^ m m '~mv- jlcumsla dem 5UU. 121 U Hiibliani, 28. ma|a 1936 let© i. Angleške bojne ladje pred Palestino Angleški visoki komisar je nujno zaprosil po- | nima ne zadosti stanovanj in ne zadosti zalog za moči iz Egipta, ker so angleške čete v Palestini prehrano. Arabci zlasti v Judovskem gorovju ne- Jeruzalem, 28. maja. o. Včerajšnja angleška poročila in napovedi o skorajšnjem koncu nemirov v Palestini so ostala le pobožne želje. Nekaj voditeljev arabskega gibanja je sicer bilo za to. da Arabci odnehajo in dosežejo sporazum z Angleži. toda skrajni ekstremisti so prevladali v izvršnem odboru Vsearabske zveze ter so zmerne člane pometali iz njega. Če bo šlo tako naprej, bodo morali Angleži v najkrajšem času proglasiti obsedno stanje. V Hajlo je priplula velika angleška vojna ladja >Barhain« in naperila topove na mesto. Na ladji vihra admiralska zastava, kar pomeni, da namerava admiral sir Dudlev Pound sam voditi operacije v primeru, če izbruhne v Palestini revolucija. Pričakujejo, da pride danes ali jutri še več bojnih ladij iz Aleksandrije. 24 krvavih ur v Jeruzalemu Jeruzalem, 28. maja. o. V zadnjih 24. urah se je položaj v Palestini zelo poslabšal. Vladala je sicer deloma tišina brez velikih spopadov, toda Arabci so se medtem mrzlično pripravljali na zagrizene hoje. Angleške čete, ki prihajajo neprestano iz Egipta, so po vsej Palestini bile napadene iz zasede. preslabe, da bi bile kos položaju. Iz Kaire je v vsej naglici odšla divizija mešanih čet z malimi tanki. Arabci so uničili vse telefonske zveze, tako da morajo angleške čete med seboj in z generalnim štabom občevati samo brezžično. Angleške čete, ki prihajajo iz Hajfe v Jeruzalem, se vozijo popolnoma v bojnih formacijah, ker so Arabci v Judovskem gorovju povsod pripravili zasede. Železniška proga iz Hajfe v Jeruzalem je na več mestih uničena. Položaj v Nablusu, nekdanjem svetopisemskem Sichemu, kjer se nahajajo v bližini razvaline Samarije, je tako napet, da so morali angleške ženske in otroke izseliti. Beg v mesto Jeruzalem, 28. maja. o. Judovski nasclniki iz vse Palestine ne morejo več vztrajati na svojih farmah in v svojih naselbinah, marveč beže v večja središča. Njihov cilj je zlasti Jeruzalem, ki je že prenapolnjen. Angleške oblasti so v skrbeh, kaj bo, če bo prišlo še več* beguncev v mesto, ki preslano napadajo begunce ter grade po cestah barikade. Angleške tehnične čete imajo, polne roke dela, da odstranjajo te ovire. V Hajfi je dala angleška vlada pripraviti več parnikov ter je nanje spravila begunce, da se tako vsaj za silo pod streho. Angleži se boje, da bi se upor, ki je za zdaj v glavnem še omejen na mesta, ne razširil na deželo, kjer se prebivalstvo iz strahu pred policijo, še mirno drži. V tem primeru je neizogiben splošen pokolj vsega judovskega prebivalstva. V Jaffi so izbruhnili spet veliki požari in je po poročilu visokega komisarja bilo vrženih večje število bomb, ki so ubile nekaj oseb. Arabci so zanetili več požarov tudi v Tel-Avivu. Arabci so uničili tudi velikanske oranžne nasade in vilo znanega ameriškega judovskega miljarderja Feliksa Warburga v bližini Tel-Aviva. Angleške čete so le z veliko težavo razgnale uničevalce in so morale uporabljati ročne granate. Včeraj so ob cesli iz Jeruzalema v Nablus i>ožgali Arabci čez 100 judovskih farm. ' Heimwehr se seli z Dunaja Dunaj, 28. maja. Pod predsedstvom kneza Star-hemberga je bila včeraj konferenca zastopnikov pokrajinskih organizacij Heimatschutza. Knez Star-hemberg je sklenil, da premesti štab organizacije v Linz na Gornje Avstrijskem. Za načelnika štaba organizacije je imenovan Weninger, ki je bil doslej poveljnik Heimatschutza na Gornje Avstrijskem. Na ta način bo knez Starhemberg imel dva namestnika in sicer Weningerja in Baar-Baaren-felsa. Sedež organizacije ostane še naprej na Dunaju. Vse to ee je zgodilo zato* ker vodstvo Heim-vvehra hoče, da se umakne iz Dunaja. Na Dunaju bodo ostali samo manjši oddelki Heimatschutza. Blum v zadregi Dva strela iz zasede na člana banskega sveta in župana Jana Ljubljana, 28. maja. V torek se je mudil na Mrzlem studencu po uradnih poslih član banskega sveta in_ župan ob-Čine Gorje g. Jakob Jan obenem z občinskim taj, nikom. Nazajgrede je prišlo do dogodka, ki doslej še ni pojasnjen in o katerem se ne ve, ali je bil navaden roparski napad, ali pa morda kako staro politično maščevanje. Ko sta se član banskega sveta Jan in občinski tajnik okrog pol šestih zvečer nič hudega sluteč, vračala po cesti iz Mrzlega studenca in ko sta imela le še kake tri četrt ure do Gorij, sta iz zasede nenadoma počila dva strela iz vojaške puške. Dočim je prvi strol zgrešil, je neznanec z drugim strelom zadel g. Jana v levo stran prsi in sicer tako, da je krogla zadela g. Jana od za- daj in izstopila na sprednji strani. Kakor je pozneje ugotovil zdravnik, je šla krogla le dva prsta mimo srca. Krogla je priletela s tako silo, da je odbila g. Janu uro, ki jo je imel v sprednjem žepu in ki je doslej še niso našli. G. Jan je začel močno krvaveti; prišel je še do prve hiše, od tam pa so ga pripeljali k zdravniku v Gorje, ki mu je nudil potrebno pomoč. K sreči rana ni smrtna in je ostal g. Jan v domači oskrbi. Orožništvo je takoj podvzelo obširno preiskavo, ki pa je ostala do danes še brez uspeha. Našli so le sledove zasede, v kateri je čepel napadalec in odkoder je streljal. Kakor vso kaže, je hotel napadalec župana Jana ubiti in je pripisovati le srečnemu naključju, da je g. Jan ušel sigurni smrti. Upali je, da bo energična preiskava, ki jo vrše orožniki dognala krivca in pravi vzrok napada. Stavka v pariških predmestjih Pariz, 28. maja. Kakor smo že poročali, je v nekaterih tovarnah pariškega predmestja izbruhnila stavka. V stavko so stopili tudi delavci letalskih in avtomobilskih tovarn. Pariz, 28. maja. Današnji »Populaire« objavlja uvodnik Leona Bluma, v katerem navaja razloge zakaj naj bo javno mnenje rezervirano napram tisku v vprašanllh, ki se tičejo Sestave njegove bodoče vlade. Blult podčrtava, da so govorice, ki krožijo o novi vladi brezmiselne. »Lahko razumem, da sem vsled igre dogodkov postal pre8met politične radovednosti. Tudi to lahko razumem, da moji tovariši časnikarji in fotoreporterji naravnost oblegajo moj dom, da bi čimbolj registrirali osebnosti, ki prihajajo k meni. Toda vse to bi moralo ostati pni tem. Ne sme se pozabiti, da uradno še nimam nobenega mandata za sestavo vlade, zato bi bilo smešno, če bi delal tako, kakor da sem že predsednik vlade. Naš tisk bi se napram njemu moral glede nasvetov in priporočil, pa tudi groženj pomiriti. Ne vem če bodo moji tovariši novinarji sledili temu mojemu apelu. Upam pa, da me bodo razumeli vsaj moji politični somišljeniki. Italiji, denar ali finančne sankcije? Razprava proti dr. Gv. Debeljaku Ljubljana, 28. maja. V razpravni dvorani št. 79 se je danes ob 8.30 pričela glavna razprava proti zdravniku dr. Gvi-donu Debeljaku, obtoženemu prestopka po čl. 250-11 k. z. v dveh primerih neprevidne in nagle avtomobilske vožnje. Za razpravo je vladalo dokajšnje zanimanje, navzočih je bilo večje število elegantnih Ljubljančanov in mladenk. Razpravo je kot sodnik-poedinec vodil e. o. s. g. Ivan Kralj. Vabljenih ie do 15 prič in bo razprava trajala celo dopoldne. Predmet razpravi sta 2 avtomobilski nesreči, ki fu je zakrivil obtoženec. Javno obtožbo zastopa drž. tožilec g. Branko Goslar, zasebnega udeleženca Alojzija Zajca dr. Miloš Stare, obtoženca pa dr. M, Voršič. Prvič. Dne 16. junna lam ie obtoženec s svojim avtomobilom vozil po banovinski cesti iz Domžal proti Dragomlju, odnosno Ljubljani. Vozil je zelo hitro, po levi strani in tako neprevidno, da je zadel kolesarja Alojzija Zajca, ga podrl na tla, mu povzročil ptelom leve stegnenice nad kolenom in lobanjske osnovnice, mu izbil več zob, presekal jezik in mu poškodoval še levo zgornjo čeljust. Kolesar je bil naravnost razmesarjen. Drugič. Prvega marca letos je vozil na državni cesti Št. Vid-Ljubljana večjo družbo, vozi’ je po levi shrani, z brzino 60 km, brez dajanja varnostnih znaikov in precej vinjen zavozil v družino Ivana Usarja, 6luge rudarskega glavarstva v Ljubljani. Njega in eina Zdenka UsaTja je podrl na tla. Ivanu' Usarju je pri tem prizadejal močan prelom lobanje ra zmečkanino možganov. Pri prevozu v bolnišnico je Usar kmalu podlegel. Kaj navaja drugače obtožnica, K prvemu slučaju pravi obtožnica, da osumljenec 6icer prizna, da je vozil z avtom večjo drtiž-bo proti Ljubljani, zanika pa vsako krivdo, trdeč, da je vozil samo z brzino do 35 km na uro, pravilno po desni strani, dočim je kolesar Zajc v družbi še dveh kolesarjev vozil po sredi banovinske ceste, od katerih sta se prva 2 umaknila, dočim je Zajc ostal sredi ceste in vozil nesigurno. Ta zagovor ni točen, ker je po pričah potrjeno, da je obdolženec dr. Debeljak vozil nesigurno po levi strani ceste, ni zmanjšal brzine, ko je zagledal kolesarje pred seboj. Izvedenec g. Joso Goreč trdi, da zadene krivda le obtoženca. ’ K drugemu slučaju pa obtožnica podrobno opisuje, kako je dr. Debeljak že 29. februarja napravil z večjo družbo izlet na Gorenjsko V Goričah pri Tržiču so se ustavili, tam prenočili, odnosno celo noč se veselili in izpili do 22 1 vina. Naslednji dan so se peljali k Sv. Ani in se nato popoldne vračali proti Ljubljani. Pri 621 km, kjer se nahaja tramvajsko izogibališče, je obdolženec naglo vozil z brzino 60 km in zavozil v Usarjevo družino, ki se je vračala z izleta domov. Zavozil je v družino od zadaj, bil je skrajno nepreviden. Obdolženec sicer dejanje prizna, trdi pa, da je vozil le z brzino 30 km. Priče so potrdile, da ni dajal nikakih znakov s hupo, kakor trdi dr. Debeljak. Bil je zaradi neprevidne vožnje in zaradi raznih cestnopolicijskih prekrškov že večkrat policijsko kaznovan. Dr. Debeljakov zagovor. Zaslišanje dr. Debeljaka je trajalo dobro uro. V prvem slučaju je obdolženec zanikal vsako kriv- do. Vozil je previdno in počasi, ker je pred njim vozil na motornem kolesu prijatelj dr. Ciber. Vozil je po desni strani pravilno. Opazil je 3 kolesarje. Dva sta se mu umaknila, tretji pa se je semintja po cesti zaletaval. Poškodovan je bil samo kolesar, njegovo kolo je ostalo nepokvarjeno. Takoj je ustavil. Zajca je naložil v avto in ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Tu je imel še z dvema mladima zdravnikoma rekonter, ker mu nista hotela pomagati nositi ranjenca na oddelek. V drugem primeru je njegov branilec predložil posebno izjavo, odnosno poravnavo, s katero sc je obtoženec zavezal, da bo vdovi Usarjevi preskrbel vse dohodke, ki jih je izgubila s smrtjo moževo. Obširno je pripovedoval, kako so napravili na Gorenjsko izlet. Ob zaključku lista razprava še traja. London. 