BŠtajerc"   izhaja  vsaki pelek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drigo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopočv.
Uredništvo   in   uprav-ništvo  se   nahajata  v Ptuju,  gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '!, strani K 32, za •/* strani K 16, za »/• strani K 8, za »/„ strani K 4, za '/•» strani K 2, za '/•* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primemo   zniža.
Stev. 44.
V Ptuju v nedeljo dne 1. novembra 1908.
IX. letnik.
lin s klinom!
Velika nevarnost za naše kmete!
Vedno smo govorili in prerokovali, da bode pripeljala brezvestna prvaška gonja naše nesrečno ljudstvo v gospodarski polom, kateremu zna slediti tudi popolni gospodarski pro-p a d. Prvaki so se nam rogali, so lagali, da se je kar kadilo in so hujskali naprej.
In vendar se je naše prerokovanje vedno izpolnilo. Ko so pričeli prvaki svoj čas svoja zakotna konzumna društva ustanovljati, svarili smo vbogo zapeljano ljudstvo pred njimi. In glej, minulo je par mesecev in že je pričelo pokati; — nkonzum" za ,konzumom" je šel rakovo pot, boben je zapel, pravi krivci so se poskrili, nedolžni zapeljani kmetje j>a so šli v ječo ter plačevali krvave tisočake. Se dandanes plačujejo kmetje popolnoma po nedolžnem krvave svoje denarje za švindlerske propale „konzume". In na stotisoče znašajo ti denarji! In koliko metov je prišlo vsled teh zločinskih ,konzumov" s svojimi posestvi „na kanfM ... Mi smo pravočasno svarili in ako so se nekateri vendar-le pustili zapeljati, ni to naša krivda.
Slična je stvar s prvaškimi posojilnicami. Vsak pametni človek ve, da bolehajo te posojilnice na temu, da ne stojijo pod nobeno oblastveno kontrolo, da so brez potrebe le iz političnih vzrokov osnovane in da jih je veliko preveč. Popisali smo že celo vrsto slučajev, na kako brezvestni način se je gospodarilo v takih nepotrebnih posojilnicah. In prerokovali smo tudi tukaj polom. Kmetje, dolgo ne bodete na ta polom čakali, kajti na vseh koncih in krajih že poka
poljske produkte, živino itd. Edino in skoraj izključno Nemcu. Mi poznamo okraje na spodnjem Štajerskem, v katerih kupčuje slovensko kmetsko ljudstvo izključno z Nemci. Kam bi tudi oddalo svoje pridelke? V mestih in trgih je premalo prvaških voditeljev, ki bi iz same narodnosti kupovali blago le od slovenskega kmeta. Ali naj štajerski kmet svoje pridelke morda Kranjcu proda? Vraga, Kranjci imajo sami dosti vina, sadja, živine in oni smatrajo štajersko-koroškega kmeta za nevarnega konkurenta. Nemški konzumenti pač niso odvisni od slovenskih producentov, ker si svoje potrebščine prav lahko kje drugod priskrbijo. Kdor bi tajil te resnice, ta spada po našem mnenju v norišnico . .   .
Ali prvaki pravijo drugače: slovenski kmet naj le prodaja nemškemu kupcu ; ali kupiti ne sme ničesar od nemškega trgovca . . .
Ali ni to otročje in neumno ? Ako velja geslo „Svoji k svojim" za Slovence. potem ni čuda, da se ga bodejo oprijeli tudi Nemci.
Povedali smo že, kako hudo razburjenje gre skozi vrste srednjo- in zgornjo-štajerskih Nemcev in onih iz drugih nemških dežel, ter povdarjali smo tudi, da zna biti to za naše kmetsko ljudstvo gospodarska nevarnost najhujše vrste. Prevzetni prvaški voditelji in listi so se temu našemu mnenju rogali/ kakor da bi morali Nemci od lakote poginiti, ako ne bi kupovali ravno   od   spodnje-štajerskih kmetov . . .
Danes se je naše mnenje — žalibog! — izpolnilo. V kraje, kjer je hujskanja prvaških brezvestnežev posebno huda, ne pride več nemški kupec ne za vino ne za sadje.    Le povpra-
Vedno  in   povsod trdimo,   smo in bodemo' SaJt?   kmete. rečim.° iz ptujskega   okraja, je  li
trdili, da politika na gospodarske p o 1 j u 1 e škoduje. To pa smo opazili zlasti v zadnjem času. Po neumnih in nepotrebnih prepirih ter pretepih zadnjih tednov, nastopila je kakor vihar prvaška gonja z znanim svojim geslom »Svoji k svojim". Mi smo takoj vedeli, zakaj se gre in smo to tudi takoj povedali ter smo tudi omenili, da leži v tej gonji velikanska nevarnost za našo kmetsko ljudstvo. Z mlečozobimi poba-lini, ki jih futra še skrbna mamica in so pridobili vso svoje znanje v itak znanih prvaških ,izobraželnih", „bralnih" in »mladeniških društvih, — s hlapci, ki nimajo ničesar za izgubiti in katerim je vse eno, je-li pride njih gospodar na boben ali ne, — s prvaškimi učiteljČki, ki dobivajo svojo plačo vedno, pa če je gospodarski položaj še tako zavožen ter ki imajo menda veliko preveč prostega časa, — z vsemi temi junaki se seveda ne bodemo prepirali o bojkotu in njegovih posledicah. Za vsacega odrašene-ga, pametnega in treznega samostojnega gospodarja pa je pribita resnica, da je bojkot, ki se ga razširja z geslom „Svoji k svojim", na eni strani velikanska neumnost, na drugi strani prestopek proti postavi, na tretji pa j zločin   proti  gospodarskemu interesu  našega j
ljudstva.                                                               -----■■
To  se  da  lahko dokazati!   Kam in komu proda kmet svoje pridelke,   recimo vino,   sadje,
čutijo posledice bojkota ali ne. Kakšne cene je imelo letos sadje ? Kaj je z vinom ? In to je v prvi vrsti posledica pomanjkanja k u pc e v. Mi imamo pisma vinskih in sadnih trgovcev v roki, ki naravnost pravijo, da se bojijo v ptujski ali ormužki okraj priti in ki tudi nočejo priti. . . Ako padejo cene kmetekih pridelkov v naših krajev, potem naj se slovenski kmetje pri slovenskih prvakih zahvalijo.
In to ni še najhujše! Velika nemška mesta, ki stoje v gospodarskem ozira s spodnjo Štajersko v tesni dotiki, se obračajo zdaj v ojstrih rezolucijah in sklepih proti bojkotu in geslu „Svoji k svojim". Tako je sprejel občinski 6vet deželnega stolnega me6ta Gradec dne 23. oktobra 1908 ednoglasno sledeči nujnostni predlog:
„ Občinski svet deželnega stolnega mesta Gradec izreka svojo živo obžalovanje čez način, po katerem peljejo Slovenci (prvaki) narodni boj na spodnjem Štajerskem na gospodarskem polju. Kakor pričajo zanesljiva poročila iz spodnjega Štajerskega, se gre tu za popolno bojkotiran je tamošnjih nemških trgovcev, s katerim se hoče uresničiti gospodarski propad na spodnjem Štajerskem domačega nemštva. Kolikor tudi obžaluje občinski svet narodnostni boj na spodnjem Štajerskem kakor v Avstriji sploh, ker o š k o -duje   ta narodnostni  boj   gospodarske
interese nemških kakor slovanskih narodov avstrijskih, — smatra vendar zastopstvo največje nemške občine štajerske za svojo dolžnost, da podpira brate v spodnjih deželah z vsemi močmi. — Iz tega stališča izjavlja občinski svet deželnega stolnega mesta Gradec kot posledico nadaljevanja proti spodnjoštajerskim Nemcem naperjenega bojkota, da bodejo prebivalci Čisto nemških deželnih delov Stajer-ske v seh kupčijskih razmerah s spodnjo Štajersko se ozirali edino na tamošnje Nemce in one Slovence, ki se ne brigajo za proti Nemcem vprizorjeno hujskanje.
Pri vseh kupčijskih zadevah, zlasti pa pri nakupu v i n a, s a d j a in drugih deželnih produktov se priporoča, naj se kupci preje podučijo pri nemškemu svetu ze spodnjo Štajersko".
To je sklenil torej kot odgovor na brezvestno prvaško gonjo občinski svet mesta Gradec. Glasovali so za ta predlog vsi, celo socialisti. S suhimi besedami povedamo, je sklenil torej občinski svet graški, da ne bode noben nemški kupec več ničesar od tistih Slovencev kupil, ki se udeležujejo narodnostne gonje. Klin sklinom torej! Istotako se je izjavil občinski svet mesta Leoben! Tudi to zastopstvo je sklenilo, odje-mati poljedelske pridelke le od Nemcev in Nemcem prijaznih Slovencev. In sledila bodejo še druga mesta, še drugi kraji . . .
Radoveeni smo, kaj bodejo prvaki k temu rekli. Gotovo — nič. Pisači v prvaških uredništvih seveda nimajo ničesar izgubiti   . \ .
Tako daleč smo torej prišli! Ako bi se ta gospodarski boj še nadaljeval, priti mora vsa dežela v katastrofo. Kaj ko bi se odpustilo iz nemških podjetij slovenske delavce? Kaj ko bi noben Nemec več ne prišel k slovenskim obrtnikom? Ali ne razumejo prvaško zagrizene butice, da je to velikanska ne-varnost?!
Upamo, da bode treznost in pametno raz-svojevanje vendar zmagalo. Upamo, da bode prišel zopet mir in red v naše dežele . . .
Ljudstvo, slovensko ljudstvo! Stoletja si živelo v bratski slogi z nemškim narodom. Ali hočeš zdaj svoje gospodarstvo uničiti, samo da zadoščaš želji strupenega prvaštva? Ljudstvo, da, ti, slovensko ljudstvo! V z e m i m e-tljo in — proč s prvaškimi   smetmi!
