — 25 let skupnega življenja SLAVA in SLAVKO ŽERJAL Ob tem jubileju jima iz srca čestita sin Boris. GLASBENA MATICA — TRST I. zaključna akademija glasbene šole Klavir, violončelo, klarinet, trobenta. godalni kvartet. Danes, 3. maja 1972 ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma- Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Pirandellovo komedijo «Pensaci, GjJ' comino* (sedmo abonmajsko Pre<1' stavo letošnje dramske sezone Teatra Stabile) bodo člani milanskega al* sambla «Teatro S. Babila* ponavljri do nedelje. Današnja predstava se M začela ob 21. uri. Koncerti V nedeljo je 50-letni Ottorino Mi-nimel skočil z okna svojega stanovanja v Drevoredu Elizejskih poljan 1 in bil zaradi prebitja lobanje pri priči mrtev. Njegovo ženo so prepeljali v glavno bolnišnico zaradi živčnega zloma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 3. maja, ob 18. uri Tennessee VVilliams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih L>HU<;ii VESTI NA ŠESTI STRANI Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* sporoča, da bosta danes in 10. maja zadnji dve predava nji letošnjega usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje zavoda, in sicer v zbornici vselej z začetkom ob 12.15. Danes bo predaval univ. profesor Leon Žlebnik iz Ljubljane o novih pe dagoških smereh: 10. maja bo psiholog dr. Danilo Sedmak govoril vsem dijakom o izgledih, ki jih imajo kot absolvirani učite-Ijiščniki pri nadaljnjem študiju oziroma pri vključitvi v poklicno življenje*. imuiiiiiuuiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiirnuuiiiiiiiiiiiiiMiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiuii SOLISTIČNI KONCERT GLASBENE MATICE Niko Pertot in Zdenko Prusa odlična v zahtevnem sporedu Solista je na klavirju spremljala prof. Silvana Pretner Preteklo soboto sta v okviru iz-venabonmajskih koncertov Glasbene matice nastopila v dvorani upo dabljanju našega Krasa. Tako smo prisostvovali snoči otvoritvi dveh razstav, ki sta povezani s Krasom. V umetnostni galeriji tCartesius» v Ul. Giulia 10 je snoči odprla razstavo svojih del Mirella Schott Sbisajeva. Umetnica, ki je pred leti razstavljala svoja olja tudi na beneškem bienalu, razstavlja seda, le grafiko, kateri se je posvetila zadnja leta. Na sedanji razstavi se umetnica predstavlja z vrsto slik, ki prikazujejo naš Kras ter z vrsto stiliziranih motivov. Razstava bo odprta do 17. t. m. V prostorih krožka tli Carso» v Ul. Mazzini 32 pa se po poldrugem letu ponovno predstavlja tržaškemu občinstvu slikar Nino Gergolet, ki je poslednjič razstavljal v decembru 1970 v občinski galeriji. Njegova razstava nosi naslov tTrst, kot ga vidi Nino Gergolet» in bo odprta do 22. t. m. po naslednjem umiku: ob praznikih od 10. do 13. ure, ob delavnikih pa od 17. do 20. ure. VERDI Tržaški klarinetist Giorgio Brezij bo jutri ob 21. uri nastopil kot solis v koncertu za red A, ki ga bo o11’ giral Lovro Matačič. Brezigar se rodil v Trstu in je trenutno prvi k" rinetist orkestra gledališča Verdi-triom «Ars Nova* je bil na gostovanj v raznih državah in tudi v Jugo®18 viji, zadnje čase pa so mu mesto I. klarineta tudi v mila0*0 Scali. K Brezigar bo jutri nastopil v certu št. 1 za klarinet in katerega avtor je C. M. von weW" Sledila bo Beethovnova Deveta fonija s solisti Doro Carral, Giovari’’ Fioroni, Beniaminom Priorjem in “M gom Pappasom. Zbor gledališča e uvežbal Gaetano Riccitelli. ^ Pri gledališki blagajni (tel. 31-»* so na razpolago vstopnice za preosta* sedeže. AVDITORIJ Danes ob 21. uri bo v prire^. avstrijsko - italijanskega krožka Teatra Stabile koncert pianistke ris Wolf. Na sporedu je Schubert" va, Mozartova in Mendelssohn® glasba. Za abonente Teatra Štab1* vstop prost. Razstave V galeriji »La Lantema* je do • maja kolektivna razstava pod nas vom «Art spectrum*. V galeriji »II Tribbio* razsta,lU' do 13. maja Silvano Mačehi. V galeriji Tergeste bo do 5. m* razstavljaj slikar Calusa. V Mestni galeriji v Pirana razsJV lja do 7. maja akademski slikar 0° Klemenčič Maj svoja olja in u pere. .» V Galeriji Russo bo do 10. razstavljal svoja dela slikar nato Pugliese. . V občinski umetnostni galeriji r8 stavlja Michele Piva svoja dela * slovom »Lager — spomin iz a®1 valnih taborišč*. V galeriji »Cartesius* razstavlja . rella Schott-Sbisajeva. Razstava b° prta do 17. t. m. ,. V umetnostni galeriji C. SofianoP na Largo Papa Giovanni 6 kolek®2’ razstava deželnega sindikata CCP UIL. Razstava bo odprta do 15- *■ j Prihodnjo soboto, 6. t. m., ob bo v miljski galeriji »Lo Sqiiero» svojo razstavo cvetja, pokrajin. *rl žitij in marin slovenski slikar Su^ ster Godina. Razstava bo odprta 15. maja. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A Ha Basilica, Ul. S. Giusto I; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertš 6; Teeta d’0-ro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia. Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Verna-ri, Trg Valmaura 11. Kino Nazionale 16.30 «1 Cowboys». westem film. John Wayoe. Fenice 16.00 «La polizia ringran^ Barvni film. Mariangela Melat® Enrico Maria Salerno. m Eden 16.30 »Boccaccio — L’ar® ^ beffarda, le burle piccanti, 1 J amorosi*. Povzeto po neobjavU novelah Decamerona. Barvni * Prepovedano mladini pod 18- j. Grattacielo 15.00 «Zio Tom*. pre nina Jacopettija in Prosperija- . povedano mladini pod 18. ‘e Barvni film. Excelsior 16.00 «Shaft il detec® j, Barvni film. Richard Roundtr®* Moses Gunn. ..j, Ritz 16.00 »Gli ordini sono °r<" u Monica Vitti, Corrado P8®1 Claudine Auger. . ji Alabarda 16.30 »Attila, il flage»®)n Dio*. Sophia Loren. Anthony Barvni film. ' Qui®° Aurora Danes zaprto zaradi Impero Danes zaprto zaradi P^rj> >S. Cristallo 16.30 »Nicola e AlessaO Barvni film. M. Yoyston. Capital Danes zaprto zaradi p0Cramba nacionalnih pravic k 'er^ke manjšine osnovno načelo Komunistične partije, da pa gre isto-dfe M-U<*i za vPrašanje demokra-vi.‘, '1 mogoče namreč reševati siinaSan,' delavcev, socialnega in go-pooarskega razvoja, če se istočasno ?e reši san- j 6110 lzmed osnovnih vpra-£ *! demokratičnih svoboščin, kot .Pravica vsakega naroda do svo-Jezika, do svojega nacionalnega razvoja. st,if.r.acetti je nadaljeval, da so to lahtSCe sPrejed že perd leti in da enki.°t SedaJ z zadovoljstvom še na w f>reiai*a že orumeneli papir, zKn^aterem 80 napisani zaključki u^vanja, ki je bilo poleti 1962. zalit Pr^v v i-stem kraju. Takrat so obut Vaa s s^rani dtržave priznanje niji ^ ?l°vencev v Beneški Slove-haiaJn. i^Poljevanje pravic, ki iz-deifi E ® člena ustave in 3. člena no ri s.tatuta’ ker je nedopust-Ijg' d® država deli svoje državnem v razne kategorije. Na takratna zborovanju so nadalje zahtevali, SG ■ ture e. nn^ogckii razvoj slovenske kul- al' ’ rambo etni gospodarni > in prepov T ~7‘\rle mržnje. to skaraI-šče ie Potrdil kongres KPI, šolnh. __ rno fcjgg in prepoved propagiranja SOiah l ’ oivvcnauue v Drini hrambo etnične skupnosti s n°msSk ^)s1X)darsko politiko, topo- pokr- al'SČe s° odobrili na lokalnem ščp i’nskem kongresu in to stali-Bar V ?roSramu partije, netu 3Cetti nato g°vorii 0 res-Pol<» .gosP°darskem in socialnem ških *£,• hotnega področja Nadi-iudi , *n*. kar je tesno povezano Sotovu n.aci°nalnim vprašanjem. U-Klj d je, da nosi krivdo za to ko « 'svoje osnovne usmeritve, It in ^ .^Iredila velikemu kapita-nsrea njegovim zahtevam, da se se s r°čijo industrijska podjetja in DaniS* ^veda preprečuje gradnjo Nič mt srednje industrije drugod. Vou-r^J1! Pomembno pa ni vprašanje služnosti, ko v okviru povej!!? wATO pretvarjajo Furlanijo v joT« obrambno Področje in gradi- ojastij^ namesto novih indu-pfi?h obratov. Poslu« i60 Albin Škerk je pazljivim pravu cetn v slovenščini orisal ne-Vsek o Politiko, ki jo vodijo oblasti jOtvil^ih sto let, ko zanemarja-je v®00Je Slovenske Benečije in ko Povojni dobi zapustilo svoje ipAČT^.Pr^ko 15.000 emigrantov. O * kaf laki coni v bližini Čedada, dej, a0 se je hvalil Pelizzo, ni ne šč^l0n? sluha. Kmetijstvo je zapu-oblri^^r, Pozabljene so vse stare VtUdi • ^lariec škerk .je nato go-ptt- °. Narodnostnem zatiranju, o ki in o diskriminaciji onih, V aoljajo svoj materin jezik, dofeaj. Zyez’ je navedel konkretne svojih* kako predsedstvo vlade iz ra^j^posebnih fondov finansira Spanje. prom,, i® Poslanec škerk navedel Hi t-®1 za gospodarski prepo-dlistjj^diskih dolin, za zgraditev in-v°j turi P°dP°ro kmetijstvu, raz-t>°slanfl2r?,a itd- ^ posebej pa je tarnri^i8. k govoril o reševanju tervp„ vprašanj in omenil in-Sl0«* KPI v korist Beneških V,c°v. Izid0! odn0n.Ja socialističnih družhc-*°čju j ®°v- Čeprav smo na tem pod-še 2mSeSU že veliko uspehov, pa Ni an_craj dnevno srečavamo z raz-NdvSe P^Ujami in pomanjkljivostmi. r^Sitie t8re tu 7a Posameznike ali *io V|‘ Podcenjujejo in zmanišu-Vh k,80 delavstva pri reševanju 'H goa 8tv“nih vprašanj družbenega "N /Parskega razvoja. Načelo, da ‘JWi delitvi dohodka neposredno , aVec , 11** ki ga ustvarja, to je '^hera’J® treba dosledno izvajati v 111 kolektivu. To pa je tudi ena izmed glavnih političnih nalog sindikata. V imenu vseh treh italijanskih sindikalnih organizacij je pozdravil zborovalce Bruno De Grassi iz Trsta. Poudaril je veličastne dopoldanske manifestacije v Trstu, na katerih je delavstvo odločno izpričalo svojo privrženost socialnemu napredku v drža vi ter izrazilo svojo solidarnost r vsemi naprednimi gibanji v svetu. De Grassi je poudaril, da je sedanje razdobje v Italiji politično izredno pomembno. Država je tik pred parlamentarnimi volitvami in sindikat se ne namerava neposredno vmešavati v politiko strank. Odločno pa namerava opozarjati svoje članstvo, naj se na vse načine prizadeva, da ne bi Italija zavila v desno. Prav to pa je skupno izhodišče, na katerem se mo rajo najti vse progresivne sile v državi. V zvezi s tem je De Grassi ponovno poudaril, kako pomembno jc, da bi se združile vse tri sindikalne organizacije. Tako združeni bi lahko mnogo bolj učinkovito nastopali proti pojavom naraščajočega fašizma ter sc še odločneje borili za reforme na raznih področjih. Ena izmed takih glavnih nalog so zdaj delovne pogodbe. Pri tem seveda ne gre samo za primerne zaslužke, ampak tudi, da se vsepovsod vzpostavijo primerni pogoji za delo. Končno je govoril še v slovenščini Boris Gombač, predstavnik deželnega tajništva CGIL Tudi on je poudaril pomen sedanjega političnega trenutka v Italiji in potrebo po združitvi vseh naprednih sil v boju proti porajajočemu se fašizmu. Vsem obiskovalcem je zaželel srečni prvi maj in še mnogo takih srečanj, ki utrjujejo prijateljske odnose med dvema sosednima področjema. L. O. skupnimi akcijami doseže marsikaj več in zato moramo vse naše bodoče akcije postaviti na pot enotnosti. še posebno moramo paziti na to, je nadaljeval Zuliani, da bi danes politična linija v Italiji ne krenila na desno. Z reformami se da mnogo izboljšati delavski položaj, toda v perspektivi preokreta na desno se tudi vse današnje in bodoče reforme razblinijo. Zato moramo delavci paziti prav na to, da bo politična linija šla naprej po poti reform in izboljšanja delavskega položaja. V slovenščini je govorila sindikalistka Maria Selli. Govornica je poudarila pomembnost skupnih akcij med Slovenci in Italijani. Tudi ona je zagovarjala sindikalno enotnost, ki postaja iz dneva v dan realnost in ki ima brez dvoma velik pomen za dosego poIit!