28. maja. o. V London je prišla večja okupina italijanskih finančnikov in sicer čisto na tihem. Ti finančniki skušajo v angleških denarnih krogih dobiti kredite za organizacijo gospodarskega izkoriščanja Abesinije. Iz tega je jasno videti, da prevladujeta v angleški politiki dve mnenji: eno je praktično in zahteva, naj se Anglija sprijazni z nastalim položajem v Ahesiniji ter skuša dobiti iz kolonizirani« Abesinije čim več gospodarskih koristi. Drugo je pa idealistično, ki zahteva. naj se sankcije odločno izvajajo. Prihod italijanskih finančnikov v London je dal povoda, da so se oglasili nasprotniki Italije, ki imajo precej zaslombe tudi v vladnih krogih. Eden izmed uglednih politikov je izjavil, da obstoja vse jamstvo za to. da sankcije uspejo. Italija bo za izkoriščanje Abesinije nujno rabila francosko ali angleško posojilo. S finančnimi sankcijami, to je s tem. da Italija ne dobi kreditov, jo bo edino mogoče prijeti in držati. Zaradi tega ni res, da bi izslop nekaterih držav iz Zveze narodov pomenil konec načelne politike v Ženevi. Angleški listi pripisujejo nemire v Palestini propagandi italijanskega imperializma in pravijo, da je že zaradi tega potrebno, da Anglija pokaže svojo moč ter uveljavi sldne ob 9 ^ Po iV “e'8rad poljski zunanji minister gosp. Josip Beck s soprogo. V spremstvu gosp. Becka so £• Mihael Lubijensbi, šef kabineta in g/ Stanislav Sedlicki, osebni tajnik. Poljskega zunanjega ministra je pri prehodu meje v Subotici pozdravil v imenu ministrskega predsednika in zunanjega ministra g. dr. Stojadinoviča g. Niko Miloševič, svetnik v zunanjem ministrstvu. Na železniški postaji v Zemunu je čakal na gospo in g. Becka poljski no-slank na našem dvoru g. Uembicki. Na belgrajski železniški postaji so g. Becka čakali predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič s soprogo, naš poslanik v Varšavi Prvislav Grisogono s soprogo i. dr. Dalje so bili še višji uradniki zunanjega ministrstva in vse osebje poljskega poslaništva. V imenu iugoslovansko-poljske lige sta bila predsednik g. Milan Nešič in general Boškovič. Ko je vlak vozil pred postajo, je Sprejemi na dvoru. Belgrad, 28. maja. Včeraj ob 12.30 je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle blagovolil sprejeti v avdi-jenco Josipa Becka, zunanjega ministra poljske republike. Pri tej priložnosti mu je izročil red belega orla prve stopnje. Ob istem času je Nj. kr. Vis. princesa Olga blagovolila sprejeti v avdijenci gospo Beckovo. Po avdijenci je Nj. kr. Vis. knez-nam?st-nik Pavle z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo priredil v Belem dvoru kosilo na čast gosp. Becku in njegovi soprogi. Včeraj popoldne ob 5 je Nj. Vel. kraljica blagovolila sprejeti gosp. Becka in njegovo gospo v skupni avdijenci. Belgrad, 28. maja Poljski zunanji minister gosp. Beck je govoril v poljščini med drugim tole: Z vsem srcem se zahvalim vaši ekscelenci za tako dragi in prisrčni sprejem, ki ste mi ga izvolili prirediti. Iskrene simpatije, ki obstoje med Jugoslavijo in Poljsko, niso slučajne. Zdi se mi. da temelje na nekih skupnih črtah značaja obeh naših narodov. Kot nov primer za to služijo ganljive besede, ki jih je vaša ekscelenca j>osve(ila •spominu /go- marsaia nisuaskega. roljska enako pojmuje t dovinsko veličino viteškega kralja' Aleksandra I. Zedinitelja in zato mi bo velika čast, ko bom mogel jutri izkazati v imenu svoje domovine dostojno spoštovanje slavnemu in nesmrtnemu njegovemu sjioniinu. Varšava, 20. maja. AA. Pat poroča: Konservativni »Čas« piše: Obisk g. Becka ima poleg vljudnostnega značaja še mnogo drugih pomenov, ker daje priliko Becku, da lahko z jugoslovanskimi državniki razmotri celo vrsto mednarodnih problemov, ki interesirajo obe državi. Dejansko vežejo Jugoslavijo in Poljsko, številni interesi, isti pogledi na problem ZN in skupna želja za mir. Zato je naletela poljska politika v Jugoslaviji na popolno razumevanje kakor tudi obratno. Zanimanje, s katerim spremlja Poljska jugoslovansko politiko, je popolrioma razumljivo zaradi važne vloge, ki jo igra Jugoslavija v srednji Evropi in posebno v podonavskem bazenu, ki posebno zanima tudi Poljsko. Med Jugoslavijo in Poljsko ni ničesar, kar bi moglo motiti odnose med obema državama. Nasprotno obe državi vežejo vezi, ki niso od včeraj. Na temeliu prijateljstva in vzajemnosti se med obema narodoma razvija sodelovanje, ki se bo z obiskom poljskega zunanjega ministra še ojačilo. Katoliški list »Mali odjek« piše, da oba naroda pripisujeta veliko važnost jačanju odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. Jugoslavija in Poljska imata iste spomine na borbo za neodvisnost in tudi enako razumevata glavne evropske probleme. Berlin, 28. maja. DNB poroča: Minister za propagando je prepovedal izhajanje nedeljskemu ča-. sopisu »Reiphsbote« zaradi nepravilnega poročanja. V zadnji številki je list objavil uvodni članek, I v katerem čisto cerkvena vprašanja obravnava z J državno-političnega stališča. j Berlin, 28. maja. AA. Havas poroča: Nemška i vlada je prepovedala uvoz nemškega kovanega de-j narja v Nemčijo, ki se nahaja v inozemstvu. Pri i lem se sklicuje na deistvo, da je bil že prepove-' dan uvoz nemškega Jenarja iz inozemstva. na uro. To plačo naj bi dobivali delavci, ki so v službi šele eno leto. Mezde ostalih kvalificiranih delavcev, ki so zaposleni že nad eno leto kot mojstri, pa naj bi znašale 55 Din za deseturno delo. Za nekvalificirano in pomožno osebje pa naj b1 po tem predlogu znašale mezde 30 Din za deset ur. Na ta predlog inšpekcije dela pa niso pristali niti zastopniki delavstva, niti zastopniki delodajalcev. Zato je minister za soc. pol. in nar. zdravje Dragiša Cvetkovič sprejel včeraj zastopnike delodajalcev in zastopnike delavstva ter ob tej priliki apeliral na delodajalce, nai se uživijo v težak ekonomski položaj, v katerem se nahaia delavstvo in da naj delodajalci zaradi tega doprinesejo vse kar morejo, da bi omogočili, da tudi delavstvo s poštenim delom dostojno živi in vzdržuje svoje družine. Pri tej priliki je minister povdaril, da bodo v najkrajšem času izdane uredbe, s katerimi se bodo regulirali vsi odnosi med delavstvom in delodajalci. Zaradi stavke stavbinskega delavstva se je sinoči vršila tudi v inženerski zbornici konferenca delodajalskih organizacij, ki so po referatih svojih delegatov sklenile, da ne morejo nuditi delavstvu višjih mest, kakor so jih nudile na včerajšnjih in predvčerajšnjih pogajanjih. O teh svojih sklepih bodo delegati delodajalskih organizacij poročali o priliki novih pogajanj, ki bodo danes v ministrstvu za soc. politiko. V slučaju, da ministrstvo s to ponudbo ne bi bilo zadovoljno, so delodajalci pripravljeni pristati na to, da se izda uredba o višjih delavskih mezdah od onih. kakor so sedaj. Toda s to uredbo naj se predvidijo tudi pravice regresa podjetnikov proti lastnikom stavbišč. , Naš bakteriološki zavod Belgrad, 28. maja. m. Semkaj je prispel ravnatelj velerinarsko-bakteriološkega zavoda v Ljubljani dr. Leo Hribar, ki je v zadevi nove zgradbe državnega zavoda v Ljubljani posredoval pri pomočniku kmetijskega ministra in načelniku veterinarskega oddelka. Oba sta izjavila, da se bo ta zavod v Ljubljani v najkrajšem času zgradil in da se bo za to najel kredit v obliki posebnega posojila, ki ga bo najelo kmet. ministrstvo. Obenem je kmet. ministrstvo nakazalo zavodu pomoč za tekoče zavodove potrebe, ki se ne dajo krili z dotacijo iz rednega proračuna. Ravnatelj Hribar je bil sprejet tudi pri notranjem ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Oba ministra je naprosil, naj bi še nadalje podpirala akcijo za zgraditev novega državnega veterinarsko-bakleriološkega zavoda v Ljub ljani. Ministra sta g. Hribarju obljubila, da bosta kakor do sedaj tudi v bodoče storila vse, da pride čimprej do zgriditve tega tako potrebnega zavoda v Ljubljani. Pred otvoritvijo velesejma Ljubljana, 28. maja. Ljubljanski velesejem se razvija iz leta v leto v vse večjo gospodarsko in kulturno revijo našega naroda. Brez ozira na to, ali je sicer velesejem tak, kakor bi lahko bil, moramo priznati, da je to vsekakor ena najkoristnejših gospodarskih ustanov, ki ji je treba posvečati vso pozornost. Kratek sprehod po sejmišču, na katerem se sedaj vrše zadnje priprave, zadostuje, da dobimo fiežno sliko o tem, kaj lahko obiskovalec velesejma pričakuje. Kdo bo razstavljal Med razstavljalci so seveda v večini razne domače tvrdke; o tem delu razstavišča bomo poročali za časa velesejma, kakor tudi o podrobnostih, ki jih bo razstava nudila. Velesejma pa so se udeležile tudi mnoge inozemske tvrdke, zlasti tistih panog provdukcije, ki se pri nas še niso udomačile. Zlasti številno bo letos zastopana grška proizvodnja. Med inozemskimi razstavljalci pa bomo našli tudi: Američane, Angleže, Avstrijce, Bolgare, Čehoslovake, Francoze, Madžare, Nemce in Švede. Ker bodo velesejem poleg tisočev domačih obiskovalcev iz vseh koncev naše države, kot vsako leto doslej, obiskali gotovo tudi številni inozemci, bo velesejem v dneh od 30. maja do 6. junija t. 1. pravo mednarodno tržišče. Sejmišče, ki meri 40.000 m2, je letos do zad-njega kotička zasedeno, Mnogo producentov, ki so želeli razstaviti, je uprava morala odkloniti, ker ni bilo več