jtev. 18.
o Liubllonl, o soboto, dne 23. lanuorlo 1909.
Velja po pošti: <a telo leto naprej K 26-— sm pol leta „ „ 131— 3« četrt leta „ „ 6-50 3S en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
rn< telo leto naprej	K	22-41
s« pol leta „	„	11-2C
ca letrt leta „	„	5-60
m en mesct „	„	190
(iošIIJ. na dom 20 h na mesec.
fe%»amezne Stev. 10 h«
Oredništvo 1« " Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod ?ei
---- --- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sr
pa* JraJajo: netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Leto XXXVII.
Političen list za slovenski narod
Inserat!:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 ,, za vei ko trikrat. . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrst* ž 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelji In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naroCnlno, Inserate ift
reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188,

J*" Današnja številka obsega 16 strani.
Kroniki deželni zbor ln onekjilo.
Priobčili smo ta teden vse znameni-tejše govore in debato, ki se je vršila 16. t. m. v kranjskem deželnem zboru ob priliki, ko so dr. Krek in tovariši predlagali, naj kranjski deželni zbor izjavi, da pozdravlja priklopitev Bosne k avtsro-ogr-ski monarhiji. Dr. Krek je, utemeljujoč svoj predlog, osvetlil edinstvo slovenskih in jugoslovanskih dežela, ki se je že večkrat v zgodovini javilo v obliki samostojne politiške skupine in je tudi utemeljeno v zemljepisni, jezikovni in kulturni enoti slovanskih dežela na jugu, dr. Šusteršič je opisal zunanjepolitiški položaj in pomembnost aneksije ravno v sedanjem tre-notku, baron Sclnvegel pa je marsikaj zanimivega povedal, kar sc tiče berolinske pogodbe ter razmerja Avstrije do balkanskih držav. Govorniki liberalne stranke so se dotaknili zveze z Nemčijo. Zaključni govor je imel predlagatelj dr. Krek. V njem je povzel vse, kar so predgovorniki važnega in bistvenega povdarjali, predvsem pa ovrgel, kar se je od te ali one strani ali pretiravalo ali popolnoma neupravičeno trdilo. Dr. Krek je zlasti označil za zmotno mnenje, da je Avstrija bolna in neozdravljiva in obsodil tiste, ki v nezaupanju do življenjske moči naše monarhije gredo tako daleč, da vsak njen korak smatrajo za poguben iu zato vsevprek napadajo, kakor da naši državi sploh ni nobene pomoči. V drugi vrsti je dr. Krek pobijal tiste, ki aneksijo Bosne nočejo gledati z edino pravega, slovanskega stališča.
ZAKLJUČNI GOVOR DR. KREKA.
Zadnjemu predgovorniku in njegovim končnim izvajanjem odgovarjam, da je brez vsakega dvoma dolžnost avstrijskih narodov in avstrijske vlade, skrbeti za to, da središče jugoslovanstva ostane, in če še ni, se napravi v naši monarhiji! Ako tega ne bo izvedla, potem bo imela samo iredento, ki bo menda širša in večja, kakor ie danes. To stoji!
Povdarjam pa, gospoda moja, da so se pri tej debati, in tudi že pri nekaterih drugih, pojavile tri blodnje, katere moramo zavreči.
r
Država ni okamenina.
Prva fikcija jc ta, da je naša država in vlada v tej državi nekaj okamenelega. kar se ne da izpremeniti. To pa ni res. Po splošni enaki volivni pravici smo mi država in vlada. In danes nikakor ni več opravičeno igrati dvojno vlogo: na eni strani vlogo revolucionarnega politika, na drugi strani pa politika, ki se hoče udeleževati volitev in rabiti parlament. Gospoda moja! Veseli moramo biti, da imamo parlament, da imamo ta deželni zbor, in jaz sem hvaležen tovarišem narodno-na-predne stranke, da so vkljub vsem viharjem, ki so se sipali nanje, pomagali in nam omogočili delovanje v tem deželnem zboru, ki je velikanskega pomena ne samo za celo deželo, ampak tudi za celo Slovenijo.
Še veliko več, kakor v tem deželnem zboru, pa imamo v državnem zboru. In v tem državnem zboru imamo mi priložnost ustanoviti vlado, kakoršna je primerna avstrijskim narodom. Govoriti o kakšnem avstrijskem sistemu, kateri bi se ne dal premagati in ki bi moral vedno ostati, to je napačno in vodi do napačnih zaključkov in končno k revoluciji.
Avstrija ni na smrt bolna.
Druga velika fikcija, ki se je, čeprav ne v toliki meri, tudi pojavljala v naši debati, sloni na stvareh, ki jih je hotela v zadnji dobi konstatirati Anglija, ali kakor se jo je danes po pravici imenovalo — perfidna Anglija — in to je še milo rečeno. Ta fikcija obstoji v misli, da je naša Avstrija bolna na smrt. Ta perfidna Angleška je zdaj žalostna, ker se je prepričala, da Avstrija živi in hoče še krepkeje, kakor dozdaj, živeti.
V tej fikciji tiči glavna, velika zmota cele Evrope.
Jaz sem ravno zadnji čas, ko sem študiral gospodarsko zgodovino zadnjih dvajset let, prišel do prepričanja, da je naša Avstrija mnogo solidnejša na gospodarskem in političnem polju, kakor Nemčija. Avstrija je sicer imela leta 187.3. veliki »krah«; od tistega časa pa ni bilo ničesa takega. V kritični dobi, ko je bila zadnja velika denarna kriza v Ameriki, je Avstrija dobro, da, sijajno izhajala, dočim se je nemško gospodarstvo nevarno majalo. Gospodarsko Avstrija napreduje, in tisto vpitje med posameznimi narodi ne pomenja nikake smrti, ampak le življenje.
Mi se ne borimo kot starci brez moči, ampak kot fantje, kot mladeniči, ki hočejo, da dobi vsak svoj prostor na solncu!
In če Avstrija že zdaj, ko je zanemarjen še velik del njenih narodov, ko še spita talentirano poljsko ljudstvo iu talentirani maloruski narod, — ko je naš slovenski in hrvatski kmet še tako zapuščen, da se le z velikim naporom pokaže toliko, da mu priznavajo, da sme govoriti z akade-mično izobraženim članom druge narodnosti; — če je Avstrija že sedaj pokazala tako moč, če je duševno življenje v Avstriji že sedaj tako silno; če kultura tako veselo napreduje in če znanost tako cvete v sedanjih razmerah, — gospoda moja, potem opravičeno vprašam: Kaj bo šele z Avstrijo, ako se bo svobodno lahko razvijal vsak narod?
Avstrija ni na smrt bolna iu ne bo umrla; Avstrija se še le rodi in dela! Njeno življenje bo od dne do dne krepkejše in močnejše!
Strah pred Nemčijo.
Tretja fikcija je strah pred Nemčijo, Mogočna Nemčija — tako so nas učili. Mi smo stali pod utisom te sugestije, da je Nemčija silno močna in da na vse sile dela na to, da bi nas spravila pod sebe. Ravno tako smo stali pod vplivom sugestije, da jc silno močna Rusija in da imamo od nje pričakovati osvoboditve. Bili Mtio mladi in idealni! Norci pa so bili tisti, ki so videli v naših simpatijah do Rusije kako nevarnost in so imeli vsakega bogo-slovca zapisanega za veleizdajnika, ki si je naročil kako knjigo iz Rusije, kar sem skušal na lastnem telesu. Ta zmota, da je Nemčija velika moč, je dandanes popolnoma dokazana. Nemčija v sedanjih razmerah komaj, komaj sama sebe vzdržuje. Notranji boji, ki jih ima sama v sebi, so hujši, kakor pri nas; značaj korupcije, ki jo razjeda, je hujši kakor pri nas, in zato, gospoda moja, nikakor ne mislite, da bi nam od te strani grozila tista nevarnost, katere so nas učili se bati.
Ta fikcija mora tudi pasti. Jaz ne rečem, da se naj ne skuša omejiti preveliki njen upliv na nas. To je potrebno, kakor jc povdarjal tovariš dr. Tavčar. Vedno se moramo vpraševati, kakor se vprašata praktični Lah in Anglež, tudi mi, kdaj bo za nas prav, da si poiščemo drugih tovarišev in zaveznikov. Ampak dolžnost re-
politikov je, da se taki sugestiji ustavimo, če ni utemeljena in resnična.
Odgovor na izvajanje ekscelence barona Schvvegla.
Sedaj preidem na govor poslanca ekscelence barona Schvvegla. Razlogom, s katerimi sem utemeljeval, da je naš deželni zbor opravičen govoriti o aneksiji, dodam takoj še uadaljni razlog, ki obstoji v tem, da ima naš kranjski deželni zbor v svojem članu, rojaku naše dežele, ekscelenci baronu Sclnveglu, edinega državnika, ki je bil takrat navzoč v imenu avstrijske vlade, ko se je storil prvi korak, čegar posledica je bila aneksija, in je že zaradi tega to malo, kar je povedal, tako interesantno, da tega do danes še nobeden parlament ni slišal. Povdarjam pa seveda, da je stališče, na katerem stojimo mi. drugačno, kakor njegovo.
On izločuje nacionalni moment, ker stoji samo na avstro-ogrskem stališču. Jaz pokličem ekscelenci baronu Sclnveglu, ki pozna zgodovino, v spomin samo slučaj, na kak način je svoj čas Leopold Srbom, ki so prišli v Avstrijo, hotel zagotoviti pravice, da so sc mogli avtonomno razvijati na cerkvenem polju in v šolskem oziru. Na kakšen način jim je omogočil, da se je srbski narod sredi ogrskih narodov tako pomnoževal, da je izpodrinil madžarski živelj, da je postal gospodar na zemlji, kjer se je naselil, da si je pridobil milijone, katere je pozneje porabil zopet v svoj prilog, zopet za svoj napredek, tako v narodnem kakor v kulturnem oziru ? To je storil čisto priprosto na ta način, da jih je izvzel, izločil iz Madžarov in njihovo centralno upravo postavil na Dunaj in ne v Pešto. Taka politika je napravila iz Srbov naše prijatelje in v njih v resnici izzvala trajne simpatije do Avstrije, ki so trajale toliko časa, dokler jih niso Madžari podrli. Kje je bilo središče in težišče te politike? Obstajalo je v tem, da se je dala srbskemu narodu samostojna, neodvisna uprava.
Kar jc bilo potrebno leta 1690., ko je država še tako malo pomenjala za gospodarski razvoj, ko je bila država še vse kaj drugega, kakor danes, — kar ie bilo takrat v interesu avstrijske politike potrebno, to je tembolj potrebno še danes, in to je: da se nam Jugoslovanom da lastna, samostojna uprava! (Viharno odobravanje.)
LISTEK.
Ho mestih sirainegii potresa.
Potopisne črtice. — Jurij Trunk.
IV. Etna. Skozi Sicilijo.
Do našega vlaka imamo približno eno uro časa. Malo me je vendar le skrbela vožnja skozi Sicilijo, ker razni brigantje še niso izumrli. Z menoj sta čakali še dve Angležinji. Mislim si, če se te dve upate, se tudi meni ne bo treba bati, in tako je tudi bilo. Korajža velja. V buffetu hitro malokaj zavžijem, potem pa na prosto, saj je zunaj krasen dan in kraj rajsko lep.
Pred menoj je Etna v vsej svoji vc-ličasti. Stojim komaj 20 metrov nad morjem in iz morja in ravnine se dviga velikan do višine 3372 metrov! Na vznožje in pobočje se razlivajo solnčni žarki, vrh je deloma v megli, ki le redkokedaj popolnoma izgine. Etna pri nas v zunanjosti nima primere. Dočim pri naših gorah nad vznožjem jenjajo človeška naseljevanja, je na Etni vznožje in pobočje posejano z ne-brojem belih mest in sel. Bujni gozdovi menjajo z Obsežnimi pašniki; njiva se drži njive, vinogradi, kjer se prideluje rujna kapljica, so poleg krasnih vrtov, v katerih zori rumeno južno sadje. Tupatam se
zapazijo sicer temnosive proge lavinih tokov; a tudi na njih so že sledovi novega življenja.
Kraj rajsko lep, tla neizmerno rodovitna, promet živahen, podnebje milo — in vendar bi se moral človek temu kraju šele privaditi; zakaj tam nad progami za-črnelega snega se kaže sivkast dim; vsak trenutek se lahko zgodi, gora bliskoma •lahko zatrepeta in začne bljuvati ogenj in pogubljenje nad pokrajino. Potem gorje vam, prebivalci raja! Vaš kraj se lahko spremeni v temno, ognjeno žrelo pogubljenja. Zgodovina priča, da se je gora že večkrat razsrdila in grozovito tresla sela in mesta, ki jih sedaj nežno božuje ob svojem širokem pobočju.
Rad bi pohitel na vrli velikana, a ne-dostaja mi časa, in tako si ga moreni ogledati le od daleč.
Sicilijanec pravi Etni »mongibello«, iz monte iu džebel. kar je arabski tudi »gora«, ali ga imenuje kratkomalo le »gora«. Etna je najvišji ognjenik Evrope m najvišja gora na Laškem. Rastlinstvo tvori tri pasove. Prvi, regione cultivata, sega nad najvišja sela; tu rastejo sicilijanski sadovi, trta sega celo nad 1000 metrov visoko. Potem je regione nemorosa, gozdni pas; v spodnjem delu so kostanji in! hrasti, v zgornjem bukve in breze, na severni strani tudi 'brinovci. Od 2000 metrov višje je regione deserta. ki ima zelo malo rast-
linstva, ker so tla nestalna. Na višavi ni življenja; začrnela puščava, ki se od daleč v solncu sveti kakor žamet, naredi na obiskalca globok vtis.
V večjih gozdovih prebivajo še volkovi; tudi na ježevca se naleti pogostoma, največ pa je najti zajcev in mrjascev. Gozdov je sicer za laške razmere še prcccj, a tudi ti se krčijo. Nekdaj so pesniki pe-vali o krasu črnotemnih gozdov na Etni. Vsekako je rastlinstvo radi rodovitnosti in ugodnosti podnebja še danes znamenito. Etna je bil že v starem veku znan kot ognjenik. Ljudska domišljija si je domnevala, da se pod njim valjajo velikani, ali da ima bog Vulkan tam svojo kovačnico. Homer ga omenja kot navadno goro.
Zgodovinsko se more dokazati nad 80 izbruhov. Najsilovitejši so oni iz leta 1669 in 1693. Pri prvem je zgubilo življenje okoli 30 tisoč, pri drugem okoli 100 tisoč ljudi in je bilo razdejanih 40 mest. V pretočenem stoletju jc bilo okoli 20 večjih izbruhov, tako da se izbruhi ponavljajo vsakih štiri do pet let.
Na vrh gore se pride lahko od več strani; navadno se pa hodi čez Nikolosi nad Katanio. Med največje naravne krasote se šteje solnčni vzhod na vrhu gore, tudi razgled je ob lepem vremenu veli-kansk, ker obzorišče ima 56 milj v premeri!
Iz Katanije pridrdra vlak. Angležkinji
pograbite nebroj reči, ki jih imate seboj, jaz vzamem nahrbtnik iu hlapon jo udari skoz Sicilijo.
V vozu sta nek stotnik s svojo soprogo in inžener iz Turina. Delam se kakor bi ne_ razumel laščine.
Ce se kdo izmed bravccv teh vrstic odloči za obisk Sicilije, bi mu odločno odsvetoval od vožnje skoz otok vsaj v jesen s k e m času, razun on hoče docela spoznati naravo otoka. Obrežja Sicilije so raji, notranjščina pa — pekel, prav z malimi izjemami. Vigredi seve ta sodba ni opravičena; pripoznam tudi, da zanimivosti ne manjka, a z večjim duševnim užitkom sem plezal po peščenih gričih ob Sahari, kakor se vozil nekaj neskočnih ur skoz suho notranjščino Sicilije.
Spočetka so kraji še lepi in tudi rodovitni. Zapadna stran Etne je bolj pusta, a pogled na velikana je tudi od te strani veličasten.
Proga gre močno navzgor. Vozimo mimo nekaj samotnih postaj. Daleč okoli ui videti človeških stanovanj. Uradniki na postajah se morajo čutiti kakor v puščavi. Pridemo v prcccj gorate kraje. Tupatam ima kak potok nekaj kalne vode od zadnjega naliva; v jarkih je še tudi nekaj gr-mičja, pleča gor so pa suha kakor treska in prazna, kakor bi bila nalašč obrita. Dozdevalo se mi je, da vedno ni bilo tako. Gorovja so morala biti nekdaj obraščena.
DrM zbor.
Dunaj, 22. prosinca.
Res bohoemicae.
Parlament in vlada sta zopet v močvirju češko - nemškega spora. Ce govorimo odkrito, je krivda na obeh straneh, vlada pa je sokriva. Ko je baron Bienerth začetkom novembra sklical češko - nemške politike, da sostavijo program, ki naj ga izvrši nova koalicijska vlada, prepirali so se pozno v noč o javnih napisih in drugih malenkostih. Tako delajo politiki v vaških gostilnah, ki presojajo vse dogodke s svojega vaškega zvonika. V razvoju narodov so važna tudi taka krajevna vprašanja. Ako pa je treba sostaviti program, ki naj ga v bližnji bodočnosti reši parlament s sodelovanjem parlamentarne vlade, je naravnost otroško početje, s topovi streljati na komarje. Prvo vprašanje je in ostane ali je mogoče Dremirje med Cehi in Nemci. Treba je najprvo ustvariti »modus vivendi« med dolgoletnima nasprotnikoma, da se sploh moreta usesti k spravni mizi. Ako pa se ozremo na zgodovino češko - nemškega spora, vidimo, da najmanjši dogodki in prepiri rode državne afere in krize. Bika je treba pograbiti za rogove, ne pa za rep. Zato so sokrive vedniti kriz tudi vlade, katere z javnimi in tajnimi na-redbattii ustrezajo danes Cehom jutri Nemcem. Tako se »via facti« ustvarjajo neznosne razmere, prava anarhija v raznih uradih na Češkem. Vlade se menjajo, ž njimi tudi naredbe. Tako se razburja javnost ob vsaki najmanjši priliki, ker mnogi poslanci presojajo razmere vedno le s svojega ožjega strankarskega stališča, boječ se širokovestnih demagogov.
Bila je torej že davno dolžnost avstrijskih vlad. da rzdelajo in parlamentu pred-lože pravičen jezikovni zakon za vso državo. Temu pa se zopet v prvi vrsti upirajo Poljaki, ki z vso odločnostjo zagovarjajo svojo deželno avtonomijo. Tudi večina čeških posl. se postavlja na to stališče. Vendar pa so bili sedaj pripravljeni poslati svoje zastopnike v spravno enketo, katero je sklical baron Bienerth. Kar izbruhne nov jezikovni prepir pri poštnem ravnateljstvu v Pragi. To je bila voda na nemški mlin, in včeraj so sklenile nemške narodne stranke, da se ne udeleže spravne enkete. Tako zmaguje radikalizem na obeh straneh, kakor je dr. Kramar odkrito priznal včeraj v odseku za izpremembo zborničnega poslovnika. Tako je parlament zagazil v brezplodno puščavo nujnih predlogov v moralno in gospodarsko škodo cele države.
Baron Bienerth sicer ni še obupal, da reši situacijo. Brez spravne enkete hoče zbornici predložiti jezikovne zakone za Češko ter vso odgovornost zvaliti na parlament. Ako se izjalovi tudi ta spravna akcija, potem ni govora o koalicijski vladi in tudi ne o vspešnejšem delu v zbornici. Vlada bode v doglednem času morala dobiti vojaške novince. Morda se zopet po-služi nujnega predloga. V tem slučaju pa ne dobi dvetretjinske večine. Ali bode vlada tudi za vojaške novince iskala pomoči pri soc. demokratih? Položaj je torej jako kritičen. Ako se ne streznijo češko - nemški poslanci, utegnemo doživeti velika in neprijetna iznenadenja.
Nujni predlogi.
Danes je zbornica skoraj soglasno pritrdila nujnemu predlogu posl. Kaline, da
vlada v dveh mescih predloži načrt zakona za preskrbnine vdovam in sirotam v vojski padlih vojakov.
Dogodki na dunajski univerzi.
Nato ie dr. M ii h l w e r t h utemeljeval nujni predlog, naj vlada brani nemški značaj dunajske univerze. Razprave so se udeležili dr. Bugatto, ki je zagovarjal italijanske dijake, dr. Jžiger in dr. Reinner. Zbornica je bila skoraj prazna; nujnost predloga je bila odklonjena. Nemci so res čudni patroni. Na nemških univerzah ne trpe nenemških dijakov, nenetnške univerze pa odklanjajo. Ta gospoda menda res misli, da so Slovani v Avstriji le »svinjski pastirji«.
Izgredi na Češkem.
Sedaj je v razpravi nujni predlog poslanca W o I f a in tovarišev, ki zahtevajo od vlade varstvo nemškib dijakov in sploh nemške manjšine v Pragi. Wolf je ponavljal znane fraze o zatiranju nemštva v Avstriji, zlasti na Češkem. Sedaj govori že drugo uro v češkem jeziku poslanec F r e s 1, ki ga poslušajo trije ožji tovariši. V zbornici je poslancev komaj za tri nasade. Prihodnja seja je v ponedeljek.
Lex Axmann.
Češki poslanci dr. Celakovsky in tovariši so vložili interpelacijo, v kateri za-Irtevajo, da vlada ne predloži v sankcijo sklepa nižje - avstrijskega dež. zbora, ki proglaša nemščino za izključni poučni jezik v ljudskih šolah na Nižje-Avstrijskem.
Zemljiška odveza v Bosni.
Nedavno so poročali listi, da je 'bosanska vlada dovolila neki mažarski banki koncesijo, z amortizacijskimi posojili bosanskim kmetom preskrbeti zemljiško odvezo. Tem potom hočejo pomažarjeni židje dobiti v pest bosanske kmete s popolno garancijo bosanske uprave. V smislu zakona z dne 22. svečana 1880. pa more bosanska vlada dati tako garancijo, ako v to dovoli tudi avstrijski parlament. Zato so danes posl. dr. Lecher in tovariši vprašali min. predsednika, ali mu je to znano in kako hoče varovati zakon in pravice avstrijskega parlamenta.
Slouenttlna pri celooikem okralnem sodišču.
Uradna »Klagenfurter Zeitung« z dne 21. t. m. prinaša članek o jezikovni praksi celovškega okrajnega sodišča. Za ta članek ji moramo biti Slovenci od srca hvaležni. ker je kot z bakljo posvetil v boj, ki ga imamo biti z našimi narodnimi nasprotniki! —
Meseca septembra lanskega leta so pri okrajni sodniji zavrnili slovensko tožbo. Rekurzu proti odklonitvi je, kakor že znano, senat deželnega sodišča ugodil in priznal, da se morajo na podlagi deželnega nadsodišča in najvišjega sodišča, ker je slovenščina v rabi pri celovškem okrajnem sodišču, tudi vloge v slovenskem jeziku sprejemati.
Takrat so zagnali celovški Nemci grozen krik in vik, kot bi se jim bila zgodila strašna krivica! Bobnali so ljudi skupaj na protestne shode, vpili, kako da hoče sodnija napraviti Celovec za dvojezično mesto, da se v Celovcu slovenizira vse na škodo vseh, in prisilili so celo sodnika, ki je v senatu glasoval nam v prilog, da je izstopil iz občinskega sveta!
In kaj so nam dali novega pri sodniji?! Cujte!
Od 1. januarja 1908 pa do septembra lanskega leta niso pri okrajnem sodišču celovškem zavrnili niti ene tožbe, ker je bila pisana v slovenskem jeziku, in vendar jih je bilo 57 proti strankam, ki stanujejo v Celovcu! Prav tako niso zavrnili niti ene slovenske vloge iz jezikovnih ozirov v zenrljeknjižnih in eksekucijskih zadevah!
KoroSkt Slooencil
Slovenskih vlog			so rešili	
leta	pri tožbah		v zemljeknjižnih in eksekucijskih zadev.	
	nemško	slovensko	nemško 'slovensko	
1898	_	26	9	76
1899	—	22	5	112
1900	—	17	7	86
1901	—	30	tO	69
1902	—	6	7	45
1903	2	22	23	46
1904	6	55	99	28
1905	11	35	57	24
1906	27	29	60	42
1907	44	3	86	
1908	84		147	1
Komaj so nam vzeli stare pravice, in že kriče na vse grlo, kot da bi jih njim kdo jemal! In vendar mora nemški Tist sam priznati, da na slovenski strani ni v sodni jezikovni praksi nobenih novotarij, pač pa obstoji novotarija baš v tem, da naenkrat slovenske vloge več sprejeti niso hoteli. Tu vidite naše nasprotnike! Koroško hočejo pač napraviti na zunaj za popolnoma nemško deželo, kjer naš jezik ne bi imel pravice ne v šoli, ne v sodniji in davkariji, ne nikjer. Tretjina avtohtonega prebivalstva, stanujočega kot kompaktna masa, brez pravic, nemški naseljenci v popolnoma slovanskih krajih pa naj uživajo vse mogoče predpravice! Temu se pravi avstrijska pravičnost!
Tu na Koroškem se nam je boriti na vseh poljih in teh silnih bojev ne zna ceniti nihče, kdor jih ne gleda od blizu. Da bi imeli naši Slovenci izven Koroške malo več vpogleda v naše razmere, bi se bolj živo interesirali za nas in nas tudi intenzivnejše podpirali! Ne pozabite, da je Koroška še vedno močan antemurale Kranjske!
UseslouenskI KmečKo-stcnoosKi shod 31. t. m. o Ljubljani.
Za vseslovenski kmečko-stanovski shod je zanimanje jako veliko. Iz vseh krajev se zglašajo udeleženci. To bo krasna manifestacija slovenske organizacije. — Vsem udeležencem seveda bo dana na shodu prilika, da bodo lahko ustmeno ali pismeno povedali svoje mnenje, želje in pomisleke. Vsak ima seveda pravico in priliko, že naprej na tajništvo stranke ali pa na dan shoda na predsedstvo naznaniti svoje dvome in vprašanja, bodisi glede starostnega zavarovanja, bodisi glede kake druge važne stvari. — Pripominjamo pa odločno, da le oni, ki se izkažejo z izpolnjenimi vstopnicami, imajo pristop na shod, in da je shod poučnega, ne pa političnega značaja. Vstopnice se bodo pri vhodu pobrale, da se bode kontroliralo število udeležencev. Torej še enkrat: vstopnic ne pozabite doma.
+ Neverjetno pa resnično! Tako pišejo »Fr. Stimmen«, ker zastopa g. dr. Brejc g. Julija viteza pl. Reinerja. Res neverjetno! In nacionalci še farbajo svet, da hočejo s Slovenci živeti v miru! Nam se zdi, da Bienerthov ukaz na pravosodnega ministra, da naj z vsemi sredstvi zatre bojkotno gibanje, ne velja za Koroško ali vsaj ne za našega državnega pravdnika. Gospod državni pravdnik, kdaj boste ščitili tudi Slovence? Je namenjen Bienerthov ukaz samo za Slovence?
-F Vlado poznamo le v obliki kazno-valke. Celovški »Mir« piše: Naši ljudje vlade v resnici ne poznajo drugače, kakor če se jim je treba pred njo zagovarjati ali plačevati kazni. Deželna vlada zna naše ljudi, pred vsem kmete, izvrstno mučiti. Nekaj časa sem mora imeti vsak voznik na konju ali vozu tablico s svojim imenom. Ce pripelje reven kmetič iz celovške okolice za nekaj kronic drvi, da more obleči pozimi otroke, pa slučajno pozabi obesiti konju tablico s svojim imenom — sploh čudna taka odredba — ali pa jo je izgubil, ga takoj ustavi policaj in naznani. Plačati mora za to najmanj kazen 2 kroni, če je Slovenec pa 5 K. Kdor tega ne verjame, naj gre vprašat k celovškemu okrajnemu glavarju, g. Grabmayerju. Tej odredbi se ni noben nemški nacionalen poslanec protivil, tudi ne poslanca Wieser in Kirschner, čeravno sta v celovški okolici doma. Edini poslanec Grafenauer je proti takim sekaturam od strani vlade protestiral, pa je ostal popolnoma osamljen. Spet nov dokaz o ljubezni nemških nacionalcev do kmeta.
k Nemška temeljitost? (iraški »Volks-blatt« objavlja v štev. 585 t. I. kratek podlistek »Karavanke po zimi«, v katerem opozarja na krasoto naših planin. Tam pravi, da so ti kraji širjemu svetu še nepoznani in da se je po njih zato razvil poseben rod. katerega posebno znamenje je »strah pred ljudmi«. V dokaz temu kaže na Selane in pravi, da tam naletiš na ljudi, »ki svoje vasi že skozi stoletja (jahr-hundertelang) niso več zapustili. Samo mladina roma enkrat v letu, kadar borov-ski zvonovi vabijo na semenj, iz ozkib sob v mesto. Pa že za malo dni se povrnejo in prežive ostali del leta v strogi samoti«. Tako ta nemški — učenjak! Selani da se boje ljudi?! Pokazali so to v svojih znamenitih borbah za pravice slovenščine, ko so vztrajno rekurirali do najvišjih mest in sijajno zmagali! In da se zapirajo v svoj kot? Naj je še tako daleč kje pomembna slovenska prireditev, najdeš tam Selana, in da dajo Bogu, kar je božjega, sami na-pravljajo romarske vlake do znanih slovenskih svetišč! Tudi to torej kaže nemško »temeljitost« v pravi luči!