čnih, gospodarskih in socialnih reform. Množica, ki je nosila italijanske in slovenske transparente je govornikoma navdušeno ploskala. Tudi Doberdobci so na slavnosten način proslavili delavski praznik. Godba na pihala Kras je šla po vasi. Na trgu, kjer se je zbrala množica domačinov je najprej spregovoril Jože Jarc, ki je v imenu pokrajinske zveze zadrug pozdravil navzoče ter predstavil govornika Karla Černiča, ki je v imenu sindikalnih organizacij in občinske uprave orisal pomen 1. maja. Danes so še na svetu ljudje, je dejal Černič, katerim ni dovoljeno, kakor nam pred tolikimi leti, da praznujejo delavski praznik. Še je na tem svetu takih režimov, ki zatirajo osnovne pravice delovnega ljudtva, najhuje pa je, da so organizacije, kot so to OZN, ki bi morale v teh primerih ostro nastopiti, brez vsake moči in avtoritete in da pravzaprav životarijo v mednarodni politiki. Za delavski razred je letošnji 1. maj še posebno pomemben, je nadaljeval čemic, ker sovpada z drugim važnim dogodkom, z volitvami. Delavci imamo tu priložnost, da s svojim glasom pravilno usmerimo našo bodočnost in bodočnost italijanske države. Letos imamo v delavskem boju še druga dva važna momenta, je nadaljeval govornik, sindikalno enotnost in obnovo delavskih pogodb. Kar zadeva sindikalne enotnosti, je Čemic dejal, da si nj mogoče zamisliti enotnega sindikati, ki bi bil apolitičen, zato si ne smemo zastaviti cilja e-notnega sindikata samo zaradi enotnosti. Če smo jesen v letu 1969 imenovali vročo, je dejal govornik v zvezi z obnovitvijo delavskih pogodb, bomo letošnjo imenovali ne samo vročo, ampak tudi rdečo, kajti samo tako bomo dosegli vse tiste pravice in reforme, je zaklju nik, slikar Vladimir Klanjšček, je ob I Na oder sta stopila govornika po-tej priliki razstavil nekaj svojih slik, slanca Albin Škerk (KPI) in Loris Fortuna (PSI). Z njima je bil zastopnik društva «Briški grič* Sa-verij Rožič, na odru sta bila še slovenska kandidata za parlament Marko Waltritsch (PSD in Andrej Jarc (KPI). Poleg njiju so bili na odru še sovodenjski župan i.nef češčut, Giogio Dellago in Marc-Del Ben. Po uvodnih Rožičevih besedah je prvi spregovoril poslanec Albin Škerk. V svojem govoru ie omenil, med drugim, važnost povezovanja slovenskih in italijanskih delovnih ljudi ob prvomajskem prazniku Škerk je precejšnji del svojega govora posvetil vprašanju zakonske zaščite slovenske manjšine, o kateri se v zadnjem času precej pogosto govori. Omenil ie zakon, ki so ga v zvezi s tem pred dvema letoma predlagali komunistični poslanci in napadel krščansko demokracijo in socialdemokrate, ki niso doslej kaj takega napravili. Škerk je govoril tudi o delovanju prejšnjega parlamenta ter o važnosti sedanjih volitev, po katerih želita KD in nekatere druge stranke zabresti na desno. Loris Fortuna se je uvodoma spomnil časov, ko ie skupno s slovenskimi ujetimi partizani v gori-ških zaporih prepeval slovenske in italijanske pesmi. Tudi Fortuna je svoj govor posvetil vprašanju globalno zaščite slovenske manjšine, omenil zakonski predlog PSI ter dejal. da bo v bodočem parlamentu, ko bodo njegov in drugi podobni osnutki spet predloženi potrebna naj širša akcija, da se dteeže uspeh. Pri tem je dejal, da se bodo morali tudi demokristjani in socialdemokrati potruditi, da predložijo podobni zakon. Fortuna ie apeliral na protifašistično budnost in dejal, da ie treba na volitvah potolči ne le desnico, marveč vse tiste (od demokristjanov do socialdemokratov), ki hočejo preokret v desno in polkovnike grškega tipa tudi v Italiji. Po govorih dveh poslancev, ki jim je množica navdušeno ploskala, sta dve dekleti podarili Fortuni in Škerku šoo rdečih rož. Ljudje so kar naprej prihajali na ki obravnavajo domače motive. O slikarju je ob otvoritvi govoril a-kademik Ace Mermolja. za njim pa je nekaj svojih poezij recitiral mladi pesnik Marij Čuk iz Trsta. Nato sta v imenu prireditvenega odbora spregovorila Saverij Rožič in Avgust Štekar. Tudi predsednik konzorcija za zaščito briških vin grof Attems je povedal nekaj misli in povezal to prireditev z ono na go-riškem gradu, kjer je bilo v teh dneh precej govora o belih vinih. Izrazil ie tudi svojo zahvalo ERSA ki ie tiskala lepo brošuro o naših Brdih. Otvoritvi je prisostvovalo precej domačih in drugih gostov. Omenimo števerianskega župana Stanislava Klanjščka, predsednika upravnega odbora Kmečke banke Verija Lebana in ravnatelja Zora Škerka, tajnika Kmečke zveze dr. Mirka Primožiča, podpredsednika pokrajine Marka Waltritscha, podpredsed. nika ANPI Ladija Dornika, majorja orožnikov Zillija. člana upravnega odbora ERSA grofa Michela Formentinija itd. V nedeljo zjutraj so imeli v Šte-verjanu veliko mladinsko športno prireditev. Mladinci so se pomerili v planinsko - orientacijskem pohodu (o tem podrobneje poročamo na športni strani), po zaključku tekmovanja pa so vsi skupaj zaužili partizanski golaž. Razdeljene so bile lepe nagrade. V predppldanskih urah so šli skozi Števerjan tudi udeleženci avtomobilskega rallyja, ki ga je priredilo Slovensko gospodarsko združenje. Popoldne se ie na veseličnem prostoru v Dvoru zbralo precej ljudi, da bi sledili kulturno - športnemu programu. Mladi člani in članice , prosvetnega društva «Oton Župan-čil Čemic, za katere se že toliko ‘ č^č* iz štandreža so nastopili z re-časa vsj delavci borimo. citacijami in petjem ter navdušili vse prisotne. Judoisti iz Nove Gorice so prikazali razne tehnike tega zanimivega športa, nato pa sta nastopila kotalkarja Livij Rožič in An-tonella Belle. Ves program ie napovedovala domača dijakinja Eda Mi-kluš. veselični prostor. Rp --(tovoriti. je bil na sporedu kultiimi’ program. Z narodnimi plesi jugoslovanskih narodov so nastopili folkloristi liub.-ljanske «Emone». ki so želi navdušene aplavze večtisočglave množice. Vmes so igrali člani tržaškega narodnega ansambla s pevkama. Napovedovala je Neda Dorrukova Po programu je sledil ples. Vse polno ljudi se ie gnetlo okrog stojnic, kjer ie bilo na razpolago polno čevapčičev in domačih klobas ter veliko briškega vina Agilni čiani prosvetnega društva «Briški grič* so letos lahko zadovoljni, saj so imeli veliko ljudi. kot 5» rJIto-si- ——'I Na željo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, da se sestane s strankami ustavnega loka glede vprašanja celovite zakonske zaščite za Slovence v Italiji, so bili včeraj v Gorici prvi pogovori predstavništva SKGZ s tajništvom federacije KPI, delegacijo federacije PSI in PSDI. Predstavništvo SKGZ je poudarilo, da bo naslednje petletno parlamentarno razdobje bistvenega pomena za zakonsko ureditev zaščite slovenske narodnostne skupnosti. V zvezi z notranjim političnim položajem pa se SKGZ zaveda nevarnosti preokreta na desno in s tem posledic za vso družbo in še posebej za Slovence. Predstavniki federacije KPI so poudarili, da je reševanje odprtih slovenskih vprašanj tesno povezano z demokratičnim razvojnim pre-okretom, ki bo preprečil fašistično nevarnost in s tem protislovenske izpade, kakršnim smo bili priča v zadnjem razdobju. Njeni predstavniki so še posebej opozorili na ob veznost celotne stranke na kongresu, da vključi v svoj volilni pro gram zakonsko zaščito. KPI bo svoj zakonski osnutek ponovno predložila v novi zakonodajni dobi. Izrecno so naglasili, da ima tudi KPI na Goriškem možnost za izvolitev parlamentarca. Predstavnikom SKGZ je federacija PSI zagotovila, da bodo v novi zakonodajni dobi ponovno predložili svoj zakonski osnutek v korist slovenske skupnosti ter želijo, da bi to storile tudi druge stranke, zlasti tiste, ki doslej tega še niso. PSI je pripravljena sodelovati z vsemi silami zato, da pride do e-notnega zakonskega osnutka. Stranka zagovarja široko in demokratično razlago posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine ter izvajanje manjšinskih pravic tudi preko krajevnih ustanov, kot so občine in pokrajine. Na izražen poziv SKGZ, da bi tudii PSDI predložila svoj zakonski osnutek v korist Slovencev, so njeni predstavniki poudarili svojo privrženost politiki urejanja vprašanj slovenske manjšine. Posebno v o-kviru evropskega združevanja, ne more biti prostora za kakršno ko li nerazumevanje za pravice manjšine. Predstavniki PSDI so prav tako kot predstavniki PSI izrazili pripravljenost, da se po volitvah ponovno sestanejo z delegacijo SK GZ, zato da bi podrobneje proučili podpnbnpsti v zvezi- z rajsndmi zakonskimi osnutki v korist slovenske narodnostne skupnosti v deželi iFurlaniji - Julijski krajini. VOLILNA ZBOROVANJA PSI: nocoj ob 18.30 v kinodvorani Centrale govori poslanec Loris Fortuna, ob 20.30 v Štandrežu, v