prostora. Večino sejmišča zavzema razstava industrije in obrti, poleg te pa imamo- tudi nekaj zanimivih posebnih razstav. Velesejem-svetovalec Ljubljanski velesejem si nikakor ni stavil za edino nalogo, da posreduje med proizvajalci gospodarskih dobrin (industrijo in obrtjo), trgovino in konzumenti, da ustvari tako čim živahnejšo cirkulacijo robe in posredno s tem čim boljše poogje za življenje najširših mas naroda, ampak je prevzel nase tuii dolžnost, da svetuje, bodri, ustvarja pogoje in pomaga ljudstvu do blagostanja. V posebnih paviljonih je razstavljena obilica najraznovrstnejših poljedelskih strojev, ki jih kmetovalci uporabljajo pri svojem delu na polju, travnikih in v gozdu, različno orodje, brane, pluge, vozove, okovje in še mnogo drugih stvari, ki jih je industrija v poslednjih časih po nasvetih agronomov izdelala, da tako omogoči uresničenje širokopotezne zamisli industrializacije naših vasi. S stroji bo mogoče zvišati pridelavo surovin, izvleči iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolniti. Čas, ki ga bodo kmetovalci pridobili pri delu s stroji, bodo lahko izkoristili za racijonelnejšo obdelavo zemlje. Svoje domače potrebe in še več, .celo potrebe sosednih industrijskih držav, bomo mogli uspešneje kriti z lastnimi pridelki. Zato je propaganda za čimvečjo uporabo poljedelskih strojev zelo umestna. Posetnikom, ki bi si želeli nabaviti stroje, bodo razstavljalci nazorno pokazali, kako jih je uporabljati, da se opravi z njimi kar največ dela z najmanjšim trudom in v nafkrajšem času. Vlom v Zadružno gosp. banko nepojasnjen Poleg strojne industrije bodo razstavljale na Velesejmu še kovinska, tekstilna, papirna, kemična, živilska, steklarska, tobačna, usnjarska in čevljarska, radio- in elektroindustrija ter obrt. Poset-niki bodo imeli lepo priliko, da ugotove, kakšne izdelke lahko nabavijo pri domačih tvrdkah, da |ih primerjajo po kakovosti in ceni med seboj ter se na ta način odločijo, kje bodo naročali svoje potrebščine. Kaka naj bodo gostišča Naša domovina je polna naravnih krasot, ki bi jih tujci gotovo v veliko večjem številu pose-čali, ako bi mi poskrbeli za udobna gostišča. Dohodki, ki jih prinaša tujski promet, so iz leta v leto večji, a dosegli bi nedvomno še višjo vrednost, ako bi znali na pravem koncu poprijeti za delo za razvoj tujskega prometa in turizma. Zavedati bi se morali, da najbolj kričeča in razširjena reklama ne pomaga nič, če ni poskrbljeno za udobno namestitev gostov. Tujci, ki bodo enkrat prišli iskat počitka in užitka v naše kraje, pa ne bodo našli gostišč, ki bi popolnoma ustrezala njihovim zahtevan, — saj veste, da si človek hoče v tistem mesecu, ki ga porabi za dopust, privoščiti kar največ udobja, pa če ga tudi več stane —, gotovo v bodoče flikoli več ne bodo prišli. Iz tega je razvidno, da bi bilo predvsem potrebno urediti v naši državi vprašanje gostišč in ko bi bili zgrajeni lepi hoteli, pensioni, kavarne, gostilne itd. na našem Primorju, ob planinskih jezerih in sploh povsod tam, kamor radi zahajajo tujci, potem šele bi lahko začeli z reklamo za poset. Ob priliki vsedržavnega kongresa gostinske obrti, ki bo od 3. do 5. junija v Ljubljani, bo prirejena na Ljubljanskem velesejmu gostinska razstava, ki naj predoči širši javnosti, kako bi bilo treba urediti naša gostišča, da bi v njih mogli kar najudobneje in najbolj zadovoljivo sprejeti in pogostiti tuje goste, merodajne činitelje pa opozori na njihove dolžnosti, ki jih imajo v tem oziru napram gostinstvu. Kar rabiš od rojstva do smrti Razen izdelkov gori omenjenih industrij bodo na sejmišču razstavljeni raznovrstni kozmetični, mehanični, porcelanasti, gumijasti, krzneni, farma-cevtični, kirurgični, sodarski, pečarski in žebljarski izdelki, stavbni materijal, otroški vozički, kolesa, motorna kolesa, pisalni, pletilni in šivalni stroji, hladilne naprave, kuhinjska posoda, bižuterijski predmeti, športne potrebščine, radioaparati, glasbila ter različne praktične novosti in patenti. Kratko rečeno: Velesejem bo v velikem to, kar so magazini a la »Belle jardinidre« v velemestih. Tam bo najti vse, kar odgovarja človekovim potrebam od rojstva do smrti, kar služi njegovi ^abavi, s čimer si krajša in lajša življenje. Na posebnih razstavah bo prikazano delovanje sodobne gospodinje, gostilničarskega stanu, rejcev malih živali, novi izdelki pohištvene in avtomobilske industrije Ker bodo te razstave predstavljale nedvomno veliko zanimivost Ljubljanskega velesejma, se bomo pobliže pobavili z idejo, ki je vodila do njihove prireditve, z ustrojem in s predmeti, ki bodo tam razstavljeni Maribor, 27. maja. Vlom v blagajno Zadružne gospodarske banke je danes mariborska senzacija, .le to do sedaj menda največja vlomna tatvina v Mariboru. Po vrednosti vplenjenega blaga jo sicer Sp prekaša vlom v pisarno carinskega posrednika Jakliča, ki je bil izvržen pred nekaj leti. Takrat pa je obstojal plen po večini iz dragocenosti. Iz blagajne Zadružne gospodarske banke je izginila samo gotovina, ki je za vlomilce večje vrednosti, kakor fte tako dragoceni demanti. Deuar se da brez hrupa spraviti v promet. Za vlomilci ni sledu Policija ima težavno delo. Vlom so izvršili nedvomno mariborski >specijalisti«; če ne že domačini, pa taki, ki so se dolgo časa v mestu za-. drževali, da so lahko temeljito proučili položaj ter tvegali naskok. Delali so z rokavicami ter ni mogel daktlloskop g. Urobin kljub najvestnejši preiskavi najti nobenega prstnega odtisa. Policija ima' na sumu več oseb, vendar jim zaenkrat ni mogoče dokazati ničesar. Tudi še ni pričela zasliševati v poštev prihajajočih ljudi ter samo zbira materijal. Zadnje čase je bilo izpuščenih iz mariborske kaznilnice več »težkih dečkova — znanih vlomilcev, ki so odsedeli svojo kazen. Mogoče ima kateri od teh svoje prste pri vlomu. Sumijo tudi nekega Dunajčana, ki so ga dalje časa videli v Mariboru, danes pa je neznano kam izginil. Na delu več storilcev Važno sled za vlomilci je dal danes vrtnar g. Jemec, čigar vrt leži na južni strani poslopja Zadružne gospodarske banke proti Marijini ulici. 0<1 dvorišča banke je ločen z visokim zidom. Danes zjutraj je prišel g. Jemec na svoj vrt ter našel poleg zida vse grede pomandrane. Sredi solate je Stavka v Rušah končana Maribor, 27. maja. Nenadoma, kakor sa je začela, se je zopet končala stavka tekstilnega delavstva v Rušah, o Češkega se je pripeljal lastnik tovarne Fridolin Vladi ter se začel sam pogajati z delavci. Posledica razgovorov je bila, da se je delavstvo zopet vrnilo na delo. Pravzaprav ni bila to popolna stavka. V štrajk je stopilo sprva samo 36 tkalcev. Ker pogajanje z njimi ‘ni uspelo, je vodstvo tvornice izprlo še ostalih 60 delavcev ter jim odpovedalo. Tako sc je znašlo okoli 90 delavcev na cesti brez zaslužka.'Delavci so zahtevali zvišanje mezde, oziroma ohranitev dosedanjega sistema premij, katere so prejemali poleg akordne mezde. Tovarna je premije ukinila z motivacijo, da jih tudi tovarne v Mariboru in v Kranju ne plačujejo. Med štrajkom je dala tovarna po zatrjevanju lastnika svoje^ stroje Smrtna žrtev surovega napada Celje, 27. maja 1936. V letošnjem letu je posebno bogata kronika surovih ubojev. Še pred nedavnim smo poročali, da je okrožno sodišče v Celju že letos obravnavalo nad 40 takih žalostnih slučajev. Število še iz dneva v dan množi. V petek, dne 29. maja se bosta zopet obravnavali pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča dve taki žalostni zadevi, danes pa moramo zopet z žalostjo poročati, da je v celjski bolnišnici v torek popoldne umrl na posledicah surovega napada 62-letni posestnik. Dne 18. maja sta posestniška sinova Franc in Jernej Strniša iz Kostrivnice napadla v Čači vasi pri Rogaški Slatini na njegovem domu 62-letnega posestnika Drolca Karla. Napadla sta ga z ročicami, mu razbila lobanjo in ga poškodovala tud' po ostalem delu telesa. Drolca so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa že, kakor zgoraj omenjeno, v torek, dne 26. t. m. popoldne ob tričetrt na 3 podlegel poškodbam. Poleg tega slučaja imamo danes poročati še o dveh surovih napadih, ki so bili izvršeni v zadnjih dneh. V nedeljo, 24. maja, so bo 22.30 napadli na Mali Pristavi pri Šmarju posestniški sinovi Križnik, Zidar in Fric Gampar od Sv. Miklavža pri Šmarju, 23 letnega hlapca Žolgerja Josipa, ki je uslužben pri posestniku Ivanu Sovincu na Mali Pristavi. Imenovana pos. sinovi so napadli Žolgerja s koli in so mu razbili lobanjo. Drugi ©lučaj se je pripetil tudi v nedeljo ob 9 zvečer v Radanji vasi pri Zrečah. Tam je Krajnik Matevž napadel 42-letnega dninarja Korošca Štefana na njegovem domu s sekiro ter ga močno poSkodoval na glavi ,in levi roki. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Nesreča pri regulaciji Voglajne V torek ob 13. 