k Lepo slavnost je priredilo izobraževalno društvo v Kotijah minulo nedeljo, dne 17. t. m., s predstavo »Mlinar in njegova hči«. Zbralo se je nad pričakovanje mnogo občinstva, da moramo resno misliti na večje prostore. Igralci so rešili svojo nalogo res izborno. Dobro deluje naše izobraževalno društvo, snujte jih še po drugih krajih naše Koroške!
KAKŠNA »LIČNOST« JE MINISTER KOSSUTH.
»Reichspost« je priobčila o ministru Košutu 12 člankov, ki so vzbudili veliko senzacijo. Košut je, ko še ni bil minister.
a ker so gozdove neusmiljeno iztrebili, je izostala tudi zadostna padavina in polagoma se je spremenilo vse v rujavo puščavo.
Na postaji C a 1 u m b a je vlak delj časa stal. Dasi so evkalipti pričali, da mora biti tu doma malarija, je stotnik pil kalno vodo z največjo slastjo. Jaz sem kupil steklenico gazoze, ki pa ni bila dosti boljša. Ne vemo, kaj imamo na naših čistih vrelcih!
Na postaji so bile cele gore žoltega žvepla; cela proga je bila potrošena z rumenim prahom. Tako je bilo večinoma tudi na drugih postajah. Žveplo je skoraj edino bogastvo notranje Sicilije. Način pridobivanja je pa jako primitiven, dobiček zato ne prevelik, in še ta gre edinole v žepe posestnikov jam. Delavci so zato več ko slabo plačani in rabuke na dnevnem redu. Sicilijanec je bolj vročekrven kot drugi Italijani; štrajki navadno nikoli ne končajo brez pobojev. Znamenja teh ra-buk sem videl skoraj na vseh postajah: razun pri stanovanjih uradnikov so bile šipe oken v drobnih koscih!
Ravno se je pričel zopet nek štrajk in stotnik pove inženerju, da prihaja iz Rima in je radi delavskega gibanja premeščen za nekaj časa vCaltanissetto, ki je nekako v središču Sicilije. Pogovor se zasuče na Sicilijance sploh. Inžener pripoveduje z opravičeno ogorčenostjo, da je bil pred tednom njegov gospodar, ki
gradi železnico pri Porto Empedokle na južnem obrežju, kratkomalo od štirih ban-ditov ustreljen, ko se je izvedelo, da ima pri sebi nekaj tisoč lir. Italia ima s Sicili-janci svoje velike križe: to je priznana reč. V ljudstvu je globoko ukoreninjen uporniški duh, nasledek vednih bojev od pamtiveka. Saj prebivalstvo ni enoten narod, ampak le zmes raznovrstnih narodov, ki so se tekom časa na Siciliji naselili. Si-kulcem so se pridružili Grki, Rimljani, Saraceni, Gotje, Vandalci, Normanci. Španci, Francozi itd. — Laški jezik, ki pa je silno robat, je le neka umetna vez, notranje razlike so večinoma ostale. Ako sta tedaj moja soseda povdarjala z veliko ogorčenostjo, da je Sicilijanec »senza col-tura« in so besede, kot »bestie umane« kar tako švigale, sta imela v marsičem gotovo prav. Kar se pa tiče delavskega vprašanja, sta bila pa bolj na strani ljudskih pijavk, zakaj inžener je imenoval nekega kaplana, ki je posredoval gotovole v prid delavstva »mtriganta«.
Ko sta pozneje izvedela, da razumem njih pogovor, sta bila v vidni zadregi.
Vozimo se sredi precej visokih gor. Na višavah se vidi tupatam kaka naselbina, podobna orloveinu gnezdu. Zdelo se mi je, da je že svet tak, da mora prebivalec biti malo brigant.
Nekoliko prijaznejša je pokrajina v bližini stare Ene, sirakuške naselbine, ki
je v zgodovini večkrat igrala važno vlogo. Nekdaj je bila okolica pravi raj. Sredi prijaznih gozdov so tekli hladni potoki in med pisanimi travniki so lesketala jezera; — izemija je prinesla stoteren sad; nebroj pestrih cvetlic je razširjal tako vonjavo, da so psi med njimi izgubili sled divjačine. Livins imenuje mesto »iuexpugualbi-lis« — nepremagljivo. Sedaj je malokaj ostalo od stare krasote, dasi je tukaj proti drugim krajem pravi vrt. Vigredi bo pokrajina lepša, lc stare rodovitnosti ni nikjer več. Mesto se imenuje sedaj Čast r o g i o v a n n i in je na vrhu strmega holma, obdano še s starim zidovjem. Ne vem, če bi se upal prenočiti v takem gnezdu. dasi sem bil že pri Beduinih v puščavi. Kamor sega oko ni videti niti živali niti ljudi.
Na postaji C a t a r i n a - K s i r b i sta izstopila stotnik in inžener; zadnji se je peljal v Girgenti. Tudi mene silno mika iti tja, imam plačano celo že železnico, a manjka mi časa. V bližini Girgentia je bilo namreč slavno mesto A k r a g a s in ostaline tega mesta, sosebno tempelni, so izmed najbolj ohranjenih.
Nekaj postaj sem sam v vozu. Kraji so zopet podobni Sahari, samo mesto peska pokriva goro in dol neka iužnata zemlja, — mestoma je dež naredil v mehko zmes silne rove.
Večja postaja je R o c c a p a 1 u m -
b a. — Tudi tukaj se druga proga železnice odcepi proti Girgentiju.
Pokrajine postajajo bolj prijazne. Vasi sicer ni videti, pač pa se pase po pobočjih hribov veliko ovac.
Nekaj jezdecev, plotovi kaktusov, posamezne oljke me zopet živo spominjajo na Palestino.
Vozimo se po dolini maie rečice; menda se imenuje Torto. Vidijo se zo-pet njive — zapazim tudi nekaj oračev. Oralo je podobno onemu egiptovskega kmeta, malo večja motika!
V	zelenem dolu se pase cela čreda lepih bivolov. To je zopet pogled, ki razveseli človeka. Eden izmed dveh pastirjev ima celo suknjo iz kavčuka, toraj ta narod vendar ni tako »senza eoltura«! Zrak je svež, bližamo se morju.
V	T e r m i n i stojimo delj časa. Jako mi je žal, da je že skoraj noč, zakaj kraji ob morju so zopet pravi raji. A za danes sem itak že truden in prav vesel sem, ko se ustavimo na krasno razsvetljeni postaji v P a I e r m u.
Prvemu vozaču velim: »Hotel de France« in kakor besen dirja skoz ulice. Po večerji izpijem par kozarcev prave »m a r s a i e«; saj sem sam in ni me treba biti »sram«, kakor v Sirakusi. Utrujen od vožnje po »Siciliji« grem spat.
(Dalje.)
I. priloga pvSlovenoa" itev. 18- «fn6 23. januarja 1909«
živel vedno na račun ogrske vlade. We-kerle je kupil od njega spise njegovega očeta Lajosa za 200.000 K. Seveda so bila očetova pisma ie pretveza. Banffyjeva vlada je Košutu dajala velike subvencije za neko tovarniško podjetje, pri katerem je fungiral za mešetarja. Szellova vlada mu je za »strokovnjaški« pregled nekega starega mostu izplačala 50.000 K, v resnici pa za to, da je nehal z obstrukcijol Baron Fejervary je Košutu preskrbel mesto v direktoriju plinarne, kar mu je neslo na leto 12.000 K. Vsegaskup je na ta način dobil od različnih vlad nad 500.000 K pod-kupovalnega denarja. Košut je vedno le od tega živel, da je gospodarsko izkoriščal ime svojega »slavnega« očeta. Značilno je. da je nekoč v ministrskem svetu, ko se ie šlo za afero Polonyi, Košut sam namigaval na to. da sodišča niso za ministre varna. Nato mu je minister grof An-drassy dejal: Zate najmanj, dragi Košut!
Zabtroe.
Ii Čarovniška noč na Kleku. Pred-pustna prireditev slovenskega glasbenega društva »Ljubljane«, ki se vrši dne 7. februarja v veliki dvorani »Unionovi« ob sodelovanju celega orkestra »Slovenske Filharmonije«, obeta biti nad vse sijajna. Odbor ad hoc ji je izbral naslov »V pravljični noči«, ki daje tudi najbujnejši domišljiji dovolj priložnosti, delomožnosti in izbire za nastop v danem okvirju. Seveda bo pa imela priredba v prvi vrsti pristen slovenski in slovanski značaj. Priglasila se je že cela vrsta skupin in posameznih oseb, ki bodo kreirali svoje kostume in nastope v družbi naših krasnih narodnih bajk in pravljic. Glavna skupina, k kateri se je že doslej priglasilo nad 50 dam in gospodov, uprizori »Čarovniško noč na Kleku«. Črti, čateži, vedeževalke, vešče, čarovnice, sove, netopirji, zmaji, nedomci, volkodlaki in pasjeglavci bodo v družbi krasnih vil in rojenic napravili svoj sestanek. Če bo lepo vreme, in ne prehud mraz, prideta morda še tudi gospodični Torklja in Mora. Tudi neki dražestni Komet, ki se uprav sedaj pomika proti solncu, namerava prisostvovati tej čudesni noči. tako saj nam zagotavlja slavni astrolog Ah-med Puru-bej iz Arabije, ki se tudi udeleži prireditve. Da ne bo manjkalo zvezd, lune in drugih stalnic in planetov, za to je tudi preskrbljeno. Skratka, kakor smo informirani. bo ta prireditev taka, kakor doslej še nobene ni videla sijajna dvorana hotela »Umona«.
Ij Popoldanske operne in operetne predstave slovenskega gledališča. Ker dohajajo z dežele pisma z željo, naj bi se včasih ob nedeljah in praznikih popoldne priredile slovenske operne ali operetne predstave, se za poizkušnjo priredita dve taki popoldanski predstavi in sicer 7. in 21. februarja. Zvečer bosta dramski predstavi. Stvar glasbeno in pevsko ljubečih rodoljubov, zlasti pa narodnih društev na deželi je. da agitujejo za čim mnogobroj-nejši skupni poset teh dveh popoldanskih opernih oziroma operetnih slovenskih predstav. Ako se v gmotnem oziru predstavi obneseta. se bo ravnateljstvo rado
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Sam devet šihtu sa naredi letaš naš puslanci u deželnmo zbore, pa
sa skori cela Kranjska prere-šetal in ja za sila u vornga djal. Pa-sebn gespud do-htar Krek je mou namazan ježek in jh pravu nemškm puslancem take, de sa jm kar lase pu konc stale. Tu je bla pametna beseda, tu, ke je dukazu, de sma Sluvenci kurenaki in de nas je biu pousod zadost, ne pa kokr Jagič, ke nas je tou kar r>ulberat iz tega sveta in nas Nemcem of-rat spet za kašn titl. Še eneh pet takeh pu-slancu, kokor je gespud dohtar Krek. pa h bli mi na kojn in Nemci in nemškutari b mogl kar frduftat ke u rajh in se zavit u niedveduve kože.
večkrat oziralo na enake želje z dežele. Za vstopnice — najbolje skupno — se je pismeno vsaj par dni prej priglasiti pri ravnateljstvu ali pri dnevni blagajničarki. ge. M. Češarkovi v Šelenburgovih ulicah. Najbolje bi to urejali društveni gg. tajniki in blagajniki. Z dežele bi bilo posebno priporočati udeležbo pri operni predstavi v nedeljo dne 7. februarja popoldne, ker zvečer lahko udeležniki obiščejo zanimivo predpustno prireditev glasbenega društva »Ljubljane«: »V pravljični noči«.
lj K predpustni zabavi društva drž. slug v Ljubljani danes zvečer v hotelu »Union« se še enkrat slavno občinstvo opozarja, da ne zamudi te veselične priložnosti. Priprave so velike in bo ta veselica vsekakor ravno tako odlična ko; zabavna.
— V Borovnici priredi izobraževalno društvo v nedeljo, 24. t. m. ob 3. uri popoldan veselico. K obilni udeležbi vabi odbor.
Veselica na bleškem jezeru. Pri-
pravljavni odbor za ustanovitev »športnega kluba na Bledu« priredi v nedeljo, dne 24. januarja 1909 veselico, pri kateri sodeluje godba domačega pešpolka št. 17. Popoldne od 3.—5. ure (ne od 2.—4. kakor stoji pomotoma na vabilih), svira godba na ledu pri otoku; pri slabem vremenu pa v prostorih hotela. Ker je prebitek namenjen za ustanovitev športnega kluba, katerega namen bode. privabiti tujce tudi v zimskem času v naš krasni Bled. kateri ravno v tem času nudi toliko lepote, sc je nadejati obile udeležbe tudi od rojakov izven Bleda. Zatorej na svidenje v nedeljo, 24. januarja na Bledu, kjer bode videti na ledenih tleh pri otoka mili cerkvici marsikaj zanimivega.
Strokovno društvo ljubljanske predilnice priredi dne 30. jan. t. I. svojo predpustno veselico pri g. Poljšaku na Martinovi cesti. Ker je ta veselica bila vselej dobro obiskana, tako se bo tudi na ta večer slavno občinstvo dobro zabavalo. Natančni spored objavimo prihodnji teden, kakor tudi vabila se bodo takrat razposlala. Vabimo že danes na mnogobrojni obisk. Odbor.
AVSTRO - OGRSKA.
Bumei na praških Pfikopih.
Češki namestnik je naznanil voditeljem čeških strank, da odpravijo bumel, če prihodnjega bumla Čehi ne bodo motili.
Začasna vreditev jezikovnih razmer pri
praškem poštnem ravnateljstvu.
Trgovinsko ministrstvo je praškemu poštnemu ravnateljstvu naročilo, da se morajo začasno, dokler ne bo rešeno jezikovno vprašanje, držati sledečih načel:
1.	V notranjem poslovanju in v občevanju z ostalimi oblasti se mora postopati tako, kakor se je postopalo 1. januarja 1. 1907, kar velja tudi za podrejene poštne urade in uslužbence razen poštnih uradov
II. razreda in nabiralnic.
2.	Strankam se mora kolikor mogoče ugoditi v jezikovnem oziru.
Ogrska kriza.
Appony je poročal vladarju o neodvisni ogrski banki. Appony na vprašanje, če se je šlo za banko ali za splošni politični
položaj, ni odgovoril, pač pa rekel, da je odločitev že padla in da se obe vladi že pogajata. Andrassy je pa izjavil, da sicer glede na banko obstajajo težkoče, a da akutne krize ni.
Nova trgovska in obrtna zbornica.
Cesar je sankcioniral postavo o ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za Bosno in Hercegovino.
Schbnaichova avdienca pri vladarju.
Glede na razna poročila o Schon-aichovi avdienci pri cesarju se poroča, da je Schonaich poročal vladarju o vojaških vprašanjih glede na politiške razmere ob južnovzhodnih mejah monarhije in o vseh vojaških odredbah, ki so se že in se še bodo ukrenile.
Razpust hrvatskega sabora se bliža?
Dunaj, 23. jan. »Hrvatski Korespondenci« telefonira baje dobro Obveščen politik iz Budimpešte: V kratkem skliče načelnik imunitetnega odseka sejo, v kateri se bo razpravljalo o zahtevi zagreb' škega sodnega dvora, da se mu izroči poslance Pribičeviča, Banjanina in Budisav-ljeviča. O rešitvi te zadeve širijo dva glasa. Eni pravijo, da imunitetni odsek zahtevo sodišča a limine odkloni, drugi pa, da zahtevi ustieže. Ker so nekateri madžarski politiki mnenja, da ostanejo hrv. delegatje kot člani hrvatskega sabora imunni tudi tedaj, če bi jih ogrski parlament izročil — kar nasprotuje stališču hrvatske vlade — nameravajo takoj, ko bo sklep imunitetnega odseka v zbornici sprejet, razpustiti hrvatski sabor, da do-tični poslanci na ta način izgubijo svojo imuniteto »normalnim potom«.
Učiteljišče v Pakracu.
Zagreb, 23. jan. Srbskemu učiteljišču v Pakracu so vzeli pravico javnosti, ker da so se na njeni srbski ljudsko-šolski učitelji vzgajali v »veleizdajalskem« duhu.
Pacak kandidira na Dunaju.
Dunaj, 23. jan. Čehi kandidirajo pri namestnih deželnozborskih volitvah v Vil. in X. volivnem okraju ministra Pa-caka.
Češki poštni uradniki proti nameravanemu jezikovnemu odloku.
Praga, 23. jan. »Zveza čeških poštnih uradnikov« protestira proti nameravanemu jezikovnemu odloku, ki uvaja nemščino za izključni notranji uradni jezik.
Trgovinsko ministrstvo imenuje poročevalce pri praškem poštnem ravnateljstvu.
Praga, 23. jan. Trgovinsko ministrstvo je naznanilo praškemu poštnemu ravnateljstvu, da si prdrži pravico določati poročevalce pri praškem poštnem ravnateljstvu. Osebni referat se je vzel tajniku dr. Parschu.
Cesar o protivoiaški agitaciji na Češkem.
Praga, 23. jan. »Češko Slovo« poroča, da je cesar nasproti Pacaku obsodil protivojaško agitacijo med Čehi, ki se osobito propagira po narodnih socialistih.
DOGODKI NA BALKANU.
Turčija.
V avstrijskem zunanjem ministrstvu so se 22. t. m. prvič razgovarjali o načrtu
turškega zapisnika. -— V Duracu je končan protiavstrijski bojkot.
Črnogorci o aneksiji.
V črnogorski skupščini sta odgovarjala 22. t. m. min. predsednik in zunanji minister dr. Omanovič o interpelaciji glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Odgovor naglaša, da so leta 1875, podpirali Črnogorci bosansko - hercegovsko vstajo. Zmagoslavni črnogorski armadi so se odprli vhodi v Mostar in Sarajevo. A tu je posegla Rusija vmes, po sanštefanskem miru sta dobili deželi samoupravo, a be-rolinski kongres je naročil, naj ju začasno zasede Avstro - Ogrska. Po aneksiji je le vprašanje časa konec neodvisne politiške eksistence srbskih držav, zato ne moremo pripustiti druge rešitve, kakor da se združita deželi s srbskimi državami ali pa popolno avtonomijo. Sklenjena je bila resolucija, ki izjavlja, na} Črnagora skupno s Srbijo še odločnejše zastopa svoje stališče po željah in koristih srbstva in Črne-gore. Naprej! Pomagaj nam Bog! Ni več mogoče, da gremo nazaj!
Angleži Srbom.
Angleški poslanik je izjavil srbskemu kralju, da Angleška obsoja vsako politiko, ki bi dovedla do zapletljajev in odločno odsvetuje vsako pustolovsko politiko. Baje je poslanik tudi opozarjal, da ni primerno nadaljevanje oboroženja.
Zarota proti bolgarskemu kralju.
Zaprli so v Sofiji 6 oseb, ki so osumljene, da so se udeležile zarote proti kralju Ferdinandu.
Dar srbskih častnikov za vojno.
Belgrad. 23. jan. Odposlanstvo srbskih častnikov je stavilo vojnemu ministru za slučaj vojne z Avstrijo na razpolago (>0 tisoč dinarov, ki so bili namenjeni za zgradbo častniške kazine.
Organizacija Srbov na Turškem.
Skoplje, 23. jan. Srbski osrednji odbor skliče dne 3. februarja semkaj narodno skupščino, kateri predloži pravila narodne organizacije srbske politične narodnosti v otomanski državi. Govori se, da turške oblasti teh pravil ne potrdijo.
— Godovi prihodnjega tedna: 24. nedelja: 3. po razgl. Gospodovem. Timotej. 25. ponedeljek: Izpreobrnenje sv. Pavla Amand. 26. torek: Polikarp, Pavla. 27. sreda: Janez Zlatoust. 28. četrtek: Julijan. škof, Marjeta. 29. petek: Franc Sal., Konstantin. ,30. sobota: Martina. Janez miloščine.
Ustna voda je potrebščina, za katero izda slovensko občinstvo leto za letom ogromne zaslužke — tujcem. Zapeljani po kričavih reklamah vsakovrstnih nemških listov, kupujejo Slovenci tuje izdelke, dasi imamo vsaj enakovredno, če že ne boljšo domačo ustno vodo. Ta domači izdelek, ki se lahko meri z najdražjimi tujimi izdelki, je »Euodin «, se dobiva v lekarni Trnkoczy v Ljubljani, kakor je razvideti iz uiserata.
zdej je že lohka lezu pu lojtrc u lft, ke je biu še bi drobne nature in prauja, de je biu tku flink, de je kar čez deset klinu naen-kat prestopu. Ud zdej za naprej u pa že več žajfa zajn, ke je ratu tku uteku, de še tist klen, na kerem zdej stuji, kar škriple pud tlim in če se u le mejim na nem zveru, pa se mu zna zlomt.
Zravn tržnga rešpehtarja morm pa puhvalt tud tistga gespuda, ke je soje caj-te pr »Zadružn zvez« ta nar viši cclinder nosu; ke se mu je ta celinder enkat mal preveč razmršu in je on pršou h »Zvez sluvenskeh zadrug«, je pa začeu že sam holbcelinder nost, ke jc biu pa še tud precej rejieterleh, udkar pa je ustanovu sam ena »Magri krepur«, al kok se že prau te negau zadrug, je začeu pa nost čist en navadil klubuk, kokr ga nosm jest. Tud ta gespud je hitr u lft lezu, dokler je biu še bi flink, in de b se še viši vidu, kokr je u resnic, je začeu pa še vesok celinder nost. Ker je pa že enkrat precej vesok prlezu. se je pa tku upehu, de se je mogu na en kln mal uscst in uddehnet. Pr tem puči-vajn se jc začeu redet. de šc sam ni vedu kuku in čezdali teži jc ratvou. kar nacnkat je pa tist kln naredu rsk! in gespud iz cc-lindram je štrbunknu spet na tla. Pr tem štrbunknejn se jc mal puškudvou, tku de en cajt ni mogu ne naprej ne nazaj, pa pu-čas se je tulk scajtu, de je lohka spet začeu lezt pu lojtrc u left. Kam u zdej prlezu iz soja *Magri krepur« uma pa že še vidi,
Zdei nej pa zdrau ustaneja.
naprej in hitel sa tku. kokr rajnka moja ' mat, kedr je delala putice za velikanočne praznke in ni dala preh gmaha, de sa ble i pečene na merterg.
Naš puslanci sa tud tku delal, de je usak zase za ene par kil ta cajt dol uzeu. Del sa s raztalal med saba, tku de je gespud dohtar Pegan use občne in nline vu-litve u vornga djau, predn u šou na gauge. j ke sta jh zajnga držaun praudnk' in pa žen- • darsk obrst zafremala. Gespud dohtar j Zaje se je spravu čez zajce in jm naredu j foršrifte, pu kereh se uja mogl zdej rih- ; tat. če uja tli še pu Krajnskem trava tlačt j in zeunate glave glodat; če je iz tem zaj- j cem ustregli, glih na vem, kmetni pa vem de je, saj tistem, ke maja iz zajcem za upraut. Gespud prefesar Jarc je Belarja mal ubelu in puvedu, de ma turšk sultan več sojeh utrok, kokr jh u mou Biinbo nemškeh za nadzurvat.Gespud dohtar Šu-štaršič se je pa na Švorca skubacou in dukazu švorc auf vajs. de ni za druzga, kokr za u penzjon. Med usm se je pa še ta nar bi martrN ubčinsk svetilk in deželn puslanc gespud Turk. Ta moj prjatu je pa. kokr m je puvedu negau ta nar bulš prjatu Bončar. za celeh sedem kil ta cajt dol uzeu, ke jc mogu nuč in dan soj govor šte-derat. na kašna viža b ta nar loži puslou Švorca u »kertuva dežela«, de b tku ustregu sojem vuliucem pu en plat, sam seb pa pu ta druh plat. ke je dubu patent za pugrebe kumctidcrat, in b tku ta nar mn tulk prefeteru. kulkr je mogu plačat Haupmati štrafenge. ke ga je iz baraba zmerju.
Če čm bt pravičn, morm pa prznat, de sta se tud gespuda Ganglbert Engl in pa dohtar Trillar hedu pumujala, pusebn tist pisni, ke ga je dau gespud žepan ge-spude dohtar Triilari za Švorca, je gespud Trillar tku lepu gladku brau, de ga je biu sam gespud žepan Hribar veseli in de mu je iz same hvaležnast roka stisnu, ke sta se skp narajmala. Tku, de sa usak soja doužnust sturl. Gespud deželn glavar ket dumač gespudar je moti pa galarija čez, de ja je u vomg držu, de ni zbezlala. Sam gespud Švorc se je bi jaht držu pa še tu sam zavle tega vole, de b kije misl, de ga srce buli, ke je uržah, de sa 20. septembra zibnunevanegari taka barufa naredi.
Pa pestima za dons deželn zbor, nej u mir pučiva, sej je zadost naredu u deve-teh šihteh. Če b suejaldemukrati bli u deželnmo zbor, b s u tku kratkem cajt še sojeh fajf vorng na nabasal, nekar pa, de b kej druzga naredi. Zatu pa pravni, de Buli že ve, za kua je koz tku rep prstrigu.
No, pa tku pridn nisa bli sam deželn puslanci; tud druh pulitkari sa začel bi ungaut, kokr du zdej. Use je nekam bi frišn ratal zadne cajte. Mestu tržil rešpeh-tar gespud Ribnkar je ustanovu ena delu-ska organizacija, u kera je spravu sedem udbornku več, kokr je ush članu skupi, in tu je tud neki. Pa prauja, de u skumen-deru še ene par udbornku, zatu ke drgač neče nubedn zravn prstopt, čc ga na nar-deja za udbornka. Tu ie dukaz, de sa sami ciclovn Idr skupi in pu teh deluneh Idch sc trošta tud gespud mestn tržn rešpehtar še bi u lft zlest, kokr je že zlezu. No pa du
Slovnnslio pismo.
(Bojkot češkega blaga v Berolinu. — Češka predrznost. — Pesnik Vrchlicky bolan. — Trpljenje slovaškega mučenika. — Slovansko dijaštvo v Halu. — Ponem-čevanje poljskih krajev. — Usoda ruskih izgnancev.)
Pristni Nemec ne more sicer Ceha niti videti, ali češke izdelke je in pije zelo rad. To velja zlasti o čeških karpih, ki so v Nemčiji zelo priljubljeni in se jih tam mnogo porabi. Le-ta ljuba živalica je posebno prebivalcem Berolina prav dobro znana. Lani pred svetim dnevom se je na primer v Berolinu prodalo navzlic bojkotu češkega 'blaga 60.000 metričnih stotov čeških karpov.
Praški »Hlas Naroda «je te dni objavil le-to notico: Kakršne liste kateri narod ima, takšen je sam, ali kakor zopet drugi trdijo, vsak narod ima takšne liste ka-koršnih je vreden. Ta izrek ni češkega izvora, te besede je izrekel neki imenitni nemški mož toda — ni vedel, da je ž njimi ranil na najbolj občutljivem mestu svoj lastni narod. Zakaj takšnega brezzna-čajnega in pod kulturnim niveauom tako nizko stoječega tiska nima noben kulturen narod in nikoli ne bode imel. Vodilna misel tega tiska je laž in predrznost in na ti podlagi je sezidana nemška politika povsod, kjer ima vpliv nemško časnikarstvo. V deželnem zboru nižjeavstrijskem se je sproži! zakon o izključni nemščini kot učnem jeziku na Nižje - Avstrijskem, ki nasprotuje vsemu: humaniteti, omiki, resničnim razmeram, državnim osnovnim postavam, skratka vsemu, s čimur mora omikani človek računiti. Nemški listi sedaj sramežljivo motivirajo le-ta zakon kot nujno obrambo zoper češko invazijo. Ne-glede na to, da na Nižjem - Avstrijskem so tri slovanske vasi od dobe. ko se dežela Nižje - Avstrijsko še ni imenovala, moramo vprašati: S kakšno pravico smejo se sploli izdajati izjemni zakoni proti aklimatiziranemu češkemu ljudstvu na Dunaju, medtem ko hkrati Nemci prodirajo povsod v slovanske kroge in tvore tam samostojne narodnostno opredeljene naselbine? Edino s pravico podle nemške moralkc! Neki praški nemški list je včeraj imenoval »češko predrznost«, na Dunaju slučaj, ko »Ustfedni banka českych sporitelen, filialka ve Vidni« — zavod je namreč samo pod tem naslovom protoko-liran — ni sprejela dopisa od davčnega urada z naslovom »Zentralbank tschechischer Sparkassen in Wien«. Nemški šmok to dobro ve. da banka takšnega dopisa sprejeti ni smela, toda nič ne de, to je češka predrznost na Dunaju! V Hod-'kovicah pri Libercu je zasebna češka šola prenapolnjena. Cehi zahtevajo za njo pravico javnosti in ta zahteva je postavno utemeljena, tako se je imelo že davno zgoditi. Po besedah »Reichenberger Zeit«, ki to postavo dobro zna, je le-ta zahteva — češka predrznost! V Pragi je natanko določen ulični red. Zaključeni sprevodi po hodnikih niso sploh dovoljeni. A na hodniku se zbere truma nahujskanih mladih ljudi iz nemških višjih šol, predrzno pro-vocirajo češko občinstvo — in to je tra-dicionelna pravica! — In na le-ti podlagi, iz katere je izrastel tudi nestvorni izraz »nemška narodna posest«, jc sezidana cela nemška politika v naši državi. Na goljufiji, laži, nenravnosti, podlosti .... ki jih izdelujejo nemška uredništva. Brrrr. koliko samozatajevanja mora imeti tisti, ki je v Avstriji — protinemški politik!
Nekateri češki listi poročajo, da sloviti češki pesnik Jaroslav Vrchlieky je nevarno bolan. Konštatiralo se je pri pesniku naglo prekrvavijenje možgan, ki ima svoj izvir v velikem delu, v orjaški duševni napetosti. Vsled tega je nastalo otrpnjenje desnega dela trupla, to je: pesnika je zadel mrtvoud na desni strani ter hkrati zme-šanje pameti. Pesnik baje nobenega ne pozna več, pozabil je citati in računati, Jaro-slav Vrchlicky je po svojih spisih pokazal toliko življenjske moči in energije, da je opravičeno upanje, da zopet okreva, ako bode delj časa miroval ter pustil počivati svoje možgane in svoje pero.
