232. številka. Ljubljana, v torek 10. oktobra. XXVI. leto, 1893. [shaja vsak dan neier, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za *vstr o - oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta b gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račana se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oi na ni 1 a plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če s.> dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni proračun. V današnji prvi seji državnega /bora predložil je finančni minister dr. Steinbach državni proračun za leto 1894-, iz katerega navedemo glavne točke. Vae potrebščine so preračunjene na . . . 618,694.237 gld., dohodki pa na ...619,105.779 gld.t tako da znaša prebitek 411.542 gld. — Za letošnje leto (1893) so zoašate potrebščine 610 milijonov 913 206 gld., torej za 7,781 031 gld. men j kakor za bodoče leto. Od te svote odpade na vkupne državne potrebščine znesek 110 352 068 gld., torej za 2,955.294 gld več kakor letos, v katero svoto pa so že všteti carinski prebitki in okupacijski troski. Potrebščine za državni zbor so se nekoliko zvišale radi zgradbe delegacijskega poslopja v Budim pesti, potrebščine za miuisterski svet pa so se zvišale, ker se je v državni proračun zopet ustavil lani odklonjeni dispozicijski fond v znesku 50.000 goldinarjev. — Proračun m i n i s te rs t v a notranjih del je za 850 748 gld. višji n< go je bil za letos in s:cer radi novih tiriatev za politično upravo in za vodne zgradbe. Proračun domobranskega m i n i a t e r h t v ii je za 986 617 gld, proračun na-učnega in bogočastnega miniBterstva pa za 643.326 gld. višji tifgo lani. V naučoe svrbe se ima od te svote porabiti 500.382 gld. Proračun finančnega ministarstva je za 1,185 412 gld. višji nego je bil za letos, proračun trgovinskega m i nisterstva pa je za 2,560.558 gld. nižji, nego je bil za letos. Proračun poljedelskega m i n i s t e r s t v a znaša sicer navidezno za 577.179 goldinarjev men j nego za letos, faktično pa, ker je izločiti melijoraciiski preliminar, za 246 362 gld. več. Proračun za pravosodno ministerstvo znaša za 517.173 gld. več nego za tekoče leto. Vrh tega so se tudi potrebščine penzijskega etata povečale za 259 500 gld., dočiin je za subvencije prometnim napravam ustavljen v proračun za 509.550 gld. nižji znesek, kakor za letos. Potrebščine za državni dolg zuašajo za 4,574 120 gld. več, potrebščine za upravo državnega dolga pa za 121.297 gld. menj, kakor za letošnje leto. Dohodki so preračunjeni na 619,105.779 gld., torej za 6,594.159 gld. več, nego je bilo preraču-njeno za letošnje leto. Će pa se izločijo nekatere prehodne točke, so dohodki za 7,307.794 gld. višji. Dohodki se razde'e* tako-le: pri ministerstvu notranjih del so preračunjeni dohodki za 13 188 goldinarjev višje kakor letos, pri naučnem mini-Bterstvu za 91 745 gld., pri finančnem ministerstvu pa za 9,526.184 gld. Pri neposrednih davkih se računa, da bodo nesli za 1,305.000 gld. več nego letos, vzlic temu, da so se dohodki zemljiškega davka prelimiuirali za 220 000 gld. nižje, kakor za 1. 