Kmetje! Prvaški hujskači razširjajo proti-postavno svoje geslo „Svoji k svojim"! S tem vas hočejo prisiliti, da bi Vi kupovali le pri zagrizenih prvaških štacunarjih in obrtnikih, ki vam dajo slabo blago za dragi denar. Prvaški listi sami priznavajo, da „narodne štacune" ne morejo konkurirati z nemškimi in naprednimi. Prvaki hočejo zdaj vse staro, ničvredno blago za drag denar prodati. Zato vpijejo „svoji k svojim!" Vi kmetje ne bodete tako bedasti, da bi šli tem ljudem na lim. Prvaki naj imajo svoje slabo blago sami! Zakaj pa kupujejo vsi veliki prvaški trgovci pri Nemcih? Beseda vsvoji k svojim" je le švindel prvaških konkurzovcev!
Politični pregled.
Deželno-zborska volilna preosnova je torej f sprejeta. Sprememba se je ozirala zlasti ifii zahteve klerikalcev in Slovencev. Tako zvana der lavska kurija dobi 10 mandatov; v tej kuriji volijo le tisti, ki nimajo v nobeni drugi volilne pravice. Kurija kmetskih občin ima 28 mandatov; istotako 28 mandatov ima kurija mest in trgov. Z virilisti bode obsegal deželni zbor 87 poslancev. Volilna pravica je direktna in tajna. Za nas so sledeča volilna okrožja važna: Mesto Maribor (voli 2 poslanca). Radgona, Cmurek, zg. Radgona, Gnas in Strass (1 posl.). Gelje, Brežice (2 posl.); Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanj, Velenje (1 posl.). Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Marenberg, Hohenmanten, Saldenhofen, Konjice, Šoštanj, Sv. Lovrenc pri Mariboru (1 posl.). Prassberg, Zgornigrad, Žalec, sv. Jurij j. ž. Središče, Vransko, Kozje, Šmarje p. . Jelšah, Veržej, Rajhenburg itd. (1 posl.). Kmetijska vo-lilna okrožja so: 1. sodnijska okraja Cmurek in Radgona (lposl.); 2. sodnijski okraji Marenberg, Šoštanj, S1oy. Gradec (1 posl.); 3. sodnijska okraja Slov. Bistrica, Konjice (1 posl.); 4. sodnijski okraji Maribor, zg.. Radgona, Ljutomer, sv. Lenart (2 posl.); 5. sodnijska okraja Ptuj in Ormuž (2 posl.); 6. sodnijski okraji Celje, Vransko, Zgornjigrad,«Laško_ (2 posl.); 7. sodnijska okraja Rogatec in Šmarje (1 posl.) 8. sodnijski okraji Kozje, Sevnica, Brežice (lposl.); v teh volilnih okrožjih so seveda mesta in trgi izpuščeni, ker volijo sami za-se. Od splošne . ku-rije so za'nas zanimiva dva okrožja; prvi obsega sodnijske okraje Ljutomer, zg. Radgona, Slov. Bistrica, sv, Lenart, Maribor, Konjice, Ormuž, Ptuj in Rogatec; drugi_ pa Celje, Marenberg, Slov. Gradec, Šmarje, Šoštanj. Vransko. Zgornjigrad, Sevnica in Brežice. — Število deželnih odbornikov se je zvišalo od 6 na 7. -
Štajerski deželni proračun. Finančni odsek deželnega zbora štajerskega predložil je preteklo soboto svoje poročilo o proračunu za leto. 1909. Skupne potrebščin© znašajo 31,97G.85G K Temu nasproti stoji lastno pokritje z 17.280.177 K. Primanjkljaj znaša torej 14,087.679 K.
Tri važne kmetske postave je sprejel štajerski deželni zbor 10. oktobra i. s.; postavo o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva, o novi ureditvi predpravic, glede produktov na lesu, paši in gozdu in o varstvu gozdnih pravic.
V Pragi so se ponovili češki izgredi z vso bestijalnostjo. Jubilejsko leto, — tako praznujejo panslavisti jubilej cesarja. Prišlo je do groznih pretepov. Končno je napravilo vojaštvo z orožjem red. Ali vsak hip je pričakovati novih izgredov. Vlada je zapretila, da razglasi takoj izjemno   stanje,   ako   se   izgredi ponovijo.
Vojska?'! Položaj je resen. Crnagora grozi, v Srbiji se nadaljuje hujskanje v vojno, Turčija mobilizira, avstrijski vojaki so iz Novibazarja odšli, — to so zadnji dogodki.
Prepoved izvoza orodja. Vlada je sporazumno z ogrsko vlado prepovedala, da se izvaža orožje, strelivo, deli orožja, nadalje konje in osle, nosne in jahalne živali, golobe in sploh predmete, ki služijo, za vojno zlasti v Srbijo in Črnogoro. Prepovedano je tudi, da se ti predmeti, ako so namenjeni za dotične dežele, peljejo skozi našo državo. Vlada je torej za vsak način pripravljena.
Turčija mobilizira. Dogodki na Balkanu so zelo resni. Turčija mobilizira. Doslej je že čez 100.000 mož mobiliziranih.
Kaj košta Boznija? V listu „Vv. D. K.' iz-računil je neki nemški poslanec denarne troške, ki jih je imela naša država z Boznijo in Hercegovino. Ti troški so: mobilizacija in oskrba 200 milijonev, raba armadnih potrebščin 40 milijonov, vzdržanje vojaštva v okupacijskih deželah skozi 30 let 1.000 milijonev, cestne zgradbe. železniške zgradbe in melioracije 350 milijonev kron, skupaj torej nad IVj milijarde, to je nad 1.500 milijonev kron. In te dežele, ki so nas tako velikanske svote-koštalc. naj bi zdaj po mnenju gotovih prenapetežev, v prvi vrsti srbskih kraljemorilcev, pustili. Tako neumni pač Avstrijci nismo . . .
Kam vodi hujskanje ? Ljubljanski razbijači so dobili po 2 do 6 mesecov ječe za svoje čine. Več štajerskih kmetskih fantov je zaprtih, ko so
se pustili nahujskati. Kam vodi hujskanje? V ječo! In vi, občinski predstojniki, bodete odgovorni za napade nahujskanih pobalinov. Ako bi se napadi ponovili, prišli bi orožniki in vojaki in občinarji bi morali to plačati ! Torej kam vodi hujskanje ? V j e č o i n troške!
Dopisi.
Ptujski okraj, časi so postali mirnejši in ljudstvo je začelo zopet po pravi poti korakati, ker je sprevidilo vso slabost vodila prvaških hujskače*. To pa našim rogoviležem ni po volji in zrairom še nas hujskajo proti Nemcem; odgovarjajo nas z grožnjami od nemških trgovcev, silijo nas v slovenske trgovine, • akoravno je tam blago slabejše in dražje, ker nimajo tako velikih zvez s fabrikanti. S tako surovim nasilstvom molijo nas in našo družino ter delajo grdo politiko. Mi imamo s tem velike sitnosti, veliko sovraštva in lahko rečemo celo hud boj, da se premagamo in otresemo teh gadov, kateri nas pri vsaki priložnosti pikajo in s tem strupom sovraštva zoper našega soseda Nemca-navdajajo; Prestali smo že mnogo tlake, pa tudi tej gnusni gonji bomo narediti konec. Mi danes v našem preljubem ,, Štajercu" odkrito povemo, da se ne damo s takimi sredstvi podjarmiti, in ako se vsi slovenski komandanti na glavo postavijo. Spoznali smo to prvaško-dohtarsko politiko:' vi hočete le edino od neumnosti ljudstva živeti, vi hočete samo nemire, da bi voda tekla le -na vaše mline. Dobro, le vlečite jarem k sebi, ali nas pustite proste, ker mi se vam ne udarno! Sramujte se vašega postopanja', 'saj vam le še tisti kaj verjame, kateri ni dalje videl kot preko praga. Mi hočemo prosto živeti v miru in slogi, spoštovati hočemo našega soseda Nemca, z njim na gospodarskem polju kupčevati in dobro ravnati. To naj bo naše geslo v tem žalostcm času in Bog nam 1)0 blagoslovil pravičnost našega življenja!
Iz Dravec. Dragi ^tajerc" ! Sprejmi naj prej od nas Dravčanov prav 'lepi pozdrav! Letos smo imeli vsekakor prav dobro branje, če prav nas je trpinčila dve leti na vse načine toča in posebno v tekočem letu suša. Naša letošnja kapljica je prav izboma, da, celo taka, da bode kakor se nam zdi pokvarila nekaterim . možgane. Možak ni lep in tudi ne pameten ako je pijan, a desetkrat slabše je še, če se napije ženska, posebno pa še takv ki je dolgojezična. Kot stari Tvoji naročniki, dragi nam kmetski list, Te prosimo, da bi nam posodil svojo praznično ojstro krtačo in bi pokrtačil eno izmed najhujših tn-kajšnih klerikalnih žensk, ki ima tako hudi jezik, da je strah. Ker baš Tebe dragi „Štajerc" ta žena zmerja, bodemo Ti povedali kake besede je rabilo to pijano žensko bitje nasproti nekemu tukajšnetou posestniku, kateri je bil vojak. „Jaz kot ženska deset takšnih vojakov prekosim, kakor si bil Ti in, če ravno si že več let po svetu hodil itd. In to najbrž radi tega, ker je ta gospodar naprednega mišljenja in ker ni hotel trpeti, da bi ta ženska delala s svojimi klerikalnimi nogami nove pote po njegovem posestvu. Neža bodi pametna in pusti može naprednega mišljenja ter „Štajerca" pri miru, drugače pride vihar ne pa — „viher!" — Dragi „Štajcrc!" Prosimo Te, priobči ta le dopis, če prav zanima le
Tvoje prijatelje iz Dravec.