»Slovensky Tyždennik« javlja, da slovaški duhovnik dr. Ferdinand .luriga, ki že od spomladi 1. 1907. uživa »državne gostoljubnosti« v vacovski ječi, je prosil te dni, da se mu v zmislu obstoječih postav ostanek kazni (šest mesecev) spregleda. Na Ogrskem se namreč jetnikom, ki se ob času svoje kazni pridno obnašajo, zadnja četrtinka kazni odpusti. Ta milost se vsem tatovom, morilcem, goljufom navadno podeli. Jurigovi prošnji pa država ni ustregla. Za tatove, morilce, goljufe mažarska država milost pozna, za slovaškega, političnega jetnika pa nc.
Slovansko dijaštvo na univerzi v Halu na Nemškem jc ustanovilo akademično bralno društvo, katerega predsednik jc
Ceh V. Vic, podpredsednik Poljak Gro-lacki, tajnik Hrvat Markovič, blagajničar Rus Jelizarov, v odboru sta še tudi Srb Mujačevič iu Ceh Pluskal. V društvu govore vsi udje v svojih jezikih. Pri ustanovitvi društva šlo se je za to, da se slovanska vzajemnost postavi na praktično podlago.
Poljski listi zadnji čas pišejo o poneni-čevanju poljskih krajev, ki se nahajajo v ruskem zaboru. »AlldeutscherVerband« je tam namreč ustanovil središče široko razvite organizacije ter je začel v Varšavi, Lodzi in v vseh obrtnijskili mestih ger-manizacijsko propagando. Namen te propagande je ponemčenje šol in protestantskih cerkva, nakup posestev in tovarn ter pošiljanje nemških rokodelskih mojstrov, tehnikov in inženirjev v poljsko kraljestvo. Ali glavni namen te agitacije je združitev vseh Nemcev v poljskem kraljestvu v močno zvezo, ki bi sistematično ponem-čevala poljske kraje. Celo to gibanje vodi »Alldeutscher Vcrband«, ki ima svoje središče v Berolinu.
»Jakutskaja Zizn« opisuje usodo političnih izgnancev ruskih v jakutskem kraju sledeče: Pred nekoliko leti — piše list jc ruska vlada v naš kraj pošiljala samo inteligente, ki so mogli nekaj zaslužiti s podučevanjem jakutske decc in odrašče-nili. Sedaj sem pošiljajo večjidel delavce in kmete, ki bi mogli najti zaslužek le po velikih mestih. Usoda takšnih izgnancev je naravnost tragična, ker ne najdejo zaslužka v jakutskih selili in za takozvano državno podporo si ne morejo kupiti niti kruha. Položaj izgnancev, ki so za zmirom izgnani, je še bolj tragičen. Takšni izgnanci ne dobivajo od vlade nobene podpore. Kako in od česa ti ljudje živijo, nihče ne ve.
Za »Ljudski sklad'
so darovali gg.: Presvetli knezoškof dr. A. Jeglič 100 K; dr. Andrej Karlin, kanonik, 50 K; Franc Merala, barvar, Sv. Petra ccsta 30, 5 K; Janez Štrukelj, Zg. Tuhinj, 2 K; Janez Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno goro, 2 K; J. Podboj, župnik, Toplice, 5 K; Ivan Soukup, župnik, Stara Oselica, 10 K; S. Z., 30 K; prelat Flis Jan., gen. vikar, 40 K; dr. Koren J., kanonik.
10	K; dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. profesor, 20 K; Sedmak Jožef, Ljubljana, 5 K. dr. Ivan Šusteršič 90 K; Gregor Adamič, poslovodja »Gosp. društva«. Trnovo, Notranjsko, 2 K; Andrej Ranroveš, nadžup-nik, Dobrepolje, 20 K; Gjuro Rašica, ravnatelj »Zadružne zveze«, 10 K; dr. Fran Papež, 10 K; Mihael Zevnik, kaplan, Idrija, 2 K: Zorko Fran, kaplan, Ljubljana, 10 K; Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze«, 2 K; Nikolaj Stazinski, župnik, Črnuče, 15 K; Franc Verbič, gimn. profesor v Ljubljani, 2 K; dr. J. Lesar, profesor bogoslovja v Ljubljani', 10 K; Tomaž Kaj-uiž, kanonik v Ljubljani, 6 K. Iskrena hvala! Da bi našli obilo posnemalcev!
Slo ml na Dunalu.
Slovensko katoliško izobražev. društvo »Straža« na Dunaju je imela v nedeljo, 10. jan. V. redni občni zbor, ki pomeni velik korak naprej v društvu. Ves čas je vladal v dvorani vzoren red in člani so napeto poslušali obširna dobro sestavljena poročila odbornikov. Društvo je priredilo
11	zabav, priredilo igro »Za pravdo in srce«, poleti poletelo v okolico avstrijske metropole v romantični Mariaenzersdorf, Gojilo je marljivo petje in tamburanje, kar je vodil zopet g. Bajuk celo leto s posebno marljivostjo. Društvena knjižnica je bila članom vedno na razpolago. Izposodilo sc jc vsega okrog 300 knjig; članov ima sedaj tri častne, enega ustanovnega in 183 rednih. Malo jc društev na Slovenskem, ki bi sc mogla kosati z nami, zato pa jc tudi življenje v društvu zelo živahno. Denarnega prometa je imelo društvo okrog 1500 K, premoženje pa znaša danes 1465 kron 54 v; poleg tega pa smo nabrali že za »Naš dom« okrog 650 K. Novi odbor jc izvoljen sledeče: predsednik Albert Stra-hovnik, podpredsednik Ivan Kvas, tajnik Matija Borovnica, namestnik Martin Ce-tinski, blagajnik Alojzij Kralj, namestnik Franc Vrhovnik, knjižničar Franc Trdan. Torej vsi stari odborniki, razun knjižničarja. Revizorjem smo izvolili: Mart. Ma-rinča in Al. .lelerja, vse enoglasno. Poleg tega smo si izvolili še dva stalna komiteja, ki bosta podpirala odbor in sicer v moški komite: Tone Fabjan, Jože Zdravič, Lojze Jcler, Mar. Bajuk, in v ženski komite: Ma-nica Plevel. Lojzika Eržen, Lucija Cot-*nan ter Marička Cetinski. Še krepkeje bo šlo v bodoče, kot do zdaj. V februarju
prvo nedeljo, 7. februarja — proslavimo društveno petletnico z lepim koncertom v »Češkem narodnem domu«, XV. Turnergasse 9. in z narodno igro »R o-k o v n j a č i«. Vsak zaveden dunajski
Slovenec mora biti član »Straže« in podpirati društvo, ki je postalo pravo ognjišče tukajšnjim Slovencem, živa potreba, ki bi je ne mogli več pogrešati. — Še enkrat opozarjamo vse drage dunajske rojake na »Rokovnjače« in vam kličemo: Na svidenje 7. februarja v »Češkem nar. domu«.
Znanost In umetnost.
»Pasjeglavci«. Ker ravnokar umazana kolportaža zopet vsiljuje ljudem po mestu in deželi nek abotni roman, je primerno, da opozorilno na dobro ljudsko književnost, zlasti ker je na tem polju izšla zopet noviteta. »Ljudska knjižnica«, katera izhaja v zalogi »Katol. Bukvar-ne«, nam je namreč podala zgodovinsko povest prof. Jiraska: »Pasjeglavci«, ki opisuje kmečki punt in boje kmetov za svoje pravice na Ceškein. Profesor Jira-sek, katerega prištevajo Cehi svojim najboljšim pisateljem, je ravno po »Pasje-glavcih« zaslovel. Knjiga je vzeta iz pravega kmečkega življenja, je zelo lepo opremljena, in je tudi obširna, šteje namreč blizu 500 strani. Vrhtega je knjigi pri-dejanih na koncu več zanimivih, manjših pripovedk iz Kristusovega življenja. Vzlic temu vsemu pa bo knjiga zelo poccni. namreč nevezana samo eno krono, vezana dve kroni, to pa le do konca meseca marca. Kdor bo knjigo zdaj takoj, ko je naznanjena, naročil in plačal tekom letošnje zime, jo dobi po omenjeni nizki ceni, kdor se pa šele po marcu oglasi, jo bo moral plačati dražje po pravi knjigotrški ceni. ki je več nego še enkrat višja kakor znižana. To da smo nastavili nizko ceno srno zato storili, da zastavimo enkrat pot ničvrednim umazanijam, s katerimi hodijo dobičkaželini agentje od hiše do hiše in skušajo ljudi preslepiti, da bi se naročili nanje. Navajati jc treba naše ljudstvo, da pokaže vrata kolporterju in vrže v peč ničvredno kolportersko blago, katero izhaja po navadi v sešitkih po 20 vinarjev, da se tako polagoma ljudem več denarja izmolze. Nasproti pa naj si naroča naše dobre spise in povesti, kakršni so »Pasjeglavci«.
Jeseniške noulce.
j Agitator napredne stranke za volitev v trgov, zbornico je g. Špicar, tajnik podružnice Radoljiške posojilnice na Jesenicah. Kolikega pomena je ta agitacija, spozna vsak. če pomisli, da ima trgovska zbornica voliti dva poslanca v deželni zbor. G. Špicar je tudi vodja dramatičnega odseka jeseniškega »Sokola«, katerega člani so pri decemberskih volitvah volili mednarodnega socialnega demokrata za deželni zbor. Ta gospod je dramatiziral »Miklovo Zalo« in meseca februarja jo bo jeseniški »Sokol« priredil v gostilni »pri Jelenu«. Celovški »Mir« je že opozarjal na to predstavo in delal reklamo, da bi se Korošci v obilnem številu udeležili te predstave. Mi pa danes opozarjamo »Mir« in Korošce, koga bodo podpirali, če pridejo, a mislimo, da nam ue bodo zamerili, če smo jih nekoliko informirali o naših razmerah.
j Osemrazrednica za Jesenice vendar še ni popolnoma pokopana. V četrtek, dne 28. t. ni., bo komisijski ogled za prostor, kjer naj bi se zidala. Ce se najde primeren prostor, potem se bo zgradba osem-razrednice tudi dovolila. Gre se torej za prostor. Merodajne faktorje opozarjamo, da je treba edinosti v tem oziru. Nikar naj ne gledajo na to, ali je prostor par metrov bližje Jesenicam ali bližje Savi. V prvi vrsti gre za to, da se osemrazrednica zagotovi, pri izbiranju prostora pa je gledati na one, ki bodo šolo obiskovali. Dve tretjini otrok jc s Save, ena tretjina pa z Jesenic in ostalih vasi, torej mora biti šola med Jesenicami in Savo. Jesenice same brez ostalih vasi iu Sava dajo 90 odstotkov vseh šolarjev, ostale vasi pa tudi ne bodo čez 4 km oddaljene, če bo šola stala med Jesenicami in Savo. Bilo je že popolnoma zavoženo šolsko vprašanje na Jesenicah. Sedaj se ponuja prilika popraviti prejšnje napake. Merodajni faktorji naj sc pri komisijskem ogledu zedinijo, da se bo mogla nova šola osemrazrednica še v tem letu začeti graditi! Kdor bo sedaj poskušal delati ovire in zgradbo nove šole zavlačevati, zapomnilo si ga bo ljudstvo, ki že komaj čaka, da bi se enkrat šolske razmere ugodno rešile zanj.
i Občni zbor katoliškega delavskega društva bo v nedeljo, dne 31. t. m. ob pol 8. uri zvečer.
j Slab zaslužek imajo letos delavci v tovarni. V nekaterih oddelkih delajo komaj po dva, tri dni v tednu. Vsled tega je katoliško delavsko društvo sklenilo meseca ianuarja nobene predstave ne prirediti. Pripravlja pa se koncert, pri katerem bo nastopil društveni orkester na lok in novi ženski zbor. Pripravlja se tudi že
nekatere predstave, izmed katerih omenjamo krasno zgodovinsko igro »Andrej Hofer«.
Idrijske noulce
i Znani prijatelji pristašev S. L. S. pri
nas v zadnjem času hudo pihajo. Po vseh shodih ponavljajo zahtevo, da se morajo nemudoma izvršiti nove občinske volitve. Vzrok je le strah, da bi ne izgubili premnogih volivcev, ki so danes še na njih strani, če bi volivci dobili natančen vpogled v gospodarsko stanje mestne občine, v kakoršnem je. Od tod izvirajo tudi napadi na gerenta in druge gotovim ljudem neljube osebe. Vsi napadi so brez katere-sibodi podiage. Liste »Slov. Naroda«, v katerih so dopisi iz Idrije, v obilnem številu trosio po mestu, da bi tako volivce omamili. Povemo pa odkrito, da naših pristašev vsi dopisi v »Narodu« ne morejo žaliti prav nič, ker so napolnjeni le s strastjo, ne pa s stvarnostjo. Od stranke, ki je bila toliko let na krmilu, bi vsakdo pričakoval, da bo pred novimi volitvami kazala na svoja dovršena dela v prid davkoplačevalcem ter z izvršenimi dejanji pričevala, kako neobhodno potrebno da jc za korist ljudstva, ako priplava zopet na površje. Naši nasprotniki si ne upajo drugače priti do oblasti, nego da bijejo brez vsakega povoda po osebah, ki so nasprotne temu, da bi se še nadalje v občini gospodarilo v škodo ljudstva sploh, posebej pa še davkoplačevalcev. Zakaj napadajo gerenta, ki je spravil red v poslovanje občinske pisarne ter točno in vestno vrši svoje posle? Ze leta in leta ni noben župan toliko časa slednji dan posvetil županskemu poslovanju, kakor dela seda; gerent a so bili hvaljeni in proslavljeni, gerenta pa bi radi oblatili. Dotičniki, med katere spada tudi zastopnik idrijskega mesta v deželnem zboru, že vedo, zakaj. »Prosluli Osuald« jim je tudi na poti. Saj drugače ne more biti. Ljudje, ki so vse vprek hvalili, kar je storil kak »napreden« župan, ne da bi si delo natančneje ogledali, ljudje, ki so vse potrdili, kar jim je tak veljak nasvetoval, če je bilo treba, podprli s svojim podpisom, in naj se jim je še kai tako napačnega predložilo, ne bodo poveličevali tistega, ki je pričel delati inventar o gospodarskem stanju mesta iu krasnih letnih računih, za katerih pregledovanje so bili postavljeni, pa jih niso baš tako pregledali, da bi se mogli ponašati. Napadi v »Slovenskem Narodu« nas silijo, da o priliki dokažemo, kako so neosno-vani. Ce bo koga zaskelelo, naj se zahvali slepim dopisnikom »Narodovim«. In slepi so, ker so strastni, in strast slepi .
i Zakaj se naprednjaki ne hvalijo s svojimi deli, ki so jih izvršili? Lahek odgovor: Ker se nimajo s čim drugim, nego s tem, da so za časa svojega gospodova-nja zvišali doklade od 30'/c na 75%, in poleg tega še naredili .dolga 400.000 K ter naložili občini toliko bremena, da jih drugače ne more prenašati, nego da zvišuje dolg. Pokazali bi tudi lahko, kako so v škodo občini vodili boj proti neljubim posameznim osebam, ki so bile celo naprednega mišljenja, a so se drznile sem pa tje prosto soditi o gospodarstvu, ali so bile celo tako predrzne, da so osebno občevale s kako Dragotinu ali Ganglnu »proslulo« osebo. Takih in podobnih zaslug za občino bomo zbrali še več.
i Kristan se je zavzel za Jul. Novaka, odslovljenega tajnika. Škoda, da ni več mestni svetovalec, ker bi lahko videl, kako dobro gre vse naprej, dasi ui več Jnlčeta. Ker se mož kar cedi ljubezni do davkoplačevalcev, kadar jim govori, gotovo ne bi se potezal več za tajnika ter gerentu zabavljal, ampak prišel do prepričanja, da bo vesten župan tudi v prihodnje prav lepo izhajal, če bo imel tudi le toliko pomočnikov v pisarni, kolikor jih je danes, ko ni več Julčeta. Davkoplačevalci bodo pa prihranili 2000 kronic, kar bo jako prav prišlo. Sicer pa je javna tajnost, da se Kristan in Gangl potezata za Jul. Novaka le iz hvaležnosti, in hvaležnost jc vendar lepa čednost.
i Posvetovanje so imeli 19. januarja v prostorih delav. bral. društva bivši občinski odborniki, ki morajo plačati komisijske stroške za komisijo o priliki občinske seje, katere so se udeležili zastopniki deželnega odbora. Bili so sicer popolnoma zase, vendar jc čuti. da so sklenili, da nc plačajo in se raje puste r ubiti. Nekam čudno je to, da so tako trdi, ko se gre samo za osem kron pri vsakem, a več kot 500 davkoplačevalcev naj pa lepo molči, ko se jim doklade zvišujejo, ki jili mora!o plačevati in v višjem znesku. Drug sklep jc bil. kakor pravijo, da morajo biti takoi nove volitve. Seveda žele priti vsi prejšnji zopet v odbor razven notarja. Da bi se iim izpolnila njih želja, ne privoščimo, ker bodo še bolj nevoljni, ko sc nc bo šlo več za male kronicc, ampak za občutne sto-take. Trmasti še otroci ne smejo biti. Po-
II. priloga Slovenca" 6tew. 18. dnč 23. Januarja 1909
vsoti je treba odjenjati, pri denarju pa sploh po starem reku preneha vsako prijateljstvo.
i Lep pogreb je imel načelnik našega telovadnega odseka 19-letni Frančišek Svetličič. V mladi dobi ga je naglo pobrala jetika. Bil je pisar pri naši rudarski direkciji, posebno spreten je bil na pisalnem stroju. Radi svojega tihega in mirnega značaja je bil sploh priljubljen in ker je v svoji siužbi bil zelo točen in vesten, so ga višji uradniki čislali. Povpraševali so velikokrat o njegovi bolezni kako mu je, je li kaj upanja, da zopet okreva, a ko so zvedeli, da ne bo dolgo več. so rekli: Škoda zanj, take zanesljive moči ne bomo zopet kmalu dobili. Na pogreb v ponedeljek so prihiteli telovadci iz Ljubljane, Logatca, Cerknega, iz Zirov in Spodnje Idrije, dasi pota in mraz ne vabijo kaj v tem času človeka v daljni kraj. Tovariši so mu preskrbeli godbo in več vencev, polnošte-vilni pevski zbor kat. del. družbe mu je zapel tri žalostinke in ker je bil pokojni tudi član »prijateljev presv. Srca« in se pridno udeleževal mesečne molitvene ure, so ga spremili vsi tovariši na zadnjem potu. Tudi udje kat. del. družbe so bili v večini zastopani. Sploh je bilo toliko po-grebcev, da so se popraševali. kdo bi v Idriji imel toliko častno spremstvo. Na grobu se je v ginljivem kratkem govoru poslovil od ranjkega brat Zevnik. Za sedaj smo sicer res telesno ločeni, a ko pride zadnje povelje: Pozor! Nastop! se bo dvignilo tvoje truplo iz groba in zopet bomo skupna četa. Do takrat pa mirno počivaj.
Dnevne novice.
+ Volitve v kranjsko trgovsko ln obrtno zbornico. Včerajšnšji Narod priobčuje neko pismo, katerega so nekateri le kot pristaši naše stranke poslali zaupnikom »S. L. S.«, naj pobero pri naših volivcih glasovnice. »Narod« potem v neki notici trdi, da so klerikalci »kompromis odklonili«. Prebrali smo natančno v »Narodu« natisnjeno pismo, a kaj takega nismo našli. V pismu opažamo samo to, kar ima vsakdo pravico in česar se je tudi nasprotna stranka poslužila. O odklonitvi kakega kompromisa nam doslej še ni ničesar znanega in tudi v pismu kaj takega nismo našli, da celo povdarjamo, da pismo nikakor ni bojevito, ampak varuje samo strankarsko stališče. V pismu se tudi omenja samo sedem kandidatov »S. L. S.«, dočim je vseh kandidatov pri sedanjih volitvah 15. Od naše strani se ni nič napačnega storilo. »Narod« je pa takoj v sredo že bruhnil na dan s popolno samoliberal.no kandidatno listo in »volivni manever nedopustnega značaja« je učinil ravno predsednik trg. in olbrt. zbornice sam, ki je kot predsednik trg. in obrt. zbornice istočasno z glasovnicami odposlal skrajno agitatorič-na pisma, naj se vse glasovnice samo njemu pošljejo. To se pravi, da bi najraje on vse kandidate postavil in izvolil, tako zaslužnega, inteligentnega in intenzivno delujočega moža pa, kakor je bil zastopnik naše stranke v trgovski in Obrtni zbornici, g, Ivana Kregarja, pa vrgel iz zbornice. Gospodje hočejo biti tudi v trgovski in obrtni zbornici tako lepo komedno sami med seboj, kot so v Obč. svetu ljubljanskem. To je postopanje, ki se obsoja samo-obsebi in se more vjemati samo z Lenar-čičevim »narodnim volivnim odborom«, oziroma manevrom. To bo rodilo odpor in naj se gotova gospoda ne domišlja, da bo s takimi manevri vedno shajala. Pozivamo somišljenike, naj takoj pošljejo podpisane glasovnice na naslov: Ivan Kregar,
+ Lov na izkaznice za volitev za trg. in obrtniško zbornico od strani liberalne stranke je končan. Bfl je čudno zvijačen. Kar štirje lovci so naskočili in obkolili volivce. Agitacije in priporočevanja za izkaznice jim seveda niliče ne more braniti, a način agitacije mora biti dostojen in odkrit in vreden poštenjaka agitatorja. Našim volivcem, ki o teh volitvah niso bili na jasnem, so agitatorji zatrjevali, da se gre zoper Nemce, da »Štirje Nemci noter silijo«. Zopet drugim so izvabili izkaznice, češ, da dealjo za dobro krščansko stranko. Dokazov za ta* o početje imamo na razpolago. (Prosimo, pošljite nam vse take slučaje z natančnimi dokazi. Ur.) Kako se pravi že ljudem, ki drugače govore, kakor je res? Znamenje, da so imeli slabo vest je, da si pri odločno naših niso upali prestopiti praga. Drugi so jim pa žalibog verjeli. Kdo ne bo pa verjel takim gospodom! A, ko so zvedeli, da so na tak način zavedeni, so bili skrajno ogorčeni. Dal Bog, da bi to bila dobra šola za naše ljudi, da se enkrat za vselej otresejo grajevre-dne omahljivosti in popustljivosti, ker so
se prepričali, koliko naj zaupajo takim ljudem!
+ Tudi banka »Slavija« je poslala svojega uradnika k nam v Domžale da pobere glasovnice za trgovsko zbornico1. Ta gospod je Alojzij Januš, in je brat naše poštarice. Šel je precej za poštnim raz-našalcem da jih je pobral. (Ako je kje pobral, da ne bi volivec vedel, zakaj se gre, nam vse take slučaje naznanite. Op. ur.)
+ Za volitev v trgovsko in obrtno zbornico velja zakon v varstvo volivne svobode ravno tako, kot pri državnozbor-skih in občinskih volitvah. Na to opozar-
jamo
+ Občinska hranilnica in liberalne laži. Liberalci so si zdaj izbrali kot svoje glavno smetišče »Narodni Dnevnik« na Štajerskem. Tu lažejo zdaj take stvari, ki se jih v Ljubljani že sramujejo povedati. Ta famozni »Narodni Dnevnik« je prinesel tudi sledečo laž iz Ljubljane, da so »klerikalci«, tako naziva idiot »Narodnega Dnevnika« Slovensko Ljudsko Stranko!
—	priskočili kranjski hranilnici na pomoč in da so Nemcem na ljubo opustili namero ustanoviti občinsko hranilnico. Dalje laže ta zamorec, da se je občinski hranilnici najbolj upiral dr. Šusteršič! Tu se vse neha. Mi smo se o tej stvari natančno informirali. Za občinsko hranilnico so od strani »Zadružne zveze«, deželnega odbora in udeleženih občin storjene vse priprave in leži zdaj vsa stvar v ministrstvu na Dunaju zaradi vladne privolitve. Možje, ki snujejo občinsko hranilnico, deželno banko in deželno zavarovalnico, se pač ne bodo zmenili za nizkotne laži v celjskem »Narodnem Dnevniku«.
+ Zanimive definicije o slovenskih strankah podaja dr. Turna v »Delavskem Listu« 22 t. m., odgovarjajoč znanemu Ga-brščku. Socialno-demokratično stranko označuje dr. Turna tako, da je tista stranka, ki priznava one politične principe in jih zastopa, ki se nam podajajo na podlagi rezultatov moderne vede«. Ti rezultati pa so po Tumovem: »darvinizem, marksizem, naturalizem in subjektivni esteti-zem.« Na tem modernem stališču stoji — tako izvaja dr. Turna dalje — edinole so-cialnodemokraška stranka. Kar se tiče liberalizma, naglaša dr. Turna, da je njegova »svobodomiselnost goli švindelj in da je v resnici nazadnjaška in omejena«. Ostane še »klerikalna« stranka. Ta pa je
—	čujte — od vseh najbolj napredna! Kajti ona je »danes prevzela stališče marksizma, kolikor se tiče socialnega in ekonomskega vprašanja ter povdarja posebej le versko stališče in je raditega nasprotnica socialdemokratične stranke.« — Dr. Tuma je posebne sorte tič, ki včasih tudi katero resnično zapoje. Njegova sodba o »klerikalcih«, kakor jim pravi, je originalna. Vendar zelo dvomimo, ako je katoliški demokratizem »prevzel gospodarski marksizem«, poleg tega pa tudi še darvinizem, naturalizem in »subjektivni estetizem«. Pa bodi temu kakorkoli — vsaj od naturalizma in subjektivnega estetizma naj nas gospod dr. Tuma dispenzira! — so-cialnodemokraška stranka je de facto pro-tiverska stranka, ki ne spoštuje znanstvenega in verskega prepričanja vsakogar, kakor trdi dr. Tuma v svojem članku. Dr. Tuma naj prebere zadnjo »Kautskyjevo« knjigo o postanku in razvoju krščanstva, pa bo videl in vedel. Sicer pa naj bi bil pogledal v isti številki »Delavskega Lista«, v kateri označuje svoje stališče proti Ga-brščku, podlistek »Izganjanje hudiča«, pa bi bil videl, kako socialni demokratje sramote versko prepričanje in verska čustva. Gospod Tuma, jako dobro bi bilo, ako bi, mesto da dajete nauke Gabrščku, katerega se itak nič ne prime, enkrat poučili temeljito tudi lastne sodruge!
-f- Prošnje na deželni zbor. Iz poslanskih krogov se nam piše: Zadnja leta se je v pisarni deželnega odbora nabralo na stotine raznih prošenj, katere so bile v zadnjem kratkem zasedanju deželnega zbora predložene v rešitev. Dež. zbor je vse te prošnje izročil fin. odseku v poročanje. Kakor pa je že poročevalec o provizoriju dež. proračuna pojasnil v zbornici, finančni odsek vsled pomanjkanja časa pri najboljši volji ni mogel rešiti teh prošenj, ki pridejo torej na vrsto v bodočem zasedanju. Pač pa je dež. odbor pooblaščen dovoljevati podpore za vodovode, melioracije in ceste. Toliko v pojasnilo onim strankam, ki dan na dan izprašujejo deželne poslance, zakaj niso rešene njihove prošnje.
-f- Kdo je poklical vojaštvo? Umevno je, da o tem pišejo malodane vsi slovenski listi. Mi te glasove samo registriramo. Tako n. pr. piše »Slov. Gospodar« iz Maribora 21. t. m. o tem sledeče:
»Hribar je hujskal liberalno stranko, da dejansko napade kranjskega predsed-
nika Švarca ob otvoritvi deželnega zbora. Vsled dejanskih napadov na vladnega zastopnika bi bil deželni zbor zaključen in razpuščen. Hribar je hotel na ta način preprečiti, da bi Švarc povedal, na čigavo zahtevo je poklical vojaštvo. Hribar je še pri svojem zahtevaiiju po vojaštvu tudi to dostavil, da bodo dne 19. septembra delavci dobili plačo, vsled koje si bodo lahko privoščili pijačo in torej še bolj burno nastopili. Slovenski liberalizem ima res čudne pristaše.«
Zupan ima zdaj besedo, baron Sclnvar naj pa pojasni, če je res dostavil Hribar, da bodo dne 19. septembra delavci dobili plače, vsled koje si bodo lahko privoščili pijačo in torej še bolj burno nastopili.
+ Za S. K. S. Z. sta darovala: Matej Aliačič, kaplan, Hreuovice, 10 K, državni in deželni poslanec Demšar 5 K.
+ Dostojni ton? Če se znanca kedaj srečata, tedaj se navadno prijazno pozdravita, četudi vsak svoje interese zasledujeta. Nima pa vsak te navade, da bi pso-val. To navado imajo samo pri »Narodu«, ki v dobi dostojnega tona, mečejo okolu s »klerikalci«. Tak ton oziroma psovanje se v inteligentnem časopisju imenuje — ne-dostojnost.
+ Germanizacija na državni železnici. Dospel nam je v roke »Časopis čes-keho lirednietva železničnlno« od 15. dec. 1908., v katerem je natisnjen slovenski dopis. Zanimiv je ta dopis za nas iz dveh razlogov: prvič nam daje — kakor sc nam zatrjuje od druge verodostojne strani — popolnoma avtentičnih podatkov o neču-veni sistematični germanizaciji državnih železnic, ki so v področju ravnateljstva v Trstu — in drugič pa zato, ker se v članku agitira za »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. V omenjenem glasilu čitamo: »Ljudje se čudijo, če se jim pove, da je v tržaški direkciji c. kr. drž. želez., kateri je podrejeno nad tisoč kilometrov železnične proge, ki so na slovenski, oziroma slovanski zemlji, pri centrali v Trstu med uradniki 22 Slovencev in 116 Nemcev — na progah 92 Slovencev in 122 Nemcev — med poduradniki 140 Sloven cev in 130 Nemcev; tudi med slugami je 182 Nemcev. To je 550 ljudi, ki odjedajo Slovencem kruh. Na vsakem višjem, boljšem mestu sedi nemški uradnik, Slovenci pa so njegovi hlapci. — Slovenska javnost! Ali ni to sad našega narodnega indi-fefentizma, posledica naše patentirane zaspanosti in zanikrnosti ? !