1893. Carine bodo nesle za 1,421 947 goldinarjev, už tninski davki pa za 4,468.000 gld. več kakor letos Dohodki vseh posrednih davščin so preiiminirani za 7,018.121 gld. višje, nego za I. 1893. Pri trgovinskem ministerstvu so prelimiDirani dohodki za 1,112 630 gld. višje, pri poljedelskem ministerstvu za 1,227.727 gtd. nižje, pri pravosodnem ministerstvu pa za 507 000 gld. višje, kakor za leto 1893. I) ho lki etata „subvencije in dotacije" so preliminirane, za 3,571.900 gld. nižje, dohodki etata „državni dolg" za 497.2G3 gld. višje, dohodki u pr a v e državnega dolga pa za 280.670 gld. nižje, kakor za tekoče leto. Iz teh številk dalo bi se Bklepati, da so finančne razmero naše državne polovice ne samo dobre, ampak naravnost Bijajne, češ, vzlic temu, da so se troški izdatno povečali, da so so iz proračuna za prihodnje Uto izločili nekaieri prehodni troški, vzlic temu niso samo vsi dohodki pokriti, nego izkazuje se celo čisti prebitek 411 542 gld. Kdor bi samo po številkah, predloženih državnemu zboru, sodil naše finančno stanje, ne bo temu ugovarjal, toda nam se usiliuje domnevanje, da je državna bi lanci)u umetno sestavljena tako. da izkaže prebitek, kakor ga je z veliko težavo izkazala tudi ogerska državna polovica, četudi jako majhno svotico. Definitivne sodbe še sedaj ne moremo izreči, ker nam niso na razpo'aganje podrobni podatki, kar pa domnevamo, bb snuje na izkušnjo prejšnjih let. Za nekaj dnij moči nam bode v tem oziru izreči določno sodbo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljaui, 10. oktobra. Pred otvoritvijo državnega zbora. Oficijozna „Mo n t ag s r e v u eu prinesla je včeraj daljši Članek, v katerem razkriva vlada, kaj bo državni zbor — če pojde po njenih intencijah — vse storil v pribodnjem zasedanju. List pravi mej drugim: Največ bo državnemu zboru delovati na financijelnem in narodno-gospodarskem polju. Že v prvi seji predloži finančni minster državni proračun. Resne razprave bodo glede uradniških plač. Vlada želi in si šteje v dolžnost, predložiti določen načrt in imenovati svoto, katero bi trebalo za njega izvršitev, tako, da bo vlada takoj lahko izvršila ta načrt, čim dobi potrebne miliione, ker priznava, da je regulacija in povišanje uradniških plač potrebno. Svoj čas so parlamentarni krogi v to svrho bili pripravljeni, glasovati za uvedeoje transportnega davka. V tem pa je bil načrt davčni reformi, zlasti načrt osobni dohodarini, vsaj v odseku v toliko rešen, da je smeti za trdno pričakovati srečni konec te velike naloge. Finančni, trgovinski in poljedelski minister izneso pred državni zbor razne nove predloge, finančne in naroduo-gospodarske vsebine, zadevajoče olajšave v načinu plačevanja davkov, pre-membe kreditnih razmer, popolnitev prometnih naprav itd. itd. Najvažnejša zadeva je valutna reforma in naravno je, da se je fiuaučni minister že jutri dotakne, četudi predloži dotične načrte šele pozueje. Borznega poročila ali bulletiaa ni od njega pričakovati; dr. Steinbacb more samo reči, da se je to moralo zgoditi, kar se je doBlej storilo. Z ozirom ua razmere v Ameriki in v Indiji je bilo neizogibno potrebno, odpraviti svobodno kovanje srebra, razveljaviti srebro kot vrednoto in je nadomestiti z zlatom, sicer bi bila zadela Avstrijo trgovinska kriza, desetkrat hujša nego je zadela Združene države. To se je preprečilo in to je najznamenitejši u^peh regulacije. Plačevanje v gotovini se ni obljubilo niti se je določil za to kak termin ter se tudi ne bo začelo, dokler ni nabranega dovolj zlata. Potrebno zlato se gotovo dobi, to, kar ga še manjka, ju naj-neznatnejša težkota valutne uredbe, pač pa jo premagati druga vprašanja o plačilni bilanciii in o eksportu. Opozoriti je, da ie prav letos rusko žito izpodrinilo ogersko žito iz Švice; v interesu valutne regulacije morala bi bila Ogerska