ST 1937 SI NA w Čampo 1653) ()!*?D uri ranša zn RNAL! haventura Jegliča lj |jbljanskega. Najvcčjega borcÄaÄl^liOfip-rivjiosteno.st slovenskega naroda! Vse svoje življenje je zrtvffVW s'ffij e rnp^J j n d st v u, zato pridite vsi na ta dan, da se mu izkažemogivaležni! N Vlt>A ESP^ITUAL Cascroa 2780 Buenos Aires DUHOVNO ŽIVLJENJE izhaja mesečno Naročnina letno 2 pesa. Urednik: Hladnik. Janez, Caseros 2780, Bs. Aires. U. T. 61-4221 (Hladnik Janezi stanuje na ul. Caseros 2780 kot kaplan župnije sv. Antona (Parque Patricios). Kliče se lahko telefonsko vsak dan (razen nedelje) med pol 9 in 9. uro predpoldne, med 12. in 2. uro in po 8h zvečer (v četrtek in petek ne, kor t» dan ga ni doma.) Prilika za slov. spoved pri sv. Antonu vsako nedeljo dopoldne do 9. ure. Nekateri med naročniki so zelo malobrižni. Niti nobenega glasu, ne daje od sebe. ko bi po vsej pravici vsaj nekaj hvaležnosti pričakovali, če pošiljamo list brez tirjatve. Poskrbeli bomo, da se bo napravil v seznamu naročnikov red. Prosimo pa, da. pokažete nekaj dobre volje in sporočite svoje naslove. Priložite tudi odgovarjajočo naročnino. Tisti, ki dobivate Duhovno življenje že od preje, pa niste nič še plačali, pošljite pet pesov. Naročniki od lani, in letos tri pese; za leto 1937 dva pesa. Od sedaj do konca leta pa en peso. Prosimo, da pokaažete pravo razumevanje za dobro stvar in ne recite, da zahtevamo preveč, ker vsak ve, da moremo list. vzdržati le s skrajnimi žrtvami In z brezplačnim dolom vseh, ki sodelujejo. Zato mora. nositi urednik tako ponošen talar! Upamo, da boste razumeli, kaj je dolžnost vseh. poštcnili Slovencev! če se bo oglasil g. Andrej Lah, ga sprejmite kot pooblaščenca uprave. Izročite mu tudi naročnino! Todaj ne čakajte nanj, kar danes takoj sporočite, če in na kateri naslov list prihaja in priložite naročnino. Vsi, ki dobite od kod kako zanimivo pisinn, prosimo, da ga daste na razpolag'o našemu uredništvu, za objavo v listu v vednost sorojakov. Sporočajte tudi vse zanimivosti. Uprava je sedaj na Paternalu v slovenski šoli, Paz Solddn 4924. — .4932). Ali vplačajte osebno ob. priliki službe božje. Naročnino pošljite na naslov: Hladnik Janez, Caseros 2780. Capital. Naročnina se lahko poravna tudi pri sestrah, ki vodijo šolo. Podprite list, da bo mogočo začeti tudi s posebno otroško prilogo, ki bo namestilo onim otrokom, ki ne morejo priti na Paternsl v šolo. Na naslov uredništva: Caseros 2780, sporočite, če je kaka novica za objavo. Prispevajte tudi z dopisi, da bo tako list postal čim vernejša slika slovenskega dela in, življenja v tej deželi. Upravo našega lista sta več mesecev z veliko požrtvovalnostjo vodila Franc Gomilšček m Budi Sltalin. Radi premenjeno službo in stanovanja v nadalje ne moreta več vršiti tega posla. Naj jima bo izrečena zahvala za skrb in trud, ki sta ga posvetila listu. Nadškof Jeglič v Grobljah. Poleg njega nadškof belgr. dr. Ujčič in minister dr. Krek. Umrl je nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, v 87. letu starosti. dne 10. julija 1937. Ljubljanski škofijski sedež je zasedel 22. maja 1. 1898. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil 17. maja 1930. 32 let je vodil ljubljansko škofijo in je bil svetla luč ne le svojim vernikom, temveč vsem Slovencem sploh. Bil je mož silnih dejanj in svetniških žrtev in angeljskih čednosti, zato je pa tudi njegovo delo bilo blagoslovljeno z vsemi uspehi. Bil je on, ki Je narod vzgajal nadaljujoč veliko delo, ki ga je začel Slomšek in' je Slovence vzgojil za teške čase, v katerih danes trpi ves svet. 12. jolija se je vršil njegov pogreb, ki je bil pač najboljši dokaz ljubezni, s katero ga, je narod vzljubil. Saj se je vdeležilo pogreba čez 50.000 Slovencev. Spominu rajnega se bomo oddolžili z mašo dne 15. avgusta na Paternalu, Av. del Čampo, ob lOhv Izseljenci, domovina vas klice! Srca in misli nad pol milijona naših dragih rojakov, raztresenih po širnem svetu, hite v domovino, ko so zvedeli, da obhaja letos 22. avgusta Rafaelova družba lOletnico obstoja. Vsi tisti rojaki, ki poznajo nesebično in velikopotezno delo naše družbe, ki je vedno in povsod pomagala in se borila za pravice naših izseljencev, se je oklepajo kot otroci svoje matere in so ji za ves trud tudi hvaležni. M nogi so se odločili, da pobite na to proslavo. Obhajanje lUletnice kake ustanove se nt pomeni mnogo, zlasti še v sedanjemu času, ko smo tega že navajeni. Toda deset let trdega dela, ki ga ima letos za seboj “Rafaelova družba”, ki skrbi v imenu vsega slovenskega naroda za nad pol milijona slovenske krvi. da nam ne utone versko, moralno in narodno v valovih tujine, to je veliko t) tem delu bi lahko napisali debele knjige. Več kot tv besede povedo veliki kupi aktov, dopisov, prošenj itd., ki jih skrbno hrani Rafaelova družba in ki bodo še poznim rodovom živ dokaz- da je imela in ima družba dobro srce za naše izseljence. Kako cenijo naše oblasti del,, Rafaelove družbe, je najlepši dokaz to, da je pokroviteljstvo nad proslavo prevzel minister dr. Anton Korošec, ki je vedno pokazal veliko razumevanje za naše izseljence. Prav tako pa tudi sedanji ban dr. Barko Natlačen, ki visoki ceni ves trud in žrtve Rafaelove družbe, ki jih ima pri skriti za naše rojake v tujini. I'roslavc se udeleže tudi vsi trije slovenski škofje in mnogi drugi odličniki. Po proslavi ki vrši 22. avgusta na Brezjah in v Ljubljani, lio pa 23. avgusta II. slovenski izseljenski kongres v slavnostni dvorani hanske uprave \ Ljubljani. Dragi izseljenci! Že zdaj vas prosimo, da se za ta kongres dobro pripravite. Prosimo vas, da pošljete kmalu vse predloge-prošnje, pritožbe, ki so vam na srcu. Rafaelovi družbi v Ljubljano, da jih lio predložila kongresu. Temu pozivu naj se odzovejo vsi naši izseljenci po vseh delih sveta! Vse naj bo pisano samo na eno stran pole, razločno, opremljeno s podpisi in društvenimi pečati. Prosimo vas, da nam poročate o vaših razmerah in željah, ki jih imate, da se h. začela za vas domovina hol j zanimati in vam tudi pomagati. ■V Majniška Deklaracija (Ob 20letnici ) Ni bilo bolj razburljivih let, kakor so bila leta 1917 doi 1918. Za vso Evropo. Začeli so risati nove meje. Ni čuda, da je tudi v slovenskem narodu zavrelo. Samo začeti je bilo težko. Stoletni okvir1 Avstroogrske se je že tako utrdil, da skoro ni bilo mogoče misliti, da bi mogel kdaj razpasti. takrat je veliki, gospodarsko precej popolni avstroogrski monarhiji vladal cesar Karel I.. ministrski predsednik in predsednik vlade pa je bil grof Clam Martinic. Vse vodstvo te velike države je bilo nemška,, čeprav je imela1 država 65 o|o slovanskega in .15 o jo nemškega prebivalstva. Ta slovanska večina je v slutnji, da bodo v kratkem prišle velike izpremembe v četrtem letu vojne začela resneje misliti sama nase, da bi s propadom monarhije, ki se je bližal z vso verjetnostjo, ne propadla tudi ona. ampak da bi se rešila, vsak del pod sebi najbolj primerno streho. Parlamentarni zastopniki Slovanov so Clam Martinicovi vladi nasprotovali z vso ognjevitostjo in otem tudi pisrili na dolgo in široko. Časopisi so Clam Martinica, grofa in ministrskega predsednika, imenovali “prehodnega ministra’’, “političnega invalida”, fevdalnega grofa” itd. V parlamentu so dan na dan odmevale interpelacije zoper zaplembo živil. ki. jih' je potrebovala vojska, zoper surovo ravnanje vojaških predstojnikov nad podrejenimi. zoper zapostavljanje Slovencev pri hrani, zoper premajhne podpore beguncem in družinam vojakov in druge' takratne nadloge. Ko je po majniški deklaraciji že ves svet vedel, da se bo morala Avstrija temeljito preurediti, ako bo imela še čas, so tudi ti nacionalisti začeli misliti na izpremembe, ki jih bo treba izvesti “trezno mislečim Jugoslovanom” na ljubo, toda vse njihovo popuščanje je bilo ovržemo z raznimi “aber”, “jedoch”. Po takih dostavkih so povedali, kaj vse mora ostati pri starem, kateri temelji države so nedotakljivi in kdor je njihove predloge pogledal od bliže, je moral videti, da s(> pripravljeni "dati” samo prazno tolažbo, za prvo silo, da se najhujši odpor proti dotedanji ureditvi nekoliko poleže. Vse- drugo so bili pripravljeni “dati” Slovanom, razen prav tistega, kar so Slovani sami želeli. Slejko-prej je njim ostal ideal nemštvo, katero so negovali in vsiljevali na vseh straneh. JUGOSLOVANSKA MISEL V tretjem letu vojne je bil položaj že skrajno resen. Ka em strani trma Nemcev, ki \ svojem nacionalizmu niso in niso maral1 dati Slovanom, ,zlasti Slovencem, ki so jim motili korak proti Jadranu, nobenih pravic, na drnci strani vedno bolj razpadajoča državna organizacija, ki se je drobila znotraj in na mejah, vse to je zavedne Slovence napolnjevalo z veliko skrbjo. Kaj bo, če pridejo kaki dogodki, pa bi jih našli razkropljene? Katera stranka bo mogla skrbeti za nje. če bo vsaka vlekla na svojo stran? Obetala sc je nova parlamentarna doba, v kateri bi morali vsi Slovenci postaviti samo eno besedo: zedinjenje in svoboda. Toda kdo bo te razkropljene skupine združil? Katera misel bi mogla biti vsem skupna? Združil jih je jugoslovanski klub, skupna misel pa je bila: zedinjenje vseh v monarhiji bivajočih Jugoslovanov. Izvršilni odbor SLS je že 21. novembra 1916 izrazil misel, kako nujno je, da se vse slovenske stranke združijo. “Narodno