+ Ostanemo, kar smo bili. »Učiteljski Tovariš« naznanja z debelimi črkami kot odgovor na različna vprašanja, da »Zaveza« ostane narodno-napredna, samo nje člani ne fungirajo več kot zaupniki v liberalni stranki. V zadnjem »Tovarišu« pa smo brali, da je »Zaveza« popolnoma nestrankarska in da je vsled tega krivično, ako S. L. S. »deli dobrote zgolj uči-teljstvu »Slomškove zveze«. Zdaj je »Tovariš« samega sebe dementiral, kar jemljemo na znanje in ravnanje.
+ »Kmečka zveza« za radeški okraj je poslala deželnemu poslancu d r. I v a n u Zajcu za njegov uspešni nastop za koristi kmečkega stanu zahvalo in ponovno zaupanje.
+ Šala cesarjeva. Cesar je dne 21. t. m. sprejel poslanca grofa Thuna v avdi-jenci in se pošalil: »Danes sem sprejel predsedništvo zbornice poslancev. Tudi gosp. Pernerstorfer me je počastil. Veseli me, da je bil gospod Pernerstorfer z mano tako ljubezniv.« — Kakor znano, je poslanec Pernerstorfer socialni demokrat. V zbornici so te cesarjeve šaljive besede vzbudile mnogo veselega smeha.
—	Obseg Napoleonove Ilirije. V naše poročilo o predavanju dr. Grudna v »Leonovi družbi« se je vrinila pomota. Predavatelj je vznačil obseg Ilirije sledeče: »Nova (ilirska) skupina, ki se je uradno imenovala Province i!l'yrienne je obsegala okra-Lienz na Tirolskem, beljaški okraj na Koroškem, Kranjsko, Goriško ,Istro, Hrvaško in vojaško granico na desnem bregu Save pa Dalmacijo doli do skaderskega pa-šalika. Izločene so bile torej slovensko-hr-vaške dežele Spodnji Štajer in Hrvaško na levem bregu Save«.
— Semeniška dekanija ima sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v Metliki, dne 27. t. m. Začetek ob pol II. uri dopoldne.
Umrljivost v Gorjah. Pretečeno leto jih je umrlo v Gorjah 40 oseb, in od teh samo meseca decembra 10 oseb. Tudi novo leto ne prizanaša; v prvih 16 dneh je umrlo že osem oseb, med njimi 36 let stari Jože Z u m c r, sin občin, tajnika.
—	Burja zopet divja v Trstu. Parniki ne morejo k obali. Kakih 2(1 je zasidranih pred luko. Na kopnem jc povzročila mnogo večjih in manjših poškodb.
—	Sam se Ic prijavil državnemu pravdništvu v Osjeku Marko Zivkovič.
bivši ravnatelj okrajne hranilnice v Niein-cih, ki je bil pred dvema letoma poneveril večje vsote in pobegnil.
Sainoumor. Dne 22. t. m. okolu 11. ure dop. so dobili v Domžalah obešenega na predpasni jermen Alojzija Zabret, 33 let starega samca. Pred par meseci je prodal posetvo, a sedaj se je vdal pijači. Žalostna posledica alkohola.
Konjski semenj v Pazinu (Istra). Dne 26. februarja t. I. bo v Pazinu velik deželni konjski semenj, na katerem bo vojna uprava nakupovala konje za svoje potrebe. Konji smejo biti stari od 4 do 7 let in visoki 154 do 159 centimetrov. Plačevalo se bo take konja najmanj po 700 K, cventuelno dobe lastniki še posebno nagrado po 100 K.
—	Protiavstrijsko gibanje med beneškimi Slovenci. Goriški »Kmečki Glas« piše: Beneški Slovenci, naši bližnji sosedi, ki so še nedavno zavistno gledali čez mejo, češ, da se nam bolje godi kot njim, se danes zelo navdušujejo za veliko Italijo, in nam .prerokujejo, da predno mine tri mesece, bodemo tudi mi pripadali blaženemu kraljestvu citron in pomaranč. Ponujajo se nam prijateljski, da nas vpeljejo v njih šege in navade, da nas seznanijo z njih oblastnijami itd. Ta nagla sprememba in to hipno navdušenje ima svoj izvor v raznih neverjetnih in celo smešnih bajkah, katerih se je vse polno zatrosilo po Benečiji z namenom, navdušiti ljudstvo za Italijo in zanetiti sovraštvo do Avstrije, posebno pa do cesarjeve osebe. Tudi donesek k prijateljstvu Tittonija in Aehrenthala!
—	Bombe v Bosni. Iz Bugojna poročajo uradno, da so tam zajeli dva moška in eno žensko, ki so osumljeni , da so vrgli ponoči od 18. do 19. t. m. bombo v stanovanje vdove Milice Šečerovič. Bomba je vdovo raztrgala na kose iu težko ranila enega otroka. Pohištvo je začelo goreti. Vsled strelov, ki jih jc sprožil neki logar, ki je opazil požar, se je zbralo pred hišo mnogo ljudstva, ki so ogenj pogasili iu rešili vdovine otroke. Sodna komisija je prišla takoj na lice mesta.
—	Ustrelil sc je v Dobrepolju pri Postojni 201etni Jožef Malečkar, ki jc služil pri posestnici Kovačič.
—	Adamičeva spevoigra »Slava cesarju Francu Jožefu I.« je izročena vsled odredbe cesarjevega najvišjega komorni-ka cesarjevi rodbinski knjižnici, društvu za zgradbo učiteljskega konvikta, ki je založilo to spevoigro, je pa izrečena najvišja zahvala.
—	Zgorela je v Rovinju Marija Pajcr. Starka je rada pila. V takem stanju si je zanetila ogenj in zaspala. Unela se ji je obleka, in ko se jc vrnil mož, je že bila podobna oglju. Gasilci so pogasili ogenj, ki je še tlel naprej. Čudno je, da noben sosed ni slišal, da bi bila klicala na pomoč.
—	Smrt v tujini. V Winter Ouartes v Ameriki je ubilo v premogovniku Franc Mivca od Št. Jurija na Dolenjskem.
—	Zbodla se je pri šivanju 19letna Karolina Gleščič v Gorici. Ni se brigala za to, ali lotevale so se je bolečine in mladenka je morala končno umreti vsled krčev, ki so jo lomili.
—	Ogenj. V sredo 20. t. m. ob 10. uri je na nek dosedaj neznan način izbruhnil ogenj v hlevu grada Slatno pri Šmartnein (Litija). Ker je bil hlev s slamo krit in je bilo na podu okoli 100 centov sena. je bil takoj v ognju in je pogorel do tal. Sreča, da je bil na bližnjih poslopjih (gradu, goz-garski hi'ši in kozlcu) po strehah sneg, sicer bi se tudi ta poslopja unela. Da se požar ni še bolj razširil, se je zahvaliti gasilnim društvom iz Šmartua in Litije in pa Šmarčanom, ki so prihiteli takoj na lice mesta. Kljub temu, da ni bilo v hlevu raz-ven osem kokoši nikake živali, je vendar nekaj tisoč kron škode. Dobro, da je knez VVindischgratz, čegar last je grad Slatno. zavarovan. Na lice mesta je prihitel tudi visokost vojvoda Borovin Meklenburški.
—	List »Belokranjec« se je preselil v
Prago. Je nekoliko predaleč, da bi prav
poznal belokranjske razmere.
—	K lutriš veri je prestopil v Celovcu mestni stavbni adjunkt Franc Winkel-liofer in urednik »Freie Stimmen« Nace Drecr.
Razlet v trgovini z orožjem. V Novem Sadu je nastal požar v trgovini Szitto, ki ima na skladišču vedno tudi mnogo smodnika. Šele čez pol ure so dobili sod vode in začeli gasiti. V tem se vname smodnik. Šipe so popokale daleč na okrog. Več oseb jc bilo nevarno poškodovanih. Selstro trgovčevo so rešili. Čez dve uri so ogenj obvladali.
—	Rdeči križ za Itali;o. Zvezno vodstvo »Rdečega križa« v Avstriji je v svojem kakor tudi v imenu vseh deželnih društev in njih podružnic darovalo po potresu v Italiji prizadetim znesek 10.000 K.
Izseljevanje v večjem obsegu. Iz
verodostojnih virov se poroča, da se namerava v prihodnjih mesecih in pa spomladi uprizoriti izseljevanje v večjem obsegu v Združene ameriške države. Izse-Ijevalni agenti namreč živahno agitirajo in obetajo izseinikom zlate gradove v deželah onkraj morja; v resnici pa je gospod, kriza ostavila mnogo slabih posledic iu pridobitne razmere so še vedno silno slabe in zaslužek je redek in pičel. Treba je torej velike previdnosti, da se ubogo ljudstvo ne zapelje v občutno škodo in nesrečo.
Štajerske noulce.
š Častnim kanonikom sta imenovana gg. dr. Anton Suhač, dekan pri sv. Ani na Krembergu in Simon Gaberc, dekan tnag-dalenski. Čestitamo!
š V tujini ponesrečil. V Franklin Kan-sas v Ameriki se jc ponesrečil rojak Anton Pire, doma iz Pilštanja na Štajerskem.
š Smrt vsled električnega toka. V Radečah pri Zidanem mostu je našel v sredo ob 2. uri popoldne uradnik avstrijske Siemens-Schukert tvrdke za instalacijo elektriških naprav, Herman K a n z -1 e r, smrt. Pri reviziji električne naprave se je dotaknil 500 volt močnega električnega toka, kateri ga je na mestu ubil. Truplo nesrečnega 30 let starega moža so prepeljali v Gradec.
š Kavalerijska divizija bo tekom par mesecev osnovana v Mariboru. Poveljstvo bo imel neki fml.
š Hotel »Erzherzog Johann« v Celju je baje na prodaj. Nemci so s svojo »nemško hišo« v Celju oškodovali vse celjske nemške hotele.
š Dr. Vekoslav Kukovec se je preselil iz Celja v Trst.
š Bogata beračica. V Gradcu je umrla iberačica Viktorija Schepper, ki je dobivala podporo od mestne občine. Pri preiskavi njene ostaline so našli tri hranilnič-ne knjižice, na katerih je imela naloženih 4600 kron.
TREZNOST.
»Abstinent« je imel v četrtek predavanje. Predaval je g. Himmelreich: socialno vprašanje in alkoholizem. — Pri razgovoru, ki se je potem razvil, se je sklenilo soglasno, prositi naše državne poslance, naj se nikar ne potegujejo za to, da bi smeli naši ljudje še več žganja kuhati, saj ga že dozdaj preveč. Dvomimo namreč zelo, da bi bilo to v resnični blagor ljudstvu; ondi, kjer ga kuhajo, se ga navadno nauče tudi sami piti. Ljudje naj bi se rajše navajali, sadje prav pripravljati in obračati, pa bi jim veliko zaleglo; ne ga pa pretvarjati v alkohol. Še manj opravičeno je pa žganje kuhati iz tujih pridelkov. Zganjarija v katerikoli obliki ljudstvu ne bo resnično pomagala, ampak mu le škodila. — Dalje se je omenjalo, da družba sv. Mohorja v svojih inseratih priporoča »Florjana«, pa tudi Aškerčeve pesmi in Tavčarjev 4000 v nemški Kleinmaver-jevi založbi (!!). Abstinentje si dovolijo vprašati: Ali je za take reči mogoče agi-tirati po naših cerkvah?! Skrajna neprevidnost — milo rečeno — družbe je, da si upa v svojih knjigah kaj takega ljudstvu ponujati! — Prihodnjič predava dr. Le-nard: Alkoholizem v našem slovstvu. Predavanje nc bo več ob četrtkih, ampak ob petkih zvečer ob pol 8. uri.
Milanske noulce.
Ii Javno predavanje v »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. V kršč.-soc. zvezi bo predaval dne 26. t. m. g. dr. Leopold Lčnard o predmetu: » S I o v a n s k a vzajemnost ! n slov a n s k o vprašanj e «. Kdor se zanima za najnovejše struje in smeri v slovanskem vprašanju, je uljudno vabljen. Vstop vsakemu prost.
Ij Čedna agitacija. Okrog članov ljubljanske gostilničarske zadruge hodi neka oseba in pobira glasovnice za volitev v trgovsko in obrtno zbornico v imenu gostilničarske zadruge. Da je pa članom omenjena trditev bol verojetna, sc predstavlja z vizitko kavarnarja v »Narodni kavarni« g. Krapeža, kateri jc tudi v resnici član načelstva tukajšnje gostilničarske zadruge. Mi pravimo samo to: Ako se glasovnice pobirajo po direktivah na-čelništva, tedaj naj bode isto uverjeno. da hočemo o priliki bolj globoko poseči v delokrog načelstva, kar marsikateremu nc bode ljubo. Pripomniti pa moramo: ako kavarnar Krapež sam na svojo pest izrablja ime zadružnega načelstva in cele zadruge, tedaj pa naj načelstvo samo po-inede ž njim. To sc seveda ne bode zgodilo, ker pri gostilničarski zadrugi kapitulirajo člani in v načelstvu pa odborniki pred Krapežem in sličnimi gospodi.
lj Nesebično delo za blagor Ljubljane.
Znano je, da je gimnazijski vpokojeni ravnatelj, sedanji ravnatelj plinarne Seneko-vič dobil vsako leto 400 K za poročilo o užitninskem zakupu, katerega itak večinoma sestavi g. Lavrenčič. Nekaj časa potem, ko se je Senekovič poslovil od obč. sveta, ni baje nihče dobil teh 400 kronic. Letos pa je 'bil v tajni seji obč. sveta poročevalec bogati notar Plantan. Po poročilu je nakrat izginil iz dvorane. Tedaj pa vstane župan Hribar in predlaga naj se notarju Plantanu da za nagrado — 400 K. Neka) obč. svetnikov je bilo skrajno ogorčenih. Plantan je notar in nima naraščaja, za katerega bi mu bilo treba skrbeti, zato je želja, naj mu mesto celo v dobi deficita (!) kot občinskemu svetniku za poročilo plača 400 K, res nekaj kričečega. Ali pa morda g. Plantan želi teh 400 kronic, da bi njegova gospa lažje plačevala vstopnino k nemškim gledališkim predstavam?
Ali je razpravni jezik pri deželnem sodišču s slovenskimi strankami nemški aii slovenski. Suho dejstvo tu navajamo. Vrši se 23. t. m. pred deželnim sodiščem razprava proti nemščine nezmožnemu črevljarju z Vojskega, Likarju. Pri razpravi se mora izjaviti dr. Schuster o obto-ženčevem duševnem stanju. Dr. Schuster-jeva izjava je samo nemška, ne da protestira državnega pravdnika namestnik dr. Pajnič, niti obtožencev zagovornik dr. Ravnihar. Odločno grajamo, da se pri ljubljanskem deželnem sodišču tako prezira slovenščina. Skrajni čas je, da dobimo Slovenci pri ljubljanskem dježelnem sodišču v postavi nam zajamčene pravice.
Ij Poročil se je g. Fran Pavšič, poštni uradnik, z gdč. Hano Učak. Poročil ju jc brat ženinov č. g. kaplan Pavšič. Bilo najsrečnejše!
lj Godba na drsališču. Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri. 24. t. m. od 11. ure dopoldne do pol 1. ure popoldne »Slovenska Filharmonija«.
!j Razpuščeno ljubljansko veteransko društvo. Ljublansko veteransko društvo, katero je deželna vlada razpustila, ker je društvo darovalo za septemberske ran-n j e n c e , je imelo 400 članov. Razburjenje med člani je nepopisno. Z društvenim premoženjem, ki znaša okolu 23.000 kron, bo sedaj razpolagala deželna vlada. Vete-ranci so marljivo kot čebelice zbirali to premoženje za bolne člane. Ta denar je naš denar! To naj vlada, ki je denar kon-fiscirala, upošteva!
lj Glasbena Matica. Pri dvakratnem izvajanju slavnega Perosijevega oratorija »Rojstvo Kristusovo« v Ljubljani dne 3. in 4. februarja bodo glavne solistične uloge oratorija izvajale sledeče moči: gospa L i ly Nordgartova sopransko ulogo »Marije«, gospod Bogdan pl. Vula-k o v i č veliko baritonsko ulogo »pripovedovalca« in g. Ferdinand S o e s e r, koncertni pevec z Dunaja, visoko tenorsko ulogo »angela«.
Ij Vstopnice za dva izredno znamenita oratorijska koncerta »Glasbene Matice« se dobivajo od jutri naprej v trafiki gospe Češarkove v Šelenburgovih ulicah, sedeži po 2, 3, 4, 5 in 6 kron in stojišča po 1 K 20 vin.
lj I. kranjska tovarna sodavice in mineralnih voda, registrovana zadruga v Ljubljani, razpečala je v pretečenem letu 281.126 steklenic raznovrstnih brezalkoholnih izdelkov. V primeri z 1. 1907 je zadruga napredovala za 47.484 steklenic v razprodaji.
Ij Gramofonski bališ pred sodiščem. G. Oblak, po domače Tončkov Francelj. gostilničar na Tržaški cesti, toži Franca Janežiča, Andreja Ruperta iu J. Lavrin, ker sta meseca avgusta narekala v gramofon Janežič in Rupert, Lavrin pa ne. Vpraševal je Rupert, odgovarjal pa Janežič. Na podlagi pogovora se je napravila gramofonska plošča. Naročil jo je urar Krapeš skupaj z Goidsteinom. O bališu je narekoval v stroj Janežič, odgovarjal pa Rupnik, nakar se je napravila gramofonska plošča, ki se začne s polko, nakar sledi razgovor: A.: »Kam pa greste?« — B.: »Po bališ.« — A.: »Po čegav?« — B.: »Tončkovega Franceljna z Lepega pota.«
A,:	»Kje se je pa oženil?« — B.: »V Gornji Šiški.« — A.: »Koliko bo priženil?«
B.:	»Dvatisoč pa kravo s teletom!« A.: »Pa bika tudi?« — »Ja, bika tudi, po materini smrti pa še nekaj denarja«, nakar zopet sledi polka. Oblak, sicer znan kot šaljivec, se je smatral žaljenega in je tožil. Gramofonsko ploščo sta naročila urar Krapeš in Goldstein. Dr. Jerala se ob tej priliki popolnoma nepotrebno in netaktno zaleti v dr. Pegana, češ, da je on pozval »Slovenčevega« poročevalca. Dr. Pegan: »Jaz že ne.« Resnici na ljubo bodi konštatirano, da dr. Pegan ni obvestil »Slovenčevega« uredništva o razpravi. Dr. Jerala, koncipient dr. Pirca pač našemu uredništvu ne bo zapovedoval, kdaj smerno poročati o sodnih razpravah. K javnim sodnim razpravam sme vsakdo in
tudi »Slovenčev« poročevalec, pa če je že to dr. Jerali všeč ali pa ne. Menda Jeralo zadnji čas časopisje jako jezi, ker je v vsaki številki »Ježa«. — Sodnik dr. Mohorič je obtožence oprostil.
lj Mestna policija in agitacija. Z ozirom na našo včerajšnjo notico o agitaciji mestne policije veseli nas poročati na temelju uradnih poizvedb, da je župan, vr-nivši se danes z Dunaja, izrazil takoj svojo nejevoljo zaradi slučaja toženega redarja Potokarja, ki se je sploh brez vednosti policijskega svetnika Lauterja zgodil. Obenem se je mestni policiji prepovedalo, vmešavati se v kako politično agitacijo.
lj Za v Italiji ponesrečene je nabral ljubljanski odbor 2934 K 64 h.
lj Nagloma umrl je 741etrri mestni ubožec Janez Inglič. Zadela ga je kap. '
lj Aretovan je bil včeraj 23-letni samski delavec Adolf Dražil, rodom iz Ljubljane, katerega želi imeti tukajšnje okrajno sodišče, vsled česar ga je preganjalo po policijski tiralici. Tudi vojaška oblast ga želi imeti zaradi nabora.
Ij Samoumori in nesreče v Liubljani. Letos je z ozirom na kratek čas letne dobe neka izrednost. V Ljubljani sta se že dva moška obesila, eno žensko in dva moška je zadela kap, eden je bil ponesreči ustreljen. Torej že šest izrednih smrtnih slučajev.
Ij Slaboumna tatica. Po Božiču je bilo posetnici Dominiki Mezetovi v Postojni iz zaklenjene omare ukradenega 154 kron denarja in hranilnična knjižica »Notranjske hranilnice« z vlogo 340 kron. Sum se je bil takoj obrnil na 53-letno vdovo iz Dobrunj, Frančiško Erbežnikovo, katera je bila po tatvini izginila. Predvčerajšnjim jo ie policija v Ljubljani izsledila in areto-vala. Nadevala si je tudi imeni Gornik in Orožnik. Oddali so jo deželnemu sodišču.
lj Gospod Železnikar otvori v bivši Nollijevi hiši manufakturno trgovino. S tem popravljamo včerajšnjo napačno vest.
Atentat na župana. Iz Berolina poročajo, da je k županu v Marienburgu, dr. Kunze, prišel neki človek, češ, da prosi podpore. Ko je prosilec bil v sobi, potegnil je nakrat velik kuhinjski nož in ga županu zabodel v desno oko. Kunze se je vlekel do policijske stražnice, kjer je izdihnil. Morilec se je mirno pustil aretirati, noče pa povedati, zakaj je umoril župana. Vzrok je skoro gotovo maščevanje.
Potres na Španskem. Ponoči 16. t. m. je bilo v Zajanai pri Granadi več močnih potresnih sunkov. Ljudstvo je bilo v silnem strahu. Ljudskih žrtev ni bilo nobenih.
Močvirni plaz se pomika pri Kilmore v Ameriki vedno bolj naprej. Ena hiša farmerjev zgi-nja za drugo v močvirju. Napredovanje močvirnega plaza spremlja otlo gromenje, podobno potresu.
SILEN POTRES.
Maroko, 22. jan. Kakor poročajo nekateri listi iz Tetuana v Maroku, je bil v ozemlju rodu Remasov silen potres, ki je razdejal več velikih vasi in je bilo mnogo ljudi usmrčenih in ranjenih.
RAZVELJAVLJENI SOCIALNO - DE-MOKRAŠKI MANDATI V PRUSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Razven dveh nameravajo razveljaviti vse soc. dem. poslaniške mandate pruskega državnega zbora. Volitve kmalu razpišejo. Sevada socijalni demokrati protestirajo.
Telefonska In brzoiauna poročilo.
KDO JE ZAHTEVAL RAZPUST LJUBLJANSKEGA VETERANSKEGA DRUŠTVA.
Dunaj, 23. januarja. Kakor je izvedei Vaš dopisnik, je vlada razpustila ljubljansko veteransko društvo na zahtevo vojnega ministrstva, ker je vojno ministrstvo trdilo, da je v sklepih veter, društva demonstracija proti armadi in ker vojno ministrstvo hoče, naj veteranska društva bodo vedno v soglasju z armado. Deželna vlada kranjska je storila le to; kar je vojno ministrstvo že dolgo časa kategorično zahtevalo.
POLOŽAJ V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunai 32. januarja. Položaj v državnem zboru je treba vedno bolj pesimistično premotrivati. Dnevni red je zastavljen s 25 nujnimi predlogi, a vsak dan se vlagajo še novi nujni predlogi. Češki agrarci imajo pripravljenih 30 nujnih predlogov, češki radikalci ravno toliko. »Slovenski klub« je sklenil vložiti tri nujne predloge. Drugi nujni predlogi slede. Vlada je v vedno sitnejšem položaju. Vprašanje je. ako vlada dobi potoni nujnosti rekrutni kontingent in ako bo tudi za meriturn v sedanjem položaju večina.
MAŽARI IN CESAR. Budimpešta, 23. januarja. Appony se je vrnil v Budimpešto ter je danes bolnemu ogrskemu trg. ministru Košutu poročal, da v avdijenci pri cesarju ni nič opravil. Iz avdijence mu je jasno, da imata kartelna banka, kakor tudi samostojna banka nepremagljive težave. Vladar ga je opozarjal, da je to gospodarsko vprašanje, ki se nanaša na točko 4. skupnega dogovora, po katerem se morate vladi sporazumeti ali pa mora ostati vse pri starem. Apponyi se je tudi prepričal, da vladar ne namerava svojega vpliva zastaviti pri avstrijski vladi na korist kartehii banki.
NEMŠKA PROTESTANTSKA ŠOLA V — DRŽAVNI OSKRBI. Trst, 23. januarja. Z Dunaja poročajo, da je vlada sklenila, da prevzame tukajš- ' njo nemško protestantovsko šolo v oskrb države s tem, da za to leto več učiteljev podržavi. Govori se o petorici. S prihodnjim šolskim letom pa ima ves zavod preiti v državno upravo ! ! — Za peščico nemških protestantov torej, ki so doslej z visoko šolnino vzdržavali svojo šolo, je vlada hitro odprla državno blagajno in vzprejema ta nemški zavod v svojo zaščito! Če se pomisli, kako postopa ministrstvo nasproti kulturnim zahtevam tiso-čev in tisočev slovenskega avtohtonnega prebivalstva, potem nqL pravimo preveč, ako naglašaruo. da imamo zopet posla s pristranostjo na višku. Vlada vzdržuje v Trstu že celo legijo nemških učilnic. Zakaj naj ne bi protestantovske šole razpustili in otroke porazdelili na že obstoječe šole?
POTRES V JUŽNI ITALIJI.
NOVI SUNKI.
Messina, 23. januarja. Predprošlo noč je ponehalo deževno vreme. Čutili smo nekaj lahnih potresnih sunkov. Izdelujejo načrt za r.ovo mesto. Poštna služba je pričela redno poslovati.
KATOLIČANI NABRALI ZA ŽTVE POL-DRUG MILIJON.
Rim, 23. januarja. Katoliški škofje in verniki so nabrali dosedaj za žrtve potresa 1,408.194 lir.
UGASEL OGNJENIK SE GIBLJE.
Rim, 23. januarja. Ugasli ognjenik Rusca, oddaljen eno uro od mesteca Rocca San Casciano, bljuva nekaj dni kamenje in tekočine. Ognjeni prameni švigajo do dva metra visoko iz žrela. Zemlja v okolici se stresa. Dozdaj potresni sunki niso imeli hudih posledic.
ZOPET VELIK POTRES.
Dunaj, 23. januarja. Seismografični aparati tukajšnjega centralnega meteoro-logičnega zavoda so danes zjutraj 'ob 3. uri 54 minut 20 sekund zabeležili močan potres, oddaljen približno 3500 kilometrov. Ako je ta potres bil v obljudenem kraju, je bil katastrofalen. Konec potresa je b i ob pol 5. uri zjutraj.
Jasno glavo!
S, l ..Elsafluid" DnnfatS If Fc ,er|ev
* K franko. Naročite pri E v F „ P?stai»l«
' Els* "-S «4 (Hrvatsko ) Fe"Cr,LU v S u '	Marlan.
Pomožna akcija. »Gospodarska zveza« opozarja tem potom vse interesente pomožne akcije, kakor hranilnice in posojilnice, županstva in tudi posamezne posestnike, da ji vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade absolutno ni mogoče katerihkoli osebnih želja prosilcev upoštevati, ker je vladna konferenca dne 17. t. ni. sklenila, da se ima druga razdelitev samo na podlagi prošenj, katere so se oddale potoni županstev vladi, vršiti. Opozarjamo tudi še, da bodo vse tozadevne prošnje, naslovljene na »Gospodarsko zvezo«, ostale brezuspešne in nerešene. Prosimo nujno, da prosilci to upoštevajo!
Neuspevajoči otroci
sc hitro zboljšajo, ako uživajo Scot-tovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je sladka kakor crdme in jo radi uživajo in lahko pre-bavljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje.
-'ri! Cena originalne steklenice
rancijskim zna-	2 K 50 vin.
kom Scottove-
ga ravnanja.	Dobi se v vseh lekarnah.
III. priloga „Slovenca" štev. 18 dne 23. januarja 1909
■
Prvi Kinematograf Pathe
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne Mm" vsako soboto In sredo nov projram! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5 ,6,1. in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih n ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 5.f 6., 7., 8. in 9. uri popoldne
Cene nroslorom! Ičl0^?!™^1 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- I Slike se dobivaio samo iz prvesvet-pariSke tvor-Pa,he Fržrei
1 stave po znižani ceni. i. prostor 20 v., u. io v. i	Ravnoteljstvo kinematografa ..Plitnr
2613 21
vojaki do narednika 20 v.
Delniška, družba, sdrnženih pivovaren Zialec in Laško
Specialiteta: „Salvaior" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
~	- Pošiljatve na dom »orejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon St. 82.) ===========
gpoooooaotooooooooooocooooocoocop o o
8 O
Veletrgovina železa
o
o
o o
se
Peter Majdič, Celje
priporoča cenjenim odjemalcem.
O
o O
O
o
ooocoooooooooooooaooooooooooooood
e
3»
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
tovorna slamnikov v Stofeu Fran Cerar n. Domžale pri LJubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. 3294	Cene primerne.
M <
O
136 11-3
C. 99. ženini in neveste
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih nr, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: nre, verižice, prstane, nhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje.
Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespoštovanjem :
v
FR. ČUDEN, Ljubljana, Prešernove ulice
: nrar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNION". :
Naslov zadostuje
Fr. Čuden
LJUBLJANA.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tovarna
F. L. P.
! Smrekove storže i
po najvišjih cenah kupuje
tvrdka BRATA POLLAK, LJUBLJANA.
I
108 2-4
W W TAV W VAT V W W V V 7AT VAT TAT v** VAT vav <TAT TAT TAT
H N M H
n a
CM
00 «
ta
«0 C
> O
m
00 >
01 >55
0
01
m 00
s! «
S,
V) C
3 a
o
0»
V' J ' ... . ■■ ■ „
O Wk
a»
3
n 10
tu rv
tm
J7
«e
m 00
00
O
Ul

