a j T c č j i *] o ven s ki dnevnilcj. ▼ Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 | VeUa za vie leto • • -Za po5 leta - - - - -Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 22S. — ŠTEV. 229. \ List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered aa Second Glasa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. K. Y., under Act of Congress of March S, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States, Issued every day except Sundays and legal Holidays, 'i 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER 30, 1929. — PONDELJEK. 30. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII. PROCESfPROTI STRAJKMEM SE JE PRICEL V VSEH DELAVNICAH BODO NAJBRŽ ZOPET UVEDENE STARE RAZMERE Tako državno pravdništvo kot zagovorništvo bosta napela vse sile, da zmagata. — Trinajst delavcev je obtoženih umora, trije delavke pa uboja. — Delovni čas je b:l skrajšan za pet ur na teden, plače pa niso bile znižane. CHARLOTTE, N. C., 29. septembra. — Jutri se začne proces proti trrnajst mi organiziranim delav-rem in trem delavkam zastran umora gastonijske ga policijskega šefa Aderholta. Moški so obtoženi umora, za kar je določena smrtna kazen, ženske pa uboja, za kar predpisuje zakon kazen dvajsetih let. Ce bi se zdelo porotnikom malo pregorostasno spoznati trinajst mož krivim umora, bo državno pravdništvo v zadnjem hipu zahtevalo, naj se jih sodi zastran uboja. Teko zastopniki države kot obtoženci so pripravljeni do vseh malenkosti, kajti izza časa, ko je bila obravnava odgodena, so imeli dovolj časa, da zberejo še zadnje tehtne dokaze in protidokaze. MARIOiN, N. C., 29. septembra. — Vsi stavkar-ji so se vrnili na delo in niso prodrli s svojimi zahtevami. Navzlic temu sc pa vodstva vseh tekstilnih tovarn sklenila, da zvišajo delavcem plačo za pet odstotkov. Tudi delovni čas je bil skrajšan za pet ur ter znaša zdaj 55 ur na teden. Delavci bodo glede zaslužka na nekoliko boljšem stališču kot so bili pred štrajkom, v splošnem bodo pa na slabšem, ker bodo morali več producirati. KEMAL HOČE MODERNIZIRATI * SVOJ NAROD Turška vlada je sklenila amerlkanizirati narod kot resnično pot k dejan skejnu napredku v vsakem oziru. ANGORA, Turčija. 29. septembra. Upliv Združenih držav, brez posebnega prizadevanja Amerikancev, se ibraca od tradicionalnih kulturnih uplivov Francije in etičnih u-čLnkov Korana v novi Turčiji. Mlada republika, ki je preživela marsikateri potres reform, se je lotila novega pustolovstva, katerega imenuje kemallstlčna Turčija amerikanizacijo. Povelja, katera je ravnokar dala Turčija glede poučevanja angleškega jezika v vseh turških šolah, kažejo povsem razločno, da se umika Turdja od francoskega kulturnega upliv a. To dejstvo Je tudi-potrdil tesni prijatelj Kemai paše poslanec Rif-kl be j, ki je izgovoril številne tehtne besede glede amerikanizacije turškega naroda. DEPUTACUA MADŽAROV sploh brez otrok. Zanimivo je, da nazaduje število porodov najbolj v najbogatejših krajih. Bogati Madžari so prepričani, da so potomci sramota in kazen božja. Na Madžarskem je mnogo vasi, kjer že več let ni bilo nobenega poroda. Državi je pripadlo že mnogo posestev, ker lastniki niso imeli potomcev. Na nazadovanje porodov vplivajo tudi zakoni med sorodniki. Nazadovanje porodov v najbogatejših madžarskih pokrajinah priča. da depopulacija ni posledica trinanonskega miru, o katerem Madžari trdijo, da jih je pahnil v bedo in nesrečo. Trinanonsgi mir je kriv nazadovanja porodov na Madžarskem kvečjemu v toliko, da se degenerirajoči madžarski narod ne more več množiti s prilivom slo-| vanske krvi, s potajčevanjem slovaških in hrvatskih otrok. DIVJAŠKI KOZAKI OBSOJENI Člani Coal and Iron policije, ki so do smrti pretepli majnarja Barko* skega, so bili spoznani krivim umora. PITTSBURGH. Pa., 23. septembra. — Walter Lyster, Harold P. Watts in Frank Slipikas, bivši člani zloglasne Coal and Iron policije, so bili včeraj spoznani krivim u-mora premogarja Johna Barkoske-ga. Porota je obstajala iz ene ženske in enajstih moških. K temu pravo-reku je bistveno pripomogla izpoved kovat-a Higginsa, prijatelja u-morjenega. Higgins je pridal, da je tolpa unifomiranih zločincev vsega zmožna ter je prepričana, da sme storiti vse, kar hoče. Higgins je pripovedoval, kako je njega in Barkoskega napadel Watts, ko sta hotela braniti sina gospodinje Blosick. Fant je prea policistom pobegnil, nakar se je Watts obrnil proti Barkoskemu ter go pobil na tla z ročajem revolverja. Higgins niu je skušal pomagati, pa jo je istotako dobil po glavi, da je ležal štiri ure v nezavesti. Medtem so Barkoskega odvedli na stražnico, kjer so ga do smrti pretepli. AZIJSKA EKSPEDICIJA __ODGODENA El£spedicija. katero je nameraval poslati v Centralno Azijo newyor-ški naravoslovni muzej pod vodstvom dr. Roy Chapman Andrewsa, je bila odpovedana. Ta odlok je bil posledica težkih obdolžitev kitajskih znanstvenih organizacij. * Kitajci so rekli, da kradejo Ame-rikanci neprecenljive znanstvene in umetniške predmete ter jih odvažajo v Ameriko, dasiravno so last kitajskega naroda ter so bile zbrane na kitajskem ozemlju. M0CAN ORKAN V FLORIDI Sred!šče velikega orkana je bilo v Homesteadu v južnem delu Floride. — Vsepovsod je bila povzročena velika materi-jalna škoda. MIAMI. Fla., 23. septembra. — Oikan, ki je prihrumel z Bahamas otočja, je divjal že štiri dni ob iz-j točni obali Floride ter nato obdr • • nil priti južnemu delu polotoka, j Veasi je dosegel crkan naglico pet-inosemdcsetili miij na uro ter div-j jal od iztočne do zapadne obali. Prebivalstvo dežele je bilo pokvarjeno vsled naglega podan j a barometra ter so skušali najti pribežališča v trdnih hišah večjih mest, vsled česar je bilo le malo smrtnih žrtev. V močno prizadetem kraju Homestead je izbruhnil istočasno požar, ki ga je pa bilo mogoče hitro pogasiti. Preccj prizadeto je tudi mesto Laudcdale ob iztočni obali. Vihar je popolnoma porušil trgovski del mesta ter je bilo ranjenih nekako dvajset o.sfb. Prebivalci Miami-ja so že leta 1925 zbrali dosti izkušenj ter sc za-barikadirali proti orkanu. Tudi Key West, ki lezi sredi obali ob Mehiškem zalivu, je bil močno poškodovan. POLJSKI ŽIDI NAPADAJO SOVJETE PARIZ, Francija. 27. septembra. Poljski Židi. ki žive v Franciji, so prkeli ostre napadati sovjete, katere dolže. da so hinavski napram Židom ter si niso znali pridobiti simpatij židovske mladine. Med Židi se smatra sedaj za nečastno pripadati komunistični stranki in tekom zadnjih dveh tednov je bilo o-paziti številne izstope iz te stranke, ki je pravzaprav židovska. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ZNAČILEN BEG KOŠUTO VE ŽENE Obelodanilo se je pisma J ki pripovedujejo, kako je pobegnila žena do vika Košuta, ki je bil j takrat obsojen na Mad-I žarskem na smrt. ! BUDIMPEŠTA, Madžarska. 29. i septembra. — Madama Irma Kubi- j neyi, nečakinja enega Košutovih ' tovarišev tekom izgnanstva, je obe- ! lodanila podatke glede bega Košu- ; tovt žene, ki je u.šla zanjkam habs-ubrških rabljev takoj po madžarski! revoluciji leta 1348. » Mati madame Kubineyi je bila npjbclj verna prijateljica Košutove žene ter se j« vsled tega nahajal v j posesti dokumentov in pisem, iz katerih je mogoče razbrati /se po- ' drobnosti glede bega. J Ko je Košut sklr*»il izročiti pol- i nemoč generalu Goergeyu ter za- ' pustil trdnjavo Arad dne 11. avgu- j Eta 1349, se je njegova žena one- j svestila, ko je slišala ropotati voz skozi mesto, da odnese njenega moža v izgnanstvo. Od onega časa naprej ni cul Ko- ! šut ni' esar skozi tedne o svoji družini. Šele novembra mcseca isteg-.i leta se je oglasil ter pisal svoji ženi kriptogram. v katerem je obraz-i ložil svoj položaj. Nato je opisano, kako se je žena Košuta konečno ! vendar rešila ter pribežaia k svoj e- ; mu možu, ki se je medtem klatil po Italiji, kjer so ga seveda zelo go-stolijubno sprejeli, ker so je uprl proti njih starim sovražnikom, Habsburžanom. AEROPLAN "DEŽELA SOVJETOV" DOSPEL VALASKO SEWARD. Alaska, 20 septembra, i Sovjetsko letalo "Dežela sovjetov", je pristalo včeraj zjutraj tukaj po poletu iz Dutch Harborja. Ta se- j demsto milj dolgi polet se je zavr-šil brez vseh posebnih dogodkov. ! Letalca nameravata odukaj pole teti v Sitko in pozneje v Seattle. FRANCOSKE TEŽAVE NA MAROŠKEM Močna francoska armada bo nastopila proti alžirskim banditom, ki o-grožajo vse francoske koloniste. ALŽIR, Afrika, 29. septembra. — Francoska vlada je odredila koncentriranje več kot štirideset tisoč mož za letošnje armadne jesenske manvre v Alžiru in Maroku. Namen tega je. uveljaviti primerne odredbe proti napadom vsta-ških plemen, ki so v zadnjem času napadali razne kraje ter morili miroljubne prebivalce. Vojaki bodo vprizorili vaje. ko-jih glavni namen je izboljšati transportne sisteme za hitrejše gibanje čet. ki bi takoj nastopile, k.i-korhitro bi arabska plemena skušala vprizorili kako invozijo. Francoski vojni minister Paul Painleve bo prisostvoval tem manevrom katerih se bodo udeležile vse vojaške sile iz Tunisa in Al-žirja. MUSSOLINI SE JE PRESELIL Mussolini, ki je izpreme-nil svoje stanovanje, prebiva sedaj v krilu Beneške palače. — Poslopje je b:lo zgrajeno leta 1460. RIM. Italija. 