gostilni Turri, govorita Marko Waltritsch in Giorgio Dellago. Jutri ob 20.30 na Vrhu govorita Waltritsch in Dellago. KPI: nocoj ob 20. uri v Sovodnjah govori dr. Jan Godnič, jutri ob 20. uri na trgu v Steverjanu govorita An drei Jarc in dr. Jan Godnič. Pridržana prognoza za tri motocikliste Včeraj zjutraj sta se po državni cesti 305 iz Vidma proti- Trstu peljala na lambrati 19-letni Alessan-dro Paesani iz Vidma. Ul. For-nacci 7 in 18-letni Roberto Ricciar-dello, prav tako iz Vidma, Paesa-nija, ki je vozil motor, je pri Re-dipugli zaneslo na desno stran ceste, ker mu je nenadoma počila zadnja guma. Mladeniča sta trčila v obcestni zidek ter se prevrnila. Pri nesreči sta se oba hudo poškodovala. Z rešilnim avtom so ju pripeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ju sprejeli s pridržana prognozo, vendar so kasneje Pae-sanija odpeliali na nevrokirurški oddelek v videmsko bolnišnico, ker se je njegovo stanje zelo poslabšalo. V ponedeljek zvečer so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo tudi 35-letnsga Bruna Detla Picca iz Šempetra ob Soči. Della Picca se je peljal s svojim motociklom iz Tržiča proti Ronkam. Pri cesti, ki zavije v Doberdob, ga je s fiatom 850 podrl 52-letni Bruno Re iz Tržiča, ki mu ni dal prednosti. Poleg hudih poškodb na glavi so mu v bolnišnici ugotivili še zlom leve noge. Vpis trgovcev v nov trgovinski seznani Trgovinska zbornica nozaria vse trgovce, da ie na poč' »ei zakona štev 426 z dne 11. junii.i 1971. potreben vpis vseh trgovce v v poseben redster. Ta vpis bo možen le na podlagi ugotovitve, da prosilec izpolnjuje določene pogoje Vsi trgovci, ki bodo imeli posel s trgovino v trenutku, ko omenjeni zakon stopi v veljavo, so ugotovitve zgorai omenjenih specifičnosti o-proščeni. V ta seznam spadajo vsi, ki imajo ob tem datumu občinsko obrtnioo. prefektumo obrtnico ali katerokoli drugo dovoljenje. Pogoj je, da so v seznam tvrdk na trgovinski zbornici vpisani pred 21. julijem t.l. Do tega datuma bodo morali vsi prejšnji posestniki obrt-nic zaprositi za vpis v novi seznam. Zapadlost 21. julija ie dokončna. Trgovinska zbornica v Gorici je na razpolago vsem za potrebna pojasnila. Osrednja prireditev je bila. kot smo že uvodoma omenili, v ponedeljek, 1. maja. Vse jutro je bilo nelx> zelo leno in marsikdo ie lepo praznično popoldne izkoristil za izlet v mestno okolico. Že okrog treh popoldne (začetek prireditve ie bil napovedan za 4. uro) so se Kolone avtomobilov —-mkale proti Štever-janu skozi Pevmo in Oslavje. skozi Grojno in marsikdo si je izbral tudi novo pot skozi Ščedno. Že pred četrto uro je bilo moč parkirati avtomobil le več sto metrov od prireditvenega prostora v Dvoru. Nekaj po četrti uri, ko se ie ori-čelo prvomajsko zborovanje, ie bilo na prireditvenem prostoru več kot 1.500 ljudi. Videli smo domače obraze, slovenskih in italijanskih delovnih ljudi, veliko je bilo tudi ljudi s Tržaškega, iz videmske pokrajine pa tudi w sosedne Jusns'a'”:" Izleti Uprava P.d. v Gorici sporoča, da da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Makedonijo. Nevarnost črnih koz v Jugoslaviji je praktično prenehala, kajti v zadnjih časih niso zabeležili nobenega novega primera in vse kaže, da bodo v sredini maja ukinjeni tudi vsi preventivni ukrepi glede cepljenja. Izlet bo zato potekal po predvidenem programu. Razstave V mah dvorani Katoliškega doma razstavlja goriški slikar Rudolf Saksida. Razstava bo odprta do 7. maja, ob delavnikih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Kino Gorica VERDI ob 15.15 - 22.00: «1 diavoli*. Vanessa Redgrave in O. Reed. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 15.00-22.00: «Bianco, Rosso e...». Sofia Loren in Adriano Ce-lentano. Barvni film. MODERNISSIMO ob 15.30 - 22.00: «11 sergente Klerass*. P. Traus in T. Aumont; barvni film. CENTRALE ob 17.00-21.30: «BIind-man»; barvni film. VITTORIA ob 17.00-21.30: «Obietto-ri di coscienza per ragioni ses-suali*. K. Kaughlin in L. Casey: barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30: «11 Decamerone proibito*, barvni film. EXCELSlOR ob 16.00: «11 dittatore dello stato libero di Bananas*. barvni film. FRINCIPE ob 17.30: «Scusi. lei š fa-vorevole o contrario*, A. Sordi; barvili film. ■\ovu Goriva SOČA (Nova Gorica): «Umreti od ljubezni*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Tarzan in njegova žena*, ameriški film — ob 18. in 20. DESKLE: »Zarotniki svobode*, itali-jansko-francoski barvni film — ob 20. uri. RENČE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVAČINA: Prosto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. Dežurna lekarna v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna San Nicolo, dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, telefon 73328. r. odprtja vinske razstave VRMHlMHNHIMIHMiiinHM Pogled na množico v števerjanskem Dvoru Iz goriikega matičnega urada Na goriški občini je bilo dne 27., 28. in 29. aprila vpisanih 12 rojstev in 7 smrti; v tednu od 23. do 29. aprila je bilo pa vpisanih 10 porok in 13 oklicev. ROJSTVA: Luca Trevisan, Mas-simo Skok, Marco Melampo, Ivana Grion, Rudi Medeot, Alessia De Vivo, Fabrizio Gallo, Sara Scocciai, Matteo Meloro, David Marega, Guliana Branca, Ada Bla-sini. OKLICI: Maria Pia De Luca in delavec Giuseppe Persoglia; uradnica Agnese Assi in delavec Angelo Spalluto; uradnica Rita Nico-letti in uradnik Pietro De Vardo; gospodinja Maria Luigia Gardonio in zdravnik Gaetano Benussi; učiteljica Fabia Bemes in učitelj Fau-sto Fabrissin; delavka Luria Ba-varo in orožnik Vincenzo Grieco; prodajalka Loretta Marchesan in uradnik Giorgio Cassani; frizerka Marialuisa Bortolus in pleskar Gianfranco Zei: delavka Mariarosa Sfiligoj in uradnik Roberto Furlan: gospodinja Zvonka Koršič in delavec Alessandro Baradel; uradnica Anna Viezzolj in uradnik Roberto Furlan: študentka Luciana in študent Walter Calzetta; gospodinja Elene Albanese in upokojenec Ni-cola Sella. POROKE: študentka Renata Zor-zut in industrijski tehnik Bruno Menon; uradnica Maria Turel In uradnik Carlo Zidan; uradnica Gemma Firrincieli in uradnik Bruno Tofful; frizerka Fulvia Furlan in uradnik Gregorio Comelli: gospodinja Ada Cumar in uradnik Nicolč Delich; uradnica Laura Mof-ferdin in stražnik Mario Rluminati; gospodinja Bernarda Vončina in pleskar Giuseppe Tortul: uradnica Maria Leban in finančni stražnik Mario Signoretti; gospodinja Donatella Interbartolo in študent Livio Buzzinelli. SMRTI: 3 dni stara deklica Maria Ipavez; upokojenka 70-letna Ida Fonda; upokojenka 57-letna Luigia Sdrigotti por. Perco; upokojenec 59-letni Carmine Lalli; gospodinja 84-letna Giustina Pri-vrat vd. Re; upokojenec 72-letni Giuseppe Coretti; učitelj 33-letni Oton Muhr. Prispevki V počastitev spomina pok. Vide Franko daruje Vitomira Vesel 5 tisoč lir za Dijaško matico. GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA SEJEM ZA VZHOD Od 28. aprila do 7. maja AVSTRIJA — JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - ITALIJA Zbornica za Trgovino I.O.K. Gorica • Org. BIWU PubblicitA - tel. 87466 PRIMORSKI DNEVNIK 4 3. maja 1571 A. P. OGAREV: PRIPOVEDUJEJO VODNIKI I. PODREKA IN DRUGI DOMAČINI «Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik j az...» Bilo je na dlani, da se nad Primorsko zbirajo temni oblaki - «Ležim visoko v gorah* - Kako je razmere videl dopisnik madžarskega lista • Ravnanje italijanske vojske z domačim - Prva streljanja SPOMINI NA LETO 1914 Italijanski časnikar Luigi Barzini je bil na dan napovedi vojne leta 1914 vkrcan na neki ladji. Svojemu časopisu je z morja poslal naslednjo vest: «Poročilo, da je izbruhnila strašna vojna, se je isto uro zvedelo na ladjah na vseh morjih. Le pet besedi: — Nemčija je Rusiji vojno napovedala. Na neizmerni puščavi morja ga je čulo na stotine ladij — in stresle so se.» Časnikar Barzini je tistih pet besed dobil od radiotelegrafista na ladji. Potniki so ga potem obkrožili in zaskrbljeni spraševali za podrobnosti. Radiotelegrafist pa je samo zamahnil z roko v znak naj molčijo in čakal na nadaljnje vesti. Časnikar Barzini je nadalje poročal: «Nič več ni prišlo. Ta nenadni molk je vplival na nas, kakor da bi bilo nekaj strašnega padlo na zemljo in da je prenehalo vsako življenje med narodi.» Ob Soči je bilo takrat še vse mimo. Italija je bila proglasila nevtralnost. Toda ministrski predsednik Salandra je z zunanjim ministrom Sonninom že 24. aprila 1915 podpisal znani tajni londonski sporazum, po katerem bo Italija dobila Primorsko, del Dalmacije in več pomembnih otokov na Jadranskem morju kot nagrado za pristop k Antanti, to je Angliji, Franciji in Rusiji. Bilo je na dlani, da se nad Primorsko zbirajo temni oblaki. Ze v začetku februarja 1914 so tudi daleč v zaledju — 7 km zračne črte od kasnejše soške fronte — začeli interniranci iz Bosne graditi strelske jarke, postavljati žične ovire in kopati podzemske kaverne. Za primer umika avstrijske armade s prve in druge obrambne črte, bi ta tretja utrjena črta služila za zadrževanje sovražnika. Dogodki na bojiščih so se razvijali z usodno naglico. Tako je prišlo tudi do zgodovinskega 24. maja 1915, ko so ob Soči zagrmeli topovi. Italijani so začeli previdno prodirati na vsej 500 km dolgi fronti. Niso varčevali z žrtvami in ne s strelivom. Pri Kobaridu so se ustavili na desni strani Soče. Ustavil jih je Km... Km... Ponosni, okameneli simbol neuklonljive upornosti potomcev nekdanjih tolminskih puntarjev. V Ljubljani je takrat začel izhajati ilustrirani mesečnik «Svetovna vojska». Objavljal je dogodke z raznih bojišč in med temi tudi dopise vojakov in častnikov s soške fronte. Dne 5 julija 1915 je bil objavljen dopis poročnika dr. Ivana Grašiča, kjer je med drugim pisal: «Leiim visoko v gorah. Šrapneli in granate pokajo, da odmeva po vsej Primorski. Neposredno za fronto stoji majhna kočica, kjer obvezujejo ranjence. Vsak hip se tu razpoči 15— centimetrska granata in niti za hip nisi varen življenja. Kdo more popisati veselje