združenje organiziran skupen nastop v narodnih stvareh-" to je bila najbolj pereča potreba, kateri je bilo treba zadostiti še pred vstopom v pari amen. Nič bolje se ni godilo drugim Jugoslovanom, zlasti I L/vatom v avstrijski polovici monarhije, tudi ti sy bridko čutili potrebo po močnem, skupnem nastopu. D<« konca leta 1916 so razmere žc tako dozorele, da ni bil “zagotovljen le skupen nastop vseh slovenskih poslancev, ampak da so tudi vsi avstrijski Hrvatje obljubili vstopiti v skupni klub avstrijskih Jugoslovanov. Še preden pa je bila prebrana majniška deklaracija na najbolj pristojnem mestu, pred vlado in vsemi avstrijskimi poslanci, so po Avstriji že strašile vesti o delu emigracije, ki je zunaj območja državnih nravdnikov lahko odkrito delovala proti Avstro-ogrski kot slovanskega okvira. “Coricre della Sera’’ z dne 8. januarja 1917 je poročala, da je imel Tomaž. Masaryk v Londonu neko predavanje o Avstriji, v katerem je tudi dejal, da “Čehi zahtevajo neodvisnost, Jugoslovani pa se hočejo združiti v \ c-1 iki Srbiji". Po triletnem parlamentarnem premirju je bil za dan HO. maja 191.7 zopet sklican parlainent. Slovenski in hrvatski poslanci (Istra .in Dalmacija) so sc že pred tem zasedanjem združili v Jugoslovanski klub. Za, načelnika je bil izvoljen dotedanji načelnik H r v a t s k o - s I o v c n s k c g a klubu, dr. Korošec. miß", ' * SK * ", ® eL " iS m*iä ■ ••"•iVsW Deklaracija De kla ra ci jo fugoslov. kluba c podal doktor a. ' '' K< rošee. 'Ukrajinec po slariec Pctru- SSi# iv zal> tcval- naJ se -• ' stvari državna enota ukrajinskih ozemelj v okviru skupne državne organu zacije. S Poljak Stapln ski je izjavil: ‘‘Poljaki za vzemajo stališče, da se morajo združiti vsa ozemlja, v katerih bivajo Poljaki”. “Podpisani poslanci, ki So združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo temeljem narodnega načela in hrvat skega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-iorenške monarhije, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničitev te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoie sile. S tem pridržkom se bod0 podpisani udeleževali del parlamenta.” kluba dr. \nton Korošec, za njegovega namestnika pa istrski poslanec dr. Laginja. Klub je štel 33 poslancev. Bil je torej dovolj močna skupina v dunajskem parlamentu, po trdni disciplini in neustrašenem nastopu pa ie imel v razvoju dogodkov veliko večji pomen, kakor bi ga pa mogel imeti no številu. Takoj prvi dan zasedanja, ko se o posameznih točkah dnevnega reda še niti razpravljati ne začne, so padle deklaracije, v katerih so slovanski poslanci neustrašeno povedali,, v kakšni smeri se bodo udeleževali parlamentarnega dela. Češko izjavo' je podal poslanec Stanek. Že 13. junija je dr. Korošec ponovno govoril d zahtevah Jugoslovanov monarhije in ostro bičal nemško hegemonijo, ki vse zateve slovanskega prebivalstva v državi odlaga na čas, “ko bo Gross ustanovil zadnjo nemško šulferajnsko šolo v Dalmaciji, ko bo Dobernigg ponemčil zadnjega Korošca in ko bo Wolf postavil most do Adrije.” Naslednji dan je “Slovenec” v uvodniku imenoval jugoslovansko vprašanje “najvažnejše vprašanje cesarstva“. Proti celjskemu poslancu Marckhlu, ki je majniško deklaracijo obdolžil veleizdajstva, je 17. junija nastopil poslanec dr. Ravnihar, ki je dejal, da “Slovenci za neprimerno hrabrost naših vojakov ne zahtevamo dobrot, zahtevamo pa enakost , in svobodo kot jo imajo Nemci. Naravnih poti naših zahtev ne bodo ustavile ne avstrijske ne madžarske oblasti. Narava bo sama predrla vse izumetničene sile." ‘24. junija pa je v imenu Jugoslovanskega kluba poslancu Marckhlu vrgel v obraz, da se je poslužil podle denuncijacije. Dr. Laginja je IR junija govoril, da, je “Avstrija kot druga nemška država nemogoča”. Pred ves parlament jv postavil vprašanje: “Ali mislite, da se Hrvatje in Slovenci bijejo za nemško Avstrijo?’ “Kot žastopniki kmetskega ljudstva ne bomo nikdar odnehali, dokler ne dobimo narodne avtonomije, katere ozemlje se bo krilo z vsem rodom enega jezika”, je poudarjal: Dr. Krek pa je zaklical parlamentu in vladi: “Gorje državi, ki lastne narode taji”. Hočeš, nočeš, moraš, so morali tudi Nemci vgrizniti v to grenko jugoslovansko jabolko, ki jim je neprestano ležalo na mizi. Začeli so o njem razpravljati, predavati in pisati. “Wiener Allgemeine Zeitung” z dne 23. junija je zapisala: "Moramo rešiti jugoslovansko vprašanje, preden poj demo k mirovni konferenci, da nam ne bo šele tam treba od nasprotnikov poslušati predlogov, kako naj jih rešimo.” Toda nacionalisti so bili za vsak tak nasvet gluhi ali pa so mu pri- 't''ivili kak >voj ‘aber“ ali ‘‘jetloch", država pa jim je čim dalje l’<)Ij uhajala iz rok. 1 udi inozemski listi in revije septembra 391.7 so zastopniki Slovencev v Ljubljani podpisali izjavo, \ kateri se “solidarno pridružujemo držav Jiopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne :ib. maja. Po našem živem prepričanju je bodočnost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svobode narodov, a bodočnost našega naroda 1< na. pačelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srhov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna, na načelu samoodločbi narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške dinastije." Izjavo so podpisali knezoškof ljubljanski dr. V B. Jeglič,- Stolni kanonik prelat Andrej Kalan, stolni kanonik dr. Josip Gruden; za SLS: načelnik stranke dr. Šušteršič ; za Narodno napredno stranko: dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triller; za Slovensko katoliško delavsko demokracijo: Mihael Moškcrc, brane Vidic in Anton Žnidarič. Na seji vodstva SLS dne 10. septembra so bile te misli ponovno sprejete, v istih dneh pa je prišlo tudi poročilo iz Trsta, da se je tudi ondotno politično društvo “Edinost' postavilo na stališče deklaracije; s tem jv bila podana solidarna manifestacija vsega naroda v smislu deklaracije in o\ rženo morebitno natolcevanje, kakor da deklaracija ne bi bila izraz volje vsega našega naroda.” '20. septembra'se je deklaraciji pridružila slovenska duhovščina tržaške škofije. Čez teden dni je dr. Lovro Pogačnik grmel v parlamentu: “Prost moram biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!. . . naj večja nevarnost za državo je c. kr. renegatstvo. Proč z umetnimi deželnimi mejami, proč z dualizmom privilegiranih in tlačenih narodov. Proč / birokratičnim centralizmom, Vstane nai nova država, zveza svobodnih, združenih, demokratično vladanih, za dovoljnih narodov pod žezlom Habsburžanov. Hočemo biti svobodno ljudstvo bratov, nočemo biti hlapci. Kut plačilo svojega junaštva zahteva Jugoslovani svobodo.” 9. oktobra 1917 je “Slovenec” izpolnil žalostno dolžnost, da ju sporočit javnosti smrt dr. Kreka. Toda tudi ta žalosten do godek se je razvil v silno manifestacijo jugoslovanske misli, kakor jo obsega majniška deklaracija. Te misli nobena sila ni mogla več ustaviti. Postala je ljudska in. je z njim živela. Ker so nacionalisti hoteli po svetu, zlasti avstrijskem razvpiti, da šoto le sanje in naklepi nekaterih hujskačev, so se oglasili najbližji zastopniki ljudstva — župani in s svojimi odbori pošiljali izjave, da se brez pridržkov pridružujejo izjavi Jugoslovanskega kluba. Vse je bilo razgibano, od 1 rsta do Prekmurja, od zadnje koroške vasi do Kolpe; pogreb dr. Kreka se je izpremenil v samozavesten pohod naroda, ki se je zavedel samega sebe in ki je med seboj slutil krepko in dalekovidno vodstvo. Parlament je na jesen zopet začel zasedati in dr. Korošec je neomajno branil načela majniške deklaracije in razkrival zločine vojaških oblasti nad slovanskim prebivalstvom. Ves slovanski svet je imel pred očmi, neštetokrat je govoril za Bosno ih Dalmacijo in Istro in prejemal od vseh strani izjave v katerih se Jugoslovanskemu klubu in njegovi deklaraciji izraža popolno zaupanje. Oglašali so se slovenski akademiki iz vseh avstrijskih univerzitetnih mest in brez ozira na akakršnokob prepričanje dajali priznanje narodnemu: proglasu — 'majniški deklaraciji. NACIONALISTI PROTI NARODNJAKOM Nemci in njihovi nacionalisti so takoj, ko je bila prebrana, zaslutili, kaj skriva v sebi in so seveda tudi takoj planili- po njej kot po protidržavnemu ukrepu, ki ga, je treba v/kali zadušiti. “Tagespost” je trdila, da so slovenski politiki s to izjavo napravili “veliko napako": "Junaštvo slovenskih čet in nasprotje proti Italijanom sta začela ustvarjati za Slovence ugodnejši položaj, kot jim gre po številu in pomenu. S svojo demonstracijo so temu ugodnemu stališču samo škodovali.” Razburjali so.se tudi Ma-djari, katerim je bilo izročenih v varstvo precejšnje število Jugoslovanov. “Magyar Hirlap” je o “intrigah”, komedijah in nezvestobi ilirizma” in o “jugoslovanski politiki” dejal: “Vsakega smatramo za sovražnika, ki ho nastopal kjerkoli in pod kakršnimkoli naslovom, smotrom' in pomočjo proti našim vojnim in mirovnim ciljem. Kdor bi hotel načeti nerazdeljcnost Ogrske, bo našel na Ogrskem in pri Madžarih smrtnega in na vse pripravljenega sovražnika." Nacionalistični “Volksrat” je 19. avgusta zboroval v Celju; zborovanje je vodil dr. Ambrosehitsch. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da je treba “zahteve po ustanovitvi lastnega državnega telesa za Slovence, Hrvate, in Srbe, ali pa tudi vsako združitev preko deželnih mej z -vsemi sredstvi pobijati,. her stoje te zahteve v službi sporazuma.” Nacionalistični “Šta-jerc” je dne 2(1. avgusta 1917 pisal: ‘‘Za jugoslovanstvo bi se med preprostim ljudstvom nobena mačka ne zmenila, ko bi izvestni hujskači res dostikrat precej zaspane oblasti ne delali vedno in znova krčevite poskuse, da uprizarjajo nevoljo... Zato so iznašli besedo, da morajo pasti meje habsburških kronovin, in da se moramo združiti vsi Slovenci. |a, to Ivi bilo združenje pod klobukom panslavističnega farštva. Ta hujskarija stoji v službi na- Dr. Tavčar, voditelj napredne stranke. šib sovražnikov. To. kar zahtevajo naši Jugoslovani doma, to je šele zadnjič zahteval širokoustno srbski minister 1’ašič. eden glavnih povzročiteljev te krvave vojske. Jugoslovanstvo je kakor plevel, ki ti ga je sovražni sosed na tvoje polje zasejal. Tega se ne sme nikdar pozaviti.” Ko je šel dr. Korošeec v avgustu 1917. v Zagreb in v Sarajevo, da bi se prepričal, kakšno razpoloženje vlada tam doli in da bi navezal tesnejše stike z ondotnimi voditelji, jq madžarski list "A Nap” takole rohnel proti njemu : “Kje je hrvatski ban, kje zagrebški državni pravdnik, da še ni aretiran jugoslovanski poslanec dr. Korošec, ki na madžarski zemlji v Zagrebu organizira upor in napravlja veleizdajalske poskuse proti politični in teritorialni integriteti ogrske države. Mi, a ko ti ne znajo izpolnjevati svojih dolžnosti, kje je ogrska vlada, katera ne da aretirati m v verige ukovati gospoda dr. Korošca, tujega državljana. A ko uide veleizdajalec dr. Korošec nazaj v Avstrijo, ga je madžarska vlada izpustila iz svojih rok. Koloman 1 isza je dal leta 187(i aretirati Miletiča in ga ukovanega v želez je pripeljati v Vac, a' gospod dr. Korošec ni vreden za las manj e kakor pa Miletič. Končno: Kaj dela Korošec v Zagrebu? Nič drugega kakor da hujska Hrvate, da se odtrgajo od krone sv. Štefana in da kot samostojna dežela vstopijo v avstrijsko federalistično državno zvezo. (“To mi hočemo”, je ‘Slovenec’ pristavil v ponatisu teh groženj). Nihče ne reče, da Koroščevo delovanje v Zagrebu ni zločin veleizdaje proti teritorialni integriteti ogrske države. Zato imamo mi prekleto dolžnost, da obesimo na prvo drevo vsakega, ki prihaja k nam iz Avstrije, da pri nas na tem temelju hujska. Torej kaj dela ogrska vlada? Ali spi ? V takih, borbah je minevalo leto 1917. Predzadnji dan maja sije začela junaška doba slovenskega naroda kot celote, ki je neukročeno vihrala skozi vse leto 1918. Vse,je bilo na nogah, laiki, duhovniki, politiki, kmetje in delavci — kolikor jih je pač bilo doma, še celo ženske in otroci. Stranke so skoro popolnoma stopile v ozadje, vse je zajel en val' “Zedinjenje in svoboda ". Morda \ nobeni zgodovinski dobi iv bila sloga tako splošna kakor v teh veselih dneh ki so prevpili celo žalost vojne. Deklaracijsko gibanje je bilo narodno, zato je imel k njemu dostop vsak, ki j< količkaj z narodom čutil. Zalo so tudi vsi pristopili, razen tistih, ki so si pridržali ime “nacionalisti”. Milko Brezigar, sedanji solastnik “Jutra”, je Izdal knjigo “Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva” in jo poklonil “dr. Antonu Korošcu, izvršitelju jugoslovanskega testameneta”. Oh smrti dr. Kreka je Narodno-napredna, stranka izrazila jugoslovanskemu klubu sožalje z besedami “Z vsem slovenskim, jugžoslovanskim narodom čuti tudi Narodno-naprcdna stranka bridko izgubo, ki nas je zadela s prerano smrtjo gospoda poslanca dr. J. Ev. Kreka. Usoda ga nam je iztrgala v trenotku. ko je, z, vso vnemo duha in srca stal med prvimi bojevniki za naši narodno svobodo, za ujedinjenje. Ob svežem grobu moža, ki je v velikem času tako visoko dvignil zastavo edinosti v boju za skupne cilje, obnovimo prisego neomajne složnosti v boju za sveto skupno stvar.” Pismo sta podpisala dr. 1. Tavčar kot predsednik in Adolf Ribnikar, drugi lastnik “ Jutra“, kot tajnik stranke. —. 10 200.000 podpisov... Cvetna nedelja, 25. marca 1918, je bil zgodovinski dan r.a Slovence. Slovenske žene so izročile načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Antonu Korošcu nad 200.000 podpisov slovenskih žena in deklet, ki so se izrekle za majniško deklaracijo. Lepo okrašena “Unionova” dvorana je bila nabito polna navdušenega občinstva, enako tudi galerija. Na mizi na odru so bile pole s podpisi slovenskega ženstva, krasno vezane v sedem debelih knjig Ko je prišel dr. Korošec, je šel skozi tisočglavno množico vihar navdušenja. Viharni živijo-klici niso hoteli ponehati. V lepem govoru je gospa dr. Tavčarjeva pozdravila dr. Korošca in še enkrat prebrala izjavo, katero jc podpisalo nad 200.000 slovenskih žen in deklet, nakar mu je izročila knjige s podpisi. Za njo jc govorila gdč. Cilka Krekova. Dr. Korošec je, viharno pozdravljen. spregovoril: Narodnemu ženstvu najiskrenejša zahvala Jugoslovanskega kluba za današnjo prireditev, posebno za izročitev podpisov za deklaracijo. S tem činom je stopilo tudi naše ženstvo v vrste bojevnikov. Ko gledam danes tukaj po dvorani, manjka eden, kateri bi bil s svojim srcem tako rad med nami, to je naš prvi kliear za jugoslovansko idejo, naš Janez Evangelist Krek. C'e bi videl to navdušeneje za našo stvar, tedaj bi on rekel, kakor je imel navado reči: “Prijatelj, naša bitka je dobljena.” Nato je dr. Korošec govoril o preganjanju našega naroda, ki pa se je kljub temu dvignil in se oprijel ideje majniške deklaracije: “Mi hočemo svojo narodno neodvisno državo in sicer na temelju proste samoodločbe celega naroda. Jaz se ne bojim, niti trenutek se ne bojim več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo.” Ladijske vozne listke ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE PRI NAS DOBITE PO NAJNIŽJI CENI. Kabino zagotovimo vsakemu potniku brezplačno Vpoklicne karto po zelo znižanih cenah CA. CENTRAL EVROPE A 469, San Martin iMUl VI.ŠK l DEKLARACIJA IN T%AŠ1 IZSELJENCI 30. maja je ves slovenski narod proslavil na slovesen način dvajsetletnico majske deklaracije, to je slovesne izjave slovenskega naroda, da zahteva vse pravice svobodnega naroda. Dr. Korošec je to deklaracijo prečital v imenu celega naroda v dunajskem parlamentu. . Prcčitanjc te deklaraciie v dhnajskem parlamentu je vzbudilo po vsej Sloveniji val navdušenja in odobravanja. Še nikdar slovenski narod ni bil tako edin in složen, kakor takrat. Po vsej Sloveniji so pobirali podpise in jih nabrali v najkrajšem šašu nad 200.000. Slovenski narod je to storil tako odločno posebno zaradi tega, ker je bil njegov veliki duhovni oče, škof dr. Jeglič, prvi, ki jo je podpisal. Narod je s tem vedel, da svojim političnim voditeljem lahko zaupa, da delajo prav, da jim zato lahko mirne vesti sledi in gre za njimi. Tudi jugoslovanski izseljenci vseh treh državnih narodnosti v tujini tiste dni nism< držali rok križem in mirno gledali, kaj bo po svetovni vojni z nami. temveč smo krepko posegli v delo za naše narodno (»svobodenje in za ustanovitev države Jugoslavije. Smelo si upam trditi, da bi vse delo naroda tu doma za popolno svobodo ostalo brez popolnega uspeha brez izseljencev. Glavno delo za našo svobodo je brez dvoma vršil in izvršil Jugoslovanski odbor v Londonu. Češka zgodovinarka Pavlova to jasno in dokumentarično dokaže v svoji knjigi, ki je prevedena tudi v hrvaščino, “Zgodovina jugoslovanskega londonskega zbora”. Dokaže pa tudi, da je samo pokojni Pašic kriv, če ni odbor dosegel vsega, kar je nameraval. Drugo končno veliko delo je pa izvršil Jugoslovanski narodni svet v Washingtons Oba ta dva odbora so pa omogočile samo ogromne finančne žrtve naših izseljencev, zlasti Dalmatincev iz Južne Amerike. Saj je samo en Dalmatinec (JVlihanovič) žrtvoval v ta namen mnogo milijonov v argentinski visoki valuti. Tudi smo izseljenci po državah Južne Amerike, še bolj pa Severne Amerike izrabili ves svoj vpliv na državnike dotičnih' Bil je del ameriških Slovencev, ki je obžaloval umor Franca Ferdinanda, da bi se bil kot prva etapa našega! narodnega osvoboje-nja izpeljal njegov načrt Jugoslavije, to je s popolno avtonomijo. Drugi del je pa takoj tijkrat videl, da je naša prihodnjost samo tam, kjer jo je pokazal pok. dr. Krek in za njim dr. Korošec, v združenju vseh Jugoslovanov. V tem delu so posamezno nastopile vse tri "stranke” ameriških Slovencev, druga za drugo, če smemo tako imenovati teda nje tri tabore, v katere so bili ameriški Slovenci po svojem prepričanju razdeljeni. Prvi so nastopili tako zvani “narodni" pod vodstvom Sakser-jevega dnevnika “(das Naroda” iz New Ydrka. držav, posebno na predsednika Wilsona. da smo zahtevali od njih, da se zavzamejo za našo svobodo in naše narodne pravice. Bili smo krepki in odločni glasniki volje naroda doma, v svetovni javnosti pa smo povedali svetu in vladam to, česar narod tu doma ni smel in ni mogel. Mi smo pa lahko zahtevali za narod popolno svobodo,' proč od Avstrije. Jugoslovani v Združenih državah smo sc v tistih velikih, zgodovinskih dneh pridno gibali, delali in žrtvovali po svojih močeh in razmerah, da smo doprinesli svoj delež svobodo vsak svojega naroda in za ustanovitev države Jugoslavije. Kmalu po izbruhu svetovnega vojnega požara v Evropi je bilo tudi vsem trezno mislečim Slovencem jasno, da, je prišel tudi za slovenski narod veliki ?as, ko bi se dala izvojevati narodna svoboda. Vsi smo bili takoj prepričani, da bu Avstrija propadla. Pogled na Ljubljano, srce Slovenije. Kmalu po začetku svetovne vojne, dneva se ne spominjam več, je nastopil v tem listu z mogočno akcijo neki Ivan Blatnik. V najkrajšem času jc razgibal celo ameriško Slovenijo in dosegel skupni zbor, kjer sc je ustanovila prva taka organizacija pod imenom “Slovenska narodna liga”. Postavila si je za svojo nalogo popolno osvoboditev slovenskega naroda, toda bolj v smeri Velike Srbije. Mogočno, pravim, je nastopila ta akcija in našla mogočen odmev med a noriškimi Slovenci, ki so radi sodelovali in jo radi tudi finančno podpirali. Toda niso jo dobili v roke pravi ljudje, ki bi bili širokopotezno vzeli to delo v roke. Tako se je zgodilo, da je bila liga s svojo akcijo samo mogočen ogenj slame. Mogočno je zagorel, pa prav tako hitro ugasnil. Ko je liga zaspala in sem se bal, da bi znal ta njen neuspeh za stalno onemogočiti vsako drugo enako akcijo, sem 1. 