29. setpembra Potem ko je opustil večino svojih kabinetnih mestih, je Mussolini tudi izpremenil svoje oficijelno stanovanje. Zapustil je palačo Chigi. v kate:i je izvajal sedem let svojo diktatorsko oblast ter preselil svoj urad v velikansko Palazzo Venezia, preje last avstrijske krone, ki je ostala prazna in nezasedena, odkar se je je polastila Italija ob pričetku svetovne vojne. Slavna palača, ki je bila eden glavnih znamenitosti Rima. je bila zgrajena leta (460. Zgradil jo je kardinal Barbo. ki je pozneje zasedel papeški prestol kot Pavel II. Sedaj pa je bila palača prerojena k novi veličini, kot sedež eksekutiv-nega urada načelnika italijanske države. HOOVER BO SEL SMRT VSLED UMETNIH ZOB DENVER, Colo., 29. septembra. — Tudi umetno zobovje povzroči lahko smrt onemu, ki ga nosi. To se je zgodilo 07-letnemu Johnu StoKzu, ki je pri javnem vodnjaku čistil svoje umetno zobovje. To početje je razkačllo nekega Losiera, da je udaril Stoltza po glavi ter ga vrgel ob tla. Stoltzu Je potila lobanja ter je vsledtega umrl. Losiera so aretirali. Število prebivalcev Madžarske stalno nazaduje. Dočim se izogib-ljejo otrok v drugih državah samo vliji krogi," imajo na Madžarskem celo najsiromaAneJAe rodbine samo enega otroka ali pa ostanejo ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČ JI 8LOVENSKI DNETVNIb V AMERIKI. WASHINGTON, D. C., 29. sept. Predsednik Hoover, njegova žena in sin obeh so zapustili Washington včeraj popoldne, da se napote v ribiško kempo predsednika. Cela skupina se bo vrnial v Washington jutri popoldne Večja družba prijateljev in znancev spremlja predsednika, ki je zelo dobre volje. ROMUNSKI REGENT JRESNO BOLAN BUKAREŠTA, Romunska, 29. septembra. — Garfore Buzdugan, predsednik romunskega najvišjega sodišča ter član regentskega sveta na Romunskem, je resno zbolel na abscesu, ki povzroča mrzlico. Ugotavlja se, da je resno, a ne nevarno bolan. Dino Grandi. ki ie služil v?r let pod Mussolinijem kot podtajnik za zunanje zadeve, ter bil v zadnjem času povišan do polnega dostojan-V VIRGIN1J0 5tva zunanjega ministra, vlada :;e- daj v palači Chigi, mesto Mussoli-nija. Povsem vzdržno je sklenil obdržati svoje stare sobe v palači ter pustiti nezasedene sobe, v katerih je delal preje Mussolini. Slavna "dvorana zmage", kjer je slo na tisoče obiskovalcev pod sre-pimi očmi Mussolinija, bo ostala popolnoma nadotaknjena, prav kot jo je pustil Mussolini. PET UBITIH OD VLAKA WESTERFIELD, N. J . 2D. sept. Pet neidentificiranih oseb je bilo ubitih včeraj zvečer, ko se je avtomobil. v katerem so se vozili, zadel v vlak Lehigh Valley železnice pri Pictonu. predmestju tega kraja Trupla, posejana na razdaljo pol milje, so bila ona treh moSkih in dveh žensk. poZar v detroitskem klubu Slika nam kaže del de.troitskega ki tiha, v katerem Je nenadoma izbru h nil požar ter zahteval življenje osemnajstih oseb. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem S ceniku: v Italijo M v Jugoslavijo Din. 500 ........ 9 9.80 Lir 109 M 1,000 ........ $ 18.40 u ' 100 M «,500 ........ $ 45.75 M 800 M 5,000 ........ $ 90.50 M 500 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 $16.80 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-marjamo, da smo vsled sporazuma m nafim evesam v starem kraju v stanu eniiati pristojbino ta taka izplačilo od 3% na L Pristojbina znaša sedaj za izplačila da $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih cneekov kot gora j navedeno, bodici t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljie pogoje. * Pri Tolikih naka-clih priporočamo, d* m poprej % nam vporasnmet« glede način* MkMfla izplačila po pošti *> redno izvršena v ovir do treh tednik jfUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER «J PRISTOJBINO 75e. 5AKSER STATE BANK |jB m OOBTLANDT 8TBBBT, N1W JOBX, WL 3L Telephone t Barelmf D500 "Q L A 3 RAKODA" NEW YORK, MONICA Y, SEPTEMBER-30, 192t "Glas Naroda" ..•ffilW" nr. Owned and Published by SLOVEHIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIC W. 11th Street, Beroagh of Bfanhatan, New York Citj. N. VJ Iz Jugoslavije. •i * - M The LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. ----- ------ "GLAS NARODA" (Vole« of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .............................. .$«.00 Za pol leta ...............................43.00 Za četrt leta ..............................$150 Za New York sa celo leto______.$7.00 Za pol leta .......~.......................$350 Za Inozemstvo sa celo leto______$7.00 Za pol leta ..................................$3.53 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemii nedelj in- prasnikov. Od mehanika do milijonarja in vlomilca. Prrri zagrebškim sodiščem se je Strašen zločin v štipu. Iz Stipa poročajo, da je izginila brez sledu vdova Todor^ Zdravko-vičeva. kar jc vzbudilo med prebi- te dni zagovarjal radi vlomov Vla-valstvom veliko senzacijo'. Policija do Murgič. Moj jc bil izučen inelia-je takoj uvedla preiskavo. Zašli- J nik, pred leti pa se jc popolnoma šala je njenega sina, ki jc 'izjavil.; posvetil tihotapstvu. Začel jo tihotapiti avtomobilska kolesa iz Opatije v Kraljcieo in je zaslužil okoii dva milijona kron. Nato je odšel v Francijo, kjer jc denar zapravil. Vrnil se je brez beliča v žepu. Va-Jjcn udobnega življenja in brezde- da jih jc pred dnevi obiskal svak Saidc Salamanovič in da je pretepel Todoro. Po prvem udarcu sem pobegnil in ko sem se vrnil domov, nisem nikjer našel matere, jc pripo vedoval sin. Policija je takoj areti- rala Šalamunoviča. V hiši pokojne Jja je zatel krasti. Zalotili so ga pri Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. niiiitf 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New Yerk, N. Y. Telephone: Chelsea 387« K« C JŠH j-:. !a>Wt>lL»J!BB^uaaiB!BBtMWB3BHiBžCBi;oi^ rB^afcmanuiruH^c^^tn' »trHiaamMMfciittttgMflpjim^ DIKTATURA ODPRAVLJENA dopisnik pri - se Todore je našla v kuhinji velik zaboj. Bilo je očitno, da je tu zakopana Todora. Policija je pozvala njenega sina in ta jo je odkopal. Truplo pokojne Todore je že močno razpadlo. Prepeljali so ga v štips*ko bolnico, kjer ga bodo obducirali. Policija je jo tem odkritju aretirala tudi Todorincga sina. Iz raznih o-kolnosti se da sklepati, da sta ona glavna krivca groznega" zločina. Grozna rodbinska tragedija v Apa-tinu. Te dni se je v Apatinu odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. 82-letni Josip Mayer je v prepiru težko ranfl svojo 10 let mlajšo ženo potem se je pa obesil. Mayer jc imel pred vojno lepo posestvo v Slavoniji, a ga je prodal in se preselil v Apatin. Kakor tisoči drugih, tako jc bil tudi Mayer nepreviden, da je podpisal vojno posojilo in iz-pubil skoro vse premoženje. Postal jc nervozen in neprestano se jc prepiral z ženo. Še bolj mu je zagre- železniških vlomih, na tri leta ječe. Obsojen j c bil Dopisi. Peter Zgaga Gowanda, N. Y. Gotovo dosti čitateljev Olas Naroda zanima vedeti, kako se grozdje pošilja iz teh krajev. Tukaj pri Gowandi se zame jo nasadi s trto in gredo G do 15 milj vzporedno proti jugo- zahodu z Erie jezerom proti mestu Erie. Pa. V tem groznem okrožju «Orap? noče nikdo kupiti, ker jc skvarje-no. Vsak rajše da višjo ceno. samo da zdravo grozdje dobi. Dalje moram tudi omeniti, da belo grozdje jc prej zrelo in pri-oravno za pošiljatev kakor pa črno ali plavo. Lani sem videl na več krp jih železniške vozove na tračnicah stati, ko je že mošt kapljal oc njih ker so že dalj časa stali, tako n h ij 3 —. Belt i sta dve družbi, ena pod ime-j da se je že začelo grozdje kvariti nom Chatanqua Lake and Lake. oziroma gniti. Erie Grape Growers Associaton in South Shore Grape Growers Asso- • ciation. dosti je tudi samostojnih pošiljateljev grozdja. V uradnih družbe postavijo cene Mike Krainz. Girard. Ohio. Dne 5 oktobra ob pol osmih zve- niJa življenje nčtrka Rasi na. ki sc teljem povedal, kam gre. Taval je I je ločila od mffža. Pred kratkim po raznih krajih, države, končno «c jo zgodaj zjutraj z doma in sc vr- je pn prispel v Dalmacijo, kjer si nil okoli n. Takoj ;-:c .ie začel z že- jC nedavno pognal kroglo v prsa. Nogiastio /. informacijami, katere jo dobil »neAvvorsketfa Tirnega iz diplomatskih krogov, pravljajo v Jugoslaviji veliko izpremenibe. Vsi* kaže, «la namerava kralj Aleksander kmalu *n\~ I navit i diktaturo ler uvesti zopet nekako parlamentarno vlado.' Hogodki. ki so dovedli kralja do tegii sklepa, so bajt' raznoliki. Razmerje m«il kraljem in sedanjim ministrskim predsednikom generalom Živkovieem je postalo pre<-ej napeto. Kralj je baje sklenil, da ne bo dovolil Živkovien, da l>i prilastil t n ko polnomor k«»i j<> ima španski diktator l*rim«> Rivera. Vis Unite ga je prišli do prepriča njn, da je diktat n i a dosti dolgo trajala. Nadalje je vzrok te izpremembe veliko nezadovolj-|. sfvo ,ki jL»a je opaziti med prebivalstvom stare Srbije. Srbi niso politiki, pae pa politikaši. l'rej so debatirali in politizirali |*» vseh gostilnah in kavarnah, dne »i. januarja, ko je kralj proglasil diktaturo, je bilo pa konec teli lepih dni. Vsi so morali umolkniti in ta molk je neprijeten prebivalstvu Stare Srbije. Omrežje špijonov in in formatov, s katerim tatorstvo pokrilo deželo, .je ustvnriFu položaj, stalo vsknltega skrajno liezazt " j jrmu u^tu, družini Joe Kolih, dru- Ijivo, ker fje ulobokn vk4>reninjen v narodu eut, da javno žini Pavel šabcc. družini sumbert razpravlja o vseh javnih in drugih zadevali. 