Sv. Barbara pri Borlu. Preljubi mi „Štajerc"! Sem pač spet prisiljen en par vrstic spregovoriti. Nekateri opijanjeni so hoteli pri trgatvi delati neumnosti, pa so jim pametni možje to ubranili. Imena zamolčkno, tudi tistih, ki so hoteli v hišo vdreti. Ali ako bi bilo treba, jih še povemo. Enkrat vendar mora biti mir v fari kljub letošnji močni kapljici. Ker bero prvaške liste, so člani društva „Naprej" Ognrelčevi košarji mislili, da smejo tudi po Halozah kakor v Ljubljani pobijati šipe. Tak se je zgodilo od nekaterih mlečo-zobnežev, da so metali kamenje v hišo in stano-vanjo našega naprednjaka gosp. Blaža Podhost-nik v Gradiščah. Obrekovali so tudi nekateri črez cesarja itd. Slavna žendarmerija naj naredi ^ mir po Halozih. — Prihodnjič kaj več.
*       .*
Iz Ljubljane.   Dragi  ,Stajerc"! Želim zopet
eno novico naznati.   Bil  sem preteklo soboto v
t Ljubljani v gostilni Pepeta Boštjančiča   v Kolo-
dvorski ulici in sem se vsedel k mizi, pri kateri] je bilo več gospodov (seveda sami mleČezobci neolikani   zagrizeni ljubjanski Slovenci).  Jaz se,| kakor   po navadi,   predstavim   in   so   me tako vprašali:    „Vi   pa gospod bolj po štajerski govo rite". — „Seveda", sem rekel,   „ako sem pa Štajerskega doma". Potem pa pravi Martin Dol-] ničar, kateri je agent pri tako imenovani „Ame riki"  v kolodvorski ulici 26, kateri ljudi v Ame riko pošiljajo:_ „A tako,   potem pa že vemo da gotovo tudi „Štajerca" berete". — ,0 sevedf pravim, ,saj sem bil ta prvi aboniran na nje in še sedaj sem". — „A tako,   potem   pa Siid-I marka tudi podpirate? — „0 seveda, pa kaj vam mar?"   pravim jaz?   „Saj   jaz Vas   nič  ne vprašam."   Na  to   se  je   mogel  odstraniti   od moje mize,   kjer   ga  je gostilničar proč spravil.] Kjer so pa vsi navzoči   vse   to videli   in vsi wf njegovo stran,   toraj so bili   vsi na gostilniž jezni,   so vstali   in rekli:   A   tak  si  Ti.   Tor dobro,   od   danes   ne   pridemo   več   pod   Tvojo streho. Gostilničar pa pravi: Kakor hočete, bod bolj olikani ljudje prišli kakor ste Vi. (Opomniti moram, da je bilo okoli 30 oseb).   Potem pravi Bolničar meni:   Vi ste ena baraba,   k. ..a,   vs kateri Štajerca berejo so nič prida ljudi i. t. d. Sedaj sem ga pa dal enemu nemškemu odvetniku v roke.   Na, to   sO vsi ljudje vstali in šli gostilne.   Naznanim   Vam   tudi   da je   Dolniča rekel,   da tisti »viš"  (-Štajerca")'   so zmii-aj bavljali in brez da bi ga bili napočili, in da $t se že tožili,   da   ga <fie- smejte več pošiljati, pošiljate  jim   še   vso.-.glih   in   da tako se lahko potem reče, da je .15.000 natisov. — To je pa lepa- manira agenta!.; No,  gledali bodemo Dolni-čarju   na   prste   in .v   kratkem   mu bodemo nekaj novega povedali!
Kranjska dežela je baukerotna in polna dolgov. Zato bi nas prvaki radi priklopih tej deželi, da bi mi za ICranjec. dolgove plačevali. Pa iz te moke no lip, kruha ! —, Srbi hovčejo vojsko z Avstrijo. Udvzeli iliun hočejo lW.no n Hercegovino, za katero, smo Avstrijci plačali čez 1.500 milijonov kron. In prvaki držijo s Srbi, oni podpirajo te Srb e, oni so veleizda-jalei!  Pa tudi iz te moke ne bo kruha!
Novice.
Dan naših mrlieev.
Smrt . . . Ali ima ta beseda kaj groznega na sebi? Nekaj doni iz nje, nekaj■ čudnega, žalostnega, kot da bi gledal kakor vosek belo obličje in duhal vonj rumenih vrtnih rož . . . Kaj je smrt?   Ali  je  konec?   Ali je; začetek? . . .
1 Irezverci trdijo, . da je konec. Pravijo, da smrt vse to konča, kar imenujomo „človek." Pravijo, da je kakor pri živali: smrt vstopi in ustavi tok krvi in srce neha biti in truplo se razdeli v tvarine, iz katerih je sestavljeno. In potem je konec . . . Tako pravijo brezverci!
Ali verniki so temu nasprotnega mnenja. Oni si ne morejo predstaviti, da bi s končanim življenjem, z uničenim truplom končalo in bilo uničeno tudi to, kar imenujemo človeško „dušo" . . Verniki se spominjajo krasnega upanja, ki nam ga daje vera v nesmrtnost človeške duše . . . Oni trdijo v svetem navdušenju, da smrt. ni 1 konec, da je smrt le. začetek boljšega, lepšega življenja, začetek življenja na onem svetu, v j katerem ne bodemo nosili več bremena, ki nam ga je naložil Adamov greh . . .
Najlepša vsebina vere je upanje! Vernik si ne more predstaviti, da bi imeli grobni črvi zadnjo besedo. Ne, kakor feniks iz ognja se dviga lahka duša človeška iz groba, da stopi pred večnega, večno ljubečega svojega sodnika ...
To svitlo upanje smo posneli Kristovemu življenju. On, ki se je rodil v hlevu med trpini, on, kralj revežev, ki je pridigoval na gori, delil kruh ob zadnji sveti večerji, izpil kelih trpljenja do dna, nagnil na križu v smrtnem boju svojo glavo in umrl, — umrl, da zopet vstane, umrl, da reši zapuščeni svet, — on, Jezus nacarenski, nam je zapustil sveto dedščino, veselo nado srečne bodočnosti na onem svetu . . .
In  iz  tega prihaja ljubezen. Ko bi ne ve-
rovali v nesmrtnost duše, bi ne ljubili in ne spoštovali mrličov. Ničesar nas ne veže s tistimi žalostnimi ostanki, ki jih-pustijo v svoji požreš-nosti črvi. Ali veže nas upanje do zopetnega svidenja, veže nas vera, da bodemo na onem svetu zopet stisnili roko pokojnih naših ljubih . .. Na večer vseh vernih duš se nam zdi, da prihajajo tiho in neopaženo pokojniki, da nas gledajo v nosmrtni ljubezni z velikimi mrtvaškimi očmi, svitlimi od sreče večnosti, da nas obdajajo njih senco . .  .
In na dan Vsehsvetih prihajamo na grobove in prižgemo lučice v spomin pokojnikov. Te tačice brhtijo in svetijo in oznanjajo večno nesmrtno ljubezen, ki ne pozna konca . . .
Kako malenkostni, otročji so v tem hipu vsi posvetni prepiri, vso posvetno sovraštvo! Poglej na grobove, poglej na dolino smrti, na mirodvor, — sic transit   gloria mundL — tako
konča lepota sveta.....    Sami soljudje ne
bodemo združili v idealni ljubezni. Ali združila nas bode smrt, združila nas bode večnost . . . Pojdimo na pokopališče in spominjajmo se smrti in pokojnikov . . . Oče, ni te več! Ni te več med nami, in vendar si pri nas! Dete moje, mali griček te pokriva in vendar odpre današnji dan spone smrti in odkrije grob in zopet si pri meni . . .
Rumene rože cvetijo in duhtijo. Skozi temno mrtvaško noč pa brlijo lučice ljubezni . . . Cenjeni naročniki! Večina naročnikov izpol-nuje svoje dolžnosti napram listu v vsakem oziru. Vendar-le pa je še nekaj takih, ki vkljub temu da se jih je že večkrat opominjalo, niso poravnali naročnine. To seveda ne gre! Vsakomur je znano, da se mora naročnina naprej plačati. Prosimo torej še enkrat odločno in uljudno, da oni, ki so še na dolgu, takoj poravnajo svojo naročnino in to potom seka ali pa poštne nakaznice. V obeh slučajih naj navedejo i svojo naročninsko številko ter naj omenijo, da je namenjen denar za naročnino lista. Tudi mi moramo svoje obveznosti izpolniti. Tistim odjemalcem, ki nalašč in namenoma nočejo povrniti svoj dolg, naznanimo, da bodemo porabili zanje zakonita sredstva. Veliko je tudi takih, ki v delu th raznih poslih pozabijo na ponovitev malenkostne naročnine. Prosimo tudi te še enkrat, naj se spomnijo in naj poplačajo svoj dolg!