C ^
tn
sr ^
o ^^
N N ►3
N
H
OB S 00
N JH
m
3 0»
jo 5T
Kiela posojilnica Ijfjam otolice g
registrcvana zadruga z neomejeno zavezo	L*
t lastnem zadružnem domu y LjllbljSOl na ^UDaJsi(i ce8ti *tev 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000'—
01 12 O
obrestuje hranilne vloge po i '|
K
m-
brez vsakega odbitka rentnega davka, kateregm plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'—
Posojuje na zemlji&5a po S </< °/o * I '/a % na amortizacijo ali pa po 5>/4°/0 brez amortizacije ; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortizovanja dolga
URADNE URE t vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven 114	nedelj in praznikov.	52—2
N
m m
N
ixxxizxmnnxxxx

za čevlje
Znomkn f. l. p.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in prileinosti in tedaj najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodafa za Kranjsko:
4 3
JULIJA ŠTOR, Ljubljana, Prešernove ul.5.
Znamka f. l, p.
Halucčla tirdka zo SodDene instrumente ln žramofonc u Pragi.
GRAMOFON
I. praške tovarne za godbeno orodje, orhestrione
DiegoFuchs, Praga
lejojboljie božično in novoletnoi darilo. Zaloga najdroHno: VacIauoU^trS 13.
Z a d n j a~n*o v o s t: dvostranske plošče za —— vsak gramofon a K 4 —.--
Velikost: 29X29X14 cm.
„PRAH&"
Fino poliran, natančno po siiki, cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija t J med igranjem. — Cena K 28'—.
„MOSKVA" 3.x3,iixi5Čm
Fino poliran in bogato okrašen cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija med igranjem. Cena K 32-—.
iT Novi ljubljanski komadi.
Godba c. in kr. pešpolka štev. 27, kapelnik Teodor Christoph.
100307 Triglav, koračnica, Fučikova 100j02 Naprej, koračnica.
,Mladi vojaki", koračnica iz operete
,[<okovnjači", Parma. ,Sokol", koračnica, \Vavrinek. La Bora, koračnic, Zitta. „U boj', zbor iz opere „Zrinski" Zaje. ,Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, I. del. ,Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, II. del. „Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, III. del. »Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslovanskih pesmi, IV. del Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, I. del.
100303
100304
100305 100300
100293
100294
100295
100296
Josip Povhe, komik slovenskega gledališča v Ljubljani s spremljanjem orkestra.
2-102680 O treh ljubicah.
Napitnica iz Rokovnjačev, Parma. Ljubljanski postrešček iz operete
,Nečak", Parma. En starček je živel, L. Pahor.
X
2-102681
2-102682
^ 2-102683 Moški kvartet Glasbene Matioe.
104206 „Vcnček narodnih pesmi".
X
Ogljar.
a)	Kranjčičev Juri.
b)	Tički.
Ti si urce zamudila.
100297
100298
100292 10029?
10)300 100301
Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, II. del.
„Venček slovenskih pesmi". Predigra iz opere ,Graničari", Zaje. Fantazija iz operete „Caričine ama-
zonke, Parma. Medigra iz opere ,Ksenija", Parma.
Ženski dvospev.
104201 Gorska rožica.
104214 Slovenskim mladenkam, H. Volarič,
X
104207
104208
104209
104210	Ko psi zalajajo.
104211	Stoji, stoji Ljubljanca.
104212	Nočna rosa.
104213	En starček.
104202	,Oblački".
104203	Planinska roža
104204	Lahko noč.
Y _
104205	Pri oknu sva molče slonela.
Oddelek zbora Glasbene Matioe v Ljubljani pod vodstvom M. Hubada.
104656 Slovenec sem. O mraku. Lastovki v slovo. Mladini.
X
X
104657
104658
104659
Obširni, bogato ilustr. ceniki vseh razun navedenih aparatov, ki so vedno ppžiija se samo v znogi, na željo zastonj in franko.
P'•O*' povzetju!	3297 5	dni franko nazaj.
Slovenska modna trgovina
modni salon 30 moderne domske lilobuKe
^	~	2977 52—1 ^N
A. VIVOD - IHOZETIC, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
se najvdanejše priporoča] velecenjenim damam.
v^Klobuke sprejemam v popravilo.^/ v
Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zac2ružnikow čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
3418 10	4B=3/40/o
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne ln od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani.
Računi; poitne hranilnice Stev. 49086.	Telefon itev. 135.