'Frank' družini Jakob Turk- družini . 1 Andrej Klun, družini Louis Kral, Kralj bo ua.y>rz v par dneh izdal dekret, s katerim družini Jakob Tomažin in družini bo zopet ustanovil ustavo. To bo veljalo tudi za nove Orožnik, provinci', namreč za Hrvatsko in Slovenijo. Meje. ki so obstajale v stari Avstriji, bode kolikormogoee odstranjene. Nato bo kralj pozval voditelje bivših strank naj stvori jo parlamentarni kabinet. Ueiteral Živkovie najbrž ne izbran za minisir-. skega preilsednika, eeprav ni sj>or med njini in kraljem tako resen kot nekateri domnevajo. rpskašrn samomor Slovcnca v Šibcniku. V Šibcniku se je te dni ustrelil mladenič, katerega identitete sprva niso mogli ugotoviti. Šele pozneje sc je izkazalo, da gre za 24-let-nega Josipa Kotarja, rodom iz Ga-brevke, občina Moravče. Josip je sin uglednih in imovitih rediteljev. Delal je do aprila pri svojem očetu, kateremu je pomagal gospodariti. Imel je ljubavno razmerje z Ivanko P., ki ni ostalo brez posledic. Ivanka je zanosila in morala je zapustiti službo pri trgovcu Hu-marju v Sv. Križu. Kasneje je dekle odpravilo telesni plod. Stvar je prišla na dan in Ivanka je bila obsojena na par mesecev ječe. Po prestani kazni je pa nesrečno dekle umrlo. To ie Jožeta, ki je imel žc itak sitnosti doma. zelo potrio In odsel jc z doma. nc da bi rodi- grozdju, ko ga začnejo farmerji vo- I čer nastopijo v Slovenskem Domu slovenski pevci iz Barbertona pod vodstvom Mr. Bombacha. Ker bo tc žiti v železniške vozove. V uradih teh dveh družb, ako imajo količkaj naročila za grozdje, zvišujejo ceno vsako uro. ako pa ni naročil od nikoder. farmarji pa vozijo grozdje skupaj, posebno če je lepo vreme potem pa začnejo v teh uradih naj-prvo cene nižati. Farmarji, člani družb, se sklicujejo na cene. katere postavijo družbe, in vsako ure po telefonu sprašujejo po čem jc grozdje. In samostojni r>ošUJatelji debimo grozdje nekaj ceneje od far merjev, kateri ne spadajo v družbe Farmarji ki oddajajo v družbine vozove, morajo čakati za svoj de- ' ]jUdje. ki so se pregrešili proti re-nar do 3 mesecev, kateri pa pro- j 2imu tako, da jih jc zadela najstrož-dajo samostojnim pošiljateljem pa ; ja kazen. Navadno dobe satisfak-dobijo precej, ko je grozdje spre- ; cjjQ ^ dolgih letih, po zgodovin-glcdano, stehtano in zloženo v vo-; sko važnih dogodkih, kakor je bila njihov prvi nastop v naši naselbini, se pričakuje velike udeležbe. Čisti dobiček je namenjen Slovenskemu domu. Vstopnina je zmerna. Pozdrav! John Jescnko. SPOMENIK OBEŠENCEMA V zgodovini naletimo na prune-re. da dobe popolno satisfakcijo je dik~ si nilr in si bo zna- no in hčerko prepirati. Hčerka sc jc prepira kmalu naveličala in odšla jc v svojo sobo, zakonca sta pa prepir nadaljevala v kuhinji. Nenadoma jc Mayer pograbil kladivo in i udaril ženo tako močno po Rlavi. da sc jc nezavestna zgrudila. Misleč. da je mrtva, jc od Sel na podstrešje in sc obesil. Strela ubila seljaka. Tedni jc na polju med Vijonico in Mostarjem zalotila nevihta posel !\ika Jalka Jakiroviča. Med nevihto je večkrat treščilo. Strela je udarila tudi v posestnika Jakiroviča. ki je bil takoj mrtve. Radi uboja obsojen na -1 leta ječe. Pred sarajevskim sodiščem sc jc te dni zagovarjal radi uboja Nedo Rajič. ki jc lani o Veliki noči ubil svojegn soseda VcHinirja Velrško-na. Ta je namreč podrl ograjo, ki io je bil Rajič postavil na mejo med obe zemljišči. Nastal je prepir, med katerim je Rajič zabodel Veleškovi-ea. Obsojen je bil na štiri letu ječe. Prepeljali so r.ico. ga v šiboniško bol- NOVA METLA Francoski listi poročajo o prevratu v francoski komunistični stranki. Moskva je poslala franco- zovc. Tudi sc dosti odbije od cene za ko-mišen in za članarino. Tako so tisti faimcrji. kateri prodajo svoje tirozdje samostojnim pošiljateljem vedno na boljšem, kakor pa tisti, kateri ga nakladajo v družbine vo- svetovna vojna. Tudi boj Irske z Anglijo za samostojno upravo jc trajal dolga desetletja in poostril se jc posebno po svetovni vojni. Napetost sc je tako stopnjevala, da je prišlo do političnih atentatov, med katerimi je naj- zave. Cc je vpraševanje po grozdju, \ znan oni na anK,ejkCga gene- dobijo farmarji dobre cene za grozdje. če je pa dosti grozdja jn malo ! kupcev, so pa tudi družbe moči. rala Sira Wilsona leta 1022. ki i? 7. -"'clczno roko zatiral irski pokrrt brez j qc1 „raj jc atentatu podlegel. Aten- i tatorja Reginald Dunne in Josef Ce ne pridejo naročila /.a groz-0.Sullivan sta moraln prcd prckl djc, stojijo železniški vozovi na postal ministrski minister in vojni Dosti bolj verjetno pa je* da 1m» predsednik general 1'eter IVsie. hivši nekdanji načelnik geiieralega štaba. Pešie je zdaj poskuiik v Ke4g^ji. Zacnkrert ni nu Hrvatskem lrikakega revolneijonar" nega razpoloženja, piie pa vlada le odloeen pasivni odpor hrvatskih kmetov proti centralističnim velikosrb" ski m odredbnm generala Živkoviea. S tem »idporoiw mora vlada računati vsak trenwtek in pri vsakem koraku, ki ga impra\*i. Pred kratkim je bil v Beogradu londonski bankir baron Motschild. Njegov obisk |>ii ni proizvedel dolgi* pričakovane obljube, da 1h* Srbija tM*i!a veeje i>osojiln, kaj-ti londonski finančni krogi so bili prepričani,"da ni bilo \urno posojati deželi, ki je razdvojena, kot je sedaj Jugoslavija, iu poka nad njo bič diktature. v... ^^ » Londonski finančni krogi žele, daf bi bila v Jugusla-viji parlaaijentama vlada, predno dajo od sebe kako večjo vsoto denarja. ....... ^'",'č: Se enkrat prav lepa hvala vsem, ki so mi bili pomoč v moji nesreči in vsem, ki so me spremili na postajo. Frank RoHh, na poti v Zagorje na Notranjsko. varja v osebi 39-letnega Florimon- . da Bonlesa. ki jc odstranil iz vod- j stva stranke celo Marecla Cachina Bonte ima za seboj pestro pretek- j lost. Prvotno jc liotel postati duhov- j nik in žc kot- bogoslovcc se je u-dejstvoval v politiki krščanskega i socijalizma. Pozneje jc prejadral k ; socijallstični stranki, končno je pa postal zagrizen komunist. Bil je u-1 rednik, pozneje pa ravnatelj dveh komunističnih listov v severni Fran- j ciji. kjer jc postal vodilni član iz- j vršnega odbora scverofrancoskc fc-dr racije komunistu nc stranke. Koi eden najagilnejših in naibojevite-j-ših komunistov jc postal gospodar centrale pri glasilu francoskih komunistov "L" Humanite" ima glavno besedo. ' Bonte jc odstranil več urednikov in tajnikov komunističnih strokovnih organizacij, ker niso bili dovolj radikalni. Postal je predsednik no-bega rcdakcijskca odbora in sam Cachin mu je bil podrejen. Francoski listi ga nazivajo Ma-rot komunistične stranke, odstranjene komunistične prvake pa primerjajo z zloglasnimi vozovi, v katerih je Marat pošiljal svoje nasprotnike na giljotino. tračnicah z grozdjem po več tednov. Od voz jc potreba plačati $2.00 za vsakih 24 ur železniškim druž-, bam. grozdje se začne kvarit, zara-, ditega dostikrat dobijo pokvarjeno sod v Dublin u in obsojena sta bila na vešala. Obešena sta bila v \vun-wcrdski kaznilnici. Pozneje -si j c Irska priborila samoupravo in zdaj je posebna drža- rozdje. kateri naroče od takšnih i va v okviru angleškega imperija, j pošiljateljev. Toraj, kateri grozdje j Irci sc spominjajo med drugimi j naročijo iz daljnih krajev, je naj-i tudi atentatorjev na generala VVil- Pravijo. -da bo kral; Aleksander odpravil diktaturo. Tozadevno poročilo jr dolgo in sem ga z radovednostjo čital do konca. Komu na ljubo jo bo