konjunkture bolje izkoristiti. — Tako modruje ta vladni list in čitaje ta dolgi spis smo bo nehote spominjali prelepih ob- LISTEK. Cigareta. epizoda Iz lEa.rllstisieJ.li. -vojslac. Spisal Jiiles Claretie. Preložil Mora van. (Dalje.) Bil je prav dobro juiznan v deželi, ta Araquil; znana nam je bila vsem njegova Rtvar, njegova ljubezen do hčere očeta Chegaray, bogatega moža iz Guipuzcoe, ki je obdeloval štiri ali pet kmetij in imel neštevilo Badnih gričev, kjer so se jablane ši-bile pod težo jabolk in dajale vino, katero bi moral piti, da bi si ustvaril pravi pojem o njem. Oče Chegarav je stanoval mej Hernauijem in Santo Barbaro, kojo ste videli ua poti iz San Sebastijana do Bem. Na Pepo, svojo hčer, je bil stari oče po-noBen kakor Andaluz ua svoje zaklade. Šopiril se je stari kmet, kadar je po popoldanski božji službi pripeljal svojo hčer v našo družbo. Tu so bile mnogokrat male plesne zabave. Pri takih prilikah Be večkrat vrše zaroke, ne da bi se roditelji poprafiali za to. Smeje se in pleše, — kako hitro se to zgodi. Srce h" vzame in da življenje Takrat je bil v Loyoli — ne daleč od tu . . . tam doli v dolini, vidite jo lahko — tam torej je bil lep, visok vragoljček, ki se ie smukni okoli brhkih dekličev in ki je imel, — bogsigavedi kako, — vse lastnosti, ki se dopadajo hčeram, a niti jedne onih, ki so milo roditeljem. To jo bil tiBti Anupiil, ki je staremu generalu Garrido izrazil svoje želje. Vesel dečko! Vedno pripravljen, izvršiti kako vratolomnost; prvi pri žogi; um&aven močan, prepirljiv; borilec z biki, ki fe pri novilladah pobijal bike, kakor da je en pad a po obrtu; vedno pripravljen, dati si pri prvi ugoini priliki preboBti kožo in razbiti glavo; pri vsem tem pa kraljevskega vedenja, — grandova zunanjost, brada vedno lepo obrita, pleča Herkulova in ženska roka, denarja pa uiti solda. Živel je malomarno tje v en dan krijoč svoje troške z dobitki, ki jih je prejel deloma pri igri z žogo v Bilbao ali Tolozi deloma pri stavah, katere je imel s torerri, izzivajoč jih na dirko ali boj z nožem, — to je bilo veselje gledati! Spominjam se še nekega boja z bikom v San Sebastijanu. Ljudje v areni so se zamun trudili ubiti bika; bil je črna, divjajt ču, z rudečkasto peno pokrita beštija, ki je imela krvav in slinast gobec. Žival divja po areni. Gledalcev se polasti mrtvaška tesnoba; globoko molčanje; — tu stoji Juan Araquil in zanič-Ijivo sikne, in mu kliče viie, kar je v cirkuzu, gledalci in borilci z biki: „Naprej, pridi vender v areno!" O, prijatelj, Juan se ne obotavlja, preskoči barijero, drvi k espadi, ki je strmenja okamenel, ali pa tudi presenečenja pri pogledu na tega norca, kateremu bode skoraj razparan trebuh, — drvi k njemu, iztrga mu meč iz rok — meč s kratkim rezilom, saj veste! — prime ga v jeduem trenotku . . glejte, tako . . . postavi se biku ravno na pot, ga pogleda, zasmeje se mu v oči, mahne z mečem naprej, tja proti znanemu mestu, kjer je mljej Bmrtonosen, dregne ga z jednim sunljejem in — lop! se zavali bik kakor težka klada na tla, Juan Anujuil pa se obrns proti torerrom ter jim z ljubeznivim nasmehom zakliče: „Vidite vi tu, ne Bmete biti poredni !a To pa še ni vbo. Bili so razjarjeni, tjrprri, divjali od jeze, ko bo čuli klice množice, burne „dobro", ki ho pozdravliali Aral|ani. — Pri politiški upravi na Kranjskem izpraznieno je meBto vladnega kancelista z dohodki XI. čin. rez reda. Prošnje je vložiti do dne 6. novembra pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. r i- Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! k---------4 Razne vesti. * (Sleparski škof) Po Avstriji klati se neki slepar imenom J Audon, ki je preoblečen kot duhovnik in se predstavlja kot kalde|sk> škof in pri lahkovernih ljudeh pobira miloščine za cerkvene ua-mene. Papežev nuncij opozoril je razne škofiiske urade na tega Bleparja, ki uporablja nabrane novce za se. * (Utopljene ladije polne zlata) se baje uahaiajo ob obali republike Uruguav v )užoi Ameriki. Garibaldijev sin, Menotti, ki je bil rojen v tej republiki, dobil je od tamošnie vlade dovođenje, da sme iskati tam španHke galere, ki so se potopile v 17. in 18. itoletji in so baje bile polne zlata. Odpotoval je v to avrho z raznimi j)otapljalci in po-tteboimi pripravami v južno Amerko. * (Uamrtenje.) V Albiju na Francoskem bil je te dni na javnem trgu giljotiniran kmet VevrioB, ki je umoril svoiega očita. Obraz imel je, vsled določil za tak slučaj justirikHCi je zagrnjen s Črnim pnjčolanom. Več ženBk je omedlelo v veliki gnječi. Morilec obdolžil je v zadnjem trenotku svojo žeuo in tafčo sokrivde. Telegrami ,,Slovenskemu Narodu'': Dunaj 9. oktobra. Dopoludne ob 11. uri vršila se proslava 251etnega obstanka Dunajske umetno-obrtne šole. Navzočni so bili protektor nadvojvoda Rajner, minister Gautsch, namestnik, župan, zastopniki oblastev in Dunajskih umetniških krogov. Praga 9. oktobra. Včeraj zaprla je policija brata izdajatelja nekega radikalnega lista, Ivana Veselega. Heka 9. oktobra. Ozemlje, na katerem stoji vas Grahovo, se pogrezuje že deset dnij. Prebivalstvo je v silnem strahu. Z Reke odpotovalo več inženerjev na lice mesta. Budimpešta 9. oktobra. „Pesti Napio" javlja, da se je glede cerkvenopolitičnih predlog doseglo popolno porazumljenje mej krono, vlado in episkopatom. Vlada je v nekaterih vprašanjih popolnoma odnehala. Pogajala sta se Wekerle in primas Vaszarv osebno in to že več tednov. Pariz 9. oktobra. Listi javljajo, da umira Ferdinand Lesseps. Pariz 9. oktobra. „Gaulois" javlja, da po dijagnozi zdravnikov ni upanja, da bi na smrt bolni maršal Mac Malion okreval. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. .iJOBLJABSn z?or sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; &a četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v tu m. 7. okt 7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer .305 mm. ■J35-4 mm. 786 o •> Jo 2° C 22 2" C 15 B° C si. jzh. si. jzh. si. jzh. jasno jasno jasno 000 mm. Jd 00 1 7. zjutraj 2. popol". 9.zvečer 788*6 mm. 735-9 mm. 7367 mm. 9 8° C 22 8° C 15 4° C brezv. brezv. si. vzh. megla d.jas. d. jas. 0 00 mm. Sreduja temperatura 18 0' in 160', sa 55° in 3 5» nad nortnalom, H>-u.n.aoQ!ssL borza dne 9 oktobra t. I. Sknpni državni dolg v notah ..... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata r«-nta...... Avstrijska kronska renta 4°/, .... Ogerska zlata renta 4°/0....., Ogerska kronska renta 4c/0 .... Avstro-ogerske, bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista. . . ,...... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov . . . ,...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 7. oktobra t. 1. 4"/0 državne srečke iz I. 1854 po 260 gld Državno srećke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srećke 5°/a po 100 gld. . Zcmlj. obe. avstr. 