Odjemalci našega koledarja, pozor! V kratkem času izide naš „š t a j e r če v i napredni koledar". Vsebina mu bode letos še veliko zanimivejša nego lansko leto. Pridobili smo celo vrsto zanimivih gospodarskih člankov, ki bodejo gotovo vsakomur koristili. Najboljši strokovnjaki naše domovine so jih spisali. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar celo vrsto lepih in koristnih povestij. Na dolgih zimskih večerih je pač veliko pametnejše, citati modro, ljubko povest, nego zapravljati čas, denar in zdravje po krčmah. Istotemu namena bode služila vrsta lepih pesmij, ki jo ponatisnemo v svojem koledarju. Samoumevno bode obsegal koledar tudi vso, kar potrebuje kmet, obrtnik in delavec v vsakdanjem življenju; tako m. dr. popolni seznamek sejmov, nadalje celotni kalendarij s potrebnimi praznimi listi za zapisnik, potem lepe znanstvene članke, deželo-popisne črtice itd. itd. Cela knjižica bode okinčana z lepimi slikami. Omenimo, da izide naš koledar v kratkem času. Treba si ga je takoj naročiti in vpo-slati ceno, ki stane le 60 vinarjev (60 krajcarjev), s poštnino vred pa za 10 vinarjev več. Najbolje je, da se koledar naprej plača. Kajti ako se ga po poštnem povzetju zahteva, plačati se mora veliko več. Kdor hoče torej naš koledar dobiti, stori najbolje, da pošlje skupaj 70 vinarjev ali v denarju ali pa v poštnih znamkah. Kdor odvzame 10 iztisov koledarjev, dobi enega zastonj. Naj se torej somišljeniki po vaseh zbirajo in naj raje skupno denar zberejo, vpošljejo ter se naročijo, kajti tako bode poštnina cenejša. Prepričani smo, da bode to mnogo naših somišljenikov storilo. Kdor pravočasno ne vpošlje denar ali se ne naroči, temu ne moremo garantirati, da dobi ta krasni koledar, Kajti tiskali ga bodemo le toliko, kolikor ga potrebujemo. Somišljeniki! Na delo, da ee naš koledar razširi in da bode v vsaki hiši! Živeli napredek !
Ljubljanski sodniki imajo zelo milostno srce.
-.    3   -
Demonstrante, ki bi bili povsodi drugje zaradi javnega nasilja v večmesečno ječo obsojeni, se obsodi v Ljubljani na par dni ali tednov. Ako meče kdo na vojaštvo kamenje, dobi — 14 dni zapora. Deželno nadsodišče je začudenje, ki ga ima vsakdo pri teh sodbah, tudi delilo. Povišalo je torej prve kazni, in sicer je,dobil vsak demonstrantov toliko mesecev, kolikor tednov se mu je diktiralo v Ljubljani. Mi gotovo ne privoščimo nikomur ječe. Ali — pravica naj bode za vse ednaka in taki tolovajski napadi, kakor so se zgodili v Ljubljani, morajo biti kaznovani. Obsojen je bil na 4 dni zapora čevljarski pomočnik Jakec Colnarič iz Rudolfovega. Pisal je „Štajercu" pismo z raznimi nesramnimi psovkami. Več takih tičkov še pride na vrsto.
Iz Spodnje-Stajerskega.
Poslanec in kaplan dr. Korošec, o kateremu se sicer doslej še ničesar ne ve, kaj bi koristnega za svoje štajerske volilce storil, čutil je potrebo, da se zavzema v delegaciji za — Ljubljančane. Kaj je na stvari? No, v Ljubljani so vprizorili lopovi in barabe pravo strahovlado. Ker policija bivšega agenta in sedanjega župana ,Zaneta iz Iblane" Hribarja ni ničesar storila, da bi ostavila divjanje te strupene tolpe, prišlo je vojaštvo. In ker je tolpa tudi na vojaštvo kamenje metala, so ti vojaki ednostavno streljali. kakor se to samo ob sebi razume. Dr. Korošec pa je čutil potrebo, da se zavzema za te zločince in da psuje vojake. Ali vojni minister je dal prevzetnemu kaplanu pošten odgovor. Minister je namreč povedal, da je vojaški oddelek pod vodstvom lajtnanta Mayerja bil napaden, da je bilo več vojakov ranjenih s kamenjem, da se je naposled dalo povelje „Schiessen". Na podlagi gotovih in s pričami dokazanih podatkov je torej minister ovrgel smešne trditve politikujočega kaplana Korošca. Skoda, da ni minister še dvoje kaplančetu Korošcu povedal: prvič da njega sploh nič ne brigajo dogodki v Ljubljani in da se naj raje malo potrudi za tiste gospodarsko zanemarjene dežele, katere kot štajerski poslanec zastopa, odnosno katere bi zastopati moral; — -drugič pa naj bi minister tega vsiljivega Nebodigatreba vprašal, je-li more kot katoliški duhovnik zastopati ljudi, ki pobijajo, ki razbijajo in uničujejo tujo lastnino, ki spadajo v ječo?! To naj bi minister dr. Korošca vprašal!
Dr. Korošec — duhovnik ?! Mi se ne jezimo čez mariborskega kaplana dr. Tončeta Korošca. Kar ta hujskajoči možakar dela, zato bode sam odgovoren. Nam to tudi ničesar ne škoduje . . Ali eno vprašanje imamo, na katero bi želeli, da glasilo Koroščevo „Slovenski Gospodar" odgovori. To je sledeče: Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je napisal pismo voditelju kranjskih Nemcev grofu Barbo in izdal tudi posebno pastirsko pismo, ki so ga morali kranjski duhovniki raz vseh prižnic prečitati. V obeh pismih je knezoškof ljubljanski jasno povedal, da so prvaško-slovenski izgredi in napadi v Ljubljani smrtni greh, da so torej ti razgrajači in napadalci v Ljubljani kršili božje in crkvene postave. In vendar je kaplan dr. Korošec v delegaciji zagovarjal tiste ljubljanske razgrajače, ki so storili glasom škofovega pisma smrtni greh. Kaplan dr. Korošec zagovarja torej smrtni greh! Mi ne bodemo ocenjevali versko prepričanje kaplana Korošca. V verskem oziru je kaplan podvržen škofu in se mu ima pokoriti. Kaplan Korošec tega ne stori. Nasprotno, on se zavzema z vso vnemo za tisto, kar graja škof. Kakšna je torej vera poslanca in kaplana Korošca? Koliko je vreden duhovnik, ki se ne pokori škofu, ki dela ravno to, kar obsoja škof ? To vprašanje stavimo in na to vprašanje  naj   nam klerikalci jasno  odgovorijo!
Nahujskana šolska mladina. Prvaška gonja je tako brezvestna, da ne odneha niti pri nežni šolski mladini. Ko so pri zadnjih puntih v Ljubljani vojaki v silobranu ustrelili dve osobi, vodili so prvaški stariši deco k mrličem in huj-skali: »Glej, otrok, ta dva sta bila od Nemcev ustreljena". Tako se hoče zastrupiti že nežno dušo nedolžne dece z strupenim sovraštvom do Nemcev. V Ptuju in sploh na Štajerskem ni stvar tako resna kakor v podivjani Ljubljani. Vendar pa se čuti tudi že pri deci v teh okrajih vpliv hujskanje. Tako smo opazili že opetovano v Ptuju
otroke, ki sicer obiskujejo nemške šole, vendar pa po cesti napadajo „zaradi narodnosti" nemške svoje tovariše. Tudi iz Sevnice se nam poročajo ednaki slučaji ... To je pač najnesramnejša gonja !, Ali vam hujskačem res niti deca ni sveta ? Proti vinskemu trgovcu g. Kari Pessl v Leitersbergu prinaša ena zadnjih številk dohtar-skega »Narodnega lista" dopis ,iz Ruš". Namen te prvaške čečkarije je ta, da bi se škodovalo firmi g. Pessl. Vinska trgovina vrlega tega domačina obstoji že 30 let. V vsem tem času je mož le pristno čisto naturno vino kupoval in prodajal, ravno tako sam trgal ter v originalnem stanju razpošiljal. Vsako leto je g. Pessl velike množine vina od slovenskih kmetov po dobrih cenah nakupil. Tudi drugače je živel vedno v dobrem sporazumljenju s slovenskimi kmeti. G. Pessl uslužbuje sam 12 do 15 slovenskih delavnih moči in jim s tem kruh preskrbi. Sploh je g. Pessl znan kot dobrotnik domačinov. On je skušal osnovati kot načelnik krajnega šolskega sveta ljudske šole v Leitersbergu- Kar-čovini podporni zavod, s katerim je 250 do 300 vbogim slovenskim otrokom skozi 3 mrzle zimske mesece preskrbel gorko župo in kruh. In takega dobrotnika napadajo prvažke cunje in mu hočejo z bojkotom škodovati. Kaj ko bi nemški srednji in zgornji Štajerci isto storili in ne kupili ničesar več od slovenskih kmetov ? Ali bi kmetom potem celjski prvaški dohtarji pomagali? Vsak pošten človek bode vrlega g. Pessl tudi v naprej kot reelnega vinotržca in odkritosrčnega štajerskega moža priporočal.
Nakup semena zveze kmetijskih zadrug na
Štajerskem. Prosi se nas, da opozarjamo one, ki pridelujejo semena, da nakupuje zveza kmetijskih zadrug na Štajerskem vsako množino naturelnega in čiščenega štajerskega semena rdeče deteljo ter travna semena po najboljših cenah. Seme rdeče detelje se v zveznem skladišču v Algersdorfu na Roberjevi deteljni čistilni mašini sčisti in se pred oddajo od deželne štacije za kontrolo semena preišče. Torej dobijo naročniki le garantirano čista semena, prosta boleznij.
Svinjski  sejem  v  Ptuju,   ki  se je  vršil
28. t. m. je bil dobro obiskan. Cene so malo padle, trgovina pa je bila srednja. Cene produktov so ostale nespremenjene. Prihodnji mesečni sejem z živino, konji, žrebetami in prašiči se vrši 4. novembra 1908.
Svinjska kuga je izbruhnila v Ptuju. Vsled tega sta mesto Ptuj in občina Breg pri Ptuju v kontumacu. Vkljub temu naznanjamo, da s e vršijo svinjski sejmi še naprej kakor dosedaj. Misel o uresničenju t. z v. „Freibanke" se je zopet sprožila in mi jo smatramo za zelo dobro.