191(1 v 10. številki^Ave Marija” objavil daljši članek pod naslovom “Odkrita beseda”. Navduševal sem, da bi ameriški Jugoslovani, zlasti Slovenci, izdali v imenu slovenskega naroda doma posebno deklaracijo. v kateri bi povedali: “Da tudi mi še živimo, kje so naše narodne meje, da sicer še nikdar nismo imeli svobode,, da si jo pa vendar enkrat želimo, da, da jo zahtevamo, ker drugače ne bo miru, da smo se tudi mi zbudili in se zavedamo, da smo in da imamo tudi mi, kakor vsak drug narod, pravico do obstanka, do koščka lepe zemlje, katero so nam pustili naši očetje kot dedščino, kupljeno z njih srčno krvjo. . . Povejmo, če nas sedaj še bolj razkosajo, bodo imeli mesto laške irredente v Primorju slovensko irredento. Ako pridejo drugi kosi pod Nemca ali Madžara, da bo ve dna nezadovoljnost, vedeh boj in vedni prepiri.” (“ Ave Maria” 1. 191(1, str. 196.) Kmalu nato se je vršil v 1’ittsburgu velik shod vseh ameriških Jugoslovanov, ki je izvršil veliko delo, vendar take deklaracije ni izdal. FOTO “SAVA” SAN MARTIN 608 (Križišče Tuvumnn) Domov ne moreš. Vsaj verno svojo sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas! — Fotografije vsake velikosti. — Povečave. — Razvijanje. -J- Hitro in točno. — Po slovensko. KO JE ZAPEL ZVON. . . Nekoč jv bilo. Saj jv šv! 'Voda kjv? Tam, daleč... V soboto popoldne se, jv razlil glas gori od cerkve in je prelepa pesem plula vse dalje in se zlivala v novo harmonijo s pesmi-jo j ki so jo peli zvonovi po vsej širni domovini in oznanjali, da je jutri Gospodov dan, dan molitve in oddiha... Mnogo lepega in opojnega sem že našel na svetu, toda nekaj tako neizrečeno lepega kot je bila in menda še je tam doma pesem sobotnih zvonov in pesem jutranjih zvonov za velike praznike. . . tega nima na programu noben radio in noben koncert. In tedaj, k< so šli zvonovi čez naše dom v, kot da nosijo božji angel ji nebeški poljub vsem božjim ljudem, tedaj je po stala za hip utrujena noga. pogled je zahrepenel kvišku, in srce. nemara potrto iti trpeče v boli in bridkosti, je našlo mehko tolažbo in pesem, ki je s prijetnim zvoncu jem polnila dol in breg je zazvenela tudi v srcu. ki se je napolnilo z novim upanjem in tolažbo. Z zvonenjem je priplula božja nedelja in dvignila trpina iz trudnega -panja. Saj je bedak, tako reka jo danes mnogi, premnogi, in bedak jv vsak, ki dela tako. Naj bi se vsaj v nedeljo naspal in oddahnil . . . Tune je pa vedel drugače. In ni vedel slabo, ker je vsaki stvari dal tako ime, kot ji je pristojalo. Rekel je ‘ Bobu bob in pojiti pop'... Tudi se je polenil kdaj, kdaj; toda le jjoredko, ker ga je skušnja naučila, da je vstal bolj len tedaj, kadar je jiole-žaval. Ne, zjutraj se ne popravlja, tako je dognal; takole popoldne v nedeljo, tega pa ne bi žametni. Naj si kosti malo izravnajo, da bodo zmogle spet za teden naprej! In k maši? Hm, tako je modroval Balantač, to je za “paure’', za "kmetavze”, ki nimajo kaj drugega. V mestu se gre pa v kino in na tekme in na koncerte... To pa Tonetu ni šlo prav \ glavo. Namesto k maši pa v kino! Mesto v cerkev, pa gledat, kako se pretepajo za umazano žogo... No, ja. Vsaka glava pc svoje... In se je spomnil, kako je bilo oni dan, ko se nm je voz odprl in se je lepa, debela, že ob rezana repa usula tja v dolino... Da, vsaka glava p() svoje, toda meni je bilo to jako narobe... In kako bo pa Bog zbiral skupaj te naše butice, če mu bomo takole vsak po svoji poti uhajali... Učil ne bom nobenega, tako je menil Tone, to je delo za gospode, ki več vedo, zase pa vem, da ima Bog nad menoj že nekaj besede, in tudi to vem, da je meni Boga bolj treba, kot pa on mene potrebo j č... V mestu gredo v kino in na tekme... In se za Boga in mašo ne menijo. Seveda, ker! mednje Bog ne vdarja tako kot med nas. Toča jim ne vzame, ogenj in voda menda tudi ne... Za Boga jim ni mar, se pa zato toliko bolj boje tistega, kateri jim krphek reže... Kaj bo gospodar rekel, če me bo videl iti v cerkev, ali da berem kako pobožno branje, ali da se prekrižam. . . Bog ne drži tako svoje roke nad meščani kot nad nami krneli, ki nam pošilja sonce in dež, pa tudi točo in strelo in tako vedno čutimo svojo nemoč in njegovo oblast nad nami in se zato bojimo' bolj zamere z njim kot pa meščan, kateremu režejo kruh delodajalci, dostikrat in navadno brezbožni ljudje. Seveda, potem pa tožijo nad krizami in da stradajo in da s<> raztrgani in da se jim krivice gode.. . in samo na tiste, ki so med bogatimi mečejo vso krivdo! In si volijo predsednike in poslance in si postavljajo svoje cesarje in kralje, da bi jim kruha dali in lepo oblekli in jih z vsem zaželjenim oskrbeli... Za Gospoda Boga pa nikdar nič časa ni. niti nobene misli in očenaša ne znajo več moliti in se prekrižajo z levo roko... Da se človek po svetu marsikaj nauči, je rekel ISalantač in da spregleda. In od vse tiste bogate šole, ki jo je napravil mn je bilo menda največ vredno to, da si je spletel zanko in se obesil, ker ni več znal naprej živeti... Če se takega uče tisti modrijani, potem sem že raje veren kristjan, kateri vsaj z upanjem živim in sem lahko vesel tudi tedaj, kadar me zob boli, ker pred Bogom je tudi to nekaj vredno... \ Da, Balantač! Pozabil je, da je Bog hramba nemočnim, pa je prevaral nevedno Kozarjevo Meto, da je morala iz lastne bajte pod kap... In je zapustil svojo družino v obupu, naj se sedaj sama žena z otroci preživi, katerih on z vso modrostjo, ki se je po svetu naučil ni zmogel... Tega se oni učijo v kinu in na veselicah in zabavah, kjer le sami sebi služijo, za Boga pa nobenega časa nimajo. V stiski S‘i pa kolnejo, da je nah j c pozabil, in da zanje ne skrbi in da ga n 1 ■ . meneč, da jv Bog dolžan se ponižati do njih, ki so ga v letih, ko jih je Bog s toliko potrpežljivostjo čakal in jim vsega dobrega dajal. . . ki so ga v onih lepih časih čisto pozabili, in sedaj naj pa ■on kar takoj s polno roko zavali pred nje vsega, kar si zažele. tvo so vse drugo že obredli in na vse drugo več dali, in na vse drugo več mislili, kot na svojega Stvarnika, ki jim šteje ure življenja in meri zdravje in uspeh dela. . . Tedaj ko je vse drugo odreklo spet postane dober stari Bog! Pred cerkvijo na Saavedri. 1. avgusta obletnica slov. maše. Hm. Balantač in maša in Bog! Da nima nič od tega, če k maši gre! Zato pa je tako po mestu, da jim tistega najbolj manjka, za kar se najbolj ženo! Samo za denar vse delajo, in le tisto, kar se plača... in glej spaka, da jim ravno tega najbolj manjka in z njim pa še vsega drugega, in je delal Balantač v nedeljo, mesto da bi k maši šel, pa mu je le vsega zmanjkalo in je moral nad življenjem obupati... Drugi pa v nedeljo k maši gremo in gospodov dan praznujemo, pa vseeno ne obupavamo nad življenjem... Da ni Bog tisti, ki pošlje strelo in povodenj. . . No, da! To vsak otrok vidi, da iz oblakov pade strela in se vsuje toča. Toda s tem nismo kar nič manj oškodovani, če učenjaki povedo še naprej, kako da se dela elektrika in led v oblakih. . . Saj t<> vemo vsi, da Bog ne stresa iz svojega pergišča tisto, kar iz neba pade... Tako pa meščani tudi svoje krize rešujejo. Vedno iščejo, kdo jv tisti, ki je sprožil to ali ono nesrečo, kakšni so vzroki na svetovnem trgu in kaki v tovarnah in kaki v kapitalistu in kaki \ človeški lenobi in zlobi... Toda vse tv stvari so prav tako v božji roki, kakor vetrovi in hlapovi, ki točo naredc. . . Nočejo misliti na Boga in ne ga moliti. Pa ima tudi za meščane pripravljeno pokoro, s katero jih opominja, da naj se -.pomnijo naj. naj tudi njemu služijo... če hočejo! Navsezadnje! Komur je denar in delo bog, mu bo denar in delo tudi plačnik in sodnik, pa bodisi v obupu nad življenjem, ki je bilo nasilno končano, tli pa na kupu denarja med kletvijo izrabljenih trpinov. . Samci pred večnim Sodnikom bo stvar ž;. lostna, ker se ne bo zadovolji z besedo, da je obtoženi zemljan "verval"... ker :ii dovolj “vervati” v IVoga. temveč mu je treba tudi služiti in ga moliti... Služil in molil je pa Balautač le denarju in svojemu telesu in živel samo svojemu delu in svoji zabavi... Tako, «la 1 K masi: Ne za denar, marveč zato, kei' sem božja stvar, ki moram tudi Bogu nek davek svojega žrvljenja plačati, ker moram tudi na večnost