in zaeno občudovanje, ko so danes zjutraj prišle k tej kočici vrle Tolminke in prinesle ranjencem okrepčil in vspodbujajočih besed. Hrabri Tolminci pa so prišli z nosili in v dolino odnesli ranjence s hujšimi ranami. Vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njihov trud.s Vojni dopisnik ((Pester Lloyda» je takole opisal nočni boj z italijanskimi alpinci na krnskem pogorju: ((Domujemo visoko gori na raztrganem skalnatem grebenu v zračnih višavah. Globoko pod nami šume opalnozeleni valovi Soče v skalni strugi, iz katere se tu pa tam dvigajo mogočne čeri. Zemljevid nam kaže najvišjo točko naše postojanke 11X6 metrov nad morjem. Na nasprotni strani se razteza Kolovratov hrbet, ki spremlja desni breg Soče in se potem z njo vred v ostrem loku lomi v smeri proti jugu. Dobro uro hoda leži v gorovju vasica Krn, reven kraj, kjer prebivajo Slovenci. Za našim hrbtom se dviga mogočni Krn, 2245 metrov nad moriem s svojim dolgim, kakor nož ostrim slemenom. Italijanski alpinci se približajo naši postojanki na nekaj meriov. Na poveljnikov znak se vsuje na sovražnika toča krogel. Nič ne pomagajo bodrilni in grozeči vskliki častnikov...s Iz opisa lahko razberemo, da je bil takrat dopisnik v avstrijski postojanki na Mrzlem vrhu. PRI IDRSKEM USTRELJENIH ENAJST KMETOV Grenak je spomin na tiste prve dni vojne ob Soči. Še danes se prebivalci vasi Kamno, Smast, Ladra, Libušnje, Idrsko, Krn in Vrsno z grozo spominjajo streljanja nedolžnih sovaščanov pri betoskem mostu ob vhodu v vas Idrsko pri Kobaridu. Ko so Italijanske čete dne 25. maja 1915 prestopile italijansko - avstrijsko mejo v vzhodni Furlaniji, so čazele grdo zavnati s civilnim prebivalstvom. Bili so celo primeri, da so v Ločniku, Tržiču in Vilesse brez vsakega povoda streljali nedolžne ljudi. Kot vzrok so navedli, da furlansko prebilval-stvo ni lepo sprejelo italijanskih vojakov, ki so zasedali to ozemlje. Se bolj nečloveško so takrat ravnali s prebivalstvom nekaterih vasi na Kobariškem. Še danes, ko je od takrat preteklo že 56 let, ne morejo pozabiti tistih tujih vojakov s Petelinjim perjem na klobukih, ki so z višin Livka pridrveli v dolino in zasedli njihove vasi. (Nadaljevanje sledi) TONE SVETINA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA Dobili so obvestilo, da na gestapu vedo za jedro upora in da bd se radi z njimi pogajali. Ker niso vedeli, ali gre za resnično željo premagancev Edi le za provokacijo, so to reč pustili vnemar. 2e nekaj dni so se zbirali bataljoni vsak v svojem sektorju, se oboroževali in pripravljali na znak za upor. Vesti, da se je nemška armadna skupina v Italiji že vdala angloameriškim silam, so povečale napetost v mestu. Nemci so postopoma prepustili oblast italijanskemu CLN — «odboru narodne osvoboditve«. Na ulicah so se pojavili letaki, ki so pozivali ljudstvo, naj se podredi novi oblasti. Vse pripadnike oboroženih italijanskih enot v službi Nemcev pa so pozvali, naj obdrže orožje in zavzamejo Javne zgradbe. Na mizi poveljnika Greifa so se kopičili letaki z vsakovrstno vsebino, ki so jih prinašali razburjeni tržaški delavci in kurirke. Zaskrbljeni so zahtevali, da se takoj začne vstaja. Greif in oficirji njegovega štaba so jih mirili. Čakali so na povelje podpolkovnika Borštnarja. 2e pred tem so se sestali predstavniki vseh slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij ter izvolili sl o vensko-i tali Janški izvršni odbor — SIAIO — ki je pozval vse mestno prbivalstvo v boj proti okupatorju. Blisku je dal Greif dodatne sezname vodilnih fašistov z naslovi njihovih stanovanj. Z njimi naj obračuna Ozna v trenutku, ko se bodo najmanj nadejali! Prišli so novi kurirji iz predelov, kjer so bile nastanjene UŠEL JE NACISTIČNIM ZASEDAM IN TABORIŠČEM Umrl je kapetan Peter Churchill Rešilo ga je nekoč ime, ker so nacisti menili, da je sorodnik angleškega premiera VVinstona Churchilla V Zeljeznem na Gradiščanskem razstava o Hrvatih Jutri bodo v parku Esterhazy-jevega gradu v Željeznem odprli razstavo z naslovom «Gradiščan-ski Hrvati od 16. stoletja do danes*. Pri otvoritvi razstave bo sodeloval sam deželni glavar dr. Kery, navzoča pa bo tudi delegacija iz Socialistične republike Hrvaške, ki ji bo verjetno načeloval sam predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Ivo Perišin. Organizatorja razstave sta zagrebški Zgodovinski muzej ter Gradiščanski deželni muzej. Otvoritev razstave bo ob 15. uri, zvečer pa bo v Hagdnovi dvorani že omenjenega Esterhazgjevega gradu prireditev, na Kateri bo nastopil folklorni ansambel bilo ligaških sre-zaradi mednarodne tekme raed Italijo b Belgijo. prihodnje kolo »togna - Atalanta Juventus - Cagliari Mantova - Vicenza - Napodi v01*13 - Catanzaro ^ntpdoria - Inter arese - Fiorentina Verona - Torino „ IZIDI 31. KOLA J^giana - Palermo J^tania - Lazio 0)mp . Monza t°ggia - Genoa Lvorno - Perugia °vara - Arezzo ««Kina . Bari ^ITerito ' Brescia i®anto - Modena «*nana - Cesena m LESTVICA rernana p10. in Palermo ««ggiana Como p^a^asena in Perugia S5in a™* in Taranto Jfggina "*Qnza Sorrento vorno in Modena in Como imata tekmo « PRIHODNJE kolo Arezzo - Palermo S®1 - Poggia J? “ '<=K“* gf.-tfisr - Lazio T ento - Novara 31110 - Reggina 2 1 1 X 1 1 1 1 2 X 1 1 X 1:0 1:2 2:1 2:1 1:1 2:0 1:0 4:0 0:1 0:0 41 40 38 37 35 33 32 31 29 28 25 23 19 18 gtania - Lazio Fn?°- ~~ M°nza Lggla ~ Genova to. 1110 — Perugia fca - Arezzo n ggfana — Palermo ««ggina - Bari ^rent° _ Brescia j ®nt° — Modena - Cesena Uefe*6 “ Venezia Pač. e ~~ Cremonese — Salemitana B KVOTE j, ~~ 26.420.500 lir ~~ 559.300 lir 1 X 2 1 2 X 1 1 1 1 1 X " i' Ceiba 2^2. Nuoro ~~ , Besegone 3 7' Nat&ka :• Gianbattista ^ 2- Timo ~~ i- Antalya 5 __ “• Bloody Ma.ry *• Jeremy Huw 6 7' Regnlus 1- Palos 2- Susan Noble U KVOTE 10 ~~ 459.931 lir ~~ 31.468 lir 6 nogomet 3). se je odigralo sedem tekem. 8osia ® n°g°metnega prvenstva Ju-■% ,Je- ki je bilo zaradi epide-ifriča) 0z odloženo. Tekme so se krit z naslednjimi rezultati' ~ Radnički (N) <1 (K) - Čelik VW ~ Hajduk 1:1 01» — Dinamo Volt-'Ja ' C. zvezda Vardar Te&~ Beograd *- u Horac — Svoboda in Želez-Sarajevo bosta na sporedu ^ar 0:0 1:1 4:2 1:1 5:3 2:0 dai ines, V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Olimpija in Union praznih rok Primorec je odigral le prijateljsko tekmo proti Opencem Liber. Barkovlje — Union 5:1 Podlonjerci so v nedeljo zelo razočarali, saj so proti Libertasu iz Barkovelj zgubili kar s 5:1. Čeprav so to zadnje tekme letošnjega (predolgega) prvenstva, je vseeno nekoliko čudno, da se U-nian tako zgodaj poslavlja od njega. Res letos ni dosegel kaj več kot predzadnje mesto, vseeno pa bi lahko vzdržal do konca Barkovljani so takoj prevzeli va jeti igre v svoje roke in so vodili že s 3:0, ko je Unionu končno uspelo doseči z Nadliškom edini gol. še prej je (zaradi grobe igre) sodnik izključil Čoka. Radi Lib. Rocol — Olimpija 2:0 OLIMPIJA: Perossa, Perisutti, Štoka, Bezin, Blažina, Ukmar (Rebula), Husu, Živec, Čemjava, Metelko, Nanut, 13 Furlan. STRELEC: Mersini v 13. in 15. min. d.p. Olimpija, ki je v nedeljo (in to predvsem v prvem polčasu) zaigrala tako kot še nikoli, je bila zopet premagana. Igralci so prišli na igrišče s trdnim namenom, da izsilijo zmago. Začeli so s hitrim ritmom, ki je popolnoma zmedel nasprotnika. Naši fantje pa so si zapravili vrsto priložnosti, ko je bil vratar nasprotnikov že premagan. Sicer je vse potekalo v redu. Obramba je bila zanesljiva, krilci so popolnoma nadkrilili nasprotnika ni zalagali napad z zelo uporabnimi žogami. Pričakovali smo gol, ki pa ni padel zaradi smole in tudi netočnosti vseh treh napadalcev. Medtem pa niso nasprotniki napravila niti ene akcije. Na igrišču je prevladovala samo ena ekipa, Olimpija. V drugem polčasu je slovenska ekipa takoj začela napadati, a mnogim se je zdelo, da ne bo zdržala prejšnjega ritma, kar je tudi premočno zmagala v Nurburgringu. miiMumiiiiiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiniiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiimiiiiiiii razumljivo. Vseeno pa je vedno napadala, čeprav ni bila več tako točna kakor v prvem polčasu. Tako so se tudi branilci spustili v napad, kar so nasprotniki izkoristili in dosegli dva gola. V obeh primerih je bila obramba nezanesljiva. Obramba Olimpije je sicer precej močna, toda vsako nedeljo ima «pet minut* krize, kar izkoristijo nasprotniki. Tudi tokrat se je to zgodilo. Medtem se je poškodoval še Ukmar, katerega je zamenjal Rebula. Res škoda, da se je srečanje zaključilo tako, kajti 0-limpija ni zaslužila poraza. U. D. Primorec — Lib. Opčine 1:0 Primorec bi moral v nedeljo i-grati prvenstveno tekmo proti ekipi Giarizzole. Tekmo so pa prenesli na 11. maj ker so imele Giarizzole svoje igralce zaposlene v deželnem prvenstvu. Zato je Primorec igral prijateljsko srečanje proti Libertasu z Opčin in je zmagal z 1:0. BRK TOKIO, 2. — V A skupini azijskega področja teniškega tekmovanja za Davisov pokal je Avstralija premagala Japonsko s 4:1. Avstralija se bo zdaj srečala z Indijo. JADRANJE Na mednarodnem jadralnem tekmovanju v Trstu je v kategoriji «Zvezda» zmagala v prvi vožnji švicarska posodka Blatmann — Wohn-lieh. MOTOCIKLIZEM Italijana Agostini in Parlotti sta UMU | EVROPSKI POKAL NARODOV Jugoslavija samo remi proti Sovjetski zvezi Jugoslavija — Sov}. zvezar^rO JUGOSLAVIJA: -Marič, Ramljak, Pavlovič, Paunovič, vodi Železničar z lNino 4?red Crveno zvezdo 35, Vojaka ni- Beograd 32. Ljub-• rrwt m!