Predrzna tatvina kolesa se je zgodila 22. t. zvečer v Straussgasse v Leobnu. Voznik kruha Nedelko je šel v prodajalno in pustil kolo zunaj. Ko je prišel iz prodajalne, ni bilo več kolesa. Kolo je stari model „Waffenrad", ima »Radlauf"-zvonec, visoko okvirje, lak star, žep napolnjen z orodjem. Kdor dobi tata, dobil bode lepo plačilo.
Pazite na deco! V Rogatcu se je igral 4 letni Fric But z nekim vozom, ki se je prevrnil in padel na otroka; nesrečni deček je bil takoj mrtev.
Nesreča. V Škofjivesi padel je posestnik Franc Okorn, ki je bil 15 let župan in ustanovitelj požarne brambe, iz neke šupe in si pridobil težke notranje rane. Upamo, da bode vrli mož okreval!
Letošnji mošt že vpliva. V Škofjivasi se ga je nasrkal posestnik Jakob Ahtik. V pijanosti je padel v potok in utonil.
V  cerkev Vlomili in nabiralnik spraznili, so v sv. Jurju na j. žel. Zaprli so nekega bivšega žandarja, ker je na sumu, da je storilec.
Ponesrečil je v službi v Trbovljah kondnkter Anton Kuri.
Umrl je v Slovenjgradcu g. dr. Emil Pollack v starosti 35 let. R. i. p.!
Kot mrliča so potegnili pri sv. Martinu za-sebnico Marijo Pollatschek iz Drave. 2. okt. je skočila v Mariboru v Dravo.
V   plamenih umrl je 5 letni Oto Strne v Cvetovcih. Otroci so pasli krave in si naredili ogenj. Deček je prišel preblizo in se je obleka vnela. Zc drugi dan je umrl.
_   4   ~
Iz Koroškega.
Doberlavas na Koroškem. Znano je, da skuša „Mir" vse tiste, ki ne trobijo v njegov rog, umazati in jim očeh drugih ljudi škodovati. Tako si privošči ta list lažnikov v svoji 42. številki z dne 17. oktobra to veselje stem, da napada učitelja in hišnega posestnika g. Ko-berer v Doberlivasi kot načelnika kmetijskega društva ter ga dela tako rekoč za pomanjkanje bikov odgovornega. Dela ga za „ anarhista" z „grozno bombo v žepu". To „bombo" hoče baje proti opatu in benedektinskemu štiftu vreči. — Grozno! — V glavi „S-Mirovega" dopisuna se je menda že neka „bomba" razpočila in v prvi zmedenosti je to neumnost uredništvu v Celovcu predložil. Drugače bi se ne dalo razumeti, kako more zahtevati od g. Koberer, da naj bi veleč. gosp. štiftnega administratorja za odpuščanje prosil. Morda zato, ker je rekel: „Štift naj se naznani, ker ne izvrši svoje obrtne dolžnosti in je leta 1907 neko premijo za bika v žep vtaknil, začetkom poletja 1908 pa svoj hlev zapre!? Ali „Š-Mirovem" dopisunu ni znano, da se podeli premijo le pod pogojem, da se porabi premiirano govedo vsaj skozi ono leto od dneva premiiranja za pleme in sicer bike tudi za skok pri tujih kravah -in telicah proti primerni odškodnini? Ali mu ni znano, da posestnik, ki se ne drži te dolžnosti, mora plačati dvojno svoto premiiranja? — Dopisun „S-Mira" trdi: „Kakor vsako leto, izpostavili so benedek-tinci tudi letos plemske bike in njih biki so se zavrgli, medtem ko se ni našlo nobene napake na izpostavljenih bikih g. Seifritza in dragih liberelcev." — Resnici na ljubo bodi povedano, da g. Seifritz ni še nikdar, štift v Doberlivasi pa tudi letos ni nobenega bika izpostavil. Menda, je prišel dopisun na dotično mesto kot zastopnik štiftovskih bikov; predstavil se pa ni kot tak komisiji. Pri prihodnjem premiirahjn naj le pride, da se mu pritisne znamenje na skrite njegove rogove.
Bistrica V Rožni dolini. Kadar bi dobil neki gotovi gospod Horvath, učitelj v Loki, zopet željo po dopisovanju, naj pusti dostojno ljudi pri miru in naj se peča s takimi kakor je on, katerih se nauki veliko premalo vpoštevane Kniggejeve knjige „Umgang mitMenschen" niso prijeli . . . Prisiljeni smo tla naklestimo danes tega „Mirovega" dopisuna kakor nedostojnega šolskega pobiča po prstih; naj malo kleči zunaj pred javnostjo, da se odvadi svoje nedostojnosti, katero je gojil zlasti v zadnjem času. Prišel je zadnjič v Bistrico, pogledal sem in tja in ker ni našel družbe, poiskal je svojega tovariša; le-ta ga je v svoji dobrosrčnosti peljal v krog raznih članov moškega pevskega društva, ki so se prijazno na koroški način zabavali. Gospod Horvath se je čutil ,sau\vohl" kakor pravi naše ljudstvo; spodbujal je ljudi s hvalo in dobrimi besedami k petju in si je naredil na ta način prijetni večer. Nikdo mu ni ničesar storil, kajti vsi so mislili, da imajo z dostojnim človekom opraviti. Samoumevno, — ako se jo tudi v pogovora za Slovenca imenoval, ni to noben vzrok, da bi se moža manj prijazno gledalo, kajti mi častimo vsako pošteno prepričanje. Komaj pa je sedel malo spočit pri svojih domačih mesnih piskrih in je premišljeval o svojih potnih doživljajih, prijela ga je dopisun-ska žilica, vzel je pero in — ker mu ni prišlo nič pametnejšega na um — napisal je za „Mir" psovke čez bistriške pevce, ki naj se sramujejo, da pojejo S svojim slovenskim srcem nemške pesni, kakor „Ich kenn' ein' hellen Edelstein" itd. In vendar je dotični večer Horvath sam pevce k petju teh pesen navduševal! Kako naj označimo tako postopanje? Kako se pravi temu, ako človek vrsti dostojnih ljudi pod hinavsko krinko svojo družbo \sili, za katero bi noben petelin ne zapel in ako potem iz ozadja, nepodpisan, svoje s strupom narodnega hujskanja zastrupljene pušic na isto družbo strelja?! Na to vprašanje bodejo someščani in tovariši Horvatha pač sami odgovorili. Na vsak način bi svetovali temu gospodu pedagogu, da, ako ga jezijo nemške pesmi, naj se s svojo pevsko navdušenostjo raje do društva „Zarja" v Pesjivasi obrne; to slovensko društvo bode z pivom in dobrimi besedami gotovo pripravljeno, da daruje Horvathu en večer. Pri nas pa za take „Metudovce", kakor pravijo
ljudje, pač ni prostora. Naše moško pevsko društvo obstoji iz Nemcev in Nemcim prijaznih Slovencev, ki gojijo po stari koroški šegi petje nemških pesen. Pa ne zato, ker so bogve kako „deutsch national", marveč ker imajo veselje na bogatem zakladu nemških pesen in ker je bilo to vedno tako na Koroškem, dokler ni velika luknja pri Rožeku vse mogoče smeti k nami prinesla, katerimi se hoče dobri koroški zrak osmrdeti. Zapomnite si to, plemeniti Vi gospod!
Tatvina. Pekovskemu mojstru Jakob Blass-neger iz sv. Rupreta je ukradel neki mesar 350  kron. Tata so zaprli.
Iz vode so potegnili mrtvega nekega hlapca v Huttenbergu. Nesrečnež je padel v potok in se ubil.
Napadel je neznani ropar hlapca Frenthoter iz St. Vida. — Ali hlapec je napadalca pregnal.
Po svetu.
Tovarna Mayfart & Co. Sprejeli smo: Cenjeno uredništvo! Naznanjamo s tem javno, da smo v vseh delavnicah naše fabrike za inašine in železne gisarije promet v polnem obsegu zopet pričeli. — Z veleštovanjem Ph. Mayfarth & Co, fabrike mašin za kmetijstvo, vinogradništvo in industrijo, Dunaj 11/1. Taborstrasse 71.
Velika nesreča. V Hercogovi kemični fabriki v Budimpešti se je zgodila razstrelba. Kemik je bil težko ranjen, 5 delavk pa ubitih.
Nemci se združujejo in hočejo kupovati vino, sadje, jajca, perutnino, sploh vse kmetske pridelke edino od nemških in slovenskih kmetov. To je posledica podlega prvaškega hujskanja „Svoji k svojim". Kmetje! Ali vam bodejo Kranjci kaj odkupili ? Ne! Poženite torej prvaške hujskače, kajti drugače pridete v g o -spodarski propad!
Plevel na travnikih.
Marsikateri kmetovalec si misli, da jo že dovolj storil za zatiranje plevela, ako je oplel njive, vrt, in vinograd. Pletev travnika marsikateremu niti na misel ne pride. Kakor ne sme na polju in drugi obdelani zemlji rasti drugo, nego kar je bilo vsejano ali posajeno, prav tako ne sme rasti tudi na travniku drugo, nego trava in zelišča, ki dajejo okusno in tečno krmo. Vse druge rastline, ki ovirajo krmske rastline v rasti, jih duše ali celo živali zastrupljajo, je treba s travnika strebiti. Ako to opustimo, bo krme le malo in še ta bo slaba.
Pogostoma se celo krtin ne razkopava in če se tudi, izvrši se to le površno. Da celo kamenja se po travnikih vselaj ne pograbi. Za tako delo si privošči malokdo kaj časa v misli, da to ni potrebno. In vendar ni temu tako. Skušnje so pokazale, da se s pokončavanjem plevela na travnikih ne le več pridela, ampak celo dvakrat toliko m da je tudi krma tečnejša. Trud in delo toraj nista zastonj.