misliti. Tako vsaj vem zakaj živim, zakaj se mučim, da tudi tedaj moje delo ni izgubljeno, kadai toča pobije, ker pred Bogom je vseeno zapisano in pred njim vse eno svoj sad obrodi. Nedelja je (iospodov dan in maša je božja molitev. Če se ubijam sest dni na teden zato, da je kaj jesti in 'kaj obleči, za te kosti in meso. podvržene') tolikim boleznim in nazadnje bo gni loba in smrad... menda ni proti pameti, če vsaj malo pomislim tudi čez grob in vsaj nekajkrat vsak teden ponovim svojemu Bogu obljubo svoje vdanosti, da me ne bo zavrgel tedaj, ko me bo poklical na odgovor, take so bile misli Tonetove. Zvonovi so peli in pojo vsako soboto in naznanjajo sveti večer slovenski zemlji, tukaj pa tovarne samo na delo kličejo in k delu poganjajo in oddih oznanijo le za' toliko, da trpin ne omahne od dela. In v nedeljo, ko ponižni zvonovi boječe v cerkev vabijo, presliši večina zemljanm njihov glas v trušču drvečega prometa, ki hiti mimo cerkva Brez maše, brez molitve, brez božje misli hitimo dalje Sto i» sto izgovirox vedo, zakaj k maši ne gredo, pa vsi dobro vemo, da so samo izgovori, vsaj po večini. In je glavni vzrok ta, ker ni več prave volje za to; ker sc ljudem vse drugo bolj važno in pomembno zdi, kot to kav vera naroča kot besedo Stvarnikovo in Odrešenikovo. Odvadili so se že tistega. In vendar čaka na pragu večnost, dolga in nepoznana in vsi bomo morali čez ta prag in vsi se bomo vanjo v topili. . . Nikar ne mislite, da se vara božja resnica! Ljudje se varajo in sami sebe slepijo in druge zavajajo, Bog nas pa ne bo sodil po izumetničenih izgovorih, ki si jih kdo sedaj izmišlja v to, da svojo bogopozabnost opravičuje, marveč po svojih zapovedih nas bo sodil, po katerih jv nedelja dan molitve... Nikar ne mislite, da so namesto vas, dragi rojaki, svetniki pri maši, tisti, ki v oltarjih in po cerkvenih stenah stoje in kateri namesto vas — gluhi, leseni ali kamniti, božjo besedo poslušajo. Če večina brez maše živi in brez Boga, saj ne žive prav in ne bodo končali prav, zato se nikar ne ravnajte po njih ker božja je resnica ki jo je sv. Pavel napisal: “Nikar ne posnemajte takega sveta, da ne boste ž njim tudi pogubljeni.” Nikar ne čakajte več, temveč poskrbite, da bo cerkev polna, kadar je slovenska maša, da se bodo tudi srca spet napolnila z božjimi resnicami in z božjo tolažbo in upanjem, ki človeka ne l)rcvara- Hladnik Jan ez. Vabilo Na veliko prireditev slovenske šolske dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. avgusta ob 4. uri popoldne, v veliki dvorani CENTRO ARMENIO calle Acevedo 1353. (Višina Rivera 800 in Canning 1300). Uprizori se prelepa igra v treh dejanjih: “IZGUBLJENI RAJ” “TUDI MAČICE IMAJO ŠOLO” in več drugih lepih točk. — Sodelujejo tudi ostala narodna društva. Dvorana bo za slučaj mrzlega vremena zakurjena, ker ima centralno kurjavo. Opozarjamo na točnost, ker z izvajanjem programa ne bomo nič čakali. — K mnogobrojni udeležbi vabi . ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA — 19 — B1U> JE 1 NEDELJO POPOLDNE Dan tak. da so sv angel j ci smejali in ptički peli. Nihče ne bi mislil, da je to sredi zime. Le kako. prosim vas, hi si kdo mogel misliti kaj takega. Saj je bilo sredi tistega časa, ko je po celi domovini razlitega cvetja v razkošnosti, ko trka na vrata mesec, ki mu je “rožnik” ime. Bilo je koncem meseca majnika. meseca Marijinega in solnce samo je ono nedeljo popoldne, :!(). maja, zatajilo svoj zimski obraz, in se pomladansko smehljalo; iz polnega neba, čeprav nosi v pratiki zimsko lice na tej južni obli naše zemlje. Brav zares je bilo to nalašč za nas. Saj je bila preje cela vrsta nedelj, ki so neizprosno tajile poezijo slovenskega majnika. Ta dan nam je pa 1 urška Marijavnrav za naš sprejem! poslala dan. kot si ga niti želeti nismo upali. Ob pol četrte je l ilo napovedano. Kdo ve kako bo kaj! Obetali so na vseh straneh : pridemo! Bil sem v San Martinu, bil v Ca-serosu, v Villa Ballester, po Villa Lynch in Progreso, po Villa Pevoto... vse naokrog 1 urške božjepotne cerkve, koder je par stotin naših ljudi... Toda. Saj veste kako je... Obljubiti stanc kaj malo. Nekateri samo da se nadležnosti reši, čeprav dobro ve, da ne bo storil nič. drugi ima nemlaraj tedaj resno misel, toda vsako nasprotno besedo, ki mu jo bo kdo prinesel na nos, sprejme za bolj pametno... in ga zastonj čakaš. Potem je pa polno izgovorov — več izgovorov zato, ker sam dobro čuti, da nobeden nc drži in zato jih nameče več, da bi izgovoril svojo ncizkrcnost... Pravi vzrok je pa le v besedi: kaj ga boš hodil poslušat farja! Tega nam tukaj ni treba... V Lurd lahko grem takrat, ko mi ne bo delal nihče napote. Morda je bilo tudi ta dan kaj takih. Zelo verjetno. Toda hvala Bogu bil je dan, ki nas je vse prijetno iznenadil. Z vlakom iz Paternala, z omnibusi iz mesta in s kolektivi od vseh strani in kot pravi božjepotniki tudi peš mnogi. Moral si videti te obrazi, kako so si veselo podajali roko znanci, sovaščani, prijatelji in sorodniki, ki se niso videli že leta, ki se niso srečali od tedaj, ko so se iz ladje razšli vsak na svojo stran, ki so se že pozabili in glej, tam se je prismejal nasproti znan obraz, tam drugi celo z lastno družino.. . In so zaživeli spomini na potovanje in na domači kraj in na zgodbe iz kri-žempotov po tej deželi in na vesele in težke doživljaje. Zares, kakor na. Sveti Gori, ali na velikem žegnanju doma.. Le tistih štantov s pisanimi pučkami in igračkami in lectom in orgelcami in petelinčki in konjički. . . . samo tistega ni bilo» pa bi zadihali pravi vonj najlepših praznikov v domači zemlji. Kar žal nam je bilo, da bi se umaknili v mračno svetišče, ko so nas pa vrabčki tako lepo vabili, da nam bodo pomagali zapeti kar pred lurško votlino in smo se namestili kar tam. Klop za klopjo se je polnila. Evo tam obraze iz Saavedre in Floride, tamle so avežanedci, iz Liniersa, iz Lanusa, iz V. 1 mgano. . . V Lurdu se je zbralo 30. maja 700 Slovencev. Tukaj smo gospod! Vidite, da nismo pojedli besede. In kol liko je z mano še drugih. In smo si veselo stisnili roke. Samo, ko bi človek bil fotografska plošča, da bi si vse te obraze in njihova imena zadržal in njihovo bivališče, da bi jih še kdaj poiskal ... Oh ti naši kristjani! Vse bi moral človek sam zanje! Pa bi mnogi lahko prišli in velikokrat prišli na Paternal, da bi se bolj spoznali in da bi kaj dobrega lahko ukrenili. Tamle glej! Znanci od včeraj! Prav od Mendoze so prišli. Marušcviči. Ni bilo samo radi Lurda... ali pa sta zato prišla mamca in oče obiskat svojce tukaj prav te dni, da bi vsaj nekaj slovenskega še doživela, ker tam kjer žive, so daleč, daleč... In še zemlja se buni, da bi slovenska postala pod njihovimi de- lavnimi rokami. Le skopa je bila letos... “Pa vendar, gospod nune, je tole slovenska kapljica, izstisnjena iz te nehvaležne zemlje. Le majhen je bil pridelek letos. Toča nas je vdarila, da bi se človek zjokal... ” In sem seveda hvaležno sprejel božjo kapljico, pošteno in sladko. Ki je bila pa še vse bolj dobra zatn ker zrastla pod roko slovenskega viničarja. Kakor da je kraški teran, tam od Doberdoba ali iz Tomaja... Tak, kakor je iz trte pritekel. Zares sem si želel, da vzamem kako sličico za spomin, pa je sonce pozabilo, da sije slovenskemu majniku in je neizprosno legalo za visoke zidove in spuščalo zimske sence čez zbrane rojake. Kar ni bilo mogoče zajeti prave slike, ki bi dala primerno podobo tako lepe slovesnosti. Utihnila je množica in slovenska pesem je zaplula v višavo “Marija skoz življenje’’... Ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš. Ti krmi' ga V valovih, ti brani ga v vetrovih. . . In se je sprožila slovenska beseda, ki jo je govoril g. Kastelic. Koliko jih je bilo, ki niso slišali slovenske božje besede vse od tedaj, ko so bili zadnjič pri maši v cerkvi svojega krstnega kamna. In potem so sledile litanije in je prosila molitev: O ti kraljica majnika, katere prošnja vse velja... Začudeno so postajali potniki zunaj na cesti in vse je krenilo notri, da vidi in sliši od blizu. “Que bien que cantan” je bilo čuti in je množica vse bolj rastla. Zakaj ne bi še lurško procesijo napravili, gori po arkadah in skozi gornje svetišče, tako je menil Pater Superior, župnik lurške cerkve. In se je razvila res procesija. Prva lurška procesija, pri kateri so nosile slovenska dekleta lurško Marijo. Množica je iz stotin narastla v tisoč in še, naprej.. . Samo, kaj res ne znamo nič zapeti.... Zvonovi zvonijo, premilo pojo, častijo preblaženo lurško gospo... Na procesijo nismo bili pripravljeni in zato seveda ni nosila tistega slovenskega lica, kot bi ga morala imeti. Bilo je pač prvič in z‘a drugič bomo že vedeli kako je treba. Dolga procesija je utonila nazadnje v cerkev. 