odpravil"' Pravijo, da na ljubo Hrvatom, ker jim je politiziranje v krvi. do-čim ne smejo javno politizirati, odkar je diktatura uveljavljena Nadalje je rečeno, da na ljub<» prebivalstvu stare Srbije, ki nima zdaj takih pravic, ko jih je imelo prej. Ne temu in nc onemu na ljubo pač pa na ljubo londonskim bankirjem. Stvar jc bila taka Lc.ni ie potiebovala Jugoslavija precejšnjo vsoto denarja. Vprašale je tukaj in tam, pa so ji rekli da ne bo nič s posojilom, ker so v deželi neurejene razmere. Nato je kral] proglasil diktaturo in razmere čez noč uredil In zopet so šli trkat na vrata in moledovat. Pa so jim rekh. da državi, -v kateri Je diktatura, ni varno posojati. Zato bo kralj diktaturo odpravil. Kakorhitro bodo pa začeli grmeti hrvatski, slovenski in srbski politikami, bo tak hrup. da s^ zopet nikomur ne bo zdelo varno posojati. * V atelje velikega kiparskega mojstra jc udrla neka Angležinja in zaklicala : — Kako vendar ustvarjate takt* jilne umotvore, prespoštovani mojster? — To je vendar cisto enostavno: vzamem kos marmorja in odbijem od njega, kar jc preveč. K»» jc slavni Walter Scotl nrkoe jezdil skozi pokrajino, ie prišel do neke lese. ki jc bila zaprta Slučajno pa je tam stal berač, kateri Je Jeso odprl. Scotl se je za uslugo liotel hvaležnega Izkazati ter je brska i po žepih, da bi našel pol šilinga. Ker ni našel, kar je iskal, niti ie dal cel šiling rekoč; Tu imaš šiling, a pomni, da mi doHrujcš p .1 šilinga. beljše da naročijo od poznanega, zanesljivega in izkušenega pošiljatelja. Kar sc pa ccn tiče, pa noben pošiljatelj no družba ceneje nc pošlje. ker jc vsak farmar zvezan s telefonom, z radio in drug drugemu povejo tudi. Samo če ima kdo slabše grozdje, je lahko toliko ce-nejc. Od lani so vpeljali državnega sona in te dni si jinla postavili na pokopališču spomenik. Spomenik ima obliko keltskega križa, v sredini je z zlatimi črkami vklesan napis, ki prita, da sta atentatorja umrla kot narodna junaka. Odkritja spomenika se je udele- ' lionJalioni Sluga: Gospod. I»► st«- pa la-bo odredili, ko ste ukazali, na j vsakemu upniku, ki ga ne morete plačati. natočim kozarček konjaka. Gospodar: — Zakaj? Sluga: — No, seveda, čevljar je bil že dvanajstkrat pri nas in vsakokrat sem ga moral potolažiti s žilo nad 500 irskih patrijotov. med nadzornika, da grozdje nadzoruje. | njimi tudi hčerka pokojnega * an-; ko sc naklada, in če pa voz na trač-! gleškega generala Frencha. Miss , ^ ! ® „ .,,... Idr. Rezek je pripovedoval: niči stoji in se grozdje skvari, je pa I Despardova. Smrtna obsodba je bi- Več zdravnikov sc jc razgovarja-lo o svojih dogodivščinah Kirurg izključen od nadzorstva. Naročnik, j la izrečena v imenu istega vladar- ki I — Zadnjič se mi je pripetilo nekaj prav izrednega. Bogati Špehai voz s skvarjenim grozdjem do- ja. pod katerim je bil zdaj posta\- . J . . . je prišel k meni in pričel tožiti c. ljen obešenima atentatorjema spo- I menik. ti. je pa dosti na izgubi, ker njegovi odjemalci grozdje vidijo in ga Štiri rodovi, ki so priberačili milijarde. Glavna privlačna sila, ki i|«m dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT je poleg, lenega poslovanja * v % T" PopolnfL varnost pri nas naloženega denarja. ™ te^jfižc^ Obrest /j i po me s e c no obrestovanje. Sakser State 82 Cortlandt Street NewYork, N. Y. Ahmed paša jc v Kairu jako znana osebnost in velja med siromaki za vzornega dobrotnika. Zato ?e zbudil njegov članek, ki je izšel le dn v kairskih listih, nepopisno senzacijo. Paša pripoveduje, kako je selo staro orožje, ob zidu je bila klop z dragotmami. Berač v cunjah se je medtem prelevil in pristopil k paši oblečen v svilo z belim turba-nom na glavi. Začel mu je pripovedovati svojo zgodbo, ki slove tako- ne v pravljici iz Tisoč in ene noči. le: ampak v resnicf odkril berača, ki gkozi štiri generacije se je moja ni berač, ampak milijarder. rodbina preživljala z beračenjem Že leta ln leta zahaja Ahmed, Beračin So vsi rodbinski člani od paša v mošejo, kjer se dvakrat očeta in matere do vnuka. Način dnevno klanja Alahu. Vsako pot te- življenja se je podedoval od roda in kom zadnjih 15 let. ko je stopil v pre(J 5Q leU ga je prevzel on< seda_ poslopje, je iztegnil roko z milim njj poglavar beraške rodbine. — pogledom proti njemu berač v cu- j Imctjc ^ je množilo zelo naglo. Z njah. PaSa ga je imel za velikega desetlctji so se zgrinjali novci, ki siromaka in je vselej segel v žep j znašaj0 sedaj milijardne vsote, po miloščino. Tako mu je tudi te Qn sam pogjavar beračije pa je dni hotel stisniti piaster. Mesto da sklenilt da se v primernem času bi sprejel novec, pa je bera^ vstal j odreče beračenju. Storil je to o pri-in prosil pašo. naj ga obišče na nje- liki svoje petdesetletnice, ko je be-govem domu. račil 2adjljič v džamiji in je pova- Presenečeni paša v prvem trenut- biJ Abmeda domov k sebi na ku nI vedel, kaj naj stori. A ker ie; čaj Zanaprej bo živeT kot bogataš, že čestokrat obiskal siromake na i njihovih domovih, jo še topot pri- ! Beraški milijarder je bil trikrat stal na prošnjo. Berač je sedel z oženj en. Svojim otrokom je pred njim v voz tn kočija je odrdrala da- J nekaj leti zastavil vprašanje, kak-leč -ven v predmestje. Berač Je iz- šno življenje jim je ljubše: bera-stopli in prosil pašo, naj mu sledi, ško ah bogataško. Odločtti so se za Pri nekem vhodu je potrkal trikrat drugo rtosebno. ko so videli, da ima-s tolkalom. Odprla so^se vrata. Pa-1 jo dovolj denarja na kupu. Tedaj ej ša je zavzet obstrmel in se ni upal stopiti dalje. Vdal se je šele na be- berač vsako dete izšolal. Sinovi m hčere študirajo-danes na velikih m račevo prigovarjanje, da jamči r.a slovithlnozemskih univerzah, med- njegovo življenje in varnost. tem ko Je njih oče do zadnjega Stopila sta naprej. Pri dvoriščnih j Pro5il mpodarov po muslimanskih vratih Ju je sprejel livriran sluga ln j svetiščih ulicah ju peljal v salon, ovešen z dragocee- I i nlml preprogami, l^o scenah J^ vl-^' IDVEltfllŠtFfa WL'M TfARODA j bolečini na desni strani trebuha j Preiskal sem ga in ugotovil, da ima vnetje slepiča. Svetoval sem mu naj se pusti operirati, na kar jc tudi pristal. Izvršil sem operacijo in kaj sem doživel? — Morda ni imel vnetja slepiča? — Seveda ga je imel. Toda .šele po operaGiji sem zvedel, da je napovedal konkurz! * V družbi govore o solzah, solzah veselja in solzah žalosti. — Že dvajset let brišem solze žalostnih. — je nekdo dejal. — Že dvajset let? Saj niste duhovnik! — Seveda ne. pač pa tovarnar žepnih robcev. * — Trdim, da so psi. ki so pametnejši kakor gospodarji. — Brez dvoma, tudi jaz imam takega. * — Koliko pa je stara vaša krava? — je vprašala kmeta mestna gospodična. — Dve leti. — Po čem pa se to pozna? — Po rogovih. — Saj res, saj ima samo dva. * No. nazadnje so se vseeno zdramili ameriški senatorji in pravijo, da je treba prohibicijo uveljaviti. Če se ne motim,' Je Časopisje že pred desetimi leti poi >čalo. da je v Ameriki prohibicija. Toda poročalo Je samo časopisje. Mussolini se je preselil v drugo palačo. Italijanski narod se bo tedaj najbolj .oddahnil. k* s« bo prteseiil »z, Italije. ' : ' iir 'n "l i Wf? ...,:.'v... NEW YORK, MONDAY, SEPTEMB EB Air Th« LABO EST BUITBTK DAILY In U. |< i Starokrajskajporota. m z "Podpora**, r t- z. o z., je bila ja-1 » dobrodelna zadruga. Živela je • d gole dobrodelnosti in je živela le zi dobrodelnost. "Z dobrodelnostjo za dobrodelnost!'