Stavbeno, umetne in konstrnk-cijsko ključavničarstvo.
liidralifne vidre in sesalke
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškov« ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-daiočili predmetov: fclfino omrežje na (troj, obhajllne ralse, ograje na mlrodvoru obujaj no omrežje, vsana vrsta, biUkool, verande. Btclpne križe, štedilnike, itrelo-
voda, iciloj.ua okuk. iotarne stole itd. Speciialiteta: valjtčal saatorl ln šolnina plalit« po najnovejšem zistemu 8 samodvigalniml JUaO 52 —u	oporami broz vijakov.


Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz 3060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 — y
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul".
mm***
Fotosrfski umetni zavod=
b Berthold
ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih || ZZZZ predmetov, interijerjev itd ZZZZ
| £ Vsa dela se izvr&ujejo točno tudi v največji množini.
M 1 Ki I i S H ■ ■ ■
Ustanovljena 1847.
Tovarna potil
Ustanovljena 1847.
[. tlaslas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
največjo zulop pohištva za spalne in
jedilne sobe, saione in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, 9*roškI vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejša blago.
2823 52-12
HoJceneJJa m naJMtrelSa vožnja * Omoriko ]e j parnik! Severonemškega Lloyda "
□ Bremenil tf era-9 ork
s cesarskimi brzopamlkl Kronprinzessin Cacllia, Kaiser Wilhelm II., Kron-prinz Wilhelm, Kaiser : Wilheim der Grosse. : Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-la pri 2-86 55
Etiuarti Tavčar-jo,®uMmm dm h. 35
nasproti občeznane gostilne ,,Pri staram Tiftlerju".
Odhod is Ljnbljane Je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovala se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poitena redna in aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meiiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waahington, nudi naše društvo posebno ugodno iiv&nredno cono čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brasilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd.
Optični zavod
f« i
Fr.P.Zalecfflft
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih očal, &či palcev, daljnogledov, loplom«rj«v, z ra komarje« itd. 06*tla in ftčipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to6no in ceno.
Velika zaloga pravih ivioar-»kiti žepnih in stenskih ur, zlatnine in arebrnina.
Nikcl ure gd gld. rud do 10-Srebrnenr«, » J 00 , 40-— Zlate . . . U — , ?50*—
Zahtevajte moj novi cenik, ki (• pošljem brezplačno.
CN
M« f- •JJLm&rifto „
J J&teri telijo obrv. po oeni in i \txzsnasljiutrpotovali ruy s%> obrnepv
| ^iuion^t/OrietetCa
; v Sjubf/ttjU ttbloAvorsJke ulic«20.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-druaa v Medo&ih (Kopte)« pošta Pirano — železniS. postaja Por« torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto
na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka !
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4
tik novega noslopja Katol. tiskarne
izvršuje toino in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- |i|if. kot: žepne, stenske ter ure hudilke, vrstne UlC, zlate, srebrne iu nikelnaste ure, dalje
vzfižice. prstane bnll„T"ino
Vsa popravila se i/vrše solidno In po nizki ceni.
Kje se dobe najboljši poljedelaki stroji, kakor mlatilnioo, gepeljni, alamorezaioe, čiatilaioa, prefte
u sadja i. t. d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
« LJubljani, Mar. Terezije oaata itev. I., Valvasorjev trg štev. B.
in zaka}: zato, ker so dotlčnl stroji: Iz ■ajboljilh tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istib proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se Jih izdeluje v velikih mnoilnah, dobivajo p« nizkih cenah. MoJi stroji s« povsed Jako priljubljeni. — Obračajte s« u mojo tvrdko pri nakupa atavbsnlh pa« trebičla, portland-cementa, traven, !c-lezniških Ha la d race različne idetnlae In rsznefa orodja, nagrobnih krite v, tek tok.
H. SUTNER nrar in trgovec z zlatnino m srebrnino
Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža
Ljubljana
<
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshiitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uha nov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavioo, budilk i. dr.
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi
po poŠti poSljem za-st^nj in poŠt. prosto.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
2568 24-15
V
■VIJj^^BI
"V
JI L
KOT* Najcenejša vožnja v Ameriko. Tgf
6. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
Ametriko
v LJubljani Kolodvorske ulice št. 41
3»
3
x
Si
2900 52— i
Sar Najcenejša vožnja v Ameriko.
3
o
G
O
10
L BL
a
Slovenska trgovina Č
pri »solncu11 za vodo
v mestni palači.
Kotinka (0idmayer
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došiih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleSte, čepice, pasove, mutierce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupče»alse na debelo najnižje cene.	2552— 17
3iz cekene!
N
sa <
o
Q> O

Telefon št. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plakatiranje in mirnih stnrand
3245 /	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta flsnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-11
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n, odjemalcem v ogled.