4'/I°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečko....... Rndoltove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-dm$t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj......... 1 „ M'/i m Poštna upraviteljica na deželi želi zamenjati svoje mesto s kako drugo upraviteljice Dlagovoljno ponudbe pošiljajo naj se upravništvu „Slovenskega Naroda". (1023 — 1) Četrti del lože v I. nadstropji odda se za slovenske predstave. Kje V pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". - (1007—3) Vzprejme se proti primerni plači nadzornik delavcev vešč slovetirtkega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Natančneje pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 96 gld. 95 kr n 85 118 n 75 96 n 30 w 115 n 75 93 n 50 ■ 990 n — * 334 n 60 n 126 ji 40 a* 62 D 15 a 12 » 42 a 10 ji 03 i n 44 ji 60 it 6 II 98 • 14ti gld. __ kr. 194 i 75 a 127 n 25 n 123 n — H 194 ■ 75 m 24 25 n liso ■ 1 — n m 249 n — n C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. srž, železnic. Izvod iz voznega reda — el;ai-nega od 1. olcto"bra 1893. Naitopno omenjeni prihajalni in odhajalni caai označeni to v gmlnj^et-r«p»kfm runu. Srednjee vropakl cai je krajnemu Čaau v Ljubljani aa 3 minuti naprej. Odhod iz LJubljano fjuž. kol). Ob 12. uri S min. jto noH oaebni vlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, Ce-lovec, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj, Aei Selzthal v Auaano, Iechl, Omlinden, Solnograd, Lend-Gaatefn, Zeli na jezeru, Stejrr, Lino, lln-dejevioe, Plzenj, Marijine rare, !•:««• r, Francove Tare, Karlove vare, Prago, hr'ižilano, Dunaj Tla Amatottan. Ob 7. uri OG min. xjutn\i oaebni vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Ce-Iotbo, Franzenafeate, Ijjubuo, Dunaj, čea Solatbal t Solnograd, Dunaj Tla Amatntten. Ob 11. uri KO min. lioptthul/ie ogabni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, CeloTeo, Franzenafeate, Ljubno, Dunaj. Ob •* uri miti. jtopolmtn* oaebni vlak t Trbii, Beljak, Celovec, Holnugrad, Lend-Uaatein, Zeli na Jezeru, Inoinoat, Dregnic, Curili, Oenavo, Paria, Liuo, lachl, BudeJeTice, PiaenJ, Marijine Tare, Eger, Franoove Taro, KarloTO vare, Prago, Druidane, Dunaj via Amitotten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. url SS min. tfutral oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, DriU-dan, Prage, Franoovib varoT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov,. Planja, Budejevic, Holnograda, Linca, Steyra, Tachlu, Omundena, Zella na Jeaeru, Lend-Uaateina, Ljubnoga, lioljaka, Celovca, Franaouafoaln, Trbiia. Ob 11. uri 27 min. ilojtoliHln« oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Mitrijiufli varoT, l'1/.nj.i, Budejevic, Solnograda, laohla, Omundena, Linoa, 8teyra-Pariaa, Oeneve, Curlhit, Hregnico, Zella ua jeaeru, Lond-Oaateina, Inu, raoata, Ljubnega, Celovca, Puutabla, Trbiia. Ob 4. uri .">.'{ miri /„>)„,hi.I n,- oaobni vlak i Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovoa, Franaeuafoate, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri 27 min. rvri-rr oaebni vlak a Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, 1'outabla, Trbiia. ob e, „ 12. Odhod is LJubljano (juž. kol.). Kočevjo. uri 2!i min. tfutrnl ,, OO ft itpoludne ,, lO ,, ttvečrr Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri tO min. tjutmj ia Kočevja. 1. ,# Ol „ ;i(>;in/m/lir ., „ „ S. ,, -i« „ *jwA*r „ „ Odhod iz LJubljane (drž. kol.;. Ob 7. url IS min. »JutrnJ v Kamnik. n 2. „ OS „ /nipnlii,In.