1 Par besed se spodobi, tako mi je naročal župnik, toda.. . kako pa naj? Ali po slovensko, ali po kasteljansko? Če ni več drugorodcev kot nas Slovencev, zakaj sam nisem mogel verjeti, da bi bili vsi Slovenci. Od kod bi se jih toliko vzelo? Pa sem le po slovensko rekel. In nazadnje, da se uverim, kako in kaj, smo sc zmolili zdravo Marijo in je res vsa množica odgovorila. Kar polna je bila cerkev našega glasu. Smelo trdimo, da je bilo zbranih tedaj sedem sto Slovencev. In snu.» sklenili, da se v Lurdu! še vidimo, še preje pa če Bog da. obiščemo spet Marijo v Bujanu. Nedvomno je bil ta dan eden izmed najlepših slovenskih dogodkov v tej deželi. Kadar bo spet kaj takega, pa spet pridi in ne pozabi pritegniti še svoje poznane. . . Toda ne pozabi, da so lepi prazniki tudi tisti, ki jih obhajamo z redno službo božjo in pridi zraven, kadar le moreš, na Paternal, na Avellanedo ali pa na Saavedro! H 1 a d nik Janez PREKMURSKE PRAZNIK Bilo je približno pred enim letom, ko se je nekega dne čisto nepričakovano zaslišalo: “Eden slovenski diihovnik so til bili ino odsegamao bomo ničli saki mesene slovensko mešo pa litanije”. Za slovensko službo božjo pa je treba tudi slovensko pesem. Posrečilo se je ustanoviti pevski zbor, katerega vodi naš poznan pionir slovenske pesmi v Argentini, g. Ciril Jekše. Tekel je me sec za mesecem) in prej kot smo si mislili, je preteklo eno leto, odkar imamo slovensko mašo in slovensko pesem. Bil jv “te slovenski diihovnik", naš gospod Janez, ki je naredil iniciativo za proslavo prve obletnice slov. službe božje tukaj na Avellanedi. Malo število sotrudnikov nas je, in zato smo morali več časa in energije žrtvovati, da smo bili zmožni proslaviti to prvo obletnico s prireditvijo, ki naj bi veljala v prvi vrsti vsem našim rojakom Prekmurcem, katerih je tukaj posebno mnogo. Za cerkveno proslavo obletnice srno določili drugo nedeljo v juliju in za prosvetno štirinajst dni pozneje. Kar se tiče cerkvene proslave, je bila dobro obiskana. Ljudi je bilo kot na božič ali Veliko noč. Ni- tako na prosvetni proslavi. Bila je že napovedana ura in vendar smo kot nehote vsikdar zopet gledali k vratam in pričakovali več ljudi, ker skoro polovica klopi prostrane dvorane je bilo prazno. Pa kaj čuda! Saj ima dvorana 500 sedežev. In še deževno vreme! Kot navadno v Argentini, kjer na vsak državni praznik in javni proslavi dežuje. Karakter posebne svečanosti je dobila prireditev s prisotno- st j o našega gospoda ministra dr. Izidor Cankarja z gospo, g. Sul-čiča in drugih uglednih članov naše kolonije. I’o otvoritvenem govoru so najprej pokazali naši mali, kaj in kako so se naučili. Mojstrsko deklamirano je bilo “Kosovo polje” (Darinka Čehovin). Prelepo Gregorčičevo “Oj z Bogom, ti planinski svet!” je podala Jek-šetova Irena v naj večjo zadovoljnost in enako Cotičeva Darinka “Beseda sladka domovina” in Marica Koradinoya “Krik izseljenca". Najbolj dovršeni sta bili obe točki Šemoletove, Vejice, ki je v krasni narodni noši panonskih Slovencev zapela “Besedo za vse“ in “valčkov čar“. Prelepa sta bila tudi oba nastopa Tibedar Micke in deklamacija Fatove Lizike. Tudi Zora in Cvetko (Lahko noč) (Vrabček) in Katica (Kje je moja zibel) so svojo nalogo kar najbolje rešili. Kar živ dramatičen prizor pa je biladeklamacija Čehovinove Vande od “Ropoše in Krueev”. Ko je nastopil pevski zbor in zajiel “Slovenska krajina”, sc je marsikatero oko zarosilo: vzbudil se je spomin na domačo cerkvico in hišico, in vse kar veže na domovino. Štirikrat je nastopil in vsakikrat dobro izkazal Na tem mestu posebna hvala našemu pevovodju. Dramatična igra “Kjer ljubezen, tam Bog" ni bila podana dovolj dovršeno. Novi igralci! Težave radi vaj. In ta prostrana dvorana, ki zahteva polna pljuča. Posebno zanimiva točka je bil srečolov. “Pošteni hočemo biti, da ne b< nihče mogel reči, da je bili prevaran”, tako smo uganili in smo dali sladke srečke. Pa srečo smo imeli. Morda je tisti* ki je zadel glavni dobitek, s slastno čokolado pojedel tudi jrrilo-ženo številko... Prašiček je vsekako ostal in smo imeli lepega špasa s pujskom, ki je ]>rav ponižno čakal, komu bo za slastno večerjo. Udeležba ni bila tako številna, kot je bila želeti. V cerkvi pri blagoslovu in vidovdanskem spominu je bil,, čez 200 ljudi, nekaj sličnega je bilo tudi v dvorani. Zadovoljni smo z našo prireditvijo. Vsi smo prosti delavci in šele po celodnevnem delu si odtrgamo od naših jmostih ur, da se vadimo ne samo v cerkvenih pesmih ampak tudi, da včasih razveselimo naše rojake z malo proste prireditvijo. Naša želja je, da se vsak zanima za to stvar, ker. tu gre za občo korist. Andrej L a h. DOMA IN PO SVETU JUGOSLAVIJI jc pravoslavno zvin razburil konkordat s papežem. Patriarh Varnava je naročil na.i, v znak protesta zvone po vsej deželi in so ve v dni peli zvonovi, nov in dan. JFA novega rektorja, slovenskega vse-uilišva je bil izvoljen odličen slovenski znanstvenik, profesor pravne fakultete dr. Rado Kuse j. Prof. doktor Kuse) e osebno skromen človek, vendar pa marljiv javen delavec, čigar ime uživa v slovenski javnosti že velik sloves. Novi slovenski rektor se je rodil dne 21. julija 1875 v Libučali pri Pliberku. Gimnazijo je študiral na Koroškem v St. Pavlu in v Celovcu. Ko je dokončal pravne študije, je I. 1900 stopil v sodno službo in je leta 1012 postal okrajni sodnik v Gradcu. Leta 1919 je postal sodni svetnik v Ljubljani, lota. 1920 pa je postal izredni, malo pozneje pa redni profesor cerkvenega prava na ljubljanskem vseučilišču. V tem času je bil že trikrat dekan juri d i č n e fakultete. Vso svoje življenje je bil dr. Kuse j odločen in zaveden Slovenec. Napisal je več del. v nemščini. Dr. Kušoj je osebno dober in hicliak človek, pristen Korošec. Njegovi slušatelji in gojenci ga imajo radi nad vse. Več let je že podpredsednik iz-prašovalne komisije za pravno-zgodo-vinski izpit. Kakor narodu tako je dok tor Kušoj zvest tudi katoliški veri. Pomembno je njegovo delo v narodnoobrambnem oziru. Pred leti je prevzel predsedstvo Ciril in Metodove družbe, pomagal je ustanoviti svoj čas društvo “Gosposvetski zvon” ter živahno sode bije še zdaj pri klubu koroških Slovencev. Ko je služboval na Koroškem, si -je za. slovensko stvar pridobil veliko zaslug. JJAVID DOKTORIČ, izseljenski do pisnik ministrstva socialne politike v Montevideo, je Lil s posebni.n odlokom ministra Dragiša Cvetkoviča imenovan za začasnega honorarnega atašeja. kraljevega, poslanstva v Buenos Airesu s sedežem \ Monte video, da bo pod tem naslovom mogel uspešno zadovoljevati potrebe naših jugoslovanskih izselenccv v Uruguav-u, zlasti v glavnem mestu Montevideo. J)h\ IVAN PRIJATELJ. (Umrl 23. maja 1937.) — Pokojni vse učil iški profesor dr. Ivan Prijatelj se je rodil dne 23. deeembra. 1875. na Vinicah pri Sodražici ter leta. 1889 prišel v ljubljansko gimnazijo. Po maturi je odšel na Dunaj, takoj na začetku z medicino prešel na slavistiko, kjer je vodil, slovanski seminar slavni Vatroslav Jagič ter je promoviral leta 1902. Spomladi naslednjega leta. je odšel v Petrograd, v istem letu kasneje v Moskvo ter na Poljsko, v Nemčijo in Francijo, Potem jo postal asistent dvorne knjižice ua Dunaju, dokler ni bil leta 1919. imenovan rednim profesorjem na ljubljanskem vseučilišču Ko je bil še v gimnaziji, je začel y, literarnim, delom in pisal v dijaške liste povesti, pa tudi že eseje. Kot Semen Simenovič pa je leta i896. poslovenil. “Kapitanovo hčer”, ki je v predelani. izdaji izšla spet leta 1924. Poleg Pušk Vli a, je prevajal kasneje še druge rusko književnike. Tako je prevedel Maksima Gorkega delo “šestindvajset. in ena”, “Momente” iz spisov A. P. Čehova, ter štiri bajke Saltikova šcedrina. Nadalje je prevedel Gogoljevega “Revizorja” 'in jeta 1933, “Plein iško gnezdo”, roman Ivana S. Turgenjeva, pod psevdonimom Jože Arko. Najbolj znamenit je njegov prevod “Evgenija Onjegina”, ki je izšel leta 1909. Težišče vsega Prijateljevega dela. so-seveda nanstveni spi si, članki in eseji. ki so raztreseni največ po raznih listih, revijah in zbornikih. Tu je pOpol noma nemogoče v trni okviru poročati obsežneje in izčrpno. Lahko' navedemo le nekaj glavnih del. “Drama Prešernovega duševnegaiživljenja”, “Doneski k slovenski literarni in kulturni zgodo vini”, “Donesek k jezikovni in socialni zgodovini slovenski”. K Trubarjevemu jubileju je pisal “O kulturnem pomenu slovenske reformacije”. Leta 1910. so izšlo razprave “Ob ilirizmu”, “Vrazova popotovanja po Slovenskem” tor “Nekaj Vrazovih slovenskih dopisnikov”. “Duševni profili slovenskih preporodi-teljcv” so izhajali v “Zvonu” 1921 in istega, leta so izšli “Predhodniki in idejni utemeljitelj ruskega idealizma". Dr. Prijatelj je na vseučilišču preda val pred vsem iz novejšega slovenskega slovstva. Napisal je obsežno delo o •Janku Kersniku, njegovemu elelu in ," Julija ob 1 zjutraj so neki p" *" "stopači napadli in nevarno ranili našega gostilničarja Karla Tcrplana, Ves ranjen in krvav je napadalce še zmetal na cesto. Napadalci so že pod ključem. reiRTDESET let katoliškega gibanja v Istri. Leta 1907 so iz hrviitske gimnazije v Pazinu izšli prvi abituren ti. Istega leta se jo na pobudo škofa Mahniča osnoval na pazinjski gimnaziji krožek hrvatskega katoliškega di jaštva. Iz malih početkov se je pod vodstvom Stojana Brajše in drugih kra sno razvijal vse do vojne. Na tedenskih sestankih so si idealni dijaki bistrili načela, se versko pogljabljali in se tako pripravljali na svoje socialno poslan st. vo- med narodom, že leta 1908 so si dijaki ustanovili akademsko forijalno društvo “Dobrila” za socialno delo med istrskimi Hrvati v duhu škofa Pobrile, največjega voditelja Istre. Dijaki so ustanavljali ljudske knjižice, predavali, prirejali tabore in tečaje, osnovali so mladeniška društva v Bermu Karojbi. Trvižu, Sv. Petru v Sumi, K ringi, Go logoriei, Matedavi, v Sajinili, v Alturi. Poškulinu ter v Ježnu, rojstnem selu škofa Pobrile. Veličasten je bil -mili dinski tabor kraj starodavne cerkvice Majke božje v Bermu v septembru 1912. Na tem taboru je vzbudil silno navdušenje govor g. Franca Tersegla va. Duša vsemu gibanju pa je bil naš istrski Krek velezaslužni župnik bo romski monsgr. Josip Grašič, ki biva zdaj na Brniku pri Cerkljah na Gorenj skem. Vse to delo nikakor ni bilo za stonj. llrvatski predeli Istre se še da nos v velikem delu duševno hranijo od sadov katoliškega gibanja. Zato suie se spomnili na lepe dni pred JO leti. ko je vrla mladina pod vodstvom idealnih svečenikov zasnovala hrvatsko ka toliško gibanje v Istri. KARL TERPLAN Slovenski restavrant ftharnhimn 501 — Avellaneda. Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših kil-jentov jako povečal in dnevno preje-maamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJ NOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postreženi kakor želite in zaslužite. Nobeden boljši kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDES UNIDO Podružnica Buenos Aires Centrala: C ANG ALU) 360 DENARNA NAKAZILA - HRANILNICA — PRODAJA VOZNIH LISTKOV — IZSELJENSKA POŠTA. Podružnica: CORRIENTEE 1000 JJUHOVN IsK A imenovanja v gorišk1 nadškofiji. —■ G. Albin Bratina jv imenovan zn žup. upravitelja no Otlici; novomašni k'Stefan Gnjcfzda gre za kaplana v Idrijo; g. Stanko Vrtovec je postal župni upravitelj v Podbrdu, na njegovo .mesto v Tolmin jv prišel za kaplana novomašnik Stanko Šarf; gosp Bronislav Podobnik jv imenovan za pomožnega upravitelja v Šebreljall, kjer je g. župnik bolan. gJLO VENSKI. duhovniki v Istri. Za župnega, upravitelja v Kaščergi pri Pazinu jv tržaški apostolski upravitelj imenoval novoniaši ika g. Štefana Čeka, ki je rodom iz Podgrada. Med istrski mi Hrvati deluje sedaj že 12 mladih duhovnikov. D RIO V10f' se pleše. Nedeljo za ne del jo se po tržaški okolici in po Vipavskem vrstijo javni plesi. Mladina na njih zapravlja težko prislužen denar in se duševno kvari. Goriški nadškof liloiis. Margotti je odločno nastopil zoper torastočo ljudsko epidemijo, ki je tembolj nevarna, če sv širi pod odličnimi znamkami dobrodelnosti itd. T<> nadškofovo pismo je pri pametnih stai-sih zbudilo nado, da se bo prirejanje plesov omejilo. JZ konfinacije- se je vrnil hotelir g. Ivo Didič, iz znane Didičeve dru zine v Idriji. Ko je zadnji petek zve čer prišel defniov, se jo razveselila vsa Idrija. štiristoletnica sv. gore. Leta 1939 preteče 400 let, odkar so na Sv. Gori pri Gorici postavili v oltar milostno podobo Bogorodnicc. Go riški nadškof je zapovedal za to ol• letnico velike priprave in slavja. Ustanovil se bo častni odbor za proslavo. JJXE 8. januarja je zapustil revno zemeljsko življenje v Gorici .Mihael Kodelja v starosti 73 let. Za njim žalujejo trije sinovi in dve hčeri. Pavla, omožena Rojec, je zvesta naročnica našega lista. Iskreno sožalje! JjJ Chnudau je pisec m številnih dol v francoskem jeziku v katerili skuša. prikazati zunanjemu svetu smelo st: inljenjo .Jugoslavi je in balkanskih narodov. V knjigi. BALKAN IN DEMOKRACIJA piše v lepem časovnem vodu prejšnje zadnje dogodke iz balkanske zgodovine in razveseljiv napredek medsebojnega sporazuma, ki ga utrjujejo med seboj balkanske demokracije. Pisatelj govori najprej obširno o Jugoslaviji in njenem notranjem političnem razvoju v zadnjih letih. Potem se podrobneje peča z iskreno prijateljskimi odnosi med Jugosla vijo in Francijo. Nato preide pisatelj k obravnavanju .jug. politike napram dvžava/.n Balkanske zveze in Male zveze. Z vsemi temi državami je Jugoslavija ostala v najboljših odnošajih in jo vezi prijateljstva z njimi celo poglobila. Tein se je pod vlado doktor Sto.jadinoviča pridružil nov stik s Col j sko in zlasti z Bolgarijo, kav .j«»* smatral za ogromen korak k pomirjvnju Balkana in jv eden naj večjih uspehov di. Stojadinoviča. na zunanje poli turnem področju. V zadnjem času omenja še sporazum z Italijo, J^JADŽARSK A ocena slow liske knjigi1. — Med razmeroma redkimi primeri te vrste moremo opozoriti zopet na enega: v madžarski reviji “Vasi szeinle” (Szonibatlielv) 1937, zv. 3 poroča dr. Avgust Pavel o “Prekmurskih pesni/" Jožeta, Baše-Miroslava. Opozarja zlasti na zveze, ki utegnejo zanimati madžarski svet (prevodi iz madžarskega pesništva itd.) in na celotni značaj imenovanega pesnika. JUNIJA je bilo 10 let mašniš-w e koga posvečenja, in 17. julija 10-letniva nove maše slovenskega izseljenskega duhovnika Hladniki) Janeza, jr VEZA Slovenije z morjem. Bitno vprašanje gospodarskega razvoja Slovenije je zveza z morjem, ki so sedaj vendarle rešuje kot treba. Stekla bo iz Črnomlja skozi Belo krajino na. Vrbovško. Pi'i km 10 leži postaja Dragatuš. Na postajo ho gravitirala tudi Poljanška dolina, t. j. vasi okoli Starega tr-saj se nova cesta čez hribovje že «radi.' Postaja Vinica (km 18) bo središče y-a vasi ob Kolpi na slovenski in hrvaški strani. Mied postajama Vinica in Severin preči trasa Kolpo'na železniškem moštu, podobnemu onemu čez Krko pri Novem mestu. Pri km 27 sc nahaja postaja Seve-'m. T;i postaja bo vodna postaja in 1><> imela malo kurilnico za eventuel-no doprego pri težkih vlakih za vožnjo po strmini proti sedlu med dolinami Kolpe in Dobre. Prj Severinu se začenja tudi krajevno najbolj zanemivi del prog/e. Razgled <>d tukaj na dolino zelene Kolpe, na Severin in daleč tja preko Vinice bo krasen. Onkraj predora Lovnik zadene trasa. (km. 44) na sušaško progo na kar sledi priključno ogibal išče Dobra; prometni priključek pa bo tvoril i velika postaja Srpske Moravice, ki leži (? in pol km daleč od priključka v smeri proti Sušaku. Postaji Kanu lisko in Dobra bosta služile trgu Vrbovško. Ako upoštevamo malo premestitev obstoječe proge med Črnomljem, pregraditev Črnomelj ško postaje in še kratek potek, vštric susaške železnice, potem meri celotna gradbena dolžina nove proge 47 in pol kilometra. Vozili bodo brzovlaki iz Ljubljano do Novega mesta ono /Sro 32 min., do Črnomlja 2 uri IS min., in do Sušaka •' ur 15 min.; danes vozi osebni vlak v Novo mesto 2 uri 15 'min., pospešeni Osebni 2 uri, v Črnomelj 3 ure 15 min. odnosno 3 ure, a brzi na Košak skozi Zagreb i> ur. Pri vlaku do morja »•> skrajša vozni čas za 3 ure 15 min ali za več kot; tretjino. Nova pot do Su šaka. bo namreč za 81 km oziroma 121 lile ovite v državno trobojnico, prenesli v žup. cerkev na Travniku kjer so jih položili na katafalk. Drugo .jutro ob 8 je bila na obsežnem trgu sveta maša. Nato se je razvil izpred cerkve proti pevmskem mostu na .Seči svečan sprevod. Od Soče so krste prepeljali na podstavku topa de kostnice. JJAZSTAVA jugoslov. umetnosti v Rimu. -— Na povabilo R.inske galerije zveze proti sionistov in umetnikov v Rimu je organiziralo jugoslovansko prosvetno ministrstvo razstavo jugoslovanske likovne umetnosti. Razstava. je bila omejena na določeno število slik in manjših kipov, časovno pa. na umetnost povojne generacije. Slovenskim umetnikom je bilo določenih 18 slik v olju, 12 rish in grafik in po en kipec Franceta Kralja in Tineta Kosa. Gospod ban dr. M. Natlačen je bil od g. ministra pooblaščen da povabi slovenske umetnike k sodelovanju in sporazumno ž njimi izbere dela za razstavo. Gospod ban je povabil k udeležbi 13 umetnikov, ki naj bi s svojini deli pokazali vse mnogovrstne sestavine umetnosti povojnega rodu. Fr. Stele j« sporazumno s povabljenimi umetniki izbral zn razstavo primerna dela. JZ Goriškega poročajo. Za velikonočne praznike nas je posebno razveselil svojevrstni piruli, ki nam je bil poslan iz Rima: nad M) naših političnih TEMLIN in GOMBOC Rcstavrant “VIENES“ Tucuman 337 —- Buenos Aires obsojencev so je vrnilo domov k svojim dragim. Vodno pa jo še okrog 30 naših rojakov, ki sodo po raznih zapo rih radi političnih kazili. Kako bi se oddahnila vsa pokrajina, čo bi so tudi ti nesrečneži vrnili pod rodni krov. Ali bi izpolnitev našo iskrene željo ne bila odločen korak naprej pri izgla-ditvi potov med dvema svetovoma, ki se dozdaj nista hotela poznati 1 V bojih jo plemenitost, najvišjni čednost. pOLITICEN NAPAD. — V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika .INS Petra živkoviča v Maribor Konjice in Celje, dne S. junija t. I., so istega dne ob ‘20 zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadla dva avtobusa, katera sta vozila pristaše JRZ. Napad se je izvršil z revolverji, holiserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila. dva akadc/mika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske. Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešali so pa akademika. — filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega, dne 11. aprila 1915 v Lučinah. občina Trata okraj Škofja Loka in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s seboj. Naslednjega dne Ü. junija t. I.„ okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja na šla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, 50 korakov oddaljeno od mesta napada. Dolinar je imel rane na glavi in po životu od udarcev s topim predme tem. Ugotovljeno jv, da je napad organiziral in so gai tudi dejansko udele žil Slavko Reja, urednik “Mariborskega Večerniko Jutra”, mariborskega gla sila JNS; med napadalci sta bila tudi Primec, tajnik krajevne organizacije JNS v Hočah, Brajkovič, pekovski po močnik iz Maribora. Na kraj sam je odšla sodna komisija: poleg lije so odšli, na kraj sam tudi or gani policijske oblasti pod vodstvom u pravnika policije v Ljubljani. ^IGANSKA roparska tolpa prijeta. Znano je, da so v zadnji dobi cigani zagrešili po štajerskem, Prekmurju in Medjimurju colo vrsto drznih vlomov in tatvin. Končno so orožniki v Križevcih pri Ljutomeru zasledili in prijeli najdrznejše člane tolpe. So dišču so bili izročeni, cigan Baranja Jožef s ciganskim imenom “Dilino” in “Komisar” iz Borejc v Prekmurju, Šarkezi Jožef s ciganskim imenom “Koš” in Baranja Joško s ciganskim imenom “Lako”. Zadnja dva sta iz Savske banovine. Vsi trije so še ml» di, pa zreli za vislice. JJRAGOOENO mišjo gnezdo. V Trbižu jo neki mesar dognal, da na. nerazumljiv način izginja, denar iz njegove blagajne in že je osumil svoje uslužbence. Slednjič jo sporočil stvar policiji in vpričo neke priče jo polo žil 800 lir v stotakili v predal in ga skrbno zaklenil. Ko je mesar drugi dan pogledal v predal, je bilo ond: še samo 000 lir. Že je mislil dati are tirati svoje uslužbenec, ko jv neki stražnik iztaknil prav na koncu pro dala v kotičku mišjo luknjo. Ko so še preiskovali predal, so našli spodaj precejšnje mišje gnezdo z dvajset miškami. Gnezdo je bilo narejeno iz raz gledanih stotakov v vrednosti 2000 lir. Miši so potrebovale tri trdne, da. so sestavile to dragoceno zgradbo! JT AL IJ AN S KO časopisje napoveduje nove davke, doprinos je potrebi n za razna javna dela ki jih država o pravlja. K davkom na govejo živino perutnino in druge domače živali, pri dojit sedaj davščine čipkarstvu, pri čemer bodo v Julijski krajini najbolj prizadeti Idrija in okolica. Nadalje na meravnjo uvesti davščine na nove po ti ter ua okna in vrata v vseh stavbah, starih in novih. J J| JULIJA sv je po desetletnem bi vanju v Buenos Airesu poslovil Stanič Jože, in odpotoval v domovino. .'id ILIRSKI Listi i c i so oblasti a roti rale knjigovodjo na občinskimi tirad u nekega Caharijo, ki je bil že do! ,g’o let zaposlen na občini. Oblasti mu očitajo, da je bil pomanjkljiv v svo .j(im delu. (Saharija je l»iI v pivih po vojnih letih občinski tajnik Ilirske Bi strice, toda' ko je reži, n občino pove čal s tem, da je. priključil še okoliške kraje, je postal knjigovodja, tajnik občine pa je postal Italijan po krvnem poreklu. On barija je Slovenec in je njegov odhod domačim užalostil. pili Sv. Križu pri Trstu je zadnje neurje napravilo veliko škodo pred vsem po vinogradih ki so letos mnogo obetali. Naletavala jo debela toča, ki je neusmiljeno klestila vinske trte po vsej dalja ji okolici ter sv znesla po belino še nad vinskimi goricami v Mir niku na zapadnih Brdih. ^7 MOSKVI je bil ustreljen Lela Kun, znan ogerski komunist, ki je v času strahovlade na Og< rskem dal pobiti po nedolžnem 590 ljudi. Tu
  • >() strani ia je sedaj od banske upravi1 sprejet in predpisan kot službeni pra vopis in je s tem končana, pravda med jezikoslovci. Naroči se pri Jugoslov. knjigarni v Ljubljani A boben jt prišla v Črnem vrhu pri Idriji znana gostilna “Pri lov en” (11 cacciatore), katere lastnik -je Aleksander Premru iz Trebnjega v Ju goslaviji. Pravijo da bo gostilno do bil sedaj v .oko gospodar, ki pride iz notranjosti Italije. OBOJNI je postal Jožef Marčič, doma iz Podbrda, star 35 let žr tov hude nesreče. Marčič je bil za posleu pri vojaškem oddelku za raz streljevunje iz svetovne vojne izhaja joČih razstreliv, ki jih še vedno po hirajo po Julijski krajini. Pečal sv je z granato ogromnega kalibra, ki je nc iiadoinn \' njegovih rokah eksplodirala in ga. raztrgala. JURI Angelu Pisk iz 8v. Lucije na Soči so oblasti našle šest litrov žganja jugoslovanskega izvora. Ker sv L'tlet ni fant ni mogel izpričati, kako je prišel do kapljic, so ga zaprli. V zaporu je izpovedal, da je bilo žganje vtihotapljeno čez Bovec. j^ARADl tihotapstva so prišle pred sodišče naslednje osebe: Jurij M a gtijna iz. Cerk nega, Jožef Magajna od istotam, Anton Humar iz Idrije, Albert Kavčič is Sp. Idrije, Tiček Janez iz Črnega Vrha. Vsi štirje so obtoženi, da so tihotapili govejo živino iz Jugo slavijo. Nadalje Stanko Brejc iz Idri je, Mišigoj Jf.rnest iz Doberdoba,' sta nujoč. v I)oi novicah, Lorene Beg‘uš iz Sv. Lucije, Marija Planinc iz Planinc v Jugoslaviji, Jožefina Plesničar iz Hctedrščc, .lernej Svetičič iz Zabreti j' pri'Cerknem, Janez Rupnik s Črne ga vrha, Jam z Lampe od istotam, Marija Cesnik iz Loma, Janez Tolminec od istotam. Ljudmila Brejc iz Planine v Jugoslaviji, Frančiška Reja iz La zenice pri Idriji, Jaka Kosmač i/ Tra niče, Tušar Cecilija in Tone Bevk iz Jagerskega pri Cerknem, Lena Podob nik iz Idrije, Andrej Tratnik iz Plju suv Micka Lapajne in Francka Fr ja vuc iz Idrije, vsi za to, ker »o bili zasačeni pri prenašanju žganja, tobaka in raznih živil iz Jugoslavije v Italijo. Bogoljub Rupnik iz Črnega vrha, Marija Kogoj iz Cerknega, Valentin Kokalj, Ivanka Trugar, Marija ‘Pivk in Ivan šemerl iz Črnega vrha so bili aretirani in postavljeni pred sodišči, ker so hodili v Jugoslavijo po živež. Pred sodiščem so izjavili, da jih je k tihotapstvu gnala potreba. 99 JVNIJA je umrl v Trnovem pri * Kobaridu, Simon Melinc. Trije njegovi sinovi žive v Buenos Airesu. Maša za rajnega bo na Avellanedi H. avgusta ob 10h. JUNIJA je umrl v Gornji Len * davi župnik Rudolf Bednarik. 27. MAJA j<* 1 >i 1 Crnkov krst A vellanedi. na do 29. julija so jo vršilo romanje ~ Ljubljane na Sveto Goro tor iz lot v Trst in Koper. JpOROčAJO da .je dovoljeno roma nje iz Primorsko na Brezje na Gorenakom in jo po vsej Primorski veliko zanimanje in so željno pripravljajo, da pobite k Mariji na Brezje. JUNIJA se jo v Grobljah pri * Ljubljani vršil velik misi jonski kongres, na katerem je imel še nad škof Jeglič slovesno sveto mašo. Govor jo imel belgrajski nadškof dr. Ujčič, ki je bil na to mesto imenovan pred nekaj aieseei. Doma jo dr. Ujčič iz Kopra Bil je profesor ljubljansko u mverze. (Glej sliko na 1. strani.) J^ETOS sta prišli v domovino na obisk dve skupini rojakov ‘.z Severno Ameriko. K ne v juniju, druga v juliju. Bili so zelo ljubeznivo -spn jeti. Vdel e že se lOletne proslav«? Rafaelove družbe. ■ O JULIJA je imel v Mirni na * Kranjskem novo mašo Jože Solar, nečak Ane Zobec, ki ima s svojo družino poznano sladoleda mo v Merk). y M RL je v bolnici Fiorito na Ave-llanedi Janez Nemeš, doma iz Bu-dincev. Na zadnji poti s o ga spremila li dne 18. julija mnogi rojaki. | ^ JUNI.J A se je vršila v češki Pragi Slomškova Proslava katere so se vdeležilc mnogo najodličnejše češke osebnosti. Škof Slomšek je bil velik prijatelj Čehov. SEVERNI A.neriki je bilo pet slovenskih novih maš. Slovenska kolonija šteje tam 300.000 Slovencev. .Vovomašniki so: Alojz Medic, Andrej Svete, Ciril Šircelj, Alojz Potočnik in Herman Golobič. J^JEI) publikacijami Slovenske Mati c e v Ljubljani sta izšli dve značilni deli nemškega modrijana Kanta. Prevod je oskrbel dr. Izidor C a n-kar, naš tukajšnji minister, g JUNIJA je bil izvršen roparski e napad v župnišču v Branici na Vipavskem. Župnik je obležal močno udarjen. Roparji so odnesli vse, k a r je imel denarja, 30Ä lir., in razne jestvine. KULTURNA KRONIKA 23. maja je bilil maša za rajnega Lojzeta Brahma, pri kateri je zelo zapel združeni zbor nekatere skladbo pokojnega, 23. maja je slavilo G.P.D.S. v Villa Devoto svojo drugo obletnico. 30. maja popoldne romanje v Luv.des. Zelo lepo obiskano., Zbralo se jv kakih 700 Slovencev. 30. maja prireditev Prosveto ob Upi udeležbi. (i. junija se je otvorihi jugoslovanska šola na Doek Kudu. 13. junija skupna prireditev Prosvete in Tabora v prid. slovenske šole. 20, junija. Zelo obiskana prireditev Tabora s prav dobro podano igro “V nižavi”. Sodelovala je tudi Prosveta. 27. junija prosvetna prireditev Avcllanedskega pevskega zbora. Ob priliki proslave obletnice slovenske službe božje na Avellnnedi. . Slovesne- večernice so se vršilo v župni cerkvi. - Spomin Vidovega dne. 4. julija je Prosveta slavila svojo osmo obletnico. • 11. julija je bila prireditev G. P.D.S. v Vilbi Devoto. 2(>. in 28. junija je posvetil spominu Vidovega dne Sokol s proslavo v gledališču “Verdi" in z družabno zabavo V juniju je izšla prva številka “Njive", ki je glasilo “Ljudskega-odra”. Ni povedano, čc ho izšel vsak mesec. 25. .julija v dvorani Alsina prva prosvetna prireditev društva “Cankar“" iz Saavedre. CERKVENI VESTNIK 1. avgusta obletnica slovenske maše na Saavedri. Maša ob 10 uri in pol v cerekvi Av. de Tejar 4.200. 8. i-avgusta maša na Aveilanedi za rajnega Simona Melinc. Litanije na Paternalu. 15, avgusta maša na Paternalu ob 10. uri za umrlega nadškofa Jegliča. Litanije na Paternalu. 22. avgusta maša na Paternalu za Ivan Furlan ob 10. uri. Litanije na Aveilanedi. 29. avgusta maša na Aveilanedi, litanije na Paternalu. Nekateri so tako trdi, trdil Vse zastonj. Naj jih prosim v listu, ali če jih vabim osebno, naj pridejo v cerkev, naj v dejanju pokažejo, da so še verni. Samo čez papeža vedo kaj povedati, pa nočejo doumeti, da nas Bog ne bo sodil po tem, kaj jo delal papež, temveč po tem, kako smo mi sami z našimi dejanji bili zvesti Bogu. Da sc brez mašo lahko živi... Vidim, da je r