Založnik c. kr. av»tr. dri&roMi ortutatit#v
Klobuke,
cilindre in (epice ~*s
OBOjnoveliib totanan 10 v velikih izbenfc
pri poroti« m m-m
Ivan Soklič.
Pod tranfio S«. 2. Poale^e clek.MtHf«.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kranjsslf^.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridantu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
1
rn
o.
(N
Lepa zračna
061 45
stanovanja
vsake vrste, 2 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Prede jiču, Am-d»rot«v trg 7, v Ljubljani.
Stambiiije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
iT Ceniki franko. 3450 52 5

Sodi.
Več vr.st sodov ima naprodaj A. REPIČ,
•jodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
najzložnejia, 5 najcenejSa In " najvarnejJa
vo^ja 8 Cunard Line

644 49	Bližnji odhodi
1* Trsta,domačega priataniičai Pannonla,
23. febr., Carpathia, 4. marca, Slavonija 17. marca, la Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 6. febr., 27. febr. /0. marca, 17. aprila, 8 maja, 29. maja 1909. Maurctania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3 aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, LJubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
I «sr Nova sEovemska trgovina	I
I1 Lenasi & Gerkman, Ljubljana !
priporoča za pomlad in poletje« vsakovrstno sukncno, volneno in platneno blago.	1
Solidne cene in točna postrežba.	3490 (26-2) S
Najboljše
klavirje
r. :: prvovrstnih dunajskih tvornio ln
harmonije
■mer. sistema prodaja in izposoja najcenej« edina narodna ttrdk«
A1fnri7 Rrp7flilr Gradišče št. II
AllUlIii U1UIIIK, (bHiu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj „Giasbent Matice', opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o biagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo Najceneje ugiaševanje. 2079 52 — 3
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Helleria' zamorete drva hitro, brez nevarnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12'—.
Kjer se ne dobi, naročite naravnost pri Izdelovalcu.
LudotU Heller, Inžener
Dunaj X., Laxenburger-strasse 33.
2846 13-13
Najcenajft«
11 SO
domačega izdelka
o
priporoča po najnižji ceni in najbolfS kakovosti slavnemu p. n. občinstva ki preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== ¥ Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg Iki. 4 Prešernove ulice štev. 4. m-m m Popravila točno in oeno. wm
Drngotin Mojce
čevljarski mojster
LJubljana, Raileckega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I
3292 5
J.KORENCAN
j .jui>ijii mi
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . -. in na debelo.
fpF Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
Slovenci, pozor!
pri nahupooanin oenceol
Fr. Islič
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
J!
(mu
varno naložen denar
J« v Mlo^eiiNk Jt„
im

m
fin
M

fitl
m
Mestni hranilnici ljubljanski.
m M ■ ■"	11....... ■ ■ ■>< i i
Stanje hranil, vlog:
nad 33 miiilonov kron
Rezervni zaklad:
nad 1 milijon kron.
liVi
mi
a
ua
m
m

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 40/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da
bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tndi po pošti in potom c.kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
„_ Posoja se tudi na munioe in vrednostne pnpirje.
ifif Hranilnica se nahaja u lastni palači > Prešernovih, prej Slonovih ulicah it. 3,
nasproti frančiškanskemu kloštru.
m8
M
m
uri
2575
J{/av/(cr
izdelovatelj /^irurgičnih in orto-pedienih predmetov in šfandaj,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvejil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov j a inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamu^a, kakor tudi nogavic za krčne	kline
pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• bandage so izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan 'čniponiklovalnizavoa Z motornim obratom. Popravila 50 izvršujejo točno in ceno.	3 4
!! Prvo slovensko ! I
c. kr. oUlastveno potrjeno i* 93
uči lisce za Krojno risanje
branja c fesiš
Ljubljana, »ari trg it. 28.
9 Doti se tudi krol ,0 Ml meri. S
HiE*
puškar v Ljubljani,
Šelemburgove ulice št. 9.

d
priporoča svojo zalogo raznovrstnih pušk, samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-clkljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in po&tnine prosto.	51 12—3
J!
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ um JQ^|p TIJRIC ""
FRANC VIDALI-JU
Prešernove ulice, Ljubljana.
lastnik prvega slovenskega :: pogrebnega zavoda ::
\
Zahvala.
Požar z dne 4. decembra 1908 povzročil je prav izdatno škodo pri moji tovarni v Kranju. Tovarna bila je zavarovana pri o. ki*, privil. zavarovalni družbi Avstrijski Feniks na Dunaji, katera je škodo kulantno cenila in v mojo popolno zadovoljnost plačala.
Zahvaljujem se za to kulantnost omenjeni družbi in vodji generalnega zastopa gospodu Josipu Prosenou.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1909.
2i3 l-t	Karol Pollak,
tovarnar v LJubljani in Kranju.
I SKE POZOR!
MM. otcUe L Kremi
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
se priporoča tudi letos častitim maskam za obilen obisk. •	193 2—1
Maske imajo pri vseh velikostih fotografij -— - znižane oene!	=
Prodaja trsouine.
Dobro idoča trgovina s konfekcijo in vsakovrstnim drugim blagom v zelo prometni ulici v Ljubljani proda se takoj radi smrti prejšnje lastnice z vso zalogo. Potrebni kapital 20-24.000 kron.
Ponudbe brez posredovalcev na upravništvo tega lista pod šifro „lz«r§tno idoča trgovina".	205 4-1
Costilna in trgovina
se odda v najem n < Viru.
p**i Domžalah.
Pouve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica.	189 l
Vsak dan sveže
pustne krofe
58 priporoča	3
J. Zalaznik, Ljubljana
Stari trg štev. 21.
ISf? $e GOSPICA
v večjem obrtu, dobro izvežbana v slovenski in nemški pisavi in knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Ponudbe pismene.
luan Dernlč, Lancovo p. RatMijica.
184 3-2
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2 80, boleha K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje ^"/Lt
gostega, jak" trpežnega, rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170XU(> cm i. 2 blazinama. velikost 80X5**» napolnjena z jako lepim mehkim perjem K Iti, s polpnhom K 20, s puhom K 24. posamezne poimce K 12. 14. 16, blazino K 3, K 3 50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici št. 222.
Češki les.	2599-500
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.
ZASTONJ
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd., in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samo-zdravljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križa in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrovano

mu
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji
•Htia A
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj. I. Schwangasse štev. I.. s|3. I. nadst.
Kupon za brezplačno knjigo.	24. I. 1909.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju 1.,
Schwangasse 1, s/3. I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo ,,Eine Abhandlung Uber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
V.
Ime:
Naslov:
196 1-1
»ar Ezborna priložnost za nakup
za trgovce manufakturnega blaaa in za kro&njarje.
I
40 do 45 metrov ostankov K 15'—
sortirano v barhentu za obleke, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, brisače, kuhinj-brissče Dolgost ostankov 6-10 metrov, zajamčeno brez napak in veleprima kakovost, perilne barve. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj za poskušnjo 40—45 metrov
K 15'— po povzetju pošilja	133 4-5
Pri večjem naročilu 3% popusta.	tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko.
= Učenka =
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom od 14. do 15. Ica, iz dobre hiše.
215 3-1
Luka Brus,
trgovec v Spodnji Idriji.
Mlad gospod išče
2 lepo meblirani sobi
s separatnim vhodom in v bližini Sodnijske palače, ter event s hrano zjutraj in opoldne ter postrežbo. Ponudbe naj se naslovijo pod šifro ,,Sameo(>, katere sprejema iz posebne prijaznosti uprava tega lista pod štev. 214/9.	214 1
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba Najnižje cene
ILUD.ČEKNE
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Uulil]flno,(Moveiil.$t.3.
Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da je po izvršeni inventuri oddati zopet okolu 4000 m slovitih, najfinejših, na travi obeljenih brez napake 209 l-l
rumburskih ostankov platna
v dolžini 5 — IO m po 50 v., izbrani ostanki od 12 — 18 m dolžine 55 v. za 1 m. Za trpežnost prevzamem tudi to pot popolno jamstvo. Razpošilja se, dokler je kaj zaloge, le v zavojih po 5 kg. (Okolu 40 — 45) po povzetju.
s. ste in, tkalnica za platno, Nachod na češkem.


^ •, ••
vožnja v Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LlljiiUfiUntifirpvtoM
je proga
rdeče zvezde ,,Red Star Line",
t
i

I
Na naših parnikih: „Finland\ ,Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland\ kateri vsak teden v sobotah uskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, uborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnso čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Ne\v-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno nri „Starem tišlerju". 188 (52-1)
Mš ■A:
m
II 1
i® f>
ti
6 tednov stare, krasne barve, R dobri čuvaji ima po ugodni 1 ceni na prodaj Peter Strel v Mokronogu
na Dolenjskem. 200 3 1
Učenko
se sprejme za trgovino s papirjem na Poljanski cesti št. 12. 206 1-1
Dve hiši
se prodasta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 Ljubljana.
201
13—1
.V—

V najem sa da mesca marca t. 1. za več časa v Renčah
= lepa hiša=
z vrtom in vinogradom okoli nje. Več pove Marija Brumat v Renčah pri Gorici.	194 3-1
Vdova srednje starosti, bivša gostilničarka, izurjena v vseh gospodinjskih opravilih ter dobra kuharica, i&če službe kot
gospodinja
h kakem samostojnem gospodarju ali uradniku. Ore tudi na deželo. Ponudbe pod ,,Vdova" v Ljubljano, poste restante.	181 3—1
Podružnice Spljet, Cclovcc ln Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- 1/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica - \ K 3,000.000| - |		Rezervni tond K 300.000.
IGNAC FOCK, Kroni
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveč« znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt
paro-touarno za milo, surovi margarin, kristalno ===== modc™ kemiie tiePrekos|ii«' b>*g°- —
_sodo lil stearinske svete	Največje in najstarejše slovensko podjetje!
ŽENSKA ROČNA DELA
vsakovrstni materijal, predtiskarija, tamburiranje, plisiranje, montiranje i. t. d.
ZALOGA TELOVADNIH OBLEK!
M. DRENIK
KONGRESNI TRG	LJUBLJANA.
15& 3-2
KAROL BLATNIK|X. ... . v ,
103	čevljarski mojster 3-3 \lV1l1A 1H IIPAfltO
Ljubljana, Škofje ulice 14. OItIIJC 111 ULvllIlC
se najvljudneje priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v njegovo stroko za izdelovanje fi.?ega perila sprejme
Postrežba tofcnal delo solidno. ' AlltOIl JlNC, L|Ullll0n0 SV. MlH C. 8.
m
40.000
zemljišča na prodaj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer je najživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično - železniške delavnice in kolodvora; prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu »Slovenca«.	3479 (4)
600 tucatov zarobljenih rjuh
brez šiva
150 om Širokih in 2-25 metra dolgih, zajamčeno platno, iz
najboljše preje se odda radi zmanjšanja produkcije za K 2*50 komad. — Enake rjuhe, toda velepiima kakovosti i i najboljše platnene preje, uporabne za naj finejše opreme za neveste, po K 2-80 komad. Naroči se najmanj 6 kosov proti povzetju. Za neprimerno denar nazaj s stroški vred.
P070r J Prosim. da se "e zamenja moje blago s konkurenco, ker r VSZ.VI • razpošiljam le najboljše in je še vsak zopet naročil.
S. Stein. tkalnica za platno,
208 i-i	Nachod, Češko.
J^adi prodaje svoje trgovine zapustim Ljubljano kot \emi\ in lekarnar.
Jem povodom se čutim dolžnega slavnemu p. n. občinstvu izreči svojo najtoplejšo zahvalo ja vse zaupanje in dobrohotnost, ki se mi je izkazovala tekom 14 letnega delovanja; posebno pa se še zahvalim visokemu plemstvu, veleslavnim oblastvom in uradom, prečastiti duhovščini, gospodom zdravnikom, sploh vsem akademiškim stanovom, kranjskim dobrodelnim zavodom, bolniški™ blagajnam in vsem javnim jakladom, učnim zavodom, trgovstvu in obrtništvu, društvom, gospodom hišnim posestnikom, kmečkemu in delavskemu stanu, sploh vsem, ki so bili moji odjemalci in prijatelji, in jim kličem prisrčni in iskreni: 3 Jjogom f
Jstodobno prosim, da se ohrani enako zaupanje mojemu nasledniku gospodu Josipu Cijmar-u, lastniku lekarne pri „2latem orlu", ki Se bo gotovo potrudil, da se istega izk°3e vrednega.
211 1-1
i)eiespo}tovan;em Jy(r. Ph. lY(ardetschlager.

SMr^sinesmic^iDisniDiraaiii^BimsiDi^Mffiffl
Kralj, ogrski davka prosfi 4
II 01 2 0
listi
državne blagajne iz 1.1909
*****