>ija je z 21 točkami na 1)4 zari„- Maribor pa z 18 točkami Jem mestu. Ačimovič, Džajič. SZ: Rudakpv, Džodžuašvilii, Kurt-silava, Kapilicni, Istomin, Mahovi-kov, Dolmatov, Bajdačni, Banišev-ski, Konikov, Kozenkijevič. SODNIK: Scheurer (Švica). Z neodločenim izidom v Beogradu so si Jugoslovani verjetno že zapravili uvrstitev v polfinale evropskega nogometnega turnirja. Težko je namreč, da bi se Sovjeti pustili presenetiti v povratnem srečanju, ki bo prihodnji teden v Moskvi. Nedeljsko srečanje je bilo na dobri tehnični ravni; domačini so stalno napadali in skušali presenetiti odličnega vratarja Rudakova. Predvsem v pne m polčasu se je igra odvijala na sovjetski strani igrišča, medtem ko so Jugoslovani v drugem delu igre občutili utrujenost in proti kcncu nekoliko popustili. KOLESARSTVO GANDIA, 2. — Belgijec Nassen je osvojil 5. etapo kolesarske dirke po Španiji, Španec Perurena, ki je bil drugi, pa je še vedno na prvem mestu skupne lestvice. ATLETIKA VARŠAVA, 2. — Italijan Ardizzo- j ne je zmagal včeraj v Varšavi v teku na 10.000 m. To progo je pre- I tekel v 28’56”2 inrjt^rispel na cilj preči Čehoslovakom Janškim. V okviru istega mitinga je Poljak Komar sunil krogldl' 20,39 m. Agostini je osvojil prvo mesto v tekmovanju s 500, Parlotti pa s 125 kubičnim motorjem. NOGOMET GLASGOW, 2. — Celtic je že sedmič zaporedoma osvojil naslov nogometnega prvaka Škotske. AVTOMOBILIZEM MADRID, 2. — Brazilec Fittipaldi je zmagal na avtomobilski dirki za veliko nagrado Španije v Madridu. Ta rezultat predstavlja veliko presenečenje, saj je Brazilec nepričakovano prekosil velikega favorita Ickxa, ki tekmuje na ferrariju. Ickx se je moral takrat zadovoljiti z drugim mestom. Na Goriškem je bilo ieios za avtomobilsko ocenjevalno vožnjo SGZ veliko zanimanje KOŠARKA V MOŠKI D LIGI V. Hrvatič: dobra igra M. Kralj: največ tačk Friulana — Bor 50:41 (28:18) BOR: Koren, Fabjan 13, Rudes 2, Zavadlal, Valter Hrvatič 8, Kralj 16, Šare 2. FRIULANA COSATTO UDINE. Da Ros 5, Galanda 3, Raza 2, Savino 4, Ballico, Cecconi ,Mazzo-li 4, Gasparini 2, Dori 22, Biarzi 8. SODNIKA: Chiaranda (Benetke) in Comin (Treviso). PROSTI METI: Bor 7:16, Friulana UD 10:18. PET OSEBNIH NAPAK: Raza (35:213), Koren (29:39), Galanda (50:41). Z zelo okrnjeno postavo in proti drugemu z lestvice so borovci zopet potrdili velik napredek, ki so ga naredili v zadnjih tekmah. «Plavi» so namreč proti videmski V NEDELJO Nfl CILJU flOV 72 V KRANJSKI GORI Karlo Primožič, Vida Jagodic Gorica A na prvih mestih in Od 61 posadk se je na končno lestvico uvrstilo 35 - Nagrade za najuspešnejše tekmovalce V nedeljo, 30. aprila zvečer je bi v Kranjski goni zaključek športnega dela letošnje avtomobilske o-cenjevalne vožnje. Prekrasen spomladanski dan hladen a jasen je omogočil redno odvijanje tekmovanja. Na startu v Gorici se je prijavilo samo 61 moštev. Med vožnjo je šest posadk odstopilo (ena zaradi okvare na vozilu), 20 je bilo diskvalificiranih, uspešno je pa zaključilo vožnjo 35 posadk. Končni vrstni red je bi naslednji: POSAMEZNE POSADKE 1. Primožič Karlo 301 2. Furlani Paolo 439 3. Baša Boris 560 4. Vižintin Viktor 658 5. Fonda Pavel 712 6. Preschem Janko 818 7. Tomšič Jože 855 8. Veljak Nereo 1.043 9. Kenda Ivan 1.160 10. HčtvaSftv Boris 1.210 11. Bevk Jurij 1.348 12. Magajna Ivo 1.362 13. TttfčOn Antek 1.455 A V naraščajniški nogometni tekmi je Primorje v nedeljo klonilo enajsterici S. Giovanni s 3:0 14. Kuzmin Miro 1.467 15. Mučič Marko 1.546 16. Cupin Darij 1.551 17. Waltritsch Danilo 1.582 18. Jagodic Vida 1.701 19. Košuta Marino 1.857 20. Paulina Srečko 1.978 21. Oitzimger Otto 2.026 22. Semec Radovan 2.111 23. Paulica Stanko 2.299 24. Vodopivec Edi 2.850 24. Volpi - Stagni 3.219 26. Merkuza Elo 4.201 27. Danieli Sergio 4.439 28. Sosič Dana 4.567 29. Pertot Sandi 6.783 30. Bole Franz 11.469 31. Fait Radimir 13.578 32. Štraus Ivan 52.152 33. Hoban Breda 63.094 34. štavar Jure 74.584 35. Leban 521.863 ŽENSKE POSADKE 1. Jagodic Vida 1.701 2. Sosič Dana 4.567 3. Hoban Breda 63.094 EKIPNA LESTVICA 1. GORICA A Baša Boris Kenda Ivan Waltritsch D. 3.302 2. GAJA TENIS Fonda P. Tomšič J. Pavlica S. 3.866 ■ 3. KATRCA Prescheren J. Hervatin B. Vodopivec E. 4.878 Prvih deset posadk, tri žeske posadke ter ekipe so bile nagrajene in so prejele praktične nagrade, darila podjetij, ki so tako bist- veno pripomogla k uspešnemu zaključku tekmovanja, ter pokale in spominske plakete. Prvič so letos sodelovali pri organizaciji AOV tudi uradni časo-merilci italijanskega avtomobilskega kluba, ki so vestno in točno o-pravili svoje delo. Odo Kalan KOLESARSTVO Pficcolo zmajal na dirki po F-JK MANIAGO, 2. — Zaključila se je 11. amaterska kolesarska dirka po Furlaniji - Julijski krajini, katere se je udeleževalo 100 tekmovalcev iz 24 društev, od katerih so bila tri jugoslovanska. Končna skupna lestvica: 1. Alessio Peecolo (UC Vittorio Veneto), ki je prevozil 375 km dolgo progo v 8.53’37” s p.h. 42,165 km na uro 2. Gaetano Juliano 2” zaostanka 3. Bruno Buffa 55” 4. Dorino Vanzo 1’58” 5. Efrem dell’Anese 2’09” 6. Elvio Morini 2’43” 7. Rino Baldasso 3’12” 8. Giovanni Battaglin 3’26” 10. Giacomo Favalessa 3’28” »iOGCMET NEAPELJ, 2. — V prijateljski nogometni tekmi je Santos premagal Napoli z 1:0. Gol je v drugem polčasu dosegel Alcindo. KOŠARKA BEOGRAD, 2. — V -organizaciji beograjske televizije se je 1. maja pričel mednarodni turnir v. košarki na katerem sadelujajo .reprezentance Jugoslavije, Sovjetske zveze, Brazilije in moštvo televizije, ki ga sestavljajo jugoslovanski igralci in trije tujci (Don Holkomb, Manuel Raga iz Ignisa in Charles Thomas iz Barcelone). V prvih srečanjih je moštvo televizije nepričakovano premagalo SZ z 72:71 (34:32) medtem ko je jugoslovansko moštvo premagalo Brazilce z 88:73 (43:34). V nadaljevanju turnirja je danes SZ premagala Brazilijo z 74:58 (35:29), Jugoslavija pa ekipo TV s 83:74. *B 01CSARSTV0 LJUBLJANA, 2. — Jutri se prične enajsta kolesarska dirka za a-materje Alpe - Adria. Start dirke bo v Ljubljani, v prvi etapi pa bodo kolesarji vozili mimo Opčin in Tržiča v Gorico. Na dirki sodeluje preko sto kolesarjev, med katerimi je več državnih reprezentantov Italije in Jugoslavije. »/-> rf - >«Aryr- > a r r>-jl q 1 »MVČIVJČJ « KOŠARKA HAAG, 2. — Na predolimpijskem košarkarskem turnirju skupine C je Turčija premagala Irsko s 120:56, Bolgarija pa Avstrijo s 114:60. ekipi Friulana zaigrali povsem e-nakovredno in bi lahko tudi zmagali, če bi ne zagrešili nekaj začetniških napak v ključnih trenutkih. Sicer pa smo lahko tudi s tem porazom zadovoljna saj sodi Friulana med ekipe, ki navadno dosežejo veliko število košev. Vi-demčani so namreč zlasti nevarni pri metanju od daleč. Pri tem se je izkazal Dori, ki je bil skoraj nezgrešljiv pri metih tudi iz velikih razdalj. Tokrat je presenetljivo dobro i-gral Valter Hrvatič, ki je poleg tega dosegel tudi osem točk (pet metov, štiri zadetke). Poleg Hrvatiča, lu je sicer že v Postojni pokazal ,da lahko dobro opravi delo režiserja, je zanesljivo igral v napadu Martin Kralj, ki je bil najboljši strelec «plavih». Kralj je dosegel 16 točk, njegov izkupiček pa bi lahko bil obilnejši, saj sta mu sodnika razveljavila tri koše. Tudi ostali so igrali požrtvovalno, tako da so se morali VidemČani zelo potruditi, da so lahko branili prednost. Gostje so silovito startaii. Vodili so z 10:0, 12:1. Vse je kazalo, da bodo borovci doživeli visok poraz. Nato pa so le uredili svoje vrste. Hrvatič je umiril igro. Kralj in Fabjan pa sta poskrbela za točke. V obrambi sta Koren in Šare prestrezala odbite žoge. Bor je tako delno zmanjšal razliko v točkah. Drugi polčas je bil izenačen. Gostje so sicer trdno držali za vajeti igre v svojih rokah, borovci pa niso nikdar popustili in so dosegli nekaj lepih košev. V obrambi so bili odločnejši, saj je bil izid drugega dela igre (23:22) v njihovo korist. Vsa požrtvovalnost «piavih», da bi v zadnjih treh minutah odvzeli gostom priborjeno prednost je bila zaman. Videmčani so igrali hladnokrvno, Dori pa je nadaljeval s svojimi meti iz velikih razdalj. Gostje so zasluženo zmagali. Sodnika sta zagrešila več ng- pak. Bila pa sta nepristranska. # * * Še dva izida PRVA DIVIZIJA Ferroviario — Bor 82:49 MLAJŠI MLADINCI Ricreatori — Polet 54:51 b. 1. BOKS VANCOUVER, 2. — Cassius Clay je premagal v Valcouvru po točkah 34-letnega Kanadčana jugoslovanskega porekla Georgea Čuvala. DRUGE VESTI NA ŠESTI STKANI Čeprav je Olimpija svojo zadnjo tekmo proti Libertasu zgubila, je moral v obrambo svojih vrat rocolski vratar cesto tako poseči ~~ , °dveč. Gnus se mu je lepil v dušo. h« 101140 pa je z velikim tekom jedel makarone, kot ga ki Prav nič skrbelo, kaj bo. Bil je eden izmed mnogih, kov , Zrasli v umazanih ulicah ob obali in imeli dosti vzro-llllad(JeZobzirno podirati stari svet, ki je krotovičil njihovo Vh ! rijihove družine. Vsakdo je bal po svoje prizadet. Vjkhpin je bilo za eaio samo četo, vendar so v mestu Nemcem in fašistom več preglavic, kot bi jo lahko **» n^Ua brigada. Njihova skrivališča so bili podzemski rovi *te(jj^Patne hišloe v predmestju, a tudi razkošne palače v «Nn mesta so Jim dajale zavetje. Antonio, kje bomo začeli aretirati?« je dejal Blisk. y,bolje bo, da se znebimo tistih, ki so nam najbolj ne ' Takih, ki so med okupacijo pobijali komuniste in ki Pravljajo vkup oborožene skupine. Kar po vrsti jih 80 vsi doma!« 9o se je zavedal, da bo vdiranje v stanovanja nevar- VLl0' Mnogo nevarnejše kot razoroževanje demorali-O v°jaštva... W "traku so krenili. Bobnenje topov in pokanje pehot-krCgvijia se je stopnjevalo. Nemci so se v vseh utrdbah N, p ^ranili in čakali na Angleže. Začel se je splošen na-**l pob^ubcah so kmalu ležala posamezna trupla. Nihče Jih ^ d? J® doživel to noč kot agonijo. Medtem ko so Grei-*bijar.,elavski bataljoni napadali In zavzemali določene po-b. ___ftiiarriio civino rvn * Svof6 *®r razoroževali Nemce in Guardio civico, je on S>d!0 skupino lovil po stanovanjih fašiste. Imel je dobre ^ daj.6> domačine, ki so poznali krajevne razmere in ptičke u v a opazovali. zvijačam in čeprav so bili v uniformah Guardie ki p er nemških uniformah, so naleteli na težave — ni pri-J streljanja. Imeli so nekaj mrtvih. Bliska je le za 0» v JT^ttmetrov zgrešil rafal nekega italijanskega polkovni-Sio ^mški službi, ki je bil pravočasno zaslutil prevaro. Na Je onesposobil in dotolkel Antonio z dobro mer jeklom. V mestu je pokalo vso noč. Bliskova skupina je s pomočijo domačih aktivistov že do polnoči polovila velik del najnevarnejših vojnih zločincev. Zvozili so jih na obalo in jih strpali v staro barkačo, kjer naj bd počakali dne, ko bodo o-svobojeni zapori. Že proti jutru pa so pritisnili proti njim Nemci, ki so se iz obalnih utrdb umikali v mesto. Zdaj so imeli sovražnika na dveh straneh. Pokalo je z vseh vogalov, iz hišnih in kletnih lin, in nenadoma je nastala nevarnost, da bodo Nemci osvobodili ujete. Nič več ni bilo časa, da bi jih premestili kam drugam... Bradat mornariški oficir od odreda je predlagal, da skrijejo v strojnico tempirano mino ter nato spuste ladjo brez posadke na morje, med nemške vojne ladje in čolne, ki so bruhali topovski ogenj na mestno obrobje od koder so skušale vdreti v mesto brigade. V preblisku rumeno zelene svetlobe, ki se je razlivala po gladini morja, je zaplula temna ladja s polomljenimi jambori v zaliv. V njenem razdrapanem trebuhu so godli stroji, med poki granat so se slišali kriki izpod palubja. «Naj gredo k hudiču!