* je bilo njeno gaslo in Je uživala nezaslišani utfied Kjet so se pojavili pa-/.rtvovalni njeni odborniki ali ne-utruijivr njene odbomlce s škrabl-« o v rokah in cvetkami ali odkupnimi znaki, se jim je vsakdo spoštiji-, vo umaknil v stransko ulico ali v; vižo ali za drevo in ga je bilo po- j tem jako sram. ko so ga vendarle pozdravili 111 je moral na dan z j bridkimi dinarji. I PODPORE i n in Bila pa je "Podpora** dobrodelna. tudi na drugo stran in ni jemala podpore, nego jih je tudi dajala in jih dajala ob čini kulontnejših IKJgujih na ročno zastavo ali proti vknjižbi na prvem mestu tudi na na menico 2 dobrimi podpisi in seveda vseskozi moti primernemu obrestovan ju. I11 je bilo takih podpiranecv jako veliko m so večinoma živeli v neurejenih, takorekoč socialnih razmerah — podpore željni ljudje navadno žive v socialnih razmerah In ko bile razmere nalbolj socialne takrat, kadar je bilo treba podporo vrnili. Pu sla ob takih prilikah strumno stala "Podpori" ob strani dva velečlslana strokovnjaka, nospoda Drtin uin Slačil s svojo pisarno in je omenjena pisarna opominjala, tožila in rubila vse po paragrafih in tako. da nI "Podporo", ta imenitno dobrodelni zavod, trpel ne pair kmle. Seveda je pri teh poslih I udi pisarna "Drtina in Slačila" beležila svoje zaslužke in jc znašal njen račun vsak meser dvatisoč dinarjev, tritisoč. vi\asi več. včasi manj. in je •"Podpora'' gospodom Drtin i in Slačilu h koncu vsakega meseca točno izplačevala njun šalilo brez slehernega odbitka ni dosti drugih enako uglednih in zaupanja vrednih zadrug! No in le prišla desetletnica plo-donosnega delovanj'a "Podpore" in jc izjavila "Podpora" in očitno razglasila po novinab in oklicih, namenjenih javnosti,* da ne pozna dostojnejšega načina svoje proslave. nego da se vsaka sleherna oseba spomni "Podpore" ob njeni desetletnici s podporo. Hvaležno se sprejme vsak sleherni dar! Tako sc jc zgodilo in so požrtvo- Nova živahnost! Izncbite je občutka "potrtosti". Premagajte nfr. voznost ali izgubo teka s Sevtra i Esorka, ki vam pomaga Jesti boljše.' spati boljie in se počutite bolj. i«. Oobito danes prt I*, karnarju steklenico. St vela's CSORKA valne moške m neutrudne ženske škrabicc stale in ovirale, pot na šetahščih. pred kavarnami, pred gostilnami na vseh križpotih, pri cerkvah. ' pred pokopališči, pred vsemi trafikami brivnicami, pred davčnim uradom sodiščem, pred jetnišnico in pred policijskimi zapori, na kolodvorih, na postajališčih cestne železnice, pri vsaki branievki. pri sladoledarjih in prodajalkah sladke smetane, pred gledališči, kinematografi in vrtiljaki. pri zavodih, namenjenih gospodom in gospem in sploh vsepovsod. le ne pred umetniškimi razstavami, kajti tja ni prihajala živa duša. In še jc pisala "Podpora": vsem trgovinam, vsem tovarniškim obratom, vsem podjetjem, vsem pridobitnim krogom, vsem bankam, regulntivnim hranilnicam, zadrugam in družbam 7. o. z.. v.senr odvetnikom, notarjem, kazenskim zagovornikom in pisarnam. vsem klubom, društvom in omizjem. vsem zdravnikom, bolnišnicam in hiralnicam, — in kar je pisala, je bil poziv v p >-raznih besedah in neodoljiva preš-lija na žep p. n. naslova. Pa jc tako pismo prejela tudi pisarna "Drtina in Slačil" in sc jc gospodoma zdela stvar vrlo mučna. Bil a sta ogorčena. Soglasno .sta dejala: "Nc dava nič. Na vratih v pisarno sloji nabilo: "Vsako bcrc-čenje in nabiranja za kakršen kol namen je strogo prepovedano." Nesramnosti! Odrli bi človeka! In to sc imenuje "Podpora"! Potem jc zarenčal gospod Drtina: "Če ne dava. se zameriva. Ti falotje imajo natančno v razvidu, kdo jc kaj dal in kdo ni dal — boli natančno kakor davkarija. In so sposobni, da nama vzorno izterjeva-nje svojih terjatev in ga dajo drugi pisarni. Saj se jim že ponujajo ljubeznivi kolegi. Pa se pod nosom obriševa za ekspenzarje!" Premislil je stvar še gospod Slačil. Vzdihnil je: "Pa jima dajva. Bog pomagaj, sto dinarjev — manj ne moreva!" Je pritrdil gospod Drtina: "Manj nikakor ne! Pisarna "Drtina in Slačil" nc more biti umazana! Le nikakih umaznosti! — Ali — ali! — Koliko bo znašal ta mesec najin ekspenzar pri "Podpori?" pri cenitvah — komisijski stroški! Bo vrglo vkupe okroglih tritisoč-petsto. — Pa dajva "Podpori" dvesto dinarjev!" In se mu je ta hip zabliskalo v možganih. "Dvesto jim dava, pa jim lahko ekspenzar zvišava 11a okroglih tri tisoč sedemsto — nič se jim ne bo poznalo!" Pa je zakričal gospod Drtina:--"Le nikake umazanosti — naša pi-rarna ni nikjer nikoli umazana: Tristo jim dajva, ekspenzar za po-višajva za petsto, da 00 znašal o-krog štiri tisoč!" Tako sta storila. In je res, da se vsako dobro delo bogato poplača. PRED NOVIMI USPEHI M0-' DERNE TEHNIKE Ljubljana, 13. sept. TEŽKA TELESNA POŠKODBA I — Ali vas jc obdolženec sunil z ! nožem? x j ' — Ne vem. Vem le. da sta prišla Musliman Hanžič Hasan iz Kan- j v našo sobo razsajat dva Bosanca, i doša je zelo vročekrven mož. Letos — Ali je bilo tema, ko ste odha-jc delal skupaj z zidarjem Ivanom ; jali? — Lukežicem V Ljubljani na neki — Seveda. Blizu lipe sem mahu-stavbi ter ga hotel napasti samo, ma začutil sunek in padel sem. Za-zato, ker ga je Ivan priganjal k de-' vedel sem se šele naslednji dan, lu. nad bi ga bil lopnil z zidarskim : v bolnici. — 4v 1 * * i i, iT Za matere - gospodinje Materam. Pero Horn. Zc od paintiveka ima človek vo-ijo vzgajati druge ljudi, zlasti otroke. ~ Tako zapovedujemo in prepove- kladivom, pa so mu tovariši ubra-! — Ali ste imel kaj v rokah? — dajemo, hvalimo in grajamo, vse nlli. j — Ne. ničesar ne . i vprek in skušamo z udarci vcepiti Dne 15 junija je razsajal Hasan' — Ali veste, da vam je dni pre-' spoštovanje, ka nam ga je otrok v Sokličcvi gostilni v Ljubljani.' je na Mirju obdolženec grozil? -j dolžan. Ko spoznamo, da ta sred-Imcl je s seboj dva tovariša in za-! — Grozil mi je nek Bosanec, a' sLvu ne uklonijo otrok, jih sku- bavali so se na ta način, da so med huronskim kričanjem zabadali nože v mizo. Hasan je drvel tudi v sosednjo sobo z nožem v roki in je razsajal. V tej sobi je bil Lukežič Spravil; so Hasan a iz gostilne. Mož ni bil zelo pijan. Ko je Lukežič od-.hajal s svojim . tovarišem, je kar instinktivno zaslutil nevarnost in se oborožil s polenom. Res ga e kmalu naskočil Hasan, ga podrl na tla in sunil z nožem v desno oko Prerezal mu je zrklo in trepalnici in. oko so mu morali zdravniki izrekati. ObtOženec je velik koščen človek. zagovarja se s hripavim glasom. Zagovornik obtoženca je odvetnik dr. Brejc, a javno tožilstvo zastopa pri tej razpravi javni tožilec dr. Fcllaher. — Ali ste krivi? — — Ne nisem, nikakor ne. — — Ali niste bili v Sokličevi gostilni? — — Bil sem, gospodine. Ko smo je ne vem če obdolženi. ga ne poznam. Predsednik je izjavil, da obtoženi še ni bil kaznovan in je na dobrem glasu, rojen je bil 9. septembra 1. 1904. Senat je stavil porotnikom eno glavno vprašanje zaradi težke traj- j z njimi prav ravnati. Vzgoja nam-ne telesne poškodbe in eventuelno i r*č ne obstoji v tem. da otroka ob- vprašanje. če se glavno zanika, ali j varujemo telesnega zla. vzgoja se-r ni prave vzgoje, da še več: kar ho- šamo pridobiti s slaščicami in raznimi obljubami To vse smatrajo mnogi za vzgojo. A na tak nezmi-! selni način ni mogoče otrok niti voditi. Kdor hoče otroke vzgajati, mora no že prepozno. Če smo prijazni rio drugih in smo jim pripravljeni pomagati. bodo tudi naši otroci taki. Zato jc naša dolžnost, da iščejo m spoznavamo, kakšni smo sami. Potem laže odpravljamo svoje napake in se izpopolnujemo. S tem koristimo sebi. obenem pa pripravljamo otrokom najbogatejšo doto. Vendar pa ne zadostuje, da živ: otrok v zdravi okolici, marveč ga moramo vzgajati tudi neposredno. Za te vrste vzgajanje imamo sredstva. kakor zapovedi in prepovedi, navodila, varstvo, pohvalo, grajo in-kazen A sredstvo vseh vzgojnih sredstev je ljubezen. Brez ljubeani Svetovne zaloge goriva so tako omejene, da čez sto let morda nc bo več ne premoga ne lesa. ne petroleja. Zato ni čuda. da se človeštvo zadnja leta vedno bolj zanima za nove vire energije. Že dolga leta iščejo učenjaki nove vire energije in šele nedavno je bil dosežen v tem pogledu presenetljiv uspeh. Eden najvažnejših virov energije bo v dogledni bodočnosti toplotna energija morja Tehnika skuša izrabiti razliko toplote med poedini-mi morskimi toki in maso vode o-krog njih. Obenem sc pečajo uče- J tepsti s palican njaki s problemom eksploatacijc sunil 2 "ožem, energije plime in oseke, kar se koga zadel. ni obdolženec prekoročil silobrana. Porotniki so glavno vprašanje glede krivde težke telesne poškodbe soglasno zanikali a soglasno --o potrdili, da je obdolženec kriv prekoračenja silobrana. nakar je bil obsejen na 5 mesecev zapora s poštenjem. a Lukežiču za bolečine in izgubljeno oko 5000 Din. Všteje se preiskovalni zapor od 16. junija. STRAH PRED MRLIČEM ga globlje, sega v otroško dušo. Res \ da je vzgoja v neposredni zvezi z j vzrejo telesa, a to le zato. ker je ! telo bivališče duše. Vi^ak otrok živi svoje posebno . duševno življenje, ki je v tesni zve-s zi z zunanjim življenjem. Gleda ?n j opazuje, misli in čuti. Pa vidi, kak-■ šno je živijenie njegove okolice, in postane sam tak. Zato okolica tako ^ silno vpliva na otioka in ga lahko : zbolj.