• „ , „ O. n OO „ tivrrrr „ „ „ IO. „ lO „ tvrter „ ., (moaoca oktobra ob nedeljah ln praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. url !ft min. slu t ni i iz Kamnika. nl,. » 11. „ IS „ dupoluttnti , „ (1j — 21 t) ,, «. ,, 20 ,, tverer „ ,, ,, O. ,, SS ,, tverer ,, ,, (meaeoa oktobra ob nodoljah m ]iraznlkih.) Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (1109—48) domače sredstvo. Velika Hteklonica 1 gld., mahi 50 kr., po pošti 20 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tn dodana, zakonito varovann varstvena znamka. Zaloge Hkoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. PTam se tudi dobi: raško domače zdravilo. To sredstvo pospefiuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. 2f> kr. l'o pošti C kr. ver. c^%LS^^f%,*^,KmM0^'3fi' Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. G-Isl-viiel zaloga B. FRAGNER, Praga, Jt. 2(IS-20I, Mala Dirana, lekarna „pri črnt-in orlu'1. |C Pošt na razpošiljatev vsak dan. Umrli so: 5. oktobra: JotflJ Ja-pelj, trfCOVlkl pomočnik, 17 let, Gradišče št. 8. 6 oktobra: Ana Zia-kowrtky, piofuHurjfVa hči, 27 let, Hred prulnmi Sf. 27. — Alojz ltojšek, delavcev sin, 4 raest'ce, Streliške ulico št. 11. — Než« Kochler, •toitllniftftr* jeva ž*)ua, 50 let, Šalski drevored fit. 10. 7. oktobia : Katarina Terpiti, šivilja, 2jJ let, Hrenove ulice Št. 14. — Jožef Močnik, gostač, 43 let. VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. fr■ m J z M m M M Zim W aa^H ^BBJEfflnMiBliiHHroPBjPnri^^TfftrM jCSTinBjLijBzl Ml-III v Crevljarskih ulicah st. 3 (Czerny-jeva hiša) »ki .iliši'-.«, kjer tudi prodnjam. Zlasti se usojatu p. n. občinstvo opozsrjati na moje dražestno novotarije v pozameiiterijskili in vseh na-kitnili predmetih, čipkah, tančicah, svilenem hlag"ii, baržunih, pliših, rokavicah, zavrat-nikih, ovratnih rutah itd. Prav mnogoštevilnega posota prosi z odličnim spoštovanjem Wr^V V VWVFFFFVWVV¥VVVVVFFFFF (1024) Izdajatelj >n odgovorni urednik: j o h i p N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". ljub in besed vladuih listov pred otvoritvijo drugih zasedanj državnega zbora. Zmeraj je vlada razvijala obsežen program, a koncem zasedanja se je pokazalo, da velika večina teh obljub ni bila rešena. Tako bo najbrž tudi letos. Izjemno stanje. V današnji eeji državnega zoora mora vlada predložiti poslancem izjemne naredbe. Beležili amo zadnje dni, kar se je culo glede stališča posamičnih strank napram tem naredbam in izrekli tudi svoje mnenje, kako naj glasujejo naši državni poslanci. Najnovejše informacije pa nas poučujejo, da vzlic „ Vaterlandovemu" pritisku vender ni misliti, da bodo vsi češki veleposestniški poslanci glasovali z vlado. Narodna frakcija mej veleposestniki je baje odločno zopar odobrenje izjemnega stanja in misli glasovati zoper dotične naredbe. Za fevdalno kliko namerava princ Schwarzenberg izjaviti, da bode glasovala z vlado, če ta potrdi, da naredbe niso naperjene zoper ves narod, kar bo grof Taaffe seve z lahkim srcem storil. Saj so celo Giakra in Lasser vedno govorili, da nimajo nič zojier ves narod! S to izjavo mislilo fevdalci, da so zadostno zavarovani proti nevolji naroda, in da jim je omogočeno glasovati z vlado.