« je rekel Blisk, ki je videl v zadnjih mesecih dosti gorja. Morje je bilo kot razlita nafta. Ladja je orala naprej v zaliv in nenadoma so jo obkrožali hitri bojni nemški motorni čolni kot morski psi bolno ribo. Nekaj svetlečih se rafalov iz težkih strojnic je usekalo po pločevini. Preden so se Nemci zavedeli, za kaj gre, je bruhnila v nebo strahovita eksplozija. Blisk je videl, kako se je vzpel kljun in vzkipelo morje. Velikanski črn vrtinec je požrl odsluženo morsko škatlo s tovorom vred... Svet neznanega je neskončen, naše znanje je samo tre petajoč plamen v očesu teme. Prihodnost je vedno zastrta — iz preteklosti polzi skozi razpoko sedanjosti, ki je samo črta ločnica Večna igra z nenehnim menjavanjem vlog... Tok reke, v katere gladini nastajajo in ugašajo slike... Tok je dogajanje, ki vodi k cilju, je razmišljal Primož in predlagal Šar- ca z ramena na rame. Zdaj so se bližali tej mejni črti neznanega z rahlo tesnobo v srcu. Mračilo se je in kolona se je pomikala skozi redko borovje proti cesti. Le-ta se je kot bel trak nenadoma zalomila navzdol, na točki, kjer so upali, da bodo zagledali morje. Na pohodu so bali že ves popoldan. Cez Kras so šli v glavnem po stezah in skozi gozdove. Izogibali so se sovražnim kolonam in vsakemu spopadu. Zjutraj jih je našel posebni kurir korpusnega štaba. Komandant Tarzan je prebral kratko, šifrirano pismo: «V mraku se po možnosta brez boja vtihotapite v Trst. Napadite oilje v skladu z nalogo VE-3. Povežite se z majorjem Greifom. Deluje po načrtu in brezpogojno obdržite zasedene objekte. Podpolkovnik Borštnar.« Podobno nalogo sta dobila jurišni bataljon 30. divizije in brigada Vojske državne varnosti. V štabu so bili vznemirjeni. Kapetan Veljko in poročnik Boris sta sklicala bataljon in objasnila borcem njihovo zadnjo bojno nalogo. Govorila sta kratko, svečano in jasno, tako kot se spodobi pred jurišači, ki niso marali dolgih političnih govoranc in frazarjenja. Preden so odšli, so očistili orožje in se oskrbeli z muniedjo iz skrivališč, kar je kdo mogel nositi s seboj. Sicer pa so bili prepričani, da bodo dosti streliva tudi zaplenili. Tarzan jih je še enkrat opomnil, na kaj vse naj pazijo pri pouličnih bojih, ki jih enota ni bila vajena. Med potjo so se dvakrat izognili Nemcem. Samo streljaj nad cesto, ki je držala v Vipavo, pa so morali čakati celo uro: mimo njih se je valila brigada četnikov kot čreda kosmatih im smrdljivih živali. Mimo so morali gledati dolgo kolono vojakov, pomešano s civilisti, ženskami, otroki in starci, ki so jih pobrali kot talce po kraških vaseh. Štab se je zedinil, da ne bodo streljali nanje, zakaj bolje je, da četniki uidejo kamorkoli, ko da bi zavoljo njih na pragu svobode padel en sam naš človek. Vojko je hodil pred Primožem. Rad bi se bil kaj pogo- varjal z njim, toda Tarzan je zaukazal strogo tišino, čim bolj so se bližali Trstu, tem bolj je naraščala napetost. Z brzostrelkami v rokah so prečkali cesto. Pol enote je bilo že v grmovju na nasprotni strani, ko je presekalo ostro brnenje motorja. Izza ovinka je pridrvel motor s prikolico. Vozil ga je nemški podoficir s čelado, v prikolici pa je sedel višji oficir SS. Ne da bi kdo ukazal, so z obeh strani ceste užgali po njih z brzostrelkami. Oficirju je takoj omahnila glava. Voznik pa se je v hipu prilepil na balanco in kot puščica švignil mimo. Z blazno hitrostjo je prevozil ves ognjeni lok in jim živ izginil izpred oči. Morda so tako negotovo streljali zato, da ne bd spet prišlo do pomote. Pred dvema dnevoma so dobili vesti, da bo prišla od Trsta čez Kras avtokolona četnikov. V osebnem avtomobilu da se bo najbrž pripeljal štab. čakali so jih v požganem Komnu. Že proti jutru je v zasedo Zvonetove čete zapeljal osebni avto. Prerešetali so ga. Prepozno so ugotovili pomoto: na Kras se je peljal pomočnik šefa korpusnega obveščevalnega mitra kapetan Marjan s svojima obveščevalci. Šofer je bil ubit. Marjan pa je dobil v nogo enajst krogel. Tudi njegova spremljevalca sta bila nekajkrat preluknjana. Vsi iz sebe so nadaljevali pot. Prej so še obvezali ramo ranjenega komandirja Zvoneta. V splošnem pokanju ni nihče videl, kdo ga je ustrelil. Po nesreči ali hote? Bilo je vse mogoče. Skozi prosojni mrak se je zalesketalo morje, od katerega jih že stoletja odrivajo tujci! šli so naprej. Ognili so se hriba, poraslega z borovci. V bledo nebo so molele dolge črne cevi obalnih topov. Slišali so nemško govorico to škripanje peska pod koraki straž. Po skritih stezah so se spuščala navzdol po pobočju. Pod njimi so utripale luči predmestja: Barkovlje. Morje je bilo sedaj podobno raztopljenemu svincu. Kmalu so prišli do prvih hiš. Ta del je bil naseljen izključno s Slovenci. Dobili so nove vodnike. V mestu je pokalo to vrelo kot v kotiu. Med ogenj mitraljezov so sekale eksplozije... (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 ZU/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9la , 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Stran 6 3. maja 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PORT ŠPORT ŠPORT V NEDELJO V OKVIRU PROSLAV 1. MAJA Veliko število tekmovalcev v na uspelem POP v Steverjanu Gostje z druge strani meje in s Tržaškega «Partizansko kosilo» • Lep popoldanski spored ROMI Km 11111 Del udeležencev planinsko - orientacijskega pohoda v Steverjanu V okviru proslav 1. maja je bil v nedeljo v Steverjanu na Goriškem mladinski dan, v okviru katerega je bil POP, ki se je odvijal od jutranjih ur do zgodnjega popoldneva. Izredno lepo vreme, ianski uspeli pohod in prijaznost okolja, v katerem se odvijajo prvomajske proslave v Steverjanu je privabilo izredno veliko število ek:p in tekmovalcev. Za to mladinsko akcijo so se tekmovalci zbirali z zastavami, nekateri oblečeni tudi v kroje. Drugi so bili v športnih dresih, nekateri v taborniških krojih, z izletniškimi čevlji, dokolenkami itd. Na startu v Steverjanu se je javilo 36 ekip s skupno 153 tekmovalci. Tri ekipe so prišle tudi iz Solkana in Nove Gorice v duhu sodelovanja mladine z obeh strani meje. Ena ekipa pa je bila s Tržaškega, in sicer z Opčin. POP je preavideval reševanje 17 nalog s tehničnega, kulturnega in zgodovinskega področja. Predvideni čas, v katerem bi morali tekmovalci prehoditi označeno pot in rešiti vse naloge je znašal tri ure. Izkazalo se je, da je bilo časa dovolj, saj so le tri ekipe zamudile za nekaj minut. Naj na primer navedemo nekaj nalog, ki jih je bilo treba rešiti. Povedati je balo treba ime najstarejšega briškega vina, po drevesnih deblih je bilo treba zbirati črke imena slovenskega pisatelja in nato povedati letnici njegovega rojstva in smrti. Od starta do cilja pa je morala vsaka ekipa nositi s seboj sveže jajce in ga izročiti sodnikom, ki so pregledali ali ni slučajno počeno — kdor je kdaj tekmoval na POP ve, kaj pomeni nositi s^seboj tak predmet po grapah in skozi grmovje. Tudi za organizatorje je bil POP koristen. Marsičesa so se naučili, kar bodo upoštevali v bodočnosti. Nedvomno drži ugotovitev, da bodo lahko pripravili v bodoče težje naloge in več za POP značilne teh-Inike. Ekipe so bile razdeljene v dve tegoriji. V eni so tekmovale eki-sestavljene iz mladincev preko NA DEŽELNEM ATLETSKEM TEKMOVANJU V VIDMU Borovci nezadovoljni s svojimi rezultati Švab postavil osebni sezonski rekord na ovirah Na deželnem atletskem tekmovanju v Vidmu niso borovci izpolnili predvidevanj. V dveh tednih ki manjkata do prvega deseteroboja bodo morali atleti zato pridno trenirati, da bodo lahko ohranili sloves, ki ga uživajo. V teku na 110 m čez ovire je bil na končni lestvici Cesar tretji s časom 16”8, medtem ko je zmagovalec tekel 16” 1. Švab je zmagal v svoji seriji. Popravil je sezonski rekord za dve desetinki sekunde, z doseženim časom 17” pa ni zadovoljen. Upal je na boljši čas in na osebnj rekord. Ruzzierju zaradi poškodbe na nogi še ne gre najbolje in njegov slab rezultat 19”1 (osebni rekord je kar 17”5) je zato razumljiv. Na isti progi vendar z nižjimi ovirami je tekel tudi naraščajnik Kuret. Kot smo predvidevali je imel precej težav, namen njegovega nastopa pa je bil, da premaga strah pred ovirami. V teku na 100 metrov za naraščajnike je tekel novinec Hrovatin. Dosegel je čas 14”. Vojko Cesar in Fabij Ruzzier sta metala tudi kroglo rezultati pa r.iso bili zadovoljivi, predvsem za pr. ega. Nenavadno smolo je imel v teku na 800 metrov Oskar Grgič. Drugič v tern tednu je progo pretekel v točno istem času 2'14”1. Na 800 metrov je tekel tudi Švab, ki je zmaga! v svoji skupini pred zelo dobrim tekačem Zanchettom iz Vidma (osebni rekord 1'58”); žal pa je imel slednji odločno črn dan in Borov tekač je zgubil orientacijo. Ko je videl, da Zanchetta popušča je sam mislil, da je pre močno tačel Izbral je zato manj oster ritem, kljub temu pa je na koncu vseeno zmagal v svoji seriji. kot U prej v teku na 110 m čez ovire č»s pa je bil le poprečen. Pri taktično boljšem teku bi Švab iahko dosegel čas okoli J'4' . REZIJI .TATI BOROVCEV: 11* m ovi-e: J Ccaar 16"», 4. i- ab 