15 se je ponesrečil pri regulaciji Voglajne 17 letni mestni delavec Klampfer Edvard. Klampfer je bil zaposlen Dri sekanju korenin ob Voglajni pri železniškem mostu. Vsekal se je s sekiro v desno nogo in si jo močno poškodoval. Roparski ali politični umor neznanca Maribor, 26. maja. Iz avstrijske strani je priplavalo po reki Muri pred turbinske grablje v tvornici papirja na Sladkem vrhu truplo neznanega moškega v starosti 85 do 42 let. Žrtev je močne in precej velike, toda lepe postave, črnih in (»koncu striženih las, istotako črnih kratko ostriženih brkov ter močnih lepih zob. Na sebi je imel le spodnje hlače in srajco, ki pa je oboje bilo že precej raztrgano. Pri pregledu trupla, ki ga jo izvršil včeraj ban. zdravnik g. dr. Sergej Kapralov iz Zg. Ciuu-reka ob asistenci enega orožnika od ištolam, se je ugotovilo, da je bila žrtev umorjena; saj je imela tri občutne poškodbe in sicer globok vbod na levi strani ustnice proti čeljusti, kjer mu je bilo izbitih nekaj zob. Po odredbi zdravnika je bilo truplo prepeljano na pokopališče k Mariji Snežni, kjer bo tudi pokopano. Orožništvo je obvestilo o lej najdbi nadrejeno oblast in tudi avstrijske oblasti so obveščene, da poizvedujejo, odkod naj bi bila žrtev. Ohstoja domneva, da je morilec svoji žrtvi slekel obleko in čevlje, in da bi zabrisal vsako sled, jo je vrgel v reko Muro, kjer je končno pred turbinskimi grabljami omenjene tvornice obstalo. Kake vrste je bil ta umor bo morda pokazala na-daljna preiskava. temeljito popraviti. Pravi, da bodo sedaj delavci na njih zaslužili pri akordnem delu toliko, kakor je znašala poprej mezda s premijo vred. Poleg tega je odredila vsakemu delavcu mesto dosedanjih dveh tri stroje, tako da bodo delavci v istem čnsu lahko izdelali 20% več blaga, kakor so ga dosedaj. Poleg tega se obvezuje tovarna, da bo prve 14 dni izplačala delavcem v'primeru, če ne pridejo do istega zaslužka, ko! so ga imeli poprej skupno s premijami, celo razliko, v nadaljmh 14 dnevih pa dobe polovico razlike. Tekom enega meseca eo bodo po zatrdilu tovarne delavci tako izvezbah, na bodo zaslužili več, kot poprej s premijami vred. — Na prvi pogled se je spor za delavstvo sicer se nekam zadovoljivo odvozljal, v resnici pa so uspehi še dvomljivi.' Na eni strani bodo morali delavci de-lati več, kakor doslej, ker bodo delali na treh stro-1 jih, dosedaj pa samo na dveh, poleg tega pa se m ] gotovo, ali bodo res toliko zasluzili, kakor jim lastnik tovarne prorokuje. Jesenice Je&enice, 27. maja. na Celjske novice Veleslalom pod Ojstrico. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila dne 1. junija t. 1. ob severni ateni Ojstrice nad Logarsko dolino prvi veleslalom v naši državi. Start bo ob 10 pri koči 1898 m, cilj ob gozdni meji v pribl 1400 m nadmorski višini, dolžina proge kakih 1200 m. Ako bodo dopuščale tehnične prilike, bo proga dan pred tekmo trasirana in odprta za trening. Prijavnice naj se pošljejo do 30. maja 1936 na naslov SPD v Celju ali pa naj se oddajo do 31. maja 1936 do 18 v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Tekmuje se v dveh kategorijah: v splošni in seniorski. Starostna meja med obema je dopolnjeno 30 leto. Ako se prijavijo vsaj tri dame, se izvede na isti progi tudi damska tekma, s startom takoj po zaključeni prvi tekmi. Zmagovalec dobi naslov »Prvak Logarske doline za leto 1936«. Prijavnina znaša 5 Din. Tehnični vodia je g. A. Kopinšek, ostali funkcijo-narji pa se določijo in javijo pred žrebanjem. V domovinsko zvezo mesta Celja so bili sprejeti: Zadravec Matevž, pek. mojster, Zadravec Karl, sin pek. mojstra in Dobnik Kristijan, priv. uradnik. Šerlu Pavlu, priv. uradniku je bil zagotovljen sprejem v domovinsko zvezo mesta Celje, če si pridobi državljanstvo kraljevine Jugoslavije. Dva prosilca sta bila odklonjena, ker nieta zadostila vsem predpisom. Ko se je Vaš poročevalec nekoliko pomudil Jesenicah, je zvedel marsikai novega, ki bo tudi druge zanimalo. Tako so mu povedali, da je pred par dnevi prišla na majniški izlet skupina kakih petdeset deklic, med katerimi so bile že kar velike gospodične, ki so se pripeljale s popoldanskim vlakom skozi Karavanke iz Avstrije. Kljub dežju so strumno korakale skozi jeseniško mesto, pri tem pa prepevale izzivalne in za Slovence žaljive pesmi, nad čemer so se Jeseničani silno zgražali. Da pa pokažejo svojo miroljubnost in kulturo, jim petja niso preprečili. Kaj bi napravili Celov-čani ali Beliačani, ako bi skupina Slovencev po ondotnih ulicah izzivala s .slovenskimi pesmimi si lahko mislimo. Pred vojno jeseniškim šolarjem tuja beseda matura ni bila niti znana. Sedaj pa imajo med seboj same maturante, četudi le za malo maturo, na katero se s skrbjo pripravljajo in postajajo učenci četrtega letnika meščanske šole mnogo boli resni kot pa so bili med šolskim letom Prva večia skrb v življenju. Takoj nato pa sledi druga, mnogo večja — kam sedaj. V obrtno učenje, v tovarno, k železnici? Vse zasedeno, nikjer nobenega prostega mesta. In z malimi maturanti vred se s skrbjo vprašujejo starši — kam sedaj z njimi? Stavbena sezona je na Jesenicah zelo živahna. Na vseh koncih mesta se zidajo nove hiše ali popravljajo stare in s tem dobivajo Jesenice novo lice. Zelo pa kari tam pred kolodvorom, torej na najlepšen' trgu Jesenic, navoženo stavbeno kamenje, ki že nekaj let leži na istem mestu, gotovo ne v okras trga kralja Aleksandra. Olepševalno društvo bi tukaj lahko zastavilo svojo vzpodbudno besedo. Težka nesreča mariborskega sodnika Maribor, 27 maja. Današnji srbski listi poročajo o težki nesreči, ki je zadela znanega bivšega mariborskega sodnika dr. Odona Planinška. Pred letom dni je bil premeščen dr. Planinšek v Smederevsko Palanko v Srbiji, kjer je kmalu zaslovel kot izvrsten sodnik. V noči na 26. maja se je dr. Planinšek ponesrečil. Padel je z drugega nadstropja svojega hotela, v katerem stanuje. Dogodek se je odigral okrog polnoči. Dr. Planinšek je šel v svojo sobo ter kadi] pri oknu. Naslanjal se je pri tem preveč daleč skozi okno in v tem trenutku mu je postalo nenadoma slabo. Izgubil je ravnotežje ter omahnil v globino. Pri padcu si jo zlomil nogo, strl prem kos ter zadobil močne rane na glavi. Našel ga je občinski stražnik, ki je takoj poklical pomoč lakoj so ga prepeljali v bolnišnico v Belgrad, kjer pa su-suntijo, da bi ga lahko ohranili pri življenju. Nesreča je vzbudila v Mariboru, kjer je bil dr. I la-ninšek svoječasno splošno znana osebnost, veliko pozornost. Slika z ulice Ljubljana, 28. maja. Ko sem sc včeraj okrog 4 popoldne sluSajno ustavil pred Matično knjig majhen, bosonog šolarček, z —y^Ali si morda lačen in bi si rad kruhu kupil.« "a vprašam ■Ne, nisem lačen!« Tega odgovora ravno nisem verjel, saj mu je bilo na obrazu poznati, da je večkrat lačen, kot sit. Pa kaj koceš potem z denarjem?« Ko sem ga to vprašal, se je ozrl malo postrani proti — kinu. >V kino bi šel rad. Hans Albers igra Pii fin film, ki je zelo zanimiv in napet.« Vprašal sem ga, kako se piše a mi ni hotel povedati. Le da mu je Matija ime in da je doma nekje za Bežigradom, ml Je zaupal. Kaj naj človek reče na to: ali je to nesodobnost ali znak časa? Dve smrtni nesreči Zagreb, 28. maja. Včeraj popoldne se je v Zagrebu zgodila težka nesreča. V Heinzlovi ulici grade novo veliko poslopje. Pri delu na tem poslopju se je ponesrečil delavec Dejanovič, ki je padel z odra na cesto in se ubil. Dejanovič je še z enim delavcem nosil malto. Ko sta zaboj, v katerem sta nosila malto, že izpraznila, sta se obrnila po ozki stezi odra navzdol. Dejanovič je bil prvi. Nenadno se je Dejanoviču zvrtelo v glavi prav n« mestu, kjer ležala lestev, ki je prejšnji dan še ni bilo tam. G. Jemec je lestvo pobrai ter odnesel na dom. Danes opoldne pa je slišal v radiju poročilo o vlomu ter je hitro sklepal, da bo, lestev v kaki zvezi z vlomilci. Odnesel jo je na policijo. Ugotovilo se je, da so vlomilci najprej vdrli na oder v dvorani Zadružne gospodarske' banke, kjer so vzeli lestev. S pomočjo te lestve so splezali potem na spodnjo teraso. Lestev jim je služila tudi pri begu, ker so z njeno pomočjo preplezali zid na Jemčev vrt. Iz številnih sledov na vrtu je razvidno. da je bilo na poslu več vlomilcev Odkod ključi? Največja uganka pa je zaenkrat, kako je prišel vlomilec do ključev. Blagajno je izdelala mariborska tvrdka Schell leta 1924. Za vsako blagajno se izdelajo trojni ključi: originalne hrani tovarna, dvoje duplikatov pa dobi naročnik. Pp predpisih hranita ključe glavne blagajne v banki čez noč dva uradnika. Duplikati teh ključev pa so zopet spravljeni pri dveh drugih bankah v Mariboru. Originalne ključe je danes tvrdka Schell izročila policiji. Tvrdka je - ključe dosedaj varno hranila in zatrjuje, da je povsem .izključeno, da bi jih dobili nepokiicanci v roke ter po njih napravili falsifikate. Banka je bila zavarovana Zadružna gospodarska banka je bila proti vlomu zavarovana za visok znesek, tako da ne trpi nobene škode. Bil je zgolj slučaj, da vlomilec ni odnesel še večjega plena. V zgornjem tre-soru blagajne je bila shranjena v kaseti še dosti večja vsota gotovine, kot se je nahajala v tre-sorju, katerega je vlomilec odprl. Pač pa je oškodovan blagajnik banke g. Poženel. Njemu je vlomilec odnesel 500 Din, ki jih je hrpnil v lresorju poleg bančnega denarja. ni bilo ograje. Izgubil je ravnotežje in treščil z glavo naprej na cesto. Obležal je na mestu mrtev z razbito glavo. S svojini padcem bi skoraj potegnil za seboj v smrt tudi delavca, ki je z njim nosil zaboj. Vendar se je temu v poslednjem trenutku posrečilo, da se je oprijel deske in na srečo imel toliko moči, da se je obdržal in obvisel. Na cesti se je takoj zbralo mnogo ljudi, ki so vsi glasno protestirali proti graditelju, ki je kriv le nesreče, ker ni dal vseli hodnikov na gradbenem odru zavarovati. Še večja nesreča pa je v tem, da zapušča ponesrečeni Dejanovič štiri nepreskrbljene otroke. Tudi v Slav. Brodu se je včeraj dogodila smrtna nesreča. Pod vlak je padel železničar zavirač tako nesrečno, 'da mu je kolesje odrezalo glavo. Zavirač je tisti čas skušal k vlaku priklopiti en voz, in ko je delo opravil, je zlezel izpod voza, vendar tako neprevidno, da se je zadel ob mimovozeči vlak, ki ga je vrgel pod kolesje in Drobiž iz domovine 25 cm dolge vilice v trebuhu V bolnišnici v Slavonskem Brodu so pred dnevi zdravniki izvršili prav zanimivo operacijo. Kmetu Teodorju Rošku so zdravniki morali potegniti iz trebušne votline prave železne vilice, dolge 25 cm. Mož je ostal živ, operacija se je posrečila. Kmet je bil precej rahločuten človek, melanholičen, ki je že večkrat poskušal izvršiti samomor. Lansko leto je v podobnem razpoloženju skušal narediti konec življenju s tem, da je pogoltnil železne vilice. Kljub svojemu prepričanju pa ga je usoda opeharila. Oslal je živ. Njegovo zdravje se tudi ni poslabšalo toliko, da bi bilo opaziti kake vidne posledice pogoltnjenih vilic. Od časa do časa pa je čutil edinole bolečine v črevesju, ki so pa same od sbe pojenjale, da ni bilo Ireba iskati zdravniške pomoči. Pred tedni pa so se bolečine zelo pogosto pojavljale; moral je v bolnišnico. Povedal je svojo samomorilsko zgodbo zdravnikom, ki so se spočetka le