Najbolj škoduje travnikom mah. Kjer pokriva zemljo mah, tam ni trave ; razun tega odtegujo mah zemlji vlago. Na z mahom obrašČenim travniku jo zemlja mrzla in vlažna, ker se mah vode napije in se na to zlepa ne posuši. Mah tudi zadržuje mokroto. Kako nevaren je mah za travnike, nas pouči sledeči poskus: 700 gramov suhega mahu popije 3300 gr. vode, na travniku celo 5500 gramov. Ta se posuši potem zelo počasi. Ako se mah odstrani s travnika, poveča se tudi hlapenje vode za 200 do 300 odstotkov. Prerašunilo se je, da se je z odstranitvijo 1 kg. mahu s senožeti, rešilo pribižno 25 kg. krme. Iz prej navedenega je dovolj jasno, zakaj naj se mah s travnikov odpravi.
Najboljše sredstvo za pokončevanje mahu je dobra travniška brana in gnojenje travnikov. Z brano naj se travnik prav močno povleče ali takorekoč zazmesari. Čimbolj je travnik razmesarjen, tem bolje je; če le nekako površno pov-lečemo, ne dosežemo namena. Če močno povle-čemo, izpulimo ne le mah, ampak tudi drug plevel in h koreninam dospe svetloba in zrak. Trava prične živahno in krepko rasti in grmi se skošatijo. Z brano naj se povleče jeseni ali pa še le spomladi, ko se je travnik zadostno osušil.
dobi like 1cane
Nikar ne misliti, da kjer raste mah, tam zr tudi  veliko sena, ne, ampak ravno narobe.
Ko so je travnik   ■;. brano razmesarilo,   naj   P°c" se tudi pognoji.   Nekdaj   se je gnojilo travnike '.„„$£, s kompostom,   ker pa tega   pogostoma   primanj-B^me kuje ali   pa so   stroški   za  dovažanje   prevelikjT gnoji   naj   se s Tomasovo žlindro   in   kajnitoal Gnojilo naj se raztrosi še le potem, ko se je il brano povleklo  in sicer bodisi jeseni ali pa zgo-Kn™ daj spomladi.    Ce je trava preredka, naj se m brananju tudi travno seme poseje.   Travnike, ki so prepolni mahu, naj se dvakrat in sicer enkrat spomladi in v drugič v jeseni povleče z brano; to naj se ponavlja   dve leti zaporedoma,   poten zadošča le enkratno brananje.  Travnik, ki je I povlečen z brano, da toliko krme več, da se trudj za to delo dobro poplača.
Najhujši plevel po travnikih je podlesek, ki] je obeneii strupen,   Kjer ga je veliko po travi ni   niti varno zagnati lačno  živino   na   travnik Že   iz tega uzroka, naj bi se ta   plevel   pridn pokončeval.   Čestokrat se na travnikih tako plodi,   da ni smeti gnati živine na   pašo  in ostane drugega, nego da  se   travnik   premeni njivo in se jo kot tako nekaj let obdeluje.   Po-J novno oranje uniči korenine  tega plevela popolnoma.   Pri mali množini zadošča povleči travniki s težko travniško brano. Najboljše je, če se mul korenine, ki segaje 3—4 cm globoko, na kakšenB način rani. Ko cvete, naj se ga s primernim oro- i] djem tako rani, da pride voda vanj, vsled česar potem   segnije, ali pa naj se ga aprila   meseca,] ko so se pokazali iz zemlji listi, s špičastim le-| senira drogom zabode v srce.   Kaj takega je pa mogoče le spomladi, ko je zemlja še vlažna in mehka   in gre drog v globočino.    Tako   delo je sicer  zamudno in ga je treba večkrat   ponoviti,! ker   se   pri zabadanju ne posreči   uničiti   vsako] rastlino,  kljub temu pa se izplača.    Podleskovo seme  naj se pobere in sežge in   mokra  zemlja naj se skuša osušiti na en ali drug način.
Hud plevel so tudi močvirska sita, druge močvirske trave in ostrice, ki uspevajo le na močvirni kisli zemlji. Taki travniki naj se gnoje z vapnom, ki se spoji s kislino. Gnoji se jih pa tudi lahko z vapnenim laporjem, žveplenokislin kalijem (500—600 kg na ha) ali pa s kajnitom.
Deset zapovedi proti pretečemu pomanjkanju krme.
Kraljeva  hrv.-slav.-dalm.   zemaljs	ka vlada,   oddelek
za notranje poslovanje je razposlala 11	led kmetovalce na-
slednjih deset zapovedi, ki so tudi na	šim razmeram zelo
primerne, zato jih prinesemo tu doslo	
I. Sejaj kravjo ali strilišno repo.	(na oral ali  1600
sežnjev kvad se potrebuje 3 kg seme	la). Z njo prihraniš
mnogo sena   in krave bodo obilo mo	Izle.   Vsakemu go-
vedu   se   da lahko 15 kg   na dan   in	zadostuje,  če daš
poleg tega 6—8 kg sena. Prešičem se	poklada repa cela
ali   pa   razrezana   in kuhana;  ena  ii	1 druga   se  prilega
prešičem prav dobro.	
Ako se jo pravilno pospravi in	ihraai, zdrži kravja
repa tudi čez zimo.	
Ta repa je zdrava in tečna hra	na tudi za ljudi.
II. Sejaj   beli   ženof  ali gorščic	5  za  zeleno   krmo
(na   vsak  oral   6-8   kg).   Gorščica	da   mnogo   dobre
krme,   kojo   zamoreš kositi novembra	meseca,   da   se ti
ni treba dotikati sena in slame.	
III. Sejaj   turščico   za  zeleno k	mo (na  vsak   oral
100—115   kg).   Zelena  turšica  se   ohrani'na   njivi   do	
slane,   in   če je tudi prijeta od slane,	jo lahko pokladaš
govedu.   Če   ne moreš  vse pokrmiti	zelene,   pokosi   ali
požanji jo o suhem, toplem vremenu ped na visoko od tal, deni jo v suhe jarke Široke 2—3 m, globoke 1— l'/j m in po potrebi dolge, shodi jo dobro, kakor repo ali zelje za kisanje, deni na vrh še 1—1'/, meter na visoko druge in pokrij z zemljo za ped na debelo, greben nasipa pa naj ostane odprt. Koruza se v kupu ugreje ia kadar se je segrela, da te v roko tako peče, da ne vzdržiš, zasuj z zemljo tudi greben nasipa. Tako spravljena se shrani turšica skozi več časa; postane sicer temnejša, diši po kislem, govedo je zelo rado žre, če ji tudi ne primešaš sena ali slame.
IV.  Sejaj mohar ali sirk. da pokosiš zelenega (na oral 15 kg).
Ta zelena krma, ki zamore vstrajati do novembra, se porabi lahko za kislo krmo kakor turšfica.
V.   Sejaj laško deleljo ali inkarnatnico (na oral 18 kg). V jeseni da dobro pašo, spomladi aprila meseca jo lahko kosiš za zeleno krmo.
VI.  Sejaj zmesi za pomladansko krmo n. pr. rž ali ječmen z grahorščico in grahom (na oral v težkih, zvezni h zemljah 40 kg, rži ali ječmena 60 kg, grahorščice in graha 30 kg; za težke, lahke peščene zemlje 60 kg rži ali ječmena. 40 kg grahorščice in 30 kg graha).
VII.  Vsako krmo razsekaj z roko ali pa s strojem, kar je bolje, kakor če pokladaš celo, ker take ne luča govedo po tleh in se s tem mnogo prištedi.
6  —
Tvrdke ponujajo pod starim plaščom znamk i t. d.
= Železniške Roskopf
Se vedno po stari ceni za K /■— namesto samo K 5"— vkljub temu da so resnični izdelovalni troški vsled Itolosalnega razširjenja in novih mašin itd. že pred meseci za tretji del padli. Ta orig. železniška Roskopf, katero izdeluje le neka švicarska firma, ima pravo proti prahu zavarovano niklasto ohišje, emajlni list, kolesje po novi zboljšani patent-konjtrukciji, vse v kamenjih tekoče za. eno minuto regulirano, garancija 3 leta, po zahtevi takoj denar nazaj. Cenik s 1000 slikami zastonj.
A. KIFFMANN
tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine   729 v MARIBORU P. L.
St.
44.742 II 6.550
1908.
Razglas.
Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih
državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo
1908/1909.
Štajerski deželni odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer:
1.   700.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelenčiča, rumenega šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo.
2.  450.000 korenjakov od riparje Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole.
3.  Dva miljona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9.
Cena trtam je:
I.  1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge.
II.   1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge.
III.   1000 ključev 10 kron.
Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje.se po številu oglašenih naročil.
Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. I. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi.
Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec.
Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri pre-vzetju. Ako se trto odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz ee bodo posebej zaračunili.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja.
Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove.
Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu pogledati.         ''"
Pritožbe se morajo vložiti takoj Tia vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.
Gradec, dne 25. septembra 1908.
Od staj. deželnega odbora.
72&                 Edmund Graf Attems m. p.
Ceno perje za postelj
ena kila sivega, Pisanega K 2—, na pol belega K 280, belega K 4*—, prima mehke K 6"—, visoko prima, najboljša vrsta K 8'—, peresje (daunen) sivo K 6*—, belo K 10*—, od 5 kil naprej franko!
Gotove postelje
iz lesnega, rdeče, plave, rumeno ali belega inleta (Nanking), ena tuhna, velikost 170X116 cm. z 2 glavnima blazinoma, SOX85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, tistim, krepkim in trajnim perjem K Iti■—. Napol-daune K 20—, daune K 24'—. tuhna sama K 12 —, 14—, 16—, glavne blazine K 3—, 2-50, 4--, posije po povzetju, zavoj gratis, od K 10'— naprej franko         728
Max Berger, Deschenitz št. 229, BtJhmerwald. Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in franko.