ša ali pa poslabša. Radi tegs ni postranska stvar, kako se obna-, šamo. kadar smo v bližini otrok, t Vzgoja jc delo. polno odgovornosti, in kdor ga hoče dobro opravljati, mora poznati otrokovo dušo. Vzgoja je dvojna, neposredna in Ko primitivna plemena po tradi- , , , cijonalnlh obredih in običajih iz- odšli, pa nisem čakal pred ^stil- ^ ^ ^^ ^ ^ no. temveč sem od^el večerjat v 1 ^ ^ 7ačenjajo ^ če5 da ne bi • posrcdna. Neposredna vzgoja zdru- vzel s seboj na pot kakega iivcgajžujc vse. kar otrok vid: in -lisi. k.?r človeka. Po njihovem verovanju 'c' torej sprejema i/ vsakdanjega živ-pokojnikova duša prve dni sila ne- ljenja in svoje okolice. Način skup-rrečna. nemirna in celo nevarna ' nega življenja in medsebojnega Zato n. pr. Polinczijci na otokih občevanja v družini, tiha vdanost Starctovo uleo. Kasneje sem "hašel f svojesa znanca Osmana in odšla sva domov v Cerkveno ulico. Ko j sva šla mimo Sokličcvc gostilno, sta me dva napadla in me je jela »i. Ker nista nehala : nc vc pa. če jc1 Tcnga prinašajo komaj umrlemu ali njej nasprotna razdvojenost in Gospod Slačil je odprl knjigo in j površno preštel. Okoli tritisočpet- dcloma žc posrečilo. Industrija ho če črpati pogonske sile tudi iz toplotne razlike zračnih struj. Tu prihaja v poštev ozemlje, kjer so velike toplotne razlike, kakor v Sahari, v scveroameriških pustinjah in v nekaterih tropičnih krajih, kjer zapirajo ravnino gore. na katerih vejejo hladni vetrovi. Na gorah hočejo postaviti stroje, ki bi prestrezali segreti zrak katerega prinaša veter iz nižav in tako bi pri ohlajanju toplega zraka dobivali energijo. Tudi sla vetra naj bi se v bodoče izrabljala bolje, nego se izrablja sedaj potom vetemih motorjev. Nemci so zanovali načrt eksplota-cije morske ožine Gibraltarja in Dardanel, kjer hočejo zgraditi na morskem dnu ogromen jez, preko katerega naj bi tekla voda. ki bi gonila na drugi strani motorje za proizvajanje električnega toka. Jez v Gibraltarju bi služil tudi za namakanje pustinje v Tunisu. Incijator vseh teh načrtov je član Francoske akademije znanosti dr. George Claude. Claude polaga sedaj na Kubi v morsko globino 1200 metrov dolgo cev in hoče dokazati, da se da izrabljati morska toplotna energija. Svoje tovariše je znal teoretično prepričati o točnosti svojih računov tako, da je zbral potreba denarna sredstva za svoie — Zakaj ste šli nazaj mimo Sokličcvc gostilne, v Cerkveno ulico bi bili lahko dospeli po drugi peti? — Če bi bil vedel, kaj se bo zgodilo. bi ne bil šel tam mimo, temveč po dru^i poti. Siccr sva pa šla i zato mimo, da si jc tovariš kupil svečo naj jih dokončno zapusti in nc jem- — Ali ste bih kaj pijan? — , J J F , * i ije nikogar s seboj. — Bil sem nekoliko. — Priča Ivan Lukežič jc suhljat ma- j Pri Parahumarjih vSeverni žiček. sivih brk. z očali ! Amerik zapro mrtvecu oči in pre- — Ali je bil obdolženec tisti Bo- 1 križajo roke na prsih, nakar se po-sanec, ki jc zasajal v mizo nož?— ! slove od njega zapovrstjo vsi rod- ... Ne vem, bil *em v drugi so- j binski člani in sorodniki. Vdova ! kleče in iokaje roti pokojnega rco-! ža: " Ce si že odšel in ne maraš o-| stat pri meni, se nikar ne vračaj in j človeku raznih jcdac, proseč ga: , sebičnost, prepir in kreg in raz-1 Bodi tako dober in nas zapusti naj ne navade tvorijo ozračje, v katc-t vekomaj, če žc odhajša od nas." i rem živi otrokova duša. Kar ie tv-j I«aroti na Filipinih pošljejo I; lesu /rak. to je duši okolica. 17 njr mrliču starce in starke, da čujejo! zajema otrok svoje prve vtlske. ki pri njem nekaj dni. češ. naj jjober^' delujejo na otroka vzgojno v do-J stare ljudi, če sc mu žc zahoče spremljevalca na oni svet. Tudi ti pojo pesmi, v katerih ga prosilo. bi. — Pošljite nam I..... A in mi vam bomo pošiljali s fa prepričam smo, da boste potem " stalni naročnik. 2 meseca "Glas Naroda jy ! ! 8 sto ga bo." "Nekaj več ga je. kakor p05*1156- To Je P™ večje podjetje, druge mesece — dve intervenciji katero financirajo izključno učenjaki. Claude je prepričan, da bo obra-! tovala njegova prva turbina s 100 HP v najkrajšem času. Do januarja prihodnjega leta upa dobivati iz morske vode že 500 konjskih sil energije, in če se njegovi poskusi posrečijo, zgradi na Kubi elektrarno, katere kapaciteta bo znašala 15.0000 konjskih sil. Ker bi se dalo praktično ustanoviti nebroj takih podjetij, bi služila človeštvu vsa morska toplotna energija. Druge. poskuse dela zdaj ing. Bernard Dubos ob vznožju pogorja Atlas. Dubos polaga cevi iz pustinje na vrh Atlasa in hoče s pomočjo turbine izpreminjati topel zrak v energijo ~To jc dalekosežen načrt, ki gre za tem. da bi zgradili nad pustinjo stekleno streha, pod katero bi se segreval zrak. ki bi bil napeljan po ceveh na vrh Atlasa. S svojim pritiskom bi gonil velike turbine, če se ta poskus posreči. bo mogoče zgradti slične naprave v puščavah Nevade in Arizone v Združenih državah. Tudi načrti umetnih odtokov se že uveljavljajo. Ing. Pierre Gandilon je predlagal spojite v. Sredozemskega in Mrtvega morja toda bi tekla v Mrtvo morje, kjer bi na solncu izhlapeva te Tudi važen je Izum ing. Mauri ca Thomasa. Ore za vodno kolo, ki naj r i Th Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. „ K^iJEKiSaMKHa Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA % GLAS NARODA 216 W. 1« STREET NEW YORK ne straši svojih sinov in hčera. Mati pravi mrtvemu otroku: "Zdaj pa pojdi. In ne vračaj se si že umrl! Ne prihajaj ponoči, bi mi sesal prvi." Oče pravi: ' vračaj se in ne zahtevaj več mene. da bi te vodil za roko ti delai igračke. Jaz te več ne znam." brem ali pa tudi v slabem zir.tslu Otrok, ki nc živi v plameniti okolici. le težko postane plemenitega srca. kajti kar se zamudi v naj-I mlajši dobi. ie zamujeno ,->koio za . vedno. Zlasti se pokaže pomanjka-' nje plemenitosti pozneje, ko otrok doraste. Starši, bratje in sestre, hlapci in dekle tvorijo milje in ga vzgajalo posredno, rekli bi. prikrito in tudi r.ehote. Kljub temu pa imajo pol-! 110 odgovornost za vzgojo otroka, zavedati se moramo, da vsaka beseda in vsako dejanje, ki ga izvr- j - j šimo v otrokovi navzočnosti, pusti če v njegovi duši neizbrisno sled. Ka-( da; koršen je oče do matere in obratno., 'Ne ' kakoršni smo mi do svoje družine, od taki bodo tudi naši otroci. Otrok i ali sprejema nehote in podzavestno po- ! ter tako tudi posnema. Ko se svo- i I jega posnemanja zave. je navad-1 bi gnalo ladje proti toku tako. da bi jim ne bila potrebna lastna c-nergvia. Siična konstrukcija, ki pa že ni dovršena^ gre xa tern, da bi JluŽll morski tok za pogon parni-kov. tako. da bi vijaki fn turbine sploh odpadli. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Naprodaj več kar PRVE VRSTE belega in črnega grozdja. Ne zakasnite to priložnost! BRZOJ A VITE ZA (ENE! . WALTER PRED0V1CH 717 — 24 STREET SACRAMENTO, CALIFORNIA imajo velik uspeh mmmmtmammm asexszasLSi čem brez ljubezni opraviti dobro, se navadno spremeni v zlo. Prava ljubezen pa ni običajno ljubkovanje, ki navadno več škoduje, kakor koristi. Seveda ima tudi ljubkanje svoj pomen. Kako hitro ti otrok zaspi, če ga malo pobožaš po licu, aii kako svečan mu je trenutek, ko mu. glavo božajoč, naročamo kaj posebno važnega. Za pravo ljubezen je potrebno poznavanje otrokove duše, njegovega duševnega življenja Da pa spoznamo notranje življenje, ki ga otrok zaklepa v svoje crce. se moramo sami vživeti v svojo mladost Spomnimo se — na kakem sprehodu bo gotovo prilika za to — kaj jc nas v naši otroški dobi veselilo, kaj žalostilo. kako nas je to ali ono zadelo, kaj smo pri tem mislili in občutili. Domislili sc bomo gotovo tudi. katero osebo smo tedaj posebno ljubili. Morda sc relo domislimo povoda te ljubezni. Otrokom sc cesto prikupi militia, s katero se jim bliža ta ali oni. Nasprotno pa jih včasi prevzame dosledno resna strogost. Kaj lepo se tudi s|>otn'njamO ljudi, ki so se z nami iurali s >*>-fcbnlm razumevanjem otroške duše. ali pa so nas zabavali z ljubkim pripovedovanjem. Dekleta soje posebno lepe spomine na dobro teto, ki jim jc podariia lepo punčko. Spomnimo se. katera božična darila in v kakšni obliki so nav navdajala 5 posebnim veseljem. Nadalje skušajmo dognati kaj nas jc v naši otroški dobi najbolj mikalo in dražilo. Nekatero so bolj mikale j-grc. drugo punčke Prvo jc bolj dražilo. da jc kdo zmotil v igri. drugo, da se ji jc ubila punčka. Katera je bila vedno rada sama. druga pa jc i ljubila kopico sovrstnic okoli se-! be. Potrebno bi bilo. da bi se matere o tem medsebojno pogovorile. Na ta način bi spoznale, da imajo ljudje različne vtiske in spomine izza svoje otroške dobe. Prav to mora vedeti, kdor ima opravka z otroki. Vsak otrok ima svoje posebno doživetje, ki temelji na posebnih vtiskih in deloma na posebni prirojeni dispoziciji. Vsak otrok je u-ganka zase. Zato se cesto zgodi, da posamezni otroci različno sprejemajo in razumevajo isti dogodek Pa saj je tudi pri odraslih tako, da isti doživetek gledajo z različnih strani, kakor je pač njihovo razpoloženje. Kdor tako spoznava sebe. bo pač sposoben spoznavati o-troka. ki mu je izročen. Kadar govorimo o spoznavanju o-troka.tedaj ne mislimo baš na zunanje obnašanje, na lišp in podobno, temveč na njegovo notranje življenje in doživljanje. Za tako spoznavanje dobimo dovolj prilik, ob katerih otrok niti ne opazi, da ga kdo motri. Najlepša priložnost je pač takrat, ko se o-troci igrajo. Mati naj sedi s šivanjem v roki. kjer se otroci igrajo. Pri tem lahko opazuje, kaj otroci počno. Kako hitro bo spoznala. ■ da isti otrok ni vedno enak: včasih jc bolj živ kot drugače in se v Igri počuti zadovoljnej&ega kot navadno. Je pač drugače razpoložen. Tf-ga se mora zavedati vaak vzgojitelj. da ne bo štel otroku aa .v^llk pregrešek. kar je le navaden prestopek. Zato pa še zdaleka ni potrebno, da bi otroku vse spregledali. Razločevati moramo, kar izvira nekako nehote iz otrokove razpokanosti , od onega, kar izvira iz hotne nagajivosti. To drugo je gotovo kaz-njivo. Po opazovanju bomo spoznali o-trokovo osebnost in ga -bomo nto-< gli voditi. Zato pustimo otrokom prostost pri igri In ne motimo jih z vsiljrim opazovanjem. Pa tudi sami se radi igrajmo z njimi. Sčasoma se bo posrečilo prodreti v otrokovo dušo. S tem *mo pa ie dosegli pol vzgoje. "QUI R 11 O D I" NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 30, 1929 Th« LARGEST SLOVENE DAILY te U. 8. JL BflBHHESf Skrivnost sestre Marlen. Živi pokopani.1 i- wrawiiiii riiuaag. ii iim s .