čudili. Ko so pa Roška rentgenizirali, so ugotovili, da ima vilce v resniciv mehurju. Vilice so napravile v kmetu kaj zanimivo pot. Za zdravnike je v tem majhna uganka, kako so mogle vilice dopotovali v mehur, ko so prej povzročile v trebušni votlini zastrupljenje in gnojenje. Mučenje z žerjavico V vasi Lugovčini blizu Smedereva živi starček že sedemdeset let star, brez svojcev, razen enega sina, ki se pa nahuja v zaporu. Starček je bil zelo skromen in varčen, vendar njegovi prihranki za navadnega zemljana niso pomenili bog-vekakšnega bogastva. Kljub temu pa je starček svoje denarca skrbno prikrival, zraven pa imel vedno strah pred roparji. Prav zaradi svojega skrivanja se je med ljudmi razširil glas, da ima mož mnogo denarja. I red nekaj dnevi so v njegovo samotno bajto nenadno vdrli trije maskirani razbojniki in zahtevali od njega denar. Morali so ga pretepati, da jim je izdal skrivališče svojih 1000 dinarjev. Vendar roparji s tein niso bili zadovoljni, sumiti so, da jim največje prihranke prikriva. Zalo so ga na grozovit način začeli mučiti. Mlatili so ga kar s koli, ko pa vse to ni nič pomagalo, so začeli na starca polresati žarečo žerjavico. V strašnih bolečinah se je zvijal, dokler se ni onesvestil. Ta čas pa so razbojniki premetali in razbrskali vse, vendar menda denarja niso več riaSli. Razmrcvarjenega starca so poslali v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel ranam. Za roparje pa pravijo, da so to zločinski tovariši pokojnikovega sina, ki so se pa pozneje z njim sprli in razšli. Brezobzirni kolesar V nedeljo se je v Novem Sadu pripetila majhna prometna nezgoda na najprometnejšem križišču mesta, iz katere se je pa kmalu rodila pravcata dirka. Preko ceste je stopala neka ženska z detetom v naročju. Tisti hip pa je privozil kolesar, ki je ženo z otrokom vred podrl. Prizor je opazoval z druge strani ceste mož ponesrečene žene, lastnik avto-taksija. Ker je hotel kolesar kar pobegniti, ne da bi se ponesrečenki opravičil ali pa ji vsaj pomagal, je šofer skočil v avtomobil nekega svojega prijatelja, in začel divje goniti avtomobil za Kolesarjem. Kolesar je opazil pretečo nevarnost in je na vse kriplie dirjal, da bi zasledovalcu ušel. Že skoraj zunaj mesta pa je avtomobilist dohitel kolesarja, ga ustavil in ga temeljito premlatil. Nato ga je posadil v svoj avtomobil in ga odpeljal na kraj nesreče, prepričan, da je iionesrečena žena obležala na mestu ali mrtva ali pa težko ranjena. Med tem časom pa se je na križišču zbralo ogromno ljudi, katerih zgražanje je bilo še hujše, ko je šofer pripeljal kolesarja. Policije je komaj uspelo, da je kolesarja rešila pred razburjenimi ljudmi, ki so ga hoteli linčati. Prijeten in poceni WEEKEND na morju Vsakdo si lahko poceni ogleda našo luko na severnem Jadranu, in preživi 3 dni na Sušaku (2 noči), kar stane skupaj z vožnjo tja in nazaj, prehrano in prenočiščem na Sušaku: v restavraciji Slaviji 250 Din; t Parkhotelu 310 Din; v hotelu Jadran 375 Din. Automontaža d. d. vozi redno vsak dan na Su-šak s svojimi udobnim.! avtobusi in je vpeljala to ceno reklamno vožnjo karto za tridnevno bivanje na Sušaku. — Velja za vsako poedino osebo in «e lahko takole vozi: i. dan: Iz Ljubljane ob 6.30, v Kočevju zajtrk, dohod na Sušak ob 12. Obed, večerja, prenočišče. 2. dan: Ves dan na Sušaku: zajuterk, obed, večerja, prenočišče. 3. dan: Zajuterk, obed. Odhod iz Sušaka ob 2.30. Južina v Kočevju. Prihod v Ljubljano ob 20. Za časa bivanja na Sušaku prosta vožnja po vseh avtobusih > T r i g 1 a v« prometa, t. j. Trsat, Draga in Kostrena. Za goste Parkhotela in hotela Jadrana prosto morsko kopališče. Ta vozna karta velja za poedino osebo in poljuben dan, se glasi na ime in je neprenosljiva. Iste karte iz Kočevja: v restavraciji Slavija 200; v Parkhotelu 260; v hotelu Jadran 325 Din. Vse informacije in predprodaja kart za Ljubljano pri »Putniku« Hotel Miklič, tel. št. 33-84; za Kočevje gostilna »Harde«, Gustav Verderber. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 28. maja: Viljem. Jutri, petek, 29. maja: Marija Magdalena. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinjec ded., Rimska cesta 91. Kaj bo danes Društvena dvorana pri Sv. Petru: po šmarnicah predavanje g. Sitarja: >0 športu.< Društvena dvorana pri St. Jakobu: po šmarnicah sestanek fant. odseka. Predava g. dr. Joža Pogačnik. Delavska zbornica: ob 8 predavanje dr. Milana Vidmarja o Nikoli Tesli v okvirju Ljudske univerze in Prirodoslovnega društva. * XVI. mednarodni vzorčni velesejem. Dne 30. maja t. I. bo otvorjen naš XVI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Slovesni otvoritvi bodo prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja in mnogo odličnikov. V naše mesto bo ob tej priliki prišlo tudi mnogo zunanjih gostov iz vseh delov države in iz inozemstva. V okviru tega velesejma bomo imeli tudi veliko gostinsko razstavo od 3. do 5. junija pa bo v Ljubljani vsedržavni kongres goslinske stroke. Naše mesto je znano po svoji veliki gostoljubnosti. Treba je dati temu tudi viden izraz in zato vabim vse ljubljanske hišne posestnike, da v teh prireditvenih dneh okrase svoje hiše z zastavami. Ljubljana, dne 27. maja 1936. Predsednik mestne občine: dr. Juro Adlešič. Prof. Anton Ravnik, priznani klavirski pedagog in prof. drž. konservatorija, priredi s svojimi gojenci zanimiv klavirski večer, ki bo danes točno ob 18 in pol v'Filharmonični dvorani. Na sporedu so klasični in romantični skladatelji s svojimi če-tveroročnimi skladbami za klavir: Mozart, Beethoven, Schumann, Weber, Schubert, Novak. Reger. Spored, ki velja obenem kot vstopnica, je naprodaj v Matični knjigarni za 3 Din. Knjižica o raku. Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kateri bo razložilo glavne smernice za uspešno pobijanje raka in dalo splošna^ navodila, kako naj vsak posameznik poskuSa pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Kdor ze sedaj naroči knjižico, naj pošlje obenem z naročilom 6 Din. Pozneje bo cena znašala 10 Din. Naslov za naročila: Društvo za proučavanje in pobijanje raka v Ljubljani, Stara pot št. 3. Koncert slepih otrok iz Zagreb a Ljubljana, 28. maja. V potok, dne 20. maja pride v Ljubljano slepa deca iz Zagreba. Otroci se bodo udeležili esperant-skega kongresa in ob tej priliki priredili v dvorani Filharmonije pod vodstvom svojega učiteljstva dva koncerta. Prvi koncert bo v petek, dne 29. maja ob 20. nri in sicer za splošno občinstvo, v soboto, dne 30. maja ob 11. uri v isti dvorani pa koncert za šolsko mladino. Na obeh koncertih bodo slepi Otroci izvajali zanimive vokalne in instrumentalne skladbe, ki so na vseh do sedaj prirejenih koncertih dosegle izredne uspehe. Preskrbljeno je, da bo mladina ljubljanskih šol pri sobotnem koncertu dvorano popolnoma napolnila in s tem izkazala svoja sočustva do nesrečne aece. Imamo pa še iskreno prošnjo na vse cenjeno ljubljansko občinstvo, da bi tudi ono podprlo gmotno in moralno ubogo slepo mladino in se koncerta v petek zvečer v velikem številu udeležilo. V Mariboru in Celju, kjer bodo tudi priredili koncerte, bodo ofroci sprejeli zelo gostoljubno. Naj bi Ljubljana ne delala izjeme. Našla so se dobra srca. ki bodo nudila otrokom včasu njihovega bivanja v Ljubljani primerne priboljške. Splošno občinstvo pa naj bi napolnilo Filharmonično dvorano in s tern izkazalo slepi deci svojo naklonjenost. Glasba je za to deco še edino sredstvo, s katero se ji lajša njen položaj. Podprimo ubogo deco, pošljimo ji nevidnih žarkov v njih srca in dajmo ji vsaj nekoliko zadoščenja. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni od Din 20,— navzdol. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. Četrtek, 28. maja: Mladi gospod sef. Red A. Petek. 20. maja ob 15: Juarez in Maksimilijan. Di jaška predstava. Izven. OPERA: Začetek ob 20. Četrtek, 2§. maja: Othello. Red Četrtek. Radio Programi Radio Lfublfana Četrtek, 28. mnja. 12 Pisano polje (-plošče). — 12.45 Vremenska napoved, poroHUi -- 13 Napoved ('asa, ohjava sporeda, obvestila. — ID.IS Ncikaj Schubertovih skladb (plošče). — 14 Vremensko poročilo, borali tečaji. _ 18 Bliska glasba (Radijski orkester). — 18.40 Slovenščina za Slovftnce (gosp. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava .sporeda obvestila — 19.3(1 Nacionalna ura: Predsednik čehošlovaAke reinibliike (ro»p. dr. Edvard Ren*5 (Bo«o-ljuib Krejčič ta Belurada). — ‘in Rom antična Rilasba: (Sodelujejo: Radijski orkester, twwp. Blaž Arnič, sco*pa Josipina Sivec in gospa Nada Brejc-Udovč.) — iž Na-poved časa, vrornonska nnjpovod, poročila, ob.rava »po* roda. — 32.15 Lah-ka glasba (IliMlijskd orkester). Drugi programi Četrtek, 28. maja. Del orad 20 Vojaftka tfodba. — 31 Orkestralna prla^sba. — 21.80 Narodne pesmi. — 22 Orkester. - Helgrad tl.: 14.0f> Arido H starih Jiiffomlov. opw. — Znfjrcb: 20 Preno« \v. Osijeka. — 22.16 J lesna trlajsba. — Dunaj: 20. Schneiderjeva vesela spevoigra ♦•Opremljeno sobo o«ldamo<. — 22.10 Plošče. — 22.25 Nekdanji Klavni pevci na plohah. — 28.30 Plesna glasba. — Budimpešta: 20 Igra. — 21.35 Oiga.nsika glasba. — 32.40 Operni orkester. - Trst—Milan: 17.15 Petje. — 20.40 Kotscherjeva oipereta «.Cudež«, nato plesna gla/Sba. — Rim Bari: 17.15 Klavir in petje. — 20.40 Giiorda.no va opera ^Fedora«. — Prana: 19.30 Pestra nra. — 20.56 Orkestralni in zborovski koncert. — 22.15 Plesna glasba. — FarSdva: 20 Vesel gls^ben/i prenos. — 23 Igra. — 21.35 Poljske j>esmi. —- 22 Prenos \z Lipskega. — Sličice izpred Ljubljana, 28. maja. Že včeraj smo poročali o junakih noža in dru- Pih kazenskih zadevah Drugi junak noža, 35 letni ranče Cilenšek, doma s Kamnega vrha pri Litiji, je bil obsojen zaradi zločinstva telesne poškodbe na 3 mesece navadnega zapora. V Kirenovi zidanici je gospodarja Kirena 15. marca z nožem-krivcem vsekal po nosu tako. da mu je nos ranil in napravil preko levih usten 12 cm dolgo rano. Državni tožilec je smatral to poškodbo za tako, ki trajno kazi obraz. Senat pa se je j>ostavil na stališče, da