Grilit, revmatizei
" fl in astma
se  uspešno  zdravijo   z  rako  mojega Jej sem /.iianegaEufalyptus-olja (avstralsko, nal produkt). Cena originalne steklenice 1 K r Popis  z mnogimi zahvalnimi pismi zasto poStnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše s stvo proti pegami,   vimerli, jeternimi za dragimi nečistostmi obraza. Eucalyptm-b nedosežno  zdravilni   proti kašlju, oslov kašlju, astmi itd.
Ernst Hess, Kllngenthal
Dobi se tudi v Ptuju apoteka „zum Mohretr' K.  Molitor.
Pred ponarejenjem naj se varuje s tem, da se ozira na to varnostno marko.
Bilanca okrajne šparkase v Rogatci
z djne 31. d-eceascilorsi ±OOTm
	Aktiva: Posojila na menice (Wechsel)   . Asekurančni predplački ....	K	h	Pasiva: Naprej  plačane obresti  i.  s. : od hipotečnih posojil K 1808-34 „ menic  (Wechsel) K   70005	K	h  1
		462542 63722 216 80859 102 924 18934 623 6 10593 3117	34 24 23 50 76 98 52 51 20 90 63		606265 2508 400 32469	93 j 39 | 49 j
				Naložone odškodnine  za   škodo		
	Obresti i. s. od hipotečnih posojil ....     K 16.89473 „     vrednostnih papirjev  .   .    K       89875 zamudne obresti   K    1.14104					
				/		
						
						
		641643) 81			841643	81
						
Obrestovanje hranilnih vlog: 4"s% in 47»%. Od vlog odpadajoči rentni davek se, bre da bi se kaj odtegnilo od kapitala vložnikov, od šparkase same plačuje.
Uradni dan vsak četrtek od 8. do 11. ure dopoldne. Ako pade četrtek na praznik, duje se temu sledeči'tedenski dan.
Štev.
n. 46.029 6851
Za dnč 2. januarja 1909 pričenjajoči pol-letni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu se razdeli vrednim in revnim podkvarskim kovačem 10 deželnih štipendij po 100 kron s prostim stanovanjem po razmerju prostora v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije istotako v znesku po 100 kron.
Pogoji   so:
Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki telesni razvitek, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba in vsaj dveletna vporaba kot podkvarski kovač.
Poleg tega se ima vsak prosilec z reverzom zavezati, da bode po dokončanem tečaju podkvarsko obrt vsaj skozi 3 leta na Štajerskem, odnosno v okraju, od katerega je dobil štipendij, kot mojster ali pomočnik izvrševal.
Prošnje so nasloviti na deželni odbor in vposlati najkasneje do 20. novembra 1908 na ravnateljstvo deželnega podkvarskega in živino-zdravniškega zavoda v Gradec (Direktion der Landeshufbeschlagslehr- und Tierheilanstalt in Graz); pridjati je prošnjam omenjeni reverz, krstni in domovinski list, učno pismo, šolska in. zdravniška spričevala, delavsko knjižico, spričevala o nravnosti in premoženju.
Taki podkvarski kovači, ki ne zahtevajo štipendije, pa se hočejo vendar tečaja udeležiti, naj se pod dokazom starosti najmanje 18. let, nadalje dveletne vporabe kot kovaški pomočnik, dobre ljudskošolske izobrazbe in učnega pisma ter delavske knjižice naznanijo najkasneje v prvih treh dneh tečaja pri vodji zavoda.
Gradec, 19. oktobra 1908.
Od štajerskega deželnega odbora:
Edmund Graf Attems m. p.
734
Nadviniear
oleg dveh drugih, s 3—4 delavskimi močmi, ;d njimi 1 hlapec k volmi, 1 živinski pastir in 1 dekle za postrežbo v gospodski hiši
se iščejo. *^p|
nevna  plača   za   nadviničarja   1 K,   za   hlapca 10 K na mesec, za dekle po dogovoro.
Vpraša se pri                             739
g. štacijonšefu Ncumannu v Ptuju.
Rane
vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo,
kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velik«. 2e 40 let sem se rabi omehkajoco Pragersko domaČ« zavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. razpošilja se vsak dan "•(_ I F ctla doza 70 vin., '/« &0 vm.  po  posti
Eroti naprej-plačilu 3 K 16 vin. se posije aoko 4 doz, za 7 C pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Staoijone. Tsa dela zavUlcov ima/o postavno varstveno znamko.
== Glavni depot: =
B. FRAGNER, c. t moral Mferant. *
Apoteka »sram schwarzen Adler«
Prag* Klemeseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SktadiSče v apotekah Austvo-Oi/rske.
Varstveni Sist
v znesku K 3*—
POc 1. oktobra do' 1. decembra. 1908 se la varstveni lint ^Gutschein) v znesku K 3*— prt. pismeni naročbi v najmanjši Bvoti K 30— nabral proti vpošiljatvi za K3'- v plačilo vzame. Poleg tega dobi vsak   naročilelj lepi koledar zastonj
Max Bohnel v Dunaj
IV. MargaretenstraBse štev. 27/27. v   Zaloga ur, zlatega in srebrnega blaga.
Zahtevajte  moj  glavni   katalog  z 5.000  podobami   zastonj in poštnine prosto.                            695
—  7 —
Predno
706
prosite za osebno, hipotekarno ali realno
posojilo
zahtevajte brezplačni prospekt
Meller L. Egyed, Budapest
XI. Lonyai-utca 7. — Telefon interurban 46—31.
slavnem trgu, cnonadslropna hiša in zraven mala delavnica za
kega rokodelca prijetno,   zraven klet in 1 kravja ter 2 svinjski
i, drvarnica, gospodarsko poslopje, vse zidano in z 0|ieko krito,
-.(ijive in travnik,   lepo   sadjn, rodovitno,   vinske   trte,   ki rodi 5
TOlrov vina,  vse V lepem, dobrem stanu,   dobri   grunt, se proda
sa prosto roko; cena je 6.000 kron pri lastniku,  Jože UM«««,
Luka, p. Zidanmost.                          *    $'A"
»Mehanska parna žaga. i   Ha novem lentnem trgu  (Lendplatz) v  Ptuj« traven klalnice in ptiuarske hiie   postavljena j«
neva parna žaga vsakemu v porabo. Tiakemn ae les hlodi, itd. po aahtevi takoj r»s-iaga. Vsakdo pa ame tudi   aam oblati, rrtati is ipahati i. t. d.                        68
pred osleparjenjem I
Opozarjam cenjene čitatelje tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje in/.erate ter da prodajajo navadne plcbuate ure, ki se jih dobi povsod po K »•—, kot prave „železniške Rnskupf". Prave ^železniške Roskopf*1-ure, kah're prodajam že mnogo let v polno zadovoljnost c. k. državnih zele*-nic, se dobijo le z zgorajšno varstveno marko  po moji firmi   in  so  vsa druga
naznanila navadne, sleparije.
Moja originalna   ..železniška   ltoskopP-
košta brez sfikundnega kazalca K "r—,
s sekundnim kazalcem  K 8'—. 3 leta
garancija, be posije po povzetju
Max Bohnel, Dunaj
IV. Margaretenstrasse 27/27 urar, sodn. zapri«, cenilnik is strokovnjak. Katalog  s 5000   slikami  zastonj  in poštnine prosto.                692
Eraa«!tQwme<£»s*n«*g
•
Hans Wouk
i veletrgovina   z   mešanim  blagom, 871            vinom in žganjem
■#" v Poličanih *awi
priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo isbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manafaktornega blaga, štofi, druki, platno itd.
Nakupuje     "
žitje, jajea, maslo in poljske pridelke.
Nakup ju prodaja
dobra pristna natnrna vina en gros  in  dobro pravo žganje en gros in en detail.
Pri letošnji draginji
se zamore slediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na: perilu za postelj in telo, na oblekah za gospode, dame in otroke, na potrebščinah za nevesto samo direktno pri faliri-kantn. Pišite nam in pošljemo vam
zastonj
Lancaster od K 26—..flobert-puške od S   K 850, pištole od K3,h;50,  samokresi od 5"—. Popravljanje" po ceni.   587 ===== Cenik s slikami franko. =====     ffl
F. Dušek,  Opočno
št 104 na državni železnici, Češko.
■twimgwatitBwa
..TrinmpP'        Brez konkurence I                        Ni bazarsko blago !
Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s častnim križcem, Dunaj 1904.
3 mesece za 1 krono.
Povsod luč
samo znovo popVavljeno, edino res ranljivo in zanesljivo električno žepne lampo, znamka ..Triunipf' kajti mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi 3 mesece. Tisočkrat najboljše dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati.                                               7OT
Absolutno brez nevarnosti se iab\o in brez težav« v
žepu nosi.
Neodvisna od vetra in vremena. Po lahko rabi; baterija
se davi z m o nj'a t i.
Nedoseženi efekt svetlobe!       Najdaljšo trajanje!
Cena ene kompletne lampe..............K   3 —
3 komadi....................K    810
Z .povečevalno linzo 1 komad.......,.......K    4 —
3 komadi  .   .   .   . '...............K  10-80
Dvojnn-mofne nadomestne baterije komad.......K    1—
Z trajnim (Stcll-I kontaktom (obe roki prosti)kom. K 4\— in K   6 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad............. K 5*— in K   61—
Edina razposiljatev proti povzetju samo po
»Export-Union" Abt. 92, Dunaj 65.