*r -i roman iz življenja. i^jssaeoraswmh«« - / Za Glas Naroda priredil G. P. -- —' . .' "s . '- .' -»,. i. žfan.it Um jpiaitaTiitiiirri-giiiBaž (Nadaljevanje.) Ti mala lenuhinja. Poglej sem, vedno sem pozabi pokazati ti ptomo sestre Mar lene. Sedaj mi je ravno zopet padlo v glavo. Že dolgo časa je v moji posesti in tudi moj odgovor nanj bo sedaj kmalu v rokah Marlene. Kuj bi rekia ti. če bi mi pisala tako dolgo pismo? Katja se je strahoma ozrla na tesno popisane listke. — Moj Bog. — kaj ti ima pisati, da napolni več strani? — Citaj vendar, Katja. Katja Je odklonjevaino zmajala z glavo. Gotovo ne ve od samega dolgega časa drugega kot pisariti tebi. — Ti se motU. Katja. Marlena je od zgodnjega jutra pa do poznega večera zaposlena v kontorju naše tvrdke ter dela ves božji dan, kot katerikoli drugi uslužbenec pri tvrdki. Katja se je naravnost stresla od groze. — Ali zahtevaš to od nje? -- Ne, ona dela prostovoljno. — In zakaj? — Iz ljubezni do dela. • Katja se je zopet stresla od presenečenja. Strašno. — naravnost strašijo! Kakšna dolgočasna deklica mora biti to? Ali nima drugače prav nobenega opravka? Ona je vendar >e zelo mlada ter se zakopava v kontor! Ah, Jaz vem, — ona mora biti *elo grda in brez mikavnosti in raditega se postavi kot moški v kontor! Zamišljeno Je zrl Harald predse. Jaž ne vem če je lepa ali grda. Lepotica ni obljubljala postati, ko sem jo videl zadnjikrat. Na vsak način pa ima ztlo dragocen značaj, Katja — Ah. to je dolgočasno! In kakšno komično ime ima. — Marlen, — tega nisem še nikdar preje slišala. Pravzaprav se imenuje Marija Magdalena. Oba imena skrčena skupaj, predstavljata Marlen. — Tako. In ona bo skupaj stanovala z nama v hiši? Da. Katja. In jaz te prosim, da nastopiš proti njej zelo sestrim-ski in prijazno. Katja se je smehlaje ozrla vanj. — Dobro obljubljam ti to. Danes ti sploh ne morem odreči nobene želje. Ce pa Je grda in dolgočasna me ne pusti predolgo ž njo. Grdih in dolgočasnih ljudi ne morem naravnost videti. Jaz upam. da ni Marlen hiti prvo. niti drugo. Ona pa bo seveda vsaki dan v najini družbi. Katja je zopet namrdnila usta. — Ali mora to biti? — Da, Katja, ti veš vendar, da je Marlen moja sestra-varovanka S in upam zatogotovo, da bosta dobro izhajali med seboj. Katja se je nato privlla k Haralau. — Govoriva rajše o čem drugem, Harald. Ta Marlen je prav gotovo dolgočasna. Jaz si jo predstavljam kot brezmično prekljo. z očali ra no-iu Ali je plavolasa ali brinetna? Razmišljal Je nekolko časa. nakar je rekel smehljaje: Ti neumnica! Čakaj za trenutek, — sedaj sem v resnici pozabil, — a vendar, sedaj vem. Ona ima svetle lase, ki kažejo zlato barvo. Portal sem pozoren na to takrat, ko so se njeni lasje odbijali od črne obleke. Lep* lase ima torej na vsak način. — Plavolase ženske so dolgočasne, — je menila Katja. Nato pa je r.ckoiiko zazdehala ter rekla konečno: Jaz mislim, da gremo sedaj k počitku. Jaz sem zelo truana. Jutri zjutraj, na preddan najine poroke, moiam opraviti še -nebroj stvari. Harald se je takoj dvignil ter se poslovil. Katja pa ga je spremila ven. Zunaj pa Jo je potegnil še enkrat trdno v svoji roki. Katja, midva morava oba storiti trden sklep, da bova osrečila drug drugega kot le mogoče. Oba morava resno delati na to. da živiva v miru med seboj. " Katja ga Je poljubila strastno ter rekla: Ne bodi vendar tako strašno resen in temeljit. Harald. Vsaki sleherni dan mi Je tako strašno dolgočasno! Včasih se mora človek nekoliko prepirati. To obnovi ljubezen. Lahko noč, Harald! Ko bo ju- iršnji dan končan, — boš moj, popolnoma moj! Harald Je pozabil v tem trenutku vse, kar ga je težilo. Mlada, lepa ženska, ki je ležala v njegovem naročju ,je vzplamtela njegovo kri in poljubil je Katjo vroče in strastno, kot opojen od njene lepote. Ona Je čutila, da je sedaj popolnoma premagan ter se privila k njemu kot inačica. Lathko noč. Katja. — pojutršnjem si moja, sladka, mala Katja, — jc rekel ter jo še enkrat poljubil. Nato pa je odhitel po stopnicah navzdol ter izginil v temi tropič- ne noči.. Katja je zrla za njim z blestečimi očmi. Nato pa se je vrnila v hišo ter prčiela z zapovedovalrim glasom klicati svoje služabnice. Zobah pa ni bilo več pred oči. Naznanila je Dailah, da bo odšla ž njo na potovanje, mesto Zobah. Dailah se je seveda 2elo veselila. Izgled na dolgo potovanje jo je očaral in strahove Zobah je smetrala za bedaste. .. Poroka mladega para se je završila v vsej krasoti in sijaju, katerega je mogla nuditi ta bogata dežela. Takoj po pojedini je zapustil par slavlje, da se odpelje v pristanišče Oleh-Lo. Tam Je že čakal parnik, da odpluje takoj. Slavlje pa Je trajalo kljub temu še vedno naprej. Služabnica Dailah seje že odpeljola naprej, s kovčegi. Od očeta se je Katja na kratko poslovila ker se Je moral posvetiti gostom. S svojim vozičkom se je spretno ogibal med gosti, da ujame en sam trenutek samote s svojim otrokom. Ločitev je bila zanj neznansko težka. * Postal Je smrtnobled, ko je zadnjikrat stisnil Katjo v svoji roki. Mlada žena Je bila preveč zaposlena s svojim veseljem, da bi ji postala ločitev od očeta preveč težka. Vanderbeyden pa se je tresel po celem životu, ko je Izpustil Katjo iz svojih -rok. f? ' - - Harald je imel več sočutja in razumevanja za njegovo bolest kot pa hčerka sama. LJubeznjivo se jc sklonil nad njega: — Mir, dragi oče, pomisli, da zahteva zdravje Katje to potovanje. Jaz ti prtvedem nazaj tvojega otroka ter ti ga položim zopet v naročje, — je rekel tolažeče, d očim je odšla Katja ie po stopnicah verande. da stopi v avtomobil, ki naj bi oba odvedel v pristanišče. — Tiho. tiho, sinko moj, — ne izzivaj usode. Tebi hočem povedati, — meni se zdi, da ne bom nikdar več videl Katje. — kot da sem jo zadnjikrat držal v svojem objemu. Bodi dober ž njo, Harald. — ne izgu-M potrpljenja ž njo! — O tem si lahko uverjen, oče. Ne udajaj se žalostnim mislim. Nebo nam bo dovolilo srfečno svidenje! Stari gospod mu je prikimal ter se obvladal s silo. — Pojdita z Bogom, otroka moja! Blagoslov na vseh vajinih potih! — je iztisnil s velikim naporom. Počakal je na ograji verande, dokler se ni odpeljal avtomobil. Pravi vzrok, da večina azijskih narodov, približno 700 milijonov ljudi, mrliče sežiga namestu da jih pokopava v zemljo, kakor delamo mi, niso samo higijenski in estetski oziri. marveč tudi okultni nazori o nadaljnjem življenju človeške duše. Predvsem pa hoče ta običaj obvarovati človeka ene največjih strahot, ki ga lahko zadene: da ga živega zakopljejo v grob. Taki slučaji niso preveč redki:' dr. med. Franc Hartman je naštel v svoji knjigi "2ivi pokopani" več kot 100 primerov ljudi, ki so bili le navidezno mrtvi položeni v rakev, a so jih razna naključja v zadnjem trenutku rešila. Iz te knjige navajamo nekaj značilnih primerov: Neki Philipps iz New Yorka poroča: "Kdorkoli je čital žalostno prigodo Molde Fencherjeve iz Brook-lyna, ga je ganila do solz. Mnogo let je preležala v postelji in živela izključno od tekočih jedi. Njen mož je bil kapitan na nekem pomorskem parhiku. Medtem ko se je bil mudil na dolgem popotovanju, je žena nagloma umrla. Ko se je vrnil, ga je silil neki notranji glas, da po-j gleda truplo svoje žene. Dal ga je i izkopati in je na svojo grozo po- j snel po legi trupla in po drugih j očividnih znakih, da so ženo živo' pokopal. To spoznanje mu je za-mračilo pamet in So ga morali prepeljati v blaznico, kjer je ostal do smrti." ' Pred kakimi 30. leti je umrla v Solnogradu žena uglednega trgovca Zellerja. Tretjega dne so jo položili v rodbinsko grobnico. Pogreb je bil zelo slovesen. S pokojnico so pokopali tudi dragoceni prstan, ki ga je v življenju posebno