pri moških take poškodbe ne kaze toliko obraza in da moški zato tudi ne izgube na svoji lepoti. Drugače bi bilo pri ženskah. Te bi lahko zahtevale večjo odškodnino, ker bi trajno izgubile na svojih čarih obraza. Prav originalen je bil gospodar Ki-ren kot priča. Senatni predsednik: »Ali je vaše vino tako močno, da si l mcsecev navadnega zapora in v plačilo povprečnine 50() Din. Sodišče je smatralo za pravilno, da poškodbe ni kvalificirati po čl. 178/11. kot uboj, marveč le p>o čl. 180/11. kot telesno poškodbo. Tudi ni podana vzročna zveza med oškodbo in smrtjo. Obtoženec se je sicer izgovarjal, da je bil popolnoma vinjen in ra/burjen. Toda ni moglo sodišče ujx>števati tega zagovora, ker so nekatere priče povedale, da | ni bil popolnoma vinjen in zalo je odgovoren za dejanje. Državni tožilec se je proti nizki kazni ' pritožil. roški. Avtobus bo odpeljal družbo iz Ljubljane v soboto zjutraj ob 6. Pot bo vodila preko Kranja, Jesenic, Korenjskega sedla in Ziljske doline na Oberdrauburg, kjer je daljši postanek in obed. Od tam jo mahnejo na Lienz, kjer je 2-urni postanek in ogled mesta. Iz Lienza bo »Ljubljanski express< zapeljal naravnost na Heiligenblut, kjer je večerja in prenočevanje. V nedeljo se povzpno udeležene' na Grossglockner, kjer se vrše smučarske tekme. Vračajo pa ee udeleženci preko Gornjega Dravograda proti Beljaku, od koder se povzpnejo še na Kanzelhohe. Preko Vrbskega jezera in Celovca, kjer je zopet daljši postanek, se nato čez Jezerski VTh vrnejo v Ljubljano. Ta izlet traja od sobote zjutraj do ponedeljka zvečer. Binkoštne prireditve. Za binkoštne praznike pa se vrsti v Ljubljani cela kopica prireditev, tako da tudi tist' Ljubljančani, ki bodo ostali v mestu, ne bodo v zadregi glede tega, kam bi sc dali. Tako imamo v soboto dopoldne otvoritev velesejma, istočasno z velesejmom je gostilniška razstava in obenem tudi gostilniški kongres, medtem se na Bledu otvori skupščina Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, ki se vrši potem do torka. Dalje imamo v Ljubljani preko praznikov še esperantski kongres in pa zborovanje Zveze jugoslovanskih hranilnic. Kakor je torej videti, s prireditvami čez Binkošti ne bomo v zadregi. Razen tega bodo prišli na svoj račun tudi športniki; saj je na programu cela vrsta važn'h tekmovanj Poleg tega je odprla tudi že Ilirija in je tore; pre skrbljeno tudi za kopalce. Ker so prazniki povrh v.serfa še prvega, jih bodo Ljubljančani gotovo temeljilo izrabili. Maribor Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita drevi Minarikova mestna lekarna »Pri orlu« in Vavpo-tova lekarna »Pri angelju varhu« na Aleksandrovi cesti. Maratonci drevi na Livado! Ob pol 7 zvečer zbor vsega članstva. Delali bomo lekališče okrog igrišča. * REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Četrtek. 28. maja: Zaprto. Petek, 29. maja ob 20: Seviljski brivec. Gostovanje ljubljanske opere. Red B. Zadnjič. Sobota, 30. maja: Zaprto. Nedelja, 31. maja ob 20: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Ponedeljek. I. junija ob 15: Micki je treba moža. Gostovanje dramskega odseka gasilske čete iz Cirkovca — Ob 20: Ples v Savoyu. Znižane cene. Zaključek sezone. Opozarjamo na tretje in zadnje gostovanje ljubljanske opere z Rossinijevo opero »Seviljski brivec« v petek, dne 20. t. m. Pri obeh dosedanjih predstavah so Mariborčani sprejeli odlične goste z navdušenjem ter je bi! zlasti deležen viharnih ovacij mojster Julij Betetto v partiji Basilia. Ostala zasedba je ista, kot zadnjič, le slugo Fiorella jioje topot M. Simončič. Predstava bo za red B. Rezervirajte vstopnice! Lastniki blokov, uporabite bloke, sicer zapadejo! Nameščenski zbor VELIK RAZMAH NAM. ORGANIZACIJE V nedeljo 24. t. 111. so imeli nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je bil prava manifestacija zavednosti in solidarnosti slovenskega katoliškega na-meščenstva. Nedeljski občni zbor je začel poslovodeči podpredsednik tov. Smersu, ki je ugotovil, da so navzoči zastopniki vseh osmih jxxiružnic in delegati vseh socialnih zavodov. Spomnil »e je v preteklem letu umrlega člana Vladimirja Pušenjaka. Dalje je omenil, da je med letom zaradi prezajKislenosti odložil mesto predsednika lov. Kremžar, kateremu jiošilja občni zbor toplo zahvalo za njegovo pijo-nirsko delo v naši organizaciji. Sledila so j>oročila delegatov socialnih zavodov. Prvi je kralko, toda izčrpno poročal tovariš Martelanc, predsednik Bolniško blagajne Trgovskega bolniškega in j>odf>ornega društva ter pod-redsednik TBPD kot zastopnik teh dveh društev, ovedal je, v kakšnem položaju se obe ustanovi nahajata, o delu naših delegacij v teh dveh ustanovah. Zlasti obširno je popisal razmere v Šlaj-merjevem domu in o nujni jKitrebi razširitve tega doma. Nalo je poročal zastopnik Pokojninskega zavoda tovariš Vrevc, ki je orisal delo petčlanske delegacije Društva združenih nameščencev v Pokojninskem zavodu. Sledilo je poročilo zastopnika Zveze pomočniških zborov lov. Sitarja, ki je povedal, kako je prišlo do ustanovitve Zveze pomoč, zborov, o ustanavljanju krajevnih pomočniških zborov, ki jih je do sedaj osem, o delu naših delegatov v Zvezi jw-močniških zborov in o posameznih pomočniških zborih. Nato so poročali društveni odborniki. Zanimivo je bilo poročilo dosedanjega poslo-vodecega podpredsednika tov. Smersuja. Pred štirimi leti se je zbrala peščica slovenskih katoliških nameščencev, ki ni mogla prenesti tega, da slovensko zasebno trgovsko nameščenstvo v Sloveniji prav za prav ni organizirano in kolikor je organizirano, pa je organizirano v društvih, ki so kulturnobojno razpoložena. Ustanovili so skromno društvo, ki se je dane« razmahnilo skoraj do zadnje občine. Nekateri so nas smatrali za niuho enodnevnico, danes nas upošteva V6a javnost in nameščenci se vedno z večjim zaupanjem obračajo na naše društvo. Ko smo imeli komaj 100 članov, smo tvegali prvi korak in samostojno nastopili pri volitvah v‘Delavsko zbornico. Nato smo z velikim usfiehom izpeljali volitve v Trgovsko bolniško in podporno društvo. Začeli smo izdajati lastno glasilo »Bodočnost«. Številne intervencije, posredovanja za službe, jx>mirjevalne akcije, borbe za boljše materijalne pogoje posameznih zavodov, intervencije zaradi kolektivnih pogodb in pragmatik (zlasti za Vzajemno zavarovalnico in Krnnjske deželne elektrarne), pravno varstvo, sestavljanje vlog in osnutkov so dnevno delo društvenih funkcionarjev. Največje priznanje pa je dosegla naša organizacija pri imenovanju novih samouprav v raznih socialnih zavodih. Na mnoga vodilna mesta so bili postavljeni naši člani, v vseh samoupravah pa smo častno zastopani. V posebno prijateljskih stikih smo bili ves Sas z Zvezo združenih delavcev, s Strokovno zvezo poljedelskih delavcev ter x Društvom organistov. Kot uspeh moremo beležiti tudi j)ooblastila v finančnem zakonu, ki eo bila vstavljena v ta zakon po našem in naših prijateljev neumornem delu in prizadevanju. Vemo tudi to', da bomo še mnogo delali, da pooblastila postanejo zakon. Toda največja nevarnost je zaenkrat odstranjena. Po soglasnem podeljenem abeolutoriju so bile volitve in so bili v novi odbor centrale izvoljeni: za predsednika tov. Baš Jože, za odbornike: Bergant, Cuderman, Čatar, Oešnovar, Povše, Tirš. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena tov. Nosan in Prosen. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige. Rogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 I. mednarodna kolesarska dirka Siovenjgradec in obratno Kolesarski šjKirt pri nas ni tako razvit kot bi bilo pričakovati pri triko velikem številu koles, kakor je ravno pri nas v Sloveniji. Brez dvoma bi bilo mogočo najti med ljudmi, ki jim kolo služi kot vsakdanje najeenejše prometno sredstvo, lepo število odličnih dirkačev. Pomanjkljiva je zlasti organizacija na deželi, torej ravno tam kjer bi bilo mogoče najti največ dobrih vozačev. Ampak tudi v tem jK>gledu gremo naprej. Tako je bilo na pobudo športnega in kolesarskega kluba >Mislinjac v Slovenjgradcu na občnem zboru kolesarskega Saveza sklenjeno, da se dne 14. junija 1936 pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. rlr. M. Natlačena vrši I. mednarodna kolesarska dirka s startom in ciljem v Slovenjgradcu. Glavna dirka (seniorji) bo na progi Slovenj-giadec—Celje in nazaj (100 km), dočim bodo ju-niorji tekmovali na progi Siovenjgradec,—Gornji Dolič—Dravograd—Siovenjgradec (52 km). Razen tega pa bo tudi dirkališčna dirka na |>rogi Siovenjgradec—Turiška vas—Siovenjgradec (10.5 km). Izhodišče te velike dirke, mesto Siovenjgradec, leži nedaleč od severne meje proti Avstriji Mesto ima zelo idilično lego in je središče Mislinjske doline. Na tujca napravi ugoden vtis naprednega kraja, ki ima zaradi svoje prekrasne lege na ravnini med zapadnitni obronki »Pohorja« in z vzhodnimi odrastki Karavank z mogočno Uršljo goro v ozadju, gotovo vse pogoje idealnega letovišča. Konstatirati moramo namreč, da je zaradi eksentrične lege in precejšnje oddaljenosti vseh večjih prometnih žil izhodišče te velike dirke in deloma tudi proga tekmovanja celo za kolesarske športnike iz Slovenije v gotovem oziru nepoznana in zato atrakcija. Tem bolj bo privlačna točka za tekmovalce iz ravne Hrvat6ke in Srbije, ki se bodo seznanili z enim najlepšib alpskih predelov Slovenije in pa s terenom, ki stavi na kolesarje resne zahteve. Premagati bo namreč treba na tekmovalni progi precejšnje višinske razlike. Kolesarski šport je v imenovanih krajih po zaslugi prvaka SK »Mislinja« Vinka Cajnka v zad- njih letih izredno močno napredoval, saj je imenovani ustanovil skoraj vse kolesarsko športne klube v teh krajih. Tako je v letu 1934 ustanovil športni in kolesarski klub »Mislinja« v Slovenjgradcu, imenovan jx) reki Mislinji, ki je dosedaj priredil že H) dirk, med drugimi v letu 1935 podsavezno kolesarsko dirko. Klub ima 14 verificiranih dirkačev ter se lahko reče, da je eden najmočnejših v kolesarskem podsavezu Maribor. V kraju Mežica, kjer so svinčeni