17", (Ruz- rirr l|”1) Naraščajniki: 5. Kuret 20”5 Krogla: 5. Cesar 11,61 m, 11. Ruzzier 9,25 m 800 m: 4. Švab 2’7”3, (Grgič 2T4”1) 100 m naraščajniki: 6. Hrovatin 14” K. B. ODBOJKA ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Drevi domovke proti šesterki UGG v tekmi za osvojitev 1. mesta Drevi se bosta ob 20.45 spoprijeli med seboj vodeči ekipi lestvice A skupine ženskega promocijskega prvenstva, šesterki Doma in UGG. Tekma je zelo važna saj sta edini ekipi, kj sta ostali v borbi za prvo mesto. Domovke prihajajo na to srečanje po zmagi nad Mladostjo s 3:0 in so še neporažene. UGG pa je že premagala v povratnem delu Agi C ter Corridoni C. Do sedaj je UGG klonila samo v srečanju z Domom v prvem delu prvenstva. Današnja tekma je torej zelo važna za nadaljnji del prvenstva in za osvojitev prvega mesta. Domovke se tega zavedajo in gotovi smo, da bodo dale vse sebe in nam resnično prikazale to kar zmorejo. Trener domovk, Strgar, je za to tekmo sklical vse igralke, ki se bodo morale zbrati pred telovadnico UGG ob 20.15, (Trg Cesare Battisti). DC štirinajstih let, v drugi pa mlajši, pipnirji do 14 leta starosti. Rezultati so razvidni iz lestvice. REZULTATI MLADINCEV 1. Danica A. 2. Briški grič B 3. Zmaj 4. Briški grič C 5. Briški! grič I 6. Briški grič A 7. Osnovna šola Solkan 8. Zeleni hrast 9. Briški grič L 10. Tabor Opčine 11. Jezero - Mladost D 12. Krasiš k 13. Kras C 14. Gimnazija Nova Gorica 15. Danica B 16. Kras A 17. Dom B 18. Jezero - Mladost A 19. Jezero - Mladost C 20. O. Župančič C 21. Dom A 22. Danica C 23. Elektr. šola Nova Gorica 24. Jezero - Mladost B 10 + 4— 6— 7— 14— 16— 17— 20-23— 28— 29-33— 36— 37— 39-43- 48— 49-54— 56-56-63— 87- 146— REZULTATI PIONIRJEV !) + 6— 32-37-38 52-54-58-63-69— 75— 82— Izidi nedeljskih tekem naših še s terk i 1. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Pordenonese 3:2 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Corridoni 0:3 2. ŽENSKA DIVIZIJA FARIT - Breg B 0:3 Breg A - UGSS B 3:1 1. Juventina 2. RMV C 3. Podgora ANPI B 4. RMV B 5. Podgora ANPI C 6. SPD Gorica A 7. RMV A 8. SPD Gorica B 9. O. Župančič A 10. Podgora ANPI A 11. O. Župančič B 12. Briški grič K Številni pokali so bili takole porazdeljeni. V nižji kategoriji je pr va ekipa dobila pokal SKGZ, dniga pokal Kmečke banke iz Gorice, tretja pa pokal Občine Števerjam. Pri mladincih je pokal gostišča Oddih iz Solkana dobilo društvo Briški grič za najboljše ekipne rezultate. Tudi pokal tvrdke Vi.Vi.Ex. je šel društvu Briški grič za največje število ekip, ki so se javile na startu. Pokal SPZ je šel društvu Danica z Vrha za prvo mesto, plaketa Kmečke zveze je bila dodeljena ekipri Zmaj (zamejski študentje v Ljubljani) za tretje mesto, pokal tvrdke Komjanc je dobila ekipa osemletke iz Solkana za sedmo mesto, pokal Primorskega dnevnika je za 8. mesto dobila ekipa Zeleni hrast, hranilno knjižico z 10.000 lirami je dobila najbolje uvrščena ekipa, sestavljena ie samih deklet, in sicer ekipa športnega društva Dom B. Ekipe Briškega griča niso za zasedena mesta dobile po kalov, ker so dobile že zgoraj o-menjene. Na koncu pohoda je bilo skupno kosilo iz »partizanske kuhinje* za vse tekmovalce, za sodnike, za prireditelje in po želji- tudi za ostale goste, ki so se začeli zbirati na števerjanskem Dvoru, da bi prisostvovali popoldanskemu delu pro grama. Nastopili so kotalkarji, judoisti iz Nove Gorice, na odru pa skupina otrok iz Štandreža z recitacijami in petjem. Za rekreacijo so se tudi starejši gostje in bivši mladinci pomerili v vlečenju vrvi. Navdušenje za to panogo je bilo tolikšno, da na preko 20 m dolgi vrvi ni bilo prostora za vse. Zmagala pa je ženska vrsta, ki je svo je nasprotnike močnejšega spola ootegmla preko postavljenega znaka. R. A. MLADINSKI NOGOMET MLADINCI CGS — Primorje 1:2 NARAŠČAJNIKI Breg — Esperia 2:1 Vesna — Inter SS 3:0 Union — Giarizzole B 0:0 , S. Giovanni — Primorje 3:0 ZAČETNIKI Breg — Ponziana 0:2 TRŽAŠKI DNEVNIK OB PRISOTNOSTI ZUPANA SPACCINIJA Danes zjutraj odprtje upepeljevalnika smeti Obenem bodo odprli podzemski prehod za pešce v Ul. Flavia Danes zjutraj ob 11. uri bo tržaški župan ing. Marcello Spac-eini končno odprl upepeljevalnik smeti na Pantalejmunu. Nekaj let ga bo upravljala družba, ki ga je sezidala, nakar bo prešel pod občinsko upravo. Upepeljevalnik je eden najmodernejših v Italiji. Tako se bo končno nehala sramota, ki jo predstavlja smetišče v Trebčah, kjer so ga že začeli pokrivati. Deratizacija, se pravi odstranitev podganjih gnezd, katerih je bilo na smetišču v Trebčah vse polno, poteka zelo dobro. Odbornik za zdravstvo in higieno pri tržaški občinski upravi dr. Blasi-na nam je izjavil, da so s temi deli že skoraj končali in da ni slišati pritožb od prebivalcev sosednjih vasi. Obstajala je namreč nevarnost, da bi se podgane, ko ne bi našle več hrane na treben-skem smetišču, razpasle po hlevih. Na srečo kaže, da je deratizacija preprečila to nevarnost. Danes bodo tudi odprli podzemski prehod za pešce v Ul. Flavia. Krajša slovesnost bo ob 10.15. Nagraditev pokrajinskih uslužbencev za 25 let službe Na sedežu pokrajinske uprave so ob navzočnosti predsednika pokrajine dr. Michele.ja Zanettija, nekaterih odbornikov in svetovalcev, podelili zlata odličja in diplome tistim uslužbencem pokrajinske u-prave. ki so dopomili 25 let službe. V svojem kratkem nagovoru je dr. Zanetti poudaril pomen 1. maja kot mednarodnega praznika delavcev ter omenil borbe delavskega razreda za dosego njihovih pravic. Zavozil je v drevo Armando Pittao iz Križa 3 je v nedeljo vozil svoj avto fiat 124 po Miramarskem drevoredu proti' o-balni cesti. Ko je privozil do hišne številke 267/1 je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal v drevo na levi strani ceste. Zaradi močnih udarcev v glavo in v prsni koš, so ga zadržali v bolnišnici s prognozo c-krevanja v 20 do 30 dni. Imela je močan udarec v glavo z veliko podplutbo na levem očesu, udarce po kolenih in je bila skoraj ves čas v nezavesti. Okrevala bo, če ne bodo nastopili zapletljaji, v 25 dneh. Nekaj časa prej je deklica hodila po cesti med Zgonikom in Velikim Repnom, ko jo je povozil NSU prinz z registracijo TS 141396, ki ga je upravljal 61-letni Marcello Coretti iz Ul. Benussi 7. Huda prometna nesreča V soboto pozno ponoči se je v Ul. Locchi pripetila hujša prometna nesreča, v kateri sta bila ranjena 40-letni Alfredo Del Santp iz Ul. Concordia 4 in 41-letni Giaco-mo Iacopino iz Ul. Slataper 6. Moža sta hotela prečkati cesto in pravkar stopila s pločnika, ko je mimo privozil 21-letni Franco Ca-niglia iz Trevisa, ki je vozil avto znamke VW-porsche. Skušal je zavreti, kar pa mu ni uspelo, tako da je oba povozil. V bolnišnici, kamor so ju pripeljali, so ugotovili Del Santu zlom leve noge ter več odrgnin po obrazu, Iacopinu pa udarec v levo koleno. Oba so sprejeli v ortopedski oddelek glavne bolnišnice. Prognoza okrevanja je za Del Santa 60 dni, za Iacopina pa 15 dni. Objavljana sprememba regulacijskega načrta n bazoviško področje V zadnji številki uradnega lista dežele Furlanije - Julijske krajine je med drugimi zakoni objavljen tudi odlok predsednika deželnega odbora Berzantija. po katerem je odobrena spremembra splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. Sprememba zadeva neposredno okolico Bazovice in so io vnesli zato, da bi omogočili razvoj bazoviškega središča astronomske opazovalnice tržaške univerze. Na planoti v bližini vasi je namreč nastanjena velika centrala za radijsko opazovanje zvezd. Dva druga odloka, ki sta objavljena v tej šteyilki uradnega lista, sta urbanističnega značaja in sicer odobritev splošnega regulacijskega načrta za dolinsko občino in nekaj sprememb za gradnje v občini Va-jont. Padca priletnih ženic Bianca Harabaglia vd. Gutierrez-Pegna iz Ul. Genova 13 je v ponedeljek padla iz naslanjača in si pri tem zlomila stegnenico. 85-letno Ha-rabaglievo so sprejeli v glavno bolnišnico, kjer bo, če ne bodo nastopili zapletljaji, okrevala v treh mesecih. Njeno vrstnico Ines Gasdovich por. Runti s Trg S. Giovanni 6 je doletela podobna nesreča, ko je skušala pomagati možu, ki ga je zajela nenadna slabost. Prognoza je tudi zanjo 90 dni. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiriiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiii NOV URNIK TRGOVIN Nesreča mlade dijakinje V splošno bolnišnico so v ponedeljek, 1. maja sprejeli 13-letno dijakinjo Lui-so Elleri iz Ul. Commerciale 158/1. Na podlagi deželnega zakona štev. 558 iz dne 28. 7. 1971 in po dogovoru s sindikalnimi predstavniki je tržaški župan pripravil nov obvezen umik za vse trgovine, ki bo stopil v veljavo 28. maja 1972. 1. TRGOVINE Z ŽIVILI (vštevši prodajalne vina, prodajalne sadja in zelenjave) drogerije in prodajalne premoga ter lesa. Zimski urnik: od 8.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.00; poletni urnik: od 8.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. 2. MLEKARNE zimski umik: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.00; poletni urnik: od 7.30 do 13.00 in od 17.30 do 19.30. 3. PEKARNE zimski umik: od 7.30 do 13.00 in od 17.00 do 19.00; poletni umik: od 7.30 do 13.00 in od 17.30 do 19.30. Pekarne, ki prodajajo tudi slaščice, lahko v nedeljah zjutraj prodajajo slaščice od 9.00 do 13.00. 4. TRGOVINE BARV, LAKOV in 0-RODJA ZA PLESKARJE zimski umik: od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.30; poletni umik: od 8.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. 5. CVETLIČARNE zimski umik: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00; poletni umik: od 8.