Popolni crniki tudi vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko.
in poštnine prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umit no tiskaui cenik,. Iz njega priporočamo posebno:
44 vinarje« Ostailkl (reStl) 44 »I"**!«.
pri metrn        |,rBZ napak        pri metra
6—12 m dolgi p*> izvolitvi v lodnu, barhentu za obleke, flanelu za srajce, stotih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pike. Stolih za bluze, cajg za- predpasnike, antljc, vse garantirano čisto-barvno.
Žensko bluzo v voljni ali barhentu, moderno, solidne, vse velikosti -  od K 3-50 naprej.
Ženske trikotne srajco zelo goike......od K
Žeo9ke trikotne hlače, mehke za zimo . . . . od K Koške triketne srajce z ovratnikom aTi brez . od K Moške trikotne spodnje hlače, debele in gorke . od K Iiodni mnntelji za dečke za 6 -14 letno . . . od K Moški Vodni mantelji za vsako velikost .... od K 11-40
Ženska zgornja krila, najboljši šnit.....od K   5-50
Dobre težke dekne za konje, krijejo celega konja, od K   3 — in mnogo druzega. Pišite po katalog na
2'30 naprej 1-70     „ 2—     „ 1-50     „ 6-50      _
683
Gebr. Reichart, fabrikanli Dornbirn 20, Vorarlsberg. Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo i»-
vrSnjem že več  nego  30  let,   m
mi   je .posrečilo  iznajti   najboljše
sredstvo za rast las in proti   njih
izpadanju — KAPILOR  št.   2.
Povzroča,   da  postanejo    lasj«
dolgi in gosti, odstrunja pra-
haj in vsako   kožno   bolezen
na glavi. Naročila naj  bi   si ga
vsaka   družina.   Imam premnogo
(•hvalnic in prtznanic. Stane poistoine   prosto   na  vsako
yoMo lonček 3 K 80, 2 lončka 5 K. Naroča naj t*
samo od mene pod naslovom
fETER  JURIŠIČ        ""
lekarnar t Pakraen štev. 200 t Slavoniji.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 « CelJU.                                      408
Samo pravi je le
Thierry -balzam
C Mimo nuno kot  znamko.  Najmanj   se pošlje 18/2 ali 6/1 alt patent potna družinska steklenica K 5—. Zaboj zastonj. .
Thierry oentEfolij-mazilo
S»JB«nj se pošlje 2 doze R 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana-itt »»ikoljš« domača sredstva proti bolečinam, pečenje v zelodco, irt«, kašlju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe; in denar:
1 Thierry, apoteka I angelj-yarnba v Pregradi pri Rogatca.
Zaloge v najvcčih apotekah.                     297
Varstvena marka ,)Anker"
Liniment Caspici coinp.
nadomestilo za
anker-pain-expeller -58sa
je znano kot odpeljajqce, Izvrstno In boleoino odrtranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 b, 1-40 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenxe v škatlish z našo varstveno znamko »Anker", potem se dobi pristno to sredstvo.
Dr, Ricbter-jeva apoteka „zlati
v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak drn.        690
Najboljša pentska razprodaja!
Ceno perje za postelj!
1 kg. B:vib slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol b«I,h •>. K80h; belih 4 K; belih mehkih o K 10 h; 1 kg. najfinejših, snoieno-lielih, slišanih )6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko.
Smt~ Gotove posteljo "3M
iz krepkega!' rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1-tnhent. 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 5S cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in llavmastim perjem za postelje 16 K; n«l-d»une 20 K; daune 24 K; posamezni tnhcnti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Deschecitz Nr. 716, Rolimenvald. Cenik gratis in franke.
5000 ur zastonj
katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto.
kron                       kron                      kron                      kron
Roik. nat.   8'—      Budilnira   . 2-40     J. tradilnica S-—     Ura na pen-Strt. Roik. 6—       Svetla . iter. S—       ScMagar." 8'—        delj JO cm, v—
TAl b. Ros. 7— Stolp. zvon. &•— Godba . . 10-— Stoip. iron. 9-— Sreb. dvojni            kuhinj, ura  3.—     6 valčkov . 11!-—     Zbudilnico 10-—
mantelj     8'—                        S*   ,91                       Z godbo . . 12'—
Original Ornega, Schaffhausea Glashiltte, Helios, Araalfa, c. k. izkušeno, od K 18—; srebrno in zlat« blagu po originalnih fabriskih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar iiaiaj
Max B5hnel, Dunaj
IV. Margaretenatrasae 2727 v lastni hiši.
Zapriseženi ceuitelj  m strokovnja*. Nijvecja  in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1*40. 6000 slik-kataloz zastonj in poStnlae prosto.          6SM
PozorI
Črtaj!
Pozor I
Slavonska biljevina
»*n 1                   «&»   **.   •     sehšč — ter  se   n*
vrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolilj v prsih, — prehlaJ jenju v grlu, hiip»< vosti, težkem dihal nju, astmi — pljuči nem kataru, suhem
kašlju, tuberkulozi Hd. itd Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena jej franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetja ali fee se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišica,
677                                   ekamarja v Pakracu it 800 (Slavonija.]
V Mariboru,   Pfarrhofgasse hit. 7 (blizo glavne poŠte) ustanovil se je
koncesijovani urad
za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oprošcenja   (frajenge)   vojaške službe.                              62i
Za jesenski;
in zimski čas
priporočamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, lepe novosu, štrikane in Zidane tihelce, odevala, koče in še
vse drugo. Blago je novo, frišno, cena znano nizka, postrežba
poštena in solidna. Viak  kdor  pride v mesto, naj obišče našo trgovino in se naj prepriča o resnici našega razglasa. S tem se Vam
priporočamo                                    684
L. F. Slawitsch in Heller vPtuji.
z zvonovi kakor v
(-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi i močno glavnim stol-povim zvonom, cifernica ki sveti po noči, lopo polirano okvirje, meri 30 cm.
= K 6-50 =
S leta garancija. PoSiljatev po povzetju.
Max Bobnel, Dunaj
IV. Margaretenstrassa 27/27. Katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto.                690
Božične premije.
Vsak p. t kupec, ki v času od 1. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanje za 40 K nakrat, dobi kot božično gratis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alarm-bndilnico št 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K 4'20, poleg tega 3-letno pismeno garancijo.
Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60'—
nakrat, dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-remontoar-uro štev. 4060 v vrednosti K 5-— s 3-lctno pismeno garancijo.
Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20— nakrat, dobi eno angelsko zvononje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 1-50.
Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembru) se te gratis-premije na noben način ne podelijo.
Priporočamo tedaj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november.
Prva tovarna ur Hanns Konrad v Briixu št. 1574
(Češko.) Moj 200 strani nuifni, 300» podob obsegajoči glavni cenik se po zahtevi Vsakomur zastonj in poštnine prosto pošlje.      625
T ptujskem mestnem soparnem kopališču
M 6tebijo odsihmal kopele 8 hlaponom po slede-sik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b Vili uri predpildan za 60 vin.; (30 krajcarjev.)                                        S7*
Vtdstvi ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeanstzItV
Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin
k Bail's nasled. t
(Štajersko)
priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje ca rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerjev stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo. (Handschlepp-und Pferdaheurechen) za mrvo obračati,1 ■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične
Ereše,   preše  za   sadje  in vino.  (Orig. Oberdruck lifferenzial Hebelpresswerke)  patent  „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni Angleške nože (Gnsstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko.       488.
Brata Slawil
v Ptuju
priporočata   izvrstne stroje (Nahmaschinen) po i
deči ceni: Singer A    .   . 70 K Singer Medium 90   , Singer Titanial20   »
Ringachifchon      ........140
Ringschifchen za krojače   .   .   .  .180
Minerva A.........100
Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 Doli (Bestandteile) za vsakovrstne Biroje. Na. cone so nižje kakor povsodi in se po pogo plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik bn plačno.
Vzdržanj« zdrasega
želodca
temelji v gfavnetn v vzdržaoju pospeševanju, in urejevanju prebavljeiija ter odstranj^nju neprijetnega za-masenja (Stuhlverstopfung.   Dobro, >z zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prel»a\ rjeuju, pospešujoče sred-1 atvo,   ki odstrani  znane  posledice kpzmemoiti,  nnp:iino di-1 Jete, prrlilajmje, zamašrije. sestava preobilne kisline n. p. I BSodbrenoenu, napenjanje itd. m krene bolečine odstrani ia| zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apotek* B. Fragner v Pragi.                    •             /f**" ""*\
0 Varilo I    v*'   ^en   IaTi"t»   nosijo   po-     /Q^«>3nwA
N-----------  stavno   deponirano    varstveno     .
M  Mrk*.                       —----------     —■„    \ft (.
Glavni depot: Apoteka                  ^21
B,   FRAGNER,   e. kr. dvorni liferant „I.m (ohwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kot Neradacato. | BOT' Poštna poSiljatev vsak dan. ~9fg
1  rela steklenica i K, '/, stekl. I K.   Po poŠti proti naprej I !»■■"■ 1 r"'''r""   K I'60 se 1 malo steklenico, K 2'80i
1 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— ^»J I i velike, K 22—  14 velikih  steklenic franko %   I vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja.   Depoti I VI                    v apotekah av^tnjseih.
ytateri ieiijo 4^vbm, po ceni in _ jeu/Tiesl/iixrpotovali na/se obrnepc*
nSiniortcTc/OnetetXa.
v Jčfubl/tini t/Cc/odvc/rs/ce ulicejgff. "iiukcvi:s/iu<!/\y,isnilit tia/o sebre>pJuinit.
ctfranilnica (Sparkassa)
Čekovnemu računu št. 8080511 pri c kr. poš-tno-hranilničncm | uradu.
Mostni de-Imirni zavod.
Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s Bstrankami ob delavnikih od
8-12 ara.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občetiie 2 <wst. ogmK«
banko.
Ravnateljstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tiskal: \V. Blanke v Ptuju.
1116