— Tudi jmhvaljeni Poljaki bodo seve* glasovali z vlado. V debato ne bodo posegali, ker se jim ne zdi umestno razkrivati njih političua načela, osnovana na Turno polski morali. Istina ali laz. Včeraj se nam je brzojavno sporočilo, kar je naznanil „Pesti Napio*, da se ie namreč gledć cerkvenopolitičnih reform doseglo popolno porazuua-l|enje mej krono, vlado in episkopatom. Jedro in UBpeb tega porazuniljenja je ba|e to, da bo vlada odnebala v nekaterih načelnih točnu h glede civilnega zakona. Načrt se izpremeni tako, da bo določeval: vsak zakon je najprej skleniti cerkveno in potem šele civiluo; zakon je neločljiv, kdor pa bi hotel skleniti drug zakon, moral bi prestopiti drugi veri. — Je-li to poročilo reČenega lista oanovano in resnično, tega seve ne vemo povedati, beležimo ga pa z vso rezervo, zakaj prav zadnje mesece postali smo skrajno skeptični sodniki o vseh poročilih ina-djarsko-židovskega časopisja. /• nebrojne krate so ti listi naznanjali, da |e krona privolila, nuj Be predloži načrt civilnega zakona drž. zboru, in vselej se je izkazalo, da je bilo neresnično, da se je tako pisah le zato, da bi se nabuiskalo javno mnenje zoper odločilne faktorje in zajedno na te pritiskalo. To je uzrok, da tudi to pot ne verujemo slepo, kar javlja imeuuvani list, uaj so to vest zabeležili tudi vsi listi. V u a nje države. Srbsko mlnisterstvo. Dr. Lazar Dok č je sicer imenoma še ministarski predsednik erbsk>, a faktično že dlje časa ne upravlja več tega važnega posla, ker ;c tako bolan, da ne bo več okreval. Nameraval je odpotovati v kako kopališče, a bil je preslab, in kakor avljajo francoski listi — obruila se je njegova bo 'ezen na Blabše, tako da sodijo zdravniki, da mu je "c nekaj dmj še živeti. Dogodbe zadniega časa so nedvoumno kazale, da je vlada prešla iz zmernih uok I> ik.i- -vih v bolj radikalne roke, ako bi pa ok;r res izdihnil blagu dušo, dobili bi zopet čistokrvni radikalci oblast v roke in bi-li to bilo ko-r istoo za mlado kraljevino , o tem dvomijo vsi trezni sodniki. Naslednik Dokićev bi bil najbrž Sava Grujić, mogoče pa je tudi, da Pasič. Melilla, Španska ima že več kakor Štiri stoletja mestece Melilla, ležeče na severni obali maroški, v svoji oblasti. Mestece je močno utrjeno, ima 2000 prebi za cirkuzom končati boj z nožem ; ta mu je srečno jiorinil nož v sredo pra. Juan Ai. <|ii , je o-1 ti štbrib 80 let je že minulo, odkar je nehal Kranjec Francoza zibati in jedna sama vrstica pesni iz preteklih časov napravi kurjo polt uaš.m renegatom. Veliko senzacijo je napravil otajani poštni rog lažnjivega Kljukca, ki je začel trobiti v topli izbi, toda jedna jedina vrstica inarzeljeze, ki se je pela na „Novi pošti" v Kranji in morda ne-koliko glasua zabava mladine spravila je celo mesto po koncu. Poslušajte, kako se jo to godilo. Nemška sreča, ki je zakrivila, da stoji vojvodski stol na Koroškem danlanos na potujče-ni zemlji, nariuila je v stolico nekdanjih mejn.h grofov kranjskih za našega političnega gospodarja Nemca po Mru in jeziku. Molče nam priča slovenski napis na vojvodskem stolu o minulih časih naših dedov. A „nemoa mora govoriti našemu Čisto slovenskemu narodu glavar, ki jezika n,egovega ne ume. Moj nekdanji profesor filozofije našel bi tu nekak „ter-tium comparationls" mej tem gospodom ter kamenitim stolom, katerega bi hudomušen človek lahko napak tolmačil. Ali mi Slovenci smo prokleto pohlevne duše, zato molčimo. No, toraj ta strogi gospod zaradi tega dogodka na „Novi poštiu ni mogel očesa zatisniti. Muenje glavarjevo in baje* nekega „neodrešeuega" agenta, potomca pijemonteskib grandov, ki je bil priča označeni grozni pauslavistični demonstraciji nu novi posti in ki obSuje z g. glavarjem, je bilo tako, da je trojna zvezu v nevarnosti". Poklical je tedaj naš gospodar svoje