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. ' Cvetličarne v bližini pokopališč bodo v nedeljah in praznikih od 1. do 5. novembra imele isti umik kot pokopališča, v ostalih praznikih pa bodo lahko odprte od 8.00 do 13.00. Vse omenjene trgovine lahko v sobotah in dan pred praznikom podaljšajo za pol ure urnik zapiranja. Umik ribarnic in mesnic ostane nespremenjen. Župan je tudi določil dan obveznega tedenskega počitka in sicer v sredo popoldne za vse trgovine, ki smo jih našteli pod številkami 1 2, 3, 4 in 5, trgovine z železnino, avtomobili in nadomestnimi deli za avtomobile ter trgovine z gradbenim materialom v soboto popoldne, vse druge trgovine pa bodo zaprte v ponedeljek zjutraj. Trgovine bodo nadalje zaprte ob nedeljah in ob naslednjih praznikih: 1. januar, 6. januar, 19. marec, velikonočni ponedeljek, 25. april, vnebohod, 1. maj, 2. junij, rešnje telo, 29. junij, 15. avgust, 3. november, 4. november, 8. december, 25. december in 26. december. Poletni umik bo stopil v veljavo z začetkom poletne ure. SREDA, 3. MAJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce: 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.50 Slovaški komprni ork.; 19.10 Higiena in zdravje: 19.20 Zbori; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.15 Francoski pevci: 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran; 15.10 »B locandiere»; 16.20 Ljudje in stvari. KOPER koncert; 20 15 Južnoameriška kultura; 21.30 Šanson in Dalila. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Sopranistka F. G1' rones; 11.00 Medigra ; 12.30 ”1®" šče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17-09; 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matine' ja; 9.05 Nenavadni pogovori • 9.25 6.30 7.00, 10.00, 12.30 14.00, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Gledališki utrinek; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Mateči-čeva glasba; 18.15 Ansambli; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Prenos RL. Z orkestrom Raphaele; 9.40 J1 glasbenih šol; 10.20 Pri vas d®-ma; 12.10 Rossini: «Seviljski bn-vec»; 12.30 Kmetijski nasvete 12.40 «Od vasi do vasi*; Zabavna glasba; 14.10 Izselj*' ski zbori pojo; 14.30 Naši P°s)u' šalci čestitajo in pozdravljaj®' 15.40 Haydin: Koncert za in orkester; 16.00 «Vrtiljak’- 16.40 Z orkestrom Baxter; l"-w Jezikovni pogovori; 17.25 Na» glasbena galerija; 18.30 Naš raž' govor; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jugoslovanski pevci žaba®' ne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutra- nja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Glasbena oddaja; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Plošče; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna; 22.15 Plošče; 23.15 Popevke. 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturi« oddaja; 13.00 čas za ribolov; 13-0 Dnevnik; 14.00 Oddaja o pedal?®-giki; 15.00 TV v šoli: Tečaj & gleščine; 16.00 Srednja šola: Višja srednja šola; 17.00 TV najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dn®®-nik; 17.45 TV za otroke - TV «Aero-cicletta»; 18.45 Primerjav* mnenj; 19.15 Kulturna oddaja-Jazz v Evropi; 19.45 šport in kr®-nike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Voljna tribuna: tajnik PSI Mancini • 22.00 Celovečerni film: «Monsieur B®8®" caire»; 22.30 Dnevnik. II. PROGRAM 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30. 24.00 Poročila: 7.40 Pojejo MiUy in I Camaleonti: 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Spored s P. Vil-laggiom; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jaz in 21.30 Mislimo z možgani; 22 Šport in kronike. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli: Promet 3® materinščina, fevdalizem, l®®e J-f smi Jugoslavije, predelana geometrija, prvi hrvatski P!sat - Mii- spomeniki: 17.50 Don Kihot: sev ski film: 18.15 Obzornik: III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Mozartove skladbe; 11.30 Beethovnove skladbe; 12.20 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Avtorjev portret; 15.30 Sopranistka L. T. Reyes; 15.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi Jazz na ekranu: Kvartet Bosjf Petroviča; 19.05 Na sedmi steP' 19.25 Naš ekran; 20.00 TV d«? nik; 20.30 Košarka Jugoslavija SZ; 22.00 Igralci: Lojze Roz^' 23.00 Poročila. _ KOPRSKA BARVNA TV^ 20.00 Otroški kotiček; Poročila; 20.30 Prenos koša% ske tekme Jugoslavija—Sovj®***^ zveza. BANCA NAZIONALE DEL LAVORO Premoženjski skladi banke in oddelkov za posebne kredite lir 206.427.897.743 BILANCA 31. DECEMBRA 1971 AKTIVA Banke Oddelki za posebne kredite Skupno Blagajna 115.945.630.937 ___ 115.945.630.937 Skladi pri emisijskem zavodu Razpoložljivi skladi pri bankah in 740.310.438,567 — 740.310.438.567 dopisnikih 101.326.349.467 — 101.326.349.467 Navadne državne obveznice 454.975.000.000 — 454.975.000.000 Druge državne vrednotnice 109.571.552.794 2.431.151.547 112.002.704.341 Obveznice 551.783.516.011 18.268.138.850 570.051.654.861 Delnice 5.992.439.984 — 5.992.439.984 Udeležbe Tekoči računi s strankami, dopis- 25.982.981.909 2.505.000.000 28.487.981.909 niki, listnice, predujmi in prenosi Posojila s šestmesečno in letno zapadlostjo (dozorela in nedozorela) 4.844.757.306.914 110.258.408.121 1.349.743.005.214 6.304.758.720.249 ' T/r med banko in oddelki 36.802.916.842 34.747.931.478 71.550.848.320 Efekti prejeti za inkaso Dolžniki za kavcije, dana jamstva, sprejem in odprtje potrjenih akre- 137.298.525.709 137.298.525.709 ditivov 650.296.581.389 3.117.985.897 653.414.567.286 Razne postavke 74.435.752.750 26.144.096.074 100.579.848.824 Neplačane udeležbe pri glavnici Nevnovčeni deleži glavnega sklada 20.159.114.000 — 20.159.114.000 za jamstva — 441.573.521 441.573.521 Nepremičnine, pohištvo in oprema 1 1.041.567.049 1.041.567.050 SKUPNO lir 7.869.638.107.274 1.548.698.857.751 9.418.336.965.025 Vrednosti v varnost 2.862.407.077.851 17.346.767.255 2.879.753.845.106 Računi tretjih v jamstvo — 3.269.379.926 3.269.379.926 Posojila iz rezerv Sklad za odpravnine z jamstvom 9.256.708.836 9.256.708.836 bančnih vrednostnih papirjev 69.845.626.100 — 69.845.626.100 SKUPNO lir 10.801.890.811.225 1.578.571.713.768 12.380.462.524.993 PASIVA Glavnica in dotacijski skladi Rezerve in dotacijski skladi SKUPNI PREMOŽENJSKI SKLADI lir Sklad za odpravnine nameščencem Hranilne vloge, tekoči računi s strankami, dopisniki, krožni čeki Obveznice v obtoku, skladi in posebni računi Izžrebane obveznice in dozorele obresti na obveznice T/r med banko in oddelki Eskontirani efekti poverjenikov Menice v inkaso Kavcije, jamstva, sprejem in odprtje potrjenih akreditivov Razne postavke Eskonti aktive čisti dobiček SKUPNO lir Vrednosti sprejete v varnost Računi tretjih v jamstvo Investicija rezerv kot posojila Bančni vrednostni papirji v jamstvo za sklad za odpravnine nameščencem SKUPNO lir Banke Oddelki za posebne kredite 60.000.000.000 32.650.000.000 92.650.000.000 75.000.000.000 6.458.496.031.436 32.809.418.657 55.386.506.442 227.036.558.134 650.296.581.389 246.321.751.880 26.115.144.436 5.526.114.900 7.869.638.107.274 2.862.407.077.851 69.845.626.100 10.801.890.811.225 40.225.000.000 67.807.755.527 108.032.755.527 20.634.607.316 1.279.751.540.473 7.574.505.111 38.741.429.663 9.986.901.982 3.117.985.897 60.740.274.483 14.728.026.126 5.390.831.173 1.548.698.857.751 17.346.767.255 3.269.379.926 9.256.708.836 1.578.571.713.768 Skup®8 100.225.-^ i.755-54 200.682. 755-S27 75.000.000-000 7.758.882.17°'^ 7.574.5°°'$ ssfr SKSgS 9.418.336.9°*$ 9.256.^ 12.380.462.52' Pod predsedstvom viteza dela poslanca prof. Antigona Donatija se je 27. aprila 1972 sestal upravni svet zavoda »Banca Nazionale del Lavoro*. da bi pregledal bilanco za leto 1971. Po poročilu, ki ga je podal generalni direktor prof. Ferrari, je svet odobril bilanco soglasno. Poročilo je zajemalo najprej bežen pregled delovanja v letu 1971, v katerem je kreditni sistem v Italiji kljub ekonomski recesiji za beležil 16 odstotni povišek bančnih in drugih posojil strankam, po postopoma znižani obrestni meri, nato se je ustavilo ob uspehih Banke in sedmih oddelkov za posebne kredite; bančno «zbiranje» je porastlo na 6.458,5 milijard ( + 17,5 odstotkov), celotna grupa BNL pa na 7.758,9 ( + 16,7 odstotkov) ; bančni »krediti* so se povzpeli na 4.844,8 milijard ( 15 odstotkov) in z investicijami oddelkov dosegli 6.304,8 milijard (-r 14 odstotkov); «gospodarski račun*, ki je u-trpel znaten povišek pologov za kritje domnevnih davčnih stro škov, ki so povezani s poslova njem, in precejšnji porast stro škov za osebje, ki jih je povzro čila uveljavitev v celoti delav ske pogodbe v podjetju, je ven darle omogočil: a) amortizaci jo stroškov, ki so nastali med letom za nakup pohištva za u-rade ter za nakup premičnin, objektov in razne opreme; b) amortizacijo poslovnih izgub, ki so se pojavile v omenjeni poslovni dobi; c) ustanovitev primernih rezervnih sredstev za amortizacijski sklad udeležb in za sklad rizikov; d) dodelitev prvega deleža obveznosti posebnemu skladu (celotne vsote ni bilo mogoče določiti), ki ga predvidevata zakona št. 336 in 842 v korist uslužbencem — bivšim borcem. Od čistega do bička, ki je znašal 5.526,1 mili jonov ( + 124 milijonov, odnosno 2,3 odstotka), je bilo namenje- nih 2.000 milijonov »rezervi*; 3 tisoč 304,7 milijonov soudeležencem v višini 8,50 odst. na posamezne vplačane kvote; 221,4 milijonov v korist zavodov in ustanov javne koristi, socialnega skrbstva in splošnega interesa v smislu člena 43, točka a statuta. če dodamo čistemu dobičku Banke tudi dobiček oddelkov, doseže čisti dobiček grupe BNL vsoto 10.916,9 milijonov (+6,2 odstotka glede na leto 1970). Poročilo poudarja čedalje večjo udeležbo Banke pri pobudah mednarodnega značaja in omenja med drugim odprtje v Tokiu urada banke Lavoro Nippon Consulting Ltd., onA, ki bo nudil strokovno P0’7’^! nasvete operaterjem, za nim za Japonsko in Korejo. * / nostjo, ki jo bo nudilo vis®• f cializirano in dobro upeU8^ ponsko osebje. V okviru notranjih pobud J poročilu omenja zadovolji jF tek delovanja družbe Soči®1? VIZIO ITALIA, ki je spe®1^/ na kot posvetovalnica j® zastopstvo na račun tretjih- J Poročilo se zakjučuje »jjd' nim pozdravom in toplo osebju vseh kategorij i® ki je inteligentno in vneto „ valo k uspešnemu pošlo®8™ voda. S >1 (tl (s U ki 'o 'ti ^ ** => sz z er