Pooblaščeno temeljem § 7. zakon, člena L iz 1. 1908 izda kraljevo ogrsko finančno ministrstvo za 215,000.00ti kron s 4,|2°|0 p. a. obrestovanih davka prostih listov državne blagajne. V teh listih navedene kapitalske vsote bo izplačal kraljevo-ogrski državni erar dne 31. dec. 1910 izročiteljem listov proti vročitvi istih brez vsakega odbitka, davka in pristojbin prosto. Listi državne blagajne se bodo obrestovali s 4,|2°|0 na leto v polletnih obrokih dne 30. junija in 31. decembra vsakega leta. in sicer za nazaj.
Ti listi so enako kot tudi vsi tozadevni obrestni kuponi oproščeni vseh obstoječih ogrskih kolkov, pristojbin in davkov in se izplačujejo brez vsakega odbitka.
Od teh kraljevo-ogrskih davka prostih 4,|2°|0 listov državne blagajne se razpoloži delni znesek
v subskripcijo. — Subskripcija se vrši
ir 'feosroSks, da©
1001
Subskripcijska cena je določena na 99,J2°|0, vštevši obresti od 31. decembra 1908 do dneva sprejetja.
Subskripcija se izvrši potom obrazca za prijavo, ki je zato določen in se dobi brezplačno pri podpi-sovalnicah. — Pri subskripciji se mora na zahtevo vložiti varščina v višini 10®|o podpisanega zneska v gotovini ali vrednostnih papirjih. Določene liste državne blagajne morajo znamovalci dvigniti od dne 30. januarja do najkasneje 31. marca letos. Dvigniti se morajo pri oni znamovalnici, kjer se je podpisalo.
Za znamovalnico za Ljubljano je določena podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Franca Jožefa cesta št. 9.
Ljubljana, dno 23. januarja 1909.
204 1-1
OSREDNJA BANKA
ceskib imuiimc, r-^ssutf
(Uittadni banka 6*tkyoh apatftelaa)
VI*«« m kajlžioo ta ratn 4 % hi 4 %. I Posojilo •krajan, MMtom, tbtiaaM la druflm |avnlm korporsctfam pni »ifflnrip n Kapavaaja ta prodaja »rod«, papir}«*. I tu >/,*f. upravna pristojbine. Finaaoiranjo Javnih podjetij. Eads^a lastnih 4*L baa* Uprava ta iavalaa zal««« braialaiaa. | kovnih Obligacij, katera allvajo pnpilarno dfnrnost hi m smelo rabiti za vsakovrstne kavcija.
^	Dol. kap.
-	Ttltfrmai: vlf»rabuk«<>.
S	Deponiranj« kavcij In
g	vadlj rasnlk ml
•	Bakonl niijlc uu
|	denarnih urad*?.
J	Bankovn« Informacija in avetc brcsplaCn«.
Telefon 177.
LTomažič
zaloga piva
u Spodnji SfšKI pri LJublianl
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo
iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
BRATOV KREJCAR
Dobruška štev. 9117, Češko.
Prepričajte se in naročite si še danes po znižanih cenah:	111 2
6 kosov rjuh I" v velik. 150/200. K 15-— pošt. prosto 6 „ „ I« „ „ 150/200, K 16-50 „ 6 „ „ irlandske preje I" 20m 11 K » , 1 ducat batistastih žepnih robcev 3 K	„
30 m najboljših ostankov, popolnoma brez napake, 3 do 8 m dolgih za K 24-—, poštnine prosto. (Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.)
Vzorci platnenega ln bombaž, blaga zastonj in poštnine prosto.
SLIVOVKA
tropinovoo kranjski brinjavae
Odlikovano * Parizu.
ia doki v lodlh od M litrov oaprel po prav primarni ooni v »noaljlvl kakovootl v
veležganjarni' in rektifitarni sadja
M. Rosntr A Co.,
LJubljana,
•pod. Slika, polef Koolor-Jovo plvovarao.
3 <
o/o
ju
tr <n<
C N
uE. — o
PH = 2 3 r
O.rc'2 rt) -> O
sra o
T
—. n
Glavno zastopstvo za južne dežele:
J A N A C H IN DRUG, TRST.
3 N H
s. al
nt C j?
»q o 3
B a
g;S. "
» re —
B) O O ' < <
o r>
o. tu
V«--■a n •o p -a
N3 t/i -t —
l » 2f i —. ro
-3 JQ O. &)
Otvoritev trgovine!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke Franc Xav. Souvan, kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, g. Franc Ksav. Souvana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih Mestni trg št. 22 in 23 manufakturno trgovino na
drobno pod protokolirano tvrdko	159 6-3
9
................, sin
Že 1. januarja 1909 otvorjeni oddelek na debelo pa se nahaja začasno do preselitve Pred škofijo št. I, II. nadstr.
Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. — Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „Fratic Xav Souvan" izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. — Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno. Nakupil sem samo najnovejše in najboljše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Ksaver Souvan mlajši
lastnik tvrdke Franc Soiivan, sin.
■
n u
KS4 Domače slovenske tvrdke.
Brivci.
Rronrhottl Engelbert, brivec in prodajalec par-ridllMICllI fumov, Sodnijske ulice 2.
KelŠiD Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
Ivan, izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
Kregar
Čevljarji.
MpHip Fran, čevljarski mojster, trgovina čev-• »vVAlC ]jev za gospode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št. 2.
Zamljen 'van. čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Čevlj arne.
HeriSCh Joslpina, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Julija, trgovina čevljev za gospode, dame OHJ1 jn otroke, Prešernove ul. 5.
TrPfl Karollna, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1.
7jhprt A, največja zaloga čevljev domačega iz-IilUCil delka, Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
Rr!lta Fhprl črkoslikarja, Stavb, in pohišt. plesk. Dldld CUCU lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Pfictnn Filip, slikar za napise, črke in grbe, rilsiuu Prešernova ul. 50.
Fotografi.
Krema Ludovik, fotograf. Sv. Petra cesta 27.
Rnvčolr Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske novačil ulice 32-34.
Gostilne in restavracije.
MikUŽ gostilna, Kolodvorske ulice 3.
Pbpnski canatnrii ph Roži' p|zenski prazdroj
rUCUSRl ddlldlUHJ v stekl., izvir, napoln.
ulice 6.
Restavracija Avg. zajec, sodnike m
Galanterijsko blago.
"RilVinVPP Jernej, trgovina s papirjem in ljailUV	galanterijskim blagom, Marijin
trg poleg Prešernov, spomen.
Emil, galanterija, igrače in predmeti UUUIll< za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg glavne pošte.)
1-It*lhiir Dragotin, zaloga razglednic, pisem-nriUdl skega papirja, Šelenburgove ul. 4.
FonAi Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska AClllld cesta 20.
Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
_______*____11 ■!	I
Wnrp»nran Za'°sa na debelo s pleteni-•VvlIICIICa.ll nami, galanterijskim in norin-
berškim blagom. Stari trg 5.
Palri^i?* Vaso, trgovina z galanterij-rcultlL	skim blagom, Mestni trg 21.
PraZIlik '•» trgovina s papirjem Stari trg 24.
PrnHoialno »Katoliškega tiskov, društva",
riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
Skulj A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
Golob
Izdelovalnice drož.
Fran & Jos. Polak, jugoslovanska izdelo-valnica drož, Sv. Petra c. 9.
1 r\\/-&r Maks, I. jugoslovanska tovarna /idlUKCl drož, Kladezneul. 17. Rečne ul.5.
Kamnoseki.
f1jitYlPt*t"llk' Ignacij, umetni in stavbeni v d.IllCl 111K kamnoseški mojster, Komen-
skega ul. 28.
Y0dnik A'?izii. kamnoseški niojster, Kolodvorske Kleparji.
Dnm^rror Ivan, kleparski mojster, Florijanske nCUUgdi ulice 15.
Ključavničarji.
Pnhalr Josip, ključavničarski mojster, Francovo IieUCA nabrežje 9.
Klobučarji, krznarji:
l/rai?«! A. krznar za'°Ra klobukov. Kon-grešni trg.
Knjigarne.
Katoliška bukvama, antikvariat, Pred škofijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Knjigoveznice.
FnttfTAVPTnira	društva, Kopitar-
AUJ1SUVW111W jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekcije.
f^llr Marija, trgovina z izgotovljeno obleko V^in. Mestni trg 9.
GričaF& Mejač7 "ui?ceea 9.0b,cke' Pre8ernove
T tllriV A-» kon!ckcija za gospode in dame. dečke 1<UIUI> in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RftVČPlf Marije nasl. Davorin Rovšek, trgo-1IU13GIV vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
MPh Či^mar Jos,p« lekarna p"
•	V^lZ.Illd.1 zlatem orlu', Jur-
čičev trg.
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkoczy v,0Kb,iani' zraven ro"
Lesni in sitarski obrt,
Arkn Malko, trgovina z lesno, pletarsko in Al IkU sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Dotrj* M., prvi kranjski .lesni, košarski in rešetarski 1 dA.lv obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Pranrfltnilr Simon, stavbeno mizarstvo, in iz-lldpiUllim delovanje omar za led s stroji, Jenkove ulice.
TnOk AJ°iz'i> mizarski mojster, Linhartove ulice,
Ignacij, mizarski mojster, Gradaške V Clldl ulice 12.
RRanufakturno blago.
PpQflilr Janko> "Pr' Pesniku", manufakturna Ut/Olll& in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice.
r^tTtV^Alnil/' trgovina z manufakturnim VJ1 UUC1111K. jn modnim blagom, Pred škofijo št. 1.
Ifacolpr '8n-> trgovina z manufaktunim blagom, JVGoolGl Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, Si
blagom, Stritarjeve (Spitalske) ulice. (Glej inserat).
Dc+trneJrf J°8'P. manufakturna trgovina, rClKUSlg Stari trg 4
Prrsv. GirlhTin Metoda,la9tnik Iv
jeve ulice 1.
klavc, Linger-
Qlfahprnp A. & E., trgovina z manufakturnim jAdUGlllG blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10.
^HllVJin ^ran	manufakturni trgovini
OUUVall na drobno, Mestni trg nasproti
mestn. magistrata.
Souvan Fran Ksav-> manufakturna trgo-O w Lt V «.11 vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo.
ITrhjtTir Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllli na debelo in nadrobno, Mikloščičeva c.
TTrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllb pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
DA|fnr Josip, trgovina z mešanim blagom, OUlUll Florijanske ul. 17.
Pavel, modna trgovina narodnevezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Magdič
Matej, trgovina z mešanim blagom. C11CK. Kolodvorske ulice 26.
Pri nizki ceni (Žargi) zaSa-
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Engelbert, modna trgovina za go-OKU3CK spode, Mestni trg 19.
v
g j	A dediči, modna trgovina, Mestni
VerbiČ trgovina z mešanim blagom, Tur-
WidmavPr Kat,nka. trgovina z mešanim bla-HlUilldjGl gom „pri solncu", Pogačarjev trg 3.
7ftrPf Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-l/Ul CU fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženine.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
Šare
cesta 8.
Alp5ftvpr> Marija, perilo za gospode in nicauvcc dame( opreme, učilišče za šivanje perila, Elizabetna cesta štev. 6.
Čntin Anton, domač izdelek srajc in korsetov, uai I/ kril Jn spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Čnitn Anton, srajce za gospode, spalne srajce, w spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
Cniin Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-»JCll O rilo. Sv. Petra cesta 8
Qq««n Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne učil \j oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Pralnica in svetlolikalnica.
v
SarP Anton, Parna pralnica z električnim obra-wtu u tom. Kolodvorske ulice št. 8.
Cnvin Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-
U(U u šet. Kolodvorske ulice št. 8.
^ . ■--
Crsitp Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in ►JOl U finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Jenko Av^tus^ pekovski mojster, Marije Terezije
ZuŽek	^Pekovski mojster, Florijanske
Posojilnice.
Kmetska posojilnica g1]8^:
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnicaMiklošičeva cesta 8- -
Glej inserat.
Yzajemno pSfej°nrse°rafuStvo'Konere8nl tre 19
Slaščičarne.
Bischof Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22.
\n7r\\\r Jakob» slaščičarna, kavarna ln £Jtlia.6LllK pekarija, Stari trg št. 21.
Sobni slikarji:
Pl>t<>L- *»*«>»•« sobni slikar na Poljanskem r tlCR nasipu 52.
Stavbeniki.
entin, stav stan štev. 14.
Accetto V°len'in' s„tavbena tvrdka, Trnovski pri-
Oglin ,van. stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Špecerijsko blago.
Rfthiž Franc' "loga špecerijskega blaga, mjMn/iv špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Berjak k Šober, ZŽks v^člT, l
MVtam Franc, trgovina špecerije in delikates,
iviiaill Miklošičeva cesta št. 10.
Lesko vic & Meden &
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
T nnrar J08'?« trgovina z moko in mešanim bla-L.UUOdl goni) Sv- F|0rijana ulice 7.
TVTf*nfM« (f(±r" Štefan, trgovina s specerij., 1*1 CllC111 gCI delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
IVTf^npi n (Sf^f T., trgovina s špec. blagom In mtu^iugCI delikatesami. Sv. Petra cesta št. 37. in 42.
Panrir Božid ar, trgovina z manufakturnim in 1 aiviv speccrijskim blagom, Zaloška cesta 5.
Ppnfan 'van- trgovina s špecerijskim blagom, 1 Udll Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Cnrlr Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in Odi JV moko, Kolizej.
Sekula ®Peceri!*s'<a trgovina, zaloga
i morske trave, Sv. Petra c. 14.
SUŠnik A"' trgovina špecerije, železnine in raznih
barv, Zaloška c. 21.
^JifJlhnn trgovina s specerij. blagom, »J"1 vili žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
v
Sarabon A-. glevna zaloga rudninske vode.
SarabOn A" n°y.° "rejena pražarnazakavo obratom.
Y
in mlin za dišave z električnim
Šarabon A- * ,Zalo^a brihia in 8|iv za *gsnje-
7nrpr Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, IrUlCU Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
Dostal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
Ohff^il Anton, tapetnik in dekorater, še lenburgove ulice št. 1.
Diip Dragotin, tapetniški in preprogarski moj-r ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11,
Urarji in zlatarji.
v
PnHpn Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnlno VUUC11 Prešernove ulice.
Milko, urar in trgovec z zlatnino in sre-[ brnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
Krapež
Sllttnpr urar in trgovec z zlatnino in srebrnlno, vjuuuiu Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar Luka. urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I UUdl u|iCe 4. oiej inserat.
7/liPf Fr" P-' optik' urar in trgovec z zlatnino, i/uju \j srebrnino, gramofoni ln ploščami, Stari trg2e!
Usnje.
Krp/ror A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-AlUgai ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.1
SPlinifl J°S'P' za'oga vsakovrstnega usnja ic uoluuy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Meršol
Vezenine itd.
F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-tiskaiija, Mestni tvg 18. Glej, inserat
Vrtnarji.
Rji	Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-
AJOJCV, rijai Karlovska cesta 2.
WidPT freovski in umetni vrtnar, Šelenburgove ii iuui ulice 3.
Železnina itd.:
G0l0b Vta,e"d,n' trgovina z že'eznino itd., Mestni
Stililin Fr-' trgovina z železnino, poljed. stroji in cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej inserat.
Žitne trgovine.
Lavrenčič k Domicelj,
Razne tvrdke.
AH« ITI i f* ,van N » kranj. vrvarna in trgovina i^uailllV konopnine, Sv. Petra cesta 33.
Babnik	inštalater L,'ub,iana<
Rrata Rlavlfa zalogakirurgičnihinortopedičnih 111 dld UldV&d predmetov, Prešernove ulice
Frisch
I. trgovina potnih potrebščin in predmetov ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
Gčtzl ml. k Lebar,
Turjaški trg 1. Glej inserat.
Jane i. trgovina s praško šunko. (Wolfove ul.
Kfthi A>' lesna trgovina, zaloga bukovih drv vseh IVUU1 vrst, Karolinška zemlja 22, (dolenj. mitnica).
fffthi tr£ovina z žaganim in obtesanim lesom IlUl/i deske in remeljni, Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica).
Kollmann F"an' ,z?l0E:a porcelana in steklenine,
Mestni trg.
kuho.
Ifrpjor Ivan, zastopnik tovarne za kineško in niligtu alpaka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
Kvi71iar krovec z opeko, eternitom in škri muiuai ijem> Hrenove ulice 9.
T P vrpnf"ir* Maks, trgovec in zastopnik IvdVlCIlUt I. belovarskega paromlina, Dunajska cesta.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2,
Potil in I-. glavna zaloga najbolj, briketa, premoga i UUUII in drva, Nove ulice 3.
PPrdail 'van- glavno zastopstvo zavarovalnice loiuail Rjunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Puh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20.
Ppmip Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-llVjIlIlu bučke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Rohrmann y H» trgovina z vegetabi-1VU1H UliAllll |jjami in deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradi-
šče 17.
Cirlr 'Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski dre-»Jllll vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
Ctrfl Josip, spedicijsko podjetje in prevoz poht-JM1 štva, Gradišče 1.
S kri Josip, prevažanje pohištva, Oradišče 1.
kpevc fr..
svečama, Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna LffiS
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
, ar-stavbe-
TlJrlc •'OS- Prevažanie blaga in podjetnik, Ra-
■	deckega cesta štev. 3.
Turk JOS- 'as,nil( prvega slovenskega pogreb-
■	»V nega zavoda.
Vidmar Josip, zaloga dežnikov in solnčnikov, IlUllidl Pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat.
Visjan
Fran, izdelovatelj vozov Kolodvorske ul. 25.
7jflQ|* Jos., glavni zastopnik za kranjsko hrvat-cjlllcll ske veležganjarne za slivovko in tropi-novec A. Hermanna v Varaždinu, Dunajska c. 31.
7j|1nr Jos., različna zastopstva, komisijska trgo-ZllUCtl vina z žitom, trgovina z laneniml tropinami na debelo, Dunajska cesta 31.
Zupančič ,van. metlar, Karlovska c. 6.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Prodajalno
Budlnek v Kranjski gori
se takoj
vsled smrti, z vsem blagom, zelo ugodno
proda ali odda za enajst let v najem.
Reflektant naj ima vsaj 10.000 K gotovine.
Prodajalna je staro-znana, dobro vptljana ter ima velikanski promet. — Pojasnila daje: Pavel Lampreht, Beljak ali E. Rooss, Kranj
185 3-2
O >
e
en
L.
L O N
e
CL
Gospodična
vešča slovenščine in nemščine, želi vstopiti v kako odvetniško ali drugo pisarno. — Naslov pove upravništvo.
149 3-3
Za Šport In promet.
Zaloga koles
Pucti, (Styriu), Globus, Regent ln drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karol čamernik
Ljubljana, Dunajska c. št. 9.
Avstrijski Lloyd, Trst Jhalia"
Zabavne vožnje po morju.
Dvoje potovanj po Dalmaciji
iz Trsta od 3. do 12. februarja in od 15. do 23. februarja. Cene od 200 K višje za vsako potovanje.	95 5 —3
l V Palestino in Egipetiz
£ Vplfbatinr na mnriu (Južna Italiia- Gršk°. Dalmacija) i £ T CllKdilUv Ud lllUljU 1. dO lč. aprila Cene od 450 kr
Trsta od 2. do 27. marca. Cene od 650 kron višje.
iz Trsta od kron višje.
V vseh cenah je vpošteta vožnja po morju in hrana brez pijače.
Prospekte, pojasnila in prijave pri Avstr. Lloydu v Trstu, pri R. Ranzingerju v Ljublj, kakor tudi pri glav zastop. Avstr. Lloyda, Dunaj l. Karntnerring 6.
Kdor se hoče prepričati o ijvan rednem učinku
„VALDA"-pastil
na dihalne organe in zlaj&anje vratnih boleznij naj vpraša one, kateri ao ie nVa!da"-Pastile vporabljali.
Cena jedne škatlje K 1.75.
Založba v vslh lekarnah.
Glavna zaloga aa A*»t*IJiko-Offerako s
lekarna Korwill's »Mohrcn"
Dunaj, L,
Wipplin|erttrasit 12.

m pripsrota	MmtMU m
izdelovanj*
para~
menfcv.
ladalvj« Ml« ornatt kasni« t mk lilurptnik barvah, fluvijala, «bh»-jtlu bani, Atol* Ii m aa ilnib« boljo polraba« ■tvari, prtproaU ta aajBnaJa, kakor m |lk*i aarolllo, t «vtlnaUM ia ilatm mt aj«. - liitlaj* ta« kaadora b kaldaklao U> Mrrriaj* TiakovratM iirkTin parila b prUtaaga plataa. Vpormblja ■aaw toki blaga, o«a« p• aw|aftaa«tl aizka, aacotavija trpela«, vaata« 4*1« ia bKr» poatratbo. Praaovljanj« tU-rik paramaalov tudi uda-volja« pravna«.
Najboljša krma za pse je in ostane
Fattlnjerjev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj rediien. 50 Kg K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 3"20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K350 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolaCo za psa In krmo za perutnino VVIener-Neustadt. — Nad 250
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—24
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—10
F. HITI pred Škofijo štev 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Trgovino
v velikem prometnem kraju se odda radi družinskih razmer pod prav ugodnimi pogoji z vso zalogo in opravo za več časa v najem. — Kje pove uprav. ^Slovenca".
144 3 -3
p Na|nove|5e slovenske produkcije v oktobru.
Gramofoni
Marjja Sattner,
Ljubljana, Dunajska testa it. », R. stap.. & MUlatr. (Medljatova hlia),
es In ploSCo vseh sistemov In mark
P!
j'j Neprekosnl glede glasu In re-rp produkcl|e. — Prva specialna
uvozna hlia za gramofone.	27fO 36—1
H Josip Moser, Dunaj IX. Klnderspitalgagse 10.
K Največja zaloga plošč v vseh znamkah od K 3'— višje.
Irborni rodbinski »parati ud K Ho — ,I5J(>. Pokaže se	it,
o. zastonj, ne da bi sc slilo k nakupu. Zamena vseb plošč	U
Rj najkulantnejša. Lastna popravljalnica. — Pošil|a se vsak	i*.
Jj ::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	<S
t?
«1 «>■-
hoče ?ebe ati svoje otroke obvarovati
kaši j a
hripavosti, katara, zaslezanja kitara v grlu oslovskega In duštji-vega kašlja, naj sl omisli zdravniško preizkušenih in priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
a trami jelkami.
5500 notarljelno potrjenih sprISeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 in 40 vin., škatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-ri|l Pomagaj", M Leustek ■ Ubald pl. Trnkoszy, Jos. Mayer, O Plccoli, pri „Kronl* A. Bohinc, vogal Rimske in Blelvvelsove ceste; Ivan Ojuričič v Metliki, Jos Ancik, Ribnica, A Roblek, Radoljica, D. Pire, Idrija. H Brifli, Litija, E. Bnrdlch, Šk. Loka, "lugon Roblek, Tržič, Karol Andrljanič v Novemmestu, Karo! avnik v Kranju In Josip Močnik, lekarna pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 Si —1
P'
Sa
Gospodom	•
trojaStim mojstrom
ki naročajo za vse svoje odjemalce vzorce priporočamo, naj takoj pišejo poistetvrdki
Frantlšek Narek
Etika tovarna sukna v llbercl.
Vzorci so veliki, krasno opravljeni obsegajo veliko izbero najnovejšega spomladnega in poletnega sukna po najnižjih cenah.
107 3-2
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
g
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.

. idrote
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove al. 4. Bmjmi: Lachnik, Ljubljana
	Podružnice: Praga z menljInlcamJ; Graben 15, Mala atran, Meat ulica 17, Badca, Brno, Ccika Lipa, Ccika Kamilica, Moravski Zumberg, MBdltng, Novi Jiiln, , Plien, Zvltav« in Liberce. Menjalnice na Dunaju: L VVollzelle 10, Taboratraaae 4, IIL Ungargaiae 77 (vogal Rannnrega), IIL L6-wtngaaat 71, IV. Wledncr Hauptstrasse 12, V. SchOnbrunneratrats« 88 a, VL uumpendorieritrasie 22, VIL Marlahllferstrasse 70, VHl. Lerchenfelder-atraiie 132, IX Alicrrtrasae 32, XVIII. Wlhrlngerstrasat 82, XIX DSbllngcr H.nnl.tr...o R\ XIX. Hauntatraias 32.	Menfalnlčna delniška družba „MERCUR" ' DUNAJ, I., WoUzeUe 1. Akc. kapital S 20,000.000. Hes, zaklad S 8,000.000.	Na|kulantne|ftl :: nakup in prodala :: vseh vrat rent, driavnita papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. :: :: Zamenjava In eskomptlran|e :: iK*r»Hanih zastavnic cbUgaclj, srečk »« k&poasv. *	
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO O LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga t omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
delavnik od 8. do 12. ure
sprejema hranilne vloge vsak	to J©- *a 200 kron
0 9 kron 60 vin. na leto.
Droge hranilne knjižice se sprejemajo kot goto? denar, ne da bi se nllh obrestovani* prekinilo.
Hentui dar«k pladn hrauilnloa sama.. <94« m—i Kanoeik A. Kalan 1. r., predsednik.
I^ajalgumnjAM prilika ka	1

Kanonik J. Su&nik i. r., podpredsednik.
t? 3
gol
rt j]
r«]
Lancaster od K 26'—, Flobept-pufike od K 8'50, pištole od K 2'-, samokresi od K5--. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Ooočno Ste«. 77
1631	Češko.	29
Upal
Gramofoni!
MUKo Krapeš
urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, srab. tula nikel. žepnih in različnih stenakih ur, vsake vrste budilk, zlate verižica, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineSkega arebra orodje.
fniftnntnitn nainovei^e slovenske plo-uramuiune šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2303 31
Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
Doslej nedosežen! !
W. MAAGEB-ja
s s	* jnjCo s s
rumeno, steklenica K 2 —
3, „ „ 3"
2667 pri 12-7
Viljemu Maager-ja
na Dunaju.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogisko monarhijo:
[W. Maager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
S3T Ponarejanja se sodnijsko zasledujejo.
Od 25. dec. 1908 do 25. lan. 1909
prodajam v Šolskem drevoredu na "TŽiullZE^nZll™0 od MUlHm fllliiiiiAA brez kože, od prašičev iz
pnmn SltllllllO mm mm.
I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1-30
Meso Istih prašičev
I. vrste kg. 1-40 II. vrste kg. 1*20. 3098 (39)
Elija
Med. univ. dr. Josip Buh
bivši večletni vseučiliščni asistent v Gradcu, ki je služboval kot sekundarij po vseh oddelkih deželne bolnice v Ljubljani in prakticiral tudi po drugih bolnicah in zdravilnih zavodih	g tem v)judno naznanja>
da se je nastanil kot praktični zdravnik na Vrhniki.
Stanuje v poslopju „Kmetske posojilnice" 1. nadstropje. Ordinira od 9,—12. ure dop. in od 2.—3. ure pop. Ob nedeljah in praznikih ordinira samo dopoldne. :: Vrhnika, dne 15. januarja 1909.
49 3-2
§ Hunc>
JLjubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko i$ber zimskih sušenj, kožuhov (kraikih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., $a gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
Odpremno in komisij, društvo ■
„BALKAN"
u Trstu, Riua Grumula st. 14.
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega Inleta. Frav dobro napolnjene Pernica aliblazina li<0 cm dOlga 116 cm široka K 10 - , 12 —, i.v — in 18 —■' 2 metra dolga, 140 cm široka K 14--, 16.—' K 18 - , 21 . Zglavnik 80 cin dolg, f,8 eni širok K 3 —, 3*50 in 4 —; ^Ocm dolg, 70 cm širok K 4-50 in « 60 Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27-- , boljši K 31'—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	29(19
BENEDIKT SACHSEL, Lnbes 910 pri Plzno, Češko.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot Izvratno bol blaiujoče In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd. i cena 80 v.; K 1-40 In K »'— sc dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jrmlje|o le originalne steklenice v škatljab z naio zaščitno znamko „Sldro" potem se jt gotovo prejel originalni izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlat.m levu" v Pragi
Ellzabethgasse štev 8 nova. HT Dnevno razpošiljanje. 8S57 42—I
109
Čudež
3-2
industrije
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam tore| vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer:
6 kom nslfinejših namiznih nožev s pristno angleško kllnjo; 6 nom. amer. pat srebr. vilic iz enega komada; 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 18 kom. amer pat. srebrnih kavinih žile; 1 kom. amer. pat srebrna zajemalnlca za juho; t kom. amer. pat srebr. zajeinalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podkiado; t kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša slpalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80-— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Amerlčansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantu|e V najboljši dokaz, da leti inserat ne temelji na nlknkrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek ln naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
ženitov. in priložnost, darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
^na Dunaji II. Rembrandstr. 19 S. L. Telefon 14597
Pošilja se v provincljo proti povzetju, alf če se znesek naprej vpošije. — Čistilni prašek za n|o tO vin — Pristno le z zraven na- ~ Usnjeno varstveno znamko (zdrava iJK'""./ kovina). — Izvleček iz pohvalnih V pisem: Bil sem s pošlljatvijo krasne.	.
garniture jako zadovoljen. Ljub-^. W z* Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik^ jT* v n pešpolku. - S pat. srebrno ~ >" arnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rnžanc, ekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v
fospodimstvu jako koristna, prosim, da mi poš-e,!e o1,en0 Scm Pavcl Pr' Preboldu. Dr. Ka-mllo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik — b poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj potnožn. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, S2. oktobra 1904..;	2985 5-1
a
Telefon št- 21—60. Brzojavi i Balkanspcd.
Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu,

sprejema
v svoja dobro urejena skladiSča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo po v oljnimi pogoji, ter skrbi za prodala blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljtteje. Otvarja carinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpoiilja vsake vrste poSiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ===== hitro in zastonj. -