rudniki, je nadalje ustanovil športni in kolesarski klub -Korotan« in bil ustanovitelj kolesarskega kluba »Drava« v Ormožu ter kot funkcijonar mariborskega podsaveza dosegel, da so se včlanili v Savez kolesarski klub »Peca< v Prevaljah in SK Slovenske Konjice in pri istih organiziral kolesarske dirke. Po zaslugi agilnega Vinka Cajnka je zanimanje za kolesarski šport v tem najsevernejšem kotičku naše domovine silno naraslo. To najbolje izpričuje mnogoštevilna udeležba na klubskih in medklubskih kolesarskih dirkah. Tudi organizacija priprav za I. mednarodno kolesarsko dirko, za katero vlada med prebivalstvom največje zanimanje, je v rokah klubskega prvaka in načelnika kolesarske sekcije Vinka Cajnka. Klub bo preskrbel za vse dirkače brezplačno prenočišče in hrano. Za kolesarske dirke je predvidenih 30 krasnih daril. Vodstvo dirke je v rokah predsednika kluba g. dr. Franja Radžela, kateremu bodo pri tem obširnem delu pomagali tudi funkcijonarji ljubljanske in mariborske pod-zveze. Nagla smrt neznanca Maribor, 27. maja. Od slabosti, menda od gladu je obnemogel včeraj na dvorišču cmureškega gradu neznan moški. Pozvani cmureški ban. zdravnik g. Sergej Ka-pralov, ki stanuje v gradu, mu je nudil vso svojo pomoč, a žal je bilo prepozno, ker je neznanec kljub zdravnikovi pomoči umrl. Po odredbi zdravnika so truplo prepeljali v mrtvašnico k Mariji Snežni, kjer bo tudi pokopano. Orožniki sedaj poizvedujejo, kdo naj bi bil la neznanec, ker ni imel nikakih dokumentov pri sebi, iz katerih bi se dalo sklepali, kdo in od kod je. Kam za Binkošti j jjjjljl Za spomladanske izlete kupite najboljši JOŠKO ŠMUC §3L BOI O materijal najceneje pri trordki Selenburgova unča e Leon Degrelle, boksar, mornar, časnikar, revolucijonar Belgijski zmagovalec in njegova pot ■ « • m MmmSf /j lit Šfct«." * * Belgijske volilve so prinesle na površje v nenadnem zagonu stranke, ki predstavljajo skrajnosti v vsakem oziru političnega dela, tako glede načel, kakor glede taktike. Posebno presenečenje je vzbudil siloviti porast katoliške desničarske Slranke »Rex'. Ta se je v onem letu dvignila iz nič do moči, kakršne ne najdemo v tako kratkem času nikjer v Evropi. Da je stranka, ki je bila v sedanji obliki osnovana šele pred letom dni, ko se je izvršil odločilni prelom med starimi in mladimi -v katoliški konservativni stranki, je predvsem zasluga njenega voditelja in osnovatelja Leona Degrellea. Njegov politični elan, njegove propagandne in ideološke sposobnosti, njegova sugestivna sila in oblast nad ljudmi, ki pridejo z njim v slik, je izredna, tako da se ji ne more ubraniti nihče. Pravijo, da se mladi, niti ne tridesetletni voditelj belgijske novestranke, ki bo v najkrajšem času imela v rokah sedanjost in bodočnost Belgije, da v tem oziru primerjati z Mussolinijem, kateremu je podoben tudi v svoji brezpogojni osebni poštenosti. Življenje lega bodočega voditelja Belgije je bilo tako, da ga je moralo narediti za človeka, kakršen je. Glavna lastnost v njegovem razvoju je bila, da ga nobena navadna, tradicijonalna stvar ni mogla zadovoljiti. Zato se je njegov boj tako hitro obrnil proti komodnosti, nedoslednosti in načelni poplitvelosti v lastnem taboru. Degrelle je sin revnih delavskih staršev, ki se je sam pretolkel skozi nekaj Sol, toliko da je spoznal, kako je vsaka šolska modrost v današnjem političnem in narodnem življenju prav za prav nepomembna, če ne da človeku spoznanja o bistvenih potrebah človeške skupnosti. Potem je obesil šolo po treznem spoznanju in preudarku na klin ter hotel postati boksar. V lej praksi je dobil potrebno fizično odpornost, vzdržljivost in brezobzirnost — lastnosti, ki jih pogrešamo danes pri marsikaterem katoliškem političnem borcu. Toda njegove sanje, da bo postal boksarski mojster, se niso izpolnile. Zamikal ga je svet, postaj je mornar, se vkrcal na staro nemško tovorno ladjo, ki je vozila premog v Meksiko. Naredil je to pot iz Nemčije v Meksiko nekajkrat, dokler “fta ni zamikalo, da se je v Meksiki izkrcal in šel za novimi dogodivščinami. Bil je mlad, nikamor se mu ni mudilo. Ves ta čas pa je kljub vsem težavam in pustolovščinam ohranil iz mladosti eno dedščino: trdno,, praktično vero in neimlrašenost v njenem izpovedovanju. • Meksika je bila tedaj pozorišče silovitega preganjanja katoličanov. Degrellu ni dalo divjanje rdečih tolp miru. Šel je med preplašene meksi-kanske katolike in organiziral med njimi oborožen odpor proti rdečemu mesarju Callesu. Držal se je pri tem načela, da je sila, ki jo je dal človeku Bog, namenjena predvsem obrambi dobrega. Bil je med voditelji takozvanih » K risi tisovih prostovoljcev«, ki so vodili ogorčene boje za svobodo vere in vesti. Potem se je vrnil v Belgijo in se kar na lepem vrgel v politiko. Spoznal je šibke strani belgijske katoliške in narodne politike, katero so narekovale in vodile koristi zasebnikov, kapitalistov. Začel je grmeti proti komandi »boncev in Banksterjev, kakor je krstil bankirje in finančnike, ki so politično in versko organizacijo izrabljali za svoje zaslužke. Spoznal je, da bo v Belgiji mogoča borba proti marksizmu, ki je vse bolj dvigal glavo, Ve, če se domače vrste očistijo in urede. Ker niso vodilni krogi v katoliški stranki bili za njegove načrte in za njegova načela, se je ofi-eijelno ločil od njih. Ustanovil je najprej svojo založbo »Cbristus rex« in osnoval svoj list »Rex-% v katerem je začel silovito kampanjo za svoja načela in svoja stremljenja. Zatem je pred letom dni ustanovil še stranko, kateri je dal isto ime, kakor svojemu listu. Nasprotnik), ki jih je imel in jih ima zaradi svojega brezobzirnega boja proti nepoštenosti na vseh straneh in pri vseh belgijskih frontah, očitajo njegovemu gibanjii, da ni drugega, kakor belgijsko prepleskan fašizem. Morda jo teinu tako, toda njegov program je treba •smatrati za sinte- tičen, ker izpoveduje v verskem oziru dosledno katoličanstvo, v narodnostnem belgijski nacionalizem, v socialnem skrajno revolucionarne, na zunaj dostikrat kar komunistične reforme. Zaradi tega svojega sintetičnega programa, ki je iz vseh gibanj pobral tisto, kar je v njih najboljše, je začel dobivati pristaše mod vsemi, ki so z obstajajočimi strankami in svetovno nazornimi skupinami nezadovoljen. Ti so tudi glasovali zanj-in hodo priteg-, nili še nešteto novih ljudi, ki so že zdaj prepričani, da je za Belgijo Degrellovo gibanje edino možna politična rešitev. Njegov porast in dvig je presenetljiv. V prvem zagonu je odnesel 25 mandatov in osem senatorskih mest. To je dokaz, -da je njegovo gibanje dobro in da si Belgijci od njega obetajo več, kakor od vseh drugih. Če bi bil v Belgiji pravičen volilni red, bi jih Degrelle dobil najmanj štirideset. Toda, kakor pravi sam, kar ni zdaj, je lahko in mora biti jutri... Oče Sherlocka Holmesa Prevejani detektiv Sherlock Holmes, ki se zna v najbolj zagonetnih položajih izmotati in rešiti tako, da pripomore pravici do zmage, spada do zdaj med najbolj popularne postave i/ svetovne kriminalne literature. Ogromno ljudi, ki so brali njegove čudovite storijo, njegove fantastične pustolovščine in borbe z londonskimi zločinci, je prepričanih, da je ta bistroumni detektiv res kdaj živel. Toda temu ni tako. Ta navidez tako resnična postava iz kriminalnih romanov je sama * svojimi zgodbami vred izmišljena do zadnje pičice. Oče Sherlock Holmesa in njegovih junaštev je Cbnan Doyle, ki je umrl pred 6 leti. Njegovo življenje je bilo zanimivo, čeprav ne tako, kakor življenje njegovega otroka. Po poklicu jo bil Doyle vojaški zdravnik. Toda v lej službi ni dolgo ostal, marveč je šel v civilno prakso. Zdravil je v londonskih predmestjih in je poznal zločinsko in bedno življenje teh temnih predelov do zadnje podrobnosti. V svojem življenju je ljubil dve stvari: vojaške in teozofske pustolovščino. Bil je namreč strasten in navdušen spiritist. Sherlock Holmes se je rodil 1887. . Na svoje najbolj glasovito delo, ki mu je pri-neplo za 50 let neumrljivo ime po vsem svetu- na pustolovščine detektiva Sherlock Holmesa ni bil zelo ponosen. Ta postava je nastopila že v njegovi prvi knjigi, katero je objavil IR87. To delo so je imenovalo -Študija y škrlatu: Tu se je prvič po- javil zagonetni in ravnodušni obraz londonskega detektiva. Prva knjiga ni Doyleu prinesla posebne slave in zdelo se jo, da ne bo Holmesu posvetil nikdar več nobene zgodbe. To se je videlo zlasti po letu 1800, ko je dosegel velik uspeh z romanom Bola kompanija«. V tej ni bilo o detektivu ne duha, ne sluha. Toda zaradi uspeha, katerega jo s tem delom žel, je začelo občinstvo zahtevali od njega zapletenih in napetih zgodb, ki bi vzbujale splošno zanimanje. Zato je začel Doyle v nekem tedniku objavljali >Dogodivščino Sherlock Holmesa«. To so pisatelja takoj proslavile in še več kol to. Ko je leta 1802 objavil prvo zbirko leh zgodb v knjigi, jo bil že bogat človek. Zaradi tega se je pisatelj sprijaznil s svojim junakom, saj je spoznal, da je ta postal zanj - zlata jama . Z dobičkom od prve knjige je odšel na dolgo potovanje križem svela in na njem je iskal novih zgodb, s katerimi bo ovekovečil Sherlock Holmesa. Naslednje lelo je izdal »Spomine Sherlock Holmesa?, potem pa je za nekaj časa umolknil. kor so ga zanimale druge književne zadeve. Posvetil se jo zgodovinskim romanom, predvsem tistim iz Napoleonove dobo V slovenščini imamo preveden roman »Spomini Napoleonovega huzar-ja . Prav tako so bili njegovi gledališki komadi iz te dobe rlocola zgodovinskega in vojaškega značaja. V Sskamu zagonetnost* Zunanje razmere, pa tudi njegovo osebno stremljenje, ki se je nagibalo k pustolovščinam, je Doylea sililo, da je potoval naprej. Njegova potovanja po obširnih pokrajinah angleškega imperija niso bila podobna potepanju navadnega turista. Doyle je iskal zmeraj in povsod česa posebnega: uporov, zarot, revolucij, vojska. Zato se je javil za vojaškega zdravnika v burski vojni. Iz leh časov je glasovito njegovo delce o vzrokih iii o načinu vojskovanja v .lužni Afriki. V lem je skušal oprati angleško armado očitkov zaradi krutosti, s katero so se Angleži vojskovali proti Burom. To brošuro so na državne stroške zaradi propagande prevedli na 12 jezikov. 