rada nosila. To je izvedel sluga pokopališkega upravnika jc je sklenil, da po pogrebu mrliča opleni. Okoli polnoči je prišel s potrebnimi pripravami na lice mesta, da bi odprl grobnico. Ko je otvoril pokrov krste, je sveži zrak prebudil ženo iz nezavestnega stanja in mahoma planila pokonci. Tat je pobegnil, žena pa jc vstala iz groba in se v mrtvaški obleki vrnila domov ter pozvonila v hiši. Kako presenečeni so bili njeni domači, si lahko mislimo." "Po kratki bolezni je umrla hčerka g. Benkerja bogata trgovca v Kronstadtu; po preteku predpisanega roka so jo bili položilf v krsto in prenesli v rodbinsko grobnico v onaotni cerkvi. Naslednjo noi sta udrla v grobnico dva vlomilca, da bi bogatega mrtveca oplenila. Ko sta se zaman trudila, da bi ji snela dragocene prstane, skleneta, da ji odsekata roko. Pri prvem u-darcu pa se je dekle prebudilo iz globoke nezavesti. Vlomilca sta pobegnila, a dekle je krenilo skozi odprto grobnico in cerkvena vrata domov." L. 1913. je prinesel neki mona-kovski list naslednjo vest: "Regensburg, 27. januarja. Danes so pokopali 701etnega bivšega tovarniškega delavca Maksa Wein-haendlerja, ki je bil 40 let zaposlen v Bratlovi tovarni smole. To je že drugič, da se je z mrtvaškim vozom peljal na pokopališče; k^ot 19 letne- ga mladeniča bi ga bili kmalu pokopali. ker je bil navidezno mrtev: v zadnjem hipu, ko so se že pripravljali, da spuste krsto v grob, so na srečo opazili, da je Weinhaend-ler še ž!v." "Muenchener Neueste Nachrich-ten" so nedavno sporočile naslednjo novico: "Kriminalni film. slučaj, ki je poln groze in vznemirjenja, se je odigrali te dni v Kronstadtu. V brzovlaku' od Hermanstadta do Kronstadta je poštenega uslužbenca Hubesa napadel med vožnjo neki razbojnk, ki" se je bil spretno skril na strehi poštnega vagona. Hubesa, ki je dobil v borbi s tolovajem 25 ran na glavi, so nezavestnega prenesli v Kronstadt, kjer so zdravniki dognali. da je že nastopila smrt. Na policijsko zahtevo sc pripravili vse potrebno za obdukcijo: poštno ravnateljstvo je odredilo pogreb I. razreda in brzojavno nakazalo vdov posmrtno plačo. Hubes je ob tem času ležal na sekcij ski mizi: baš v trenutku, ko je hotel zdravnik začeti z nožem seciranje, se dozdevni mrtvec zgane. Presenečeni zdrav- j nik ugotovi, da je začelo srce nor- ' malno delovati. Na bolniški postelji, kamor so ga bili prenesli, se je Hubes kmalu popolnoma zavedel in je lahko dal natančne podatke o napadu. Na podlagi njegove izpo- ( vedbe je mogla policija takoj prijeti zločinca, ki se je bil že pripravljal. da pojde na pogreb svoje žrtve. Od groze, da je mrtvec oživel, je takoj vse prizijal." Kako je mogoče, da taki ljudje prežive več ur ali celo dni v krsti in zaprtem grobu? Dr. Hartmann opozarja na primere indijskih fa-kirjev. ki tako obvladujejo svoje telesne sjle. da lahko skoro popolnoma zaustavijo telesno funkcijo :n se dado za več dni pokopati; ob določenem času jih izkopljejo žive in zdrave iz groba. To so dognana dejstva. naj zi ji potem razlagamo tako ali drugače, zanikati jih ne moremo. Pod nekaterimi redkimi, a vendar le možnim okolščinarr.i nastopi stanje, kakor ga morejo fa- j kirji povzročiti umetno, v človeko-j vem organizmu brez njegove ved-1 nosti. Nezavestna simulacija smrti je taka. da tudi vešč zdravnik podpiše mrtvaško oznanilo. Navideznega mrliča pokopljejo in kaj se potem godi v grobu. — Ne mislimo na te grozote. Morda jih je več nego lahko pove statistika, zakaj samo redki slučaji razkrijejo te strašne grobne tajne. Sežiganje mrličev bo postalo prej ali slej običajno pokovanje mrličev. Statistika kaže, da se gradi vedno več krematorijev in da imajo le-ti čedalje več dela. kupujem želod samo prve vrste blago. Kdor ga ima naprodaj, naj mi poroča, da se dogovoriva. Jožef Keshe, Box 124 Starford. Pa. <2x 2S&30) j POZOR, ROJAKI Iz naslova ha lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj , Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Kretan je Paraikov — Shipping News - RO/AK1, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNI t V AMERIKI. (Dalje prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Fiancisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutle PuebI«, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Saiida, Louis Costelio. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lor is Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bcvčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. r « De Pue, Andrew Spillar. Jollet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spciich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detrcit, J. Barich, Ant. Janezicn MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis'Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro-vanšek. ] Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. 1. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 2 oktobra: A«juitania. Cherbourg Muenchen, Uulougne sur XK-r. Iirt-men rresidi-nt Harding, Cherbourg. Bremen Itellance. Cherbourg. II •niuurg 3. oktobra: Bremen. Cherbourg. Ureincn 4. oktobra: MaJeMtir. Cherbourg l^aplanii. Cherbourg. Aiilwrin-n Minnesota, Cherbouig 5. cktobra: Kepubiic Cherbourg, firemen St. l.ouU. Cli«rlH>tirg. llaniburu New Amsterdam, lk>ul"giie »ur Mer, Kott**rd:un Culi te Biaiieamano. Napoli, urK IVnnUtnd. Cherbourg. Antw^rpen Karlsruhe. liremen Roma, Napoli. Ucuuva 12. oktobra: Kranre. Havre l.uetzow, I5reni«-n New York. Cherbourj; .Hamburg Leviathan. Cherbourg, Bremen 1S. oktcbra: Saturnia. Trst 16. oktobra: Mauritania, Cherbourg Cleorge \\ adtuiigtoii, Cherbourg. I 'ri men 1?. oktobra: Stuttgart .Boulogne sur Mer. lUe-nivii 18. oktobra: lb- «b- Kranre. lla\re Homeric. Cherbuurg 19. oktobra: Uelgtrnland. Cherbourg. Antwerpen iifUtiM'bland. Ch»-rbu'.irt;. Hamburg Veendain. ik>ulogne «ur Mer. Kulte: -Jam Minnekahkda. Ch«Tb«>ur* Celite Crande, NapoU, Uenova 23 oktobra: A-lUtt.< liki, Cherbourg {•render.. Ch«-i bourg, |treT!i«n Kesulute. Clierboui K. Hamburg 24. oktobra: Bremen, Cherbouig, IJrenn-n 25 oktobra: Ma M j< CJierbonrg Arabi>-. Cherbuurg. Anlw> r|*n A :guMu*. >"a|«oJI. Cenova. 2b avgusta. >l ;».uik. «-. ("h,-i l .iurg. Hand '. e Ker.in. Dou!"giie *ur M«-r. Hreni'-n Ameiita. Cherbourg. Bremen 30. oktobra: Itfi e:tgar;.i. ("hi rhourg I*reidd« m Kardilig. Cheibouig. l'-re- tm II Reian<«\ Cherbourg, ll.iinUiit; 31. .ktobra; .Mmiiui' . . Clierbo .ig. Uremen Jes»nakl izfet. — okt 1«. "II« d* Tranc-" Božični »kupni llUt. t. d«c.. "IU de F-»nc*"'. Horner City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Mariin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivsek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. . UTAH Helper, Fr. Kreba. WASHINGTON Back Diamond, Annie Eltz WEST VIRGINIA: Williams -River, Anton Svct. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelonc. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. fi DNI PREKO OCEANA NaJkrajfta In najbolj ugodna pot ca ootovanja na ogromnih earniklh: » MEXIQL E 9. oktobra. -II A M » FRANCE 11- okt.: 22. novembra (G P M » <10 P M l I LE DE FRANCE 18. okt.: 8. nov <7 P. M > '10 P Mi Nijkrijit oot pr> eoesnici v^aka 1 le v posebni kabini s vsem! nr-derni mi udobnost! — I'ijaa In slavna franroska kuhinja !xredr>o nlxke c«ne VpraAajt« kateregakoli oooblaltenega agent* fv FRENCH LINE 1» STATE STREET N t W VORK. N. Y. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je S7. celo leto Naročnina za Evropo je 57. za celo leto. DRjUSTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vii Slovenci v vaši okolici. t • CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl ▼ stari kraj. je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše »*.«»ljco-letne izkušnje Vam mi ■z.amor?r.io dati najboljša poi^nila in priporočamo ved^o ie prvovrstne brio-parnike. Tad* nedrža pijani zamere jo potovati v stari kraj iia obisk, tod a preskrbeti «?: morajo dovoljenje za pov:;,itev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj (udi v teku 6. mesecet in se nc pošiljajo več ▼ star) kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem t stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odnetovanjem in o ni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj '.c jim pošlje na Barje Office, New York, N. Y. kako dobiti svojce iz stakega kraja Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvo-{ti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opraričenl ; do prve polovice kvote. Do drage polovice p s s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta : onih nedriavljanov, ki so bili po-I stavno pripuščeni v to deželo za stal-: no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW YORK