1902. leta je pa spel začel s Holmesov!mi zgod-I bami. To lelo je napisal dve deli, ki ju moramo I smatrati za mojstrovini na področju detektivskega romana. To sta bila sBaskorvillski pes in Povratek i Sherlock Holmesa . Toda tudi zdaj ni bil pisatelj s svojim junakom preveč zadovoljen. Kljub temu, l da je prva zgodba doživela naravnost silovil in neprimerljiv uspeh po vsej Evropi, je l)oyle svo-: jega detektiva na koncu drugega romana vendarle spravi! pod rušo. Zaradi tega nezaslišanega dejanja je bila razočarana vsa Anglija in vsa Evropa. Iz nešteto mest in držav je dobival protestna in obžalovalna pisma, da je na tak način zaključil štorije o Sherlocku Holmesu. Njegovo smrt šo ljudje obžalovali, kakor smrt svetovnega junaka. Njegov oče pa sc je spet vrnil k opravilom, katera je ljubil: zgodovinski roman, vojaški roman, potovanje, vojaške ekspedicije. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je kljub Svojim 50 letom dobil dovoljenje, da služi v angleški armadi kot navaden vojak. Angleška vlada iga je porabila kot vojnega zgodopisea. Obiskal je vso fronte, na katerih so se borili angleški vojaki in je potem napisal obsežno zgodovino o angleških armadah v svetovni vojni. Svoja zadnja leta pa je oče Sherlocka Holmesa prebil v tem, da je z ugašajočo silo svojega talenta branil in propagiral teozofijo in spiritizem. Iz- dal je tudi zgodo vifto teh okultističnih zablod .ter nekaj napol literarnih, napol znanstvenih del te vrste. Nazadnje, tik pred smrtjo, se je pa odpravil na veliko propagandno potovanje v Avstralijo, v Združene države in v Kanado, kjer je nastopal kol: misijonar spiritizma. Domov se je vrnil šele leta 1030, toliko, da je umrl. Sherlocku Holmesu je od vseh svojih del posvetil najmanj truda in mu posvečal najmanj ljubezni. Vendar pa bo njegovo ime živelo prav po tem genijalnem preganjalcu razbojnikov in propadlih ljudi. S temi njegovimi zgodbami se je prav za prav začela moderna kriminalna beletristika in literatura. Doyle je rodil nešteto naslednikov in posnemalcev, ki ga pa kljub naravnost bajni literarni plodovitosti še daleč niso dosegli, kaj šele nadkrilili. To zaradi tega ne, ker so pač iz lega hoteli napraviti samo kupčijo. Zlasti se je v tem odlikoval najplodnejši med njimi: Edgar Wallace. Jeklen mož Angleški listi objavljajo vsebino drobne zelene beležnice, ki jo je stiskal v mrtvi roki raziskovalec Maurice \Vilson. Lani je popolnoma sam naskočil goro E ve rest in umrl v višini 7000 m, kjer mu je od prevelikih naporov odpovedalo srce. Wilson ni bil noben znanstvenik, a je iskal nevarnosti, »da bi si ojačil živce in popolnoma razvil prirojene zmožnosti«. Sedanje evropsko življenje vodi po njegovih nazorih človeštvo v propast. Zalo je dolga leta raziskoval divje okraje v Indiji, stalno telovadil, po več dni stradal in v presledkih s padalom zapuščal letalo. Hotel je dokazati pravilnost svojih nazorov s katerimkoli izrednim junaštvom in se naposled odločil na najvišji hrib na svetu. Poznavalci razmer so ga zaman svarili pred nevarnostjo. Wilson je kupil v Evropi, staro letalo in po kratkem pouku ga je srečno pripeljal v Indijo. Hotel je pristati ob vznožju Everesta ih takoj pričeti pot navzgor. A radža v Napelu mu je prepovedal letenje preko dežele in pred njim sploh zaprl mejo. NVilson je nataknil nošo budijskega meniha in le prišel do Himalajskega gorovja. A pot, kateri niso bile kos tudi najbolj opremljene odprave, je bila pretežka za posameznika VVilson je moral umreti ponoči med spanjem. Zadnja, komaj vidna beležka s svinčnikom, se glasi: "Krasno vreme. Jutri bom nadaljeval vzpon.« Dva polnilo sin sc vozila z vlakom, eden *c bil poljcdcicc in zanimalo ga jc vse, kar je vide! ob progi. »Poglejte, kako velika čreda živine se pase tamle,« je dejal sopotniku. »Čukuiie, da vidim, koliko jih je, aha,45.« — Kmet se ic čudil. Ko sta se vozila dalje, je oni vedno našteval, koliko je ovac ali krav na pašniku. »Čujtc, jgz sicer rte morem vedeti, če so vaši računi pravilni, prepričal pa sc bom zdajle kmalu, ko bova vozila mimo mojega posestva. Evo, smo že fu, tam ono so moje ovce. Koliko jih jc?« »Sedem in devetdeset,« je odvrnil potnik. »Čisto točno Toda, kako pa to seštejete tako naglo?« »Čisto enostavno. Prestejem število nog in delim s štirimi.« Mussolinijeva sinova sip sc vrnila iz Abesinijc. Sprejeli so ju z velikimi slovesnostmi. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zaklela legija 27 Alžirski strelci so preplavili polja. Tisti, ki so prišli do vasi, so vdrli vanjo. Tam se je začelo klanje od hiše do hiše. Drugi so se razšli na desno in na levo, ko so prekoračili breg, odkoder so nas naskakovali Druži. Zdaj beže. Ko smo v besnem streljanju za begunci izstrelili zadnje dragocene naboje, smo odprli vrata svoje trdnjave. In začeli smo se brez dela sprehajati sem in tja z rokami v žepu ... Osmo poglavje. Umikajoči se Druži so pustili za sabo zadnjo stražo, da bi jim zavarovala umik. Tisti iz vasi so še dolgo časa vzdržali ta krvavi boj. Padla je noč, a naši so le polagoma napredovali od hiše do hiše. Poslušali smo streljanje in rjovenje ter si živo predstavljali, kakšen mora biti ta boj telesa proti telesu, v katerem nima nihče z nikomur usmiljenja. Ponoči so nas oskrbeli z živežem, z vodo in s strelivom, tabor je spet dobil svoje pra- vilno lice. Straženje je bilo to noč zelo žalostno.- Vsak trenutek je odjeknil strel ali krik, ki je prihajal iz vasi. Strašno, toda-potrebno čiščenje se je nadaljevalo v temi. Vsak trenutek je vzrasel iz teme kak Druz, podoben strašilu, ki se je izmuznil klanju in ki je skušal priti do svojih bratov. Zastonj! Od vseli strani pogajajo streli sence in strašila se kmalu razblinijo v nič. Kadar nam ni bilo treba stražiti, smo spali. Spanje je bilo zaradi tega, ker srno bili utrujeni, težko. Dan nam ni prinesel nič odmora. Po bitki je zmeraj dovolj posla. Vendar sem zapazil, da se stari legijonarji zjutraj bude zadovoljni, kakor da čutijo nekaj ugodnega, kar nas čaka. Kakor da jih skomina! Pozneje sem zvedel, da se vesele iz upa na ropanje. Po bitki ni nikdar brez koristnega posla noben pravi legijonar. Zato pa tudi nobenemu ne manjka koristnega in bogatega plena. Seveda, če je to bila res prava bitka, a ne samo kak nepomemben spopad. Bili smo na pogled kakor prava strašila. Naše okrvavljene oči so od trudnosti kar same lezle skupaj. Polepljeni smo bili z neko čudno mešanico prahu in krvi. uniformo so nam tvorile same krpe. Nismo imeli ne časa ne možnosti, da bi si uredili toaleto, ker smo bili vsi zaposljeni, bolj kakor kdaj. Pri razdeljevanju poslov so mene določili, da se pobrigam za mrtve, in sicer za naše mrtvece v I notranjosti tabora. j Najprej sem preiskal obleko onih, ki so l padli v boju. Iz žepov sem vlačil in zbiral vse njihove bedne spominke: nož, pipo, papirje. Njihovo prtljago bomo izročili, kamor je treba. Vse lo se zbira v majhen zavoj, katerega bodo poslali njihovi rodbini z opisom njihove smrti vred. To bo opis le strašne bitke pod razbeljenim soncem. Nazadnje so trupla s kamijonom odpeljali v Gazalejo. Potem me je zadela naloga, da sem moral skrbeti za živež,' kar se po francosko imenuje ravitaillemenl. Delal sem kakor nosač in tovoril meso, krompir, čebulo in grah. Ker sem bil večji in močnejši, kakor veliko logijonarjev iz mojega oddelka, pa me je ta neprijetni posel večkrat zadel. Moral sem nositi najtežje tovore. To je bilo ugodno v toliko, ker sem si pri lej priliki lahko razgledal okolico. Zato sem svoje delo iudi zavlačeval, kolikor se je le dalo dolgo. Prvo, kar je človeka zadelo v oči. je bilo veliko število sovražnikovih trupel. Na odprtih in nezavarovanih mestih jih je bilo zelo malo, zato so pa za zakloni in za zidovi ležali v gomilah in kupili kakor sneg, ki ga je veter nanesel v zamete. Človek ne more verjeti, če ni te strahote sam videl. Ko smo hodili med zidovi, je vsak čas kdo vzkliknil: Glejte, spet kup mrličev tani za zidom! V vasi je, bil splošen alarm, da bi izvršili povelje polkovnika osemnajstega polka strelcev, naših rešiteljev. Polkovnik Andrea je zapovedal, naj trupla pobitih sovražnikov zlo-že okoli vasi na kupe v svarilo in strah Dru-zoin. Treba je bilo kaznovali izdajstvo te vasi, ; ki se je navidez uklonila in se delala, kakor da priznava francosko oblast. Plačala je tudi davek. Strelcem so pomagali tudi ujeti Druži, katerim so dajali najbolj mučne in najbolj odvratne naloge. Vlačili so iz kleti trupla ter jih cijazili po ozkih ulicah do onega usodnega polja, kjer jih bodo zložili. Hkratu tovorijo (udi smrtne ostanke kozaškega bataljona, ka-te rega so tako na lepem poklali. Kozake na-j kigajo na tovorne avtomobile in jih pošiljajo v Gazalejo. Tudi konje, katere so poklali Druži po stajah, vlačijo na dan in iz vasi, da jili bodo zložili v tisto strašno mrtvaško gomilo. To delo so, kakor sem že dejal, poverili j druzovskim ujetnikom, katere so nadzorovali strelci. Pozneje smo iz vasi zaslišali strele v skupini. Izvedel sem, da so ujetnike potem, ko so svoj grobarski posel dovršili, vse do zadnjega postrelili. Tako je zapovedal polkovnik. I Vas se je namreč udala in hlinila svojo j zvestobo ter lojalnost. Zaradi tega je bilo'treba napad teh ljudi smatrali za izdajstvo. Samo tako se je dalo to kruto ravnanje ruz-i lagati. Pa tudi Druži niso, če že gremo na to, ; nikdar poznali usmiljenja z našimi. Zato tudi sami niso pričakovali nobene posebne milosti. Kadar so bili težko ranjeni, se niso ustavili in obležali, marveč so zagrizeno streljali ; do zadnjega naboja, potem pa so prijeli za hladno orožje in se bili do zadnjega dihljaja. tSloveuskl dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2W4 in 29% Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ueč Izdajatelj: Ivau Rakovec Urednik: Jože Košiček.