žandarje ter jih razposlal po mestu poizvedavat o Kranjskih revolucijonarcih. Seveda je nastal hrup po celem mestu in že je bilo pričakovati, da bodo stare ženice klicale: Jezus Marija, Francozi gredo! In Mežtiarjev Jaka je bil vsak čas pripravljen, da pojde plat zvona, biti ako bi se pokazali ua Gaštejskein klancu. Gospod glavar pa so hitro končali celo afero. Vsa družba, štuke in karpi, so bili poklicani k obravnavi na glavarstvo. Llp psalm se bere na stopnjicah okr glavarstva: „0, Gospod, pokaži mi pot, po kateri naj hodim.' Ta napis je dajal mladim puntar-jem Še nekaj upanja. I a res so pokazali g. glavar to pot celi družbi, pevcem in glušcem, opiraje me ns šprice vanje tistega oeodrešenega granda rekoč: tri dni za vrata. Fiat justitia, pereat mnndus, — jeden je že moral peti, ker je graud tako trdil. Tako se je godilo ob stoletnici marzeljeze, ki je nosila svobodo tlačenim narodom. Na borzah v Berolinu in Frankfurtu pa je poskočil kurs, kajti vsled tega Benzačnega dogodka Francoz ne bode več silil na Reoo, kakor tudi že davno več ne kliče vsled modro Ui naših politikov: Itevanche pour Sadova. Railega naj se le„das deutsche L'ed" in „Wacht ara lihem*. A ti mog >čni Kranjski dopisovatelj za Grafiko „Tagesp08tu, vzemi v roke pero, ter jej poročaj, da se je zopet delila žrtev nenasitnemu nemškemu molohu. Vsaj blžjih informacij ti ni treba. —Č. Ustanovna slavnost „Slovenskoga bralnega društva" v Domžalah. V nedeljo popoludne vršila se je prav (sijajna veselica v prostorih g. J. Jermana. Bil je pravi narodni praznik za prijazno Domžalsko vas in za vso okolico, iz katere je privrelo prav obilo naroda. Iz Ljubljane poletel je v Domžale čili „Sokol" z nad 50 člani in mnogo narodnih dam iu rodoljubov Lubljanskih. Iz Kamnika pa je prišla vrla „Lira" polnošteviluo s pevkami, pevci in tamburhši in mnogo drugih Kamniških rodoljubov. Korporativno zastopano j- h I o tudi ognjegasno društvo iz Men-giša pod vodstvom g. Marcela Jen Čiča. Ta velikanska udeležba od v.sh strani) je gotovo ustauo> viteljem uaimlajšega slovenskega društva najboljši dokaz živega zanimanja rodoljubnih sosednjih mest in krajev za njihovo društvo,, ki je ravno v Domžalah bilo silno potrebno in bode imelo izpolnjevati važno narodno nalogo. Postati mora čvrsta trdnjava narodne zavednosti in odločnosti nasproti vedno bolj pritiBkajočemu navalu tujega kapitala, ki hoče ne samo gospodarsko, nego tudi v narodnem oziru prevladati nad domačini. Ker so na čelu dru-fitva pravi možje, se je nadejati, da se hude društvo krepko razuvitalo in čvrsto izpolujevalo svojo nalogo, družiti vse zavedne rodoljube Domžalskega kraja. Koj prvi čin društvene delavnosti ju pokazal, da se sme zanašati na trduo zaslombo vseh narodnih krogov, kar se je v nedeljo tako sijaino man festiralo. Ob 3. uri pripeljal je Ljubljanski vlak več stotin Ijudij. Vzprejem na kolodvoru bil je prav veličasten. V dolgih vrstah stali ho ognjegasci Mengiški in Domžalski z godbo na čelu. Odbor bralnega društva in deputacija Domžalskih gospodičin in deklet deloma v narodnih nošah približala sta 88 došlim gostom, katere je pozdravil s prisrčnimi besedami |>redsednik društva g. drž. poslanec Kušar. Gonpodčina Janušova izročila je „Sokolu0 velik šopek svežih cvetlic in ostale gosp*dičine delile bo šojike Sokolom. Ves sprevod poni.kal se je, ko se je v imenu Sokola zahvalil podstarosta dr. Vilfan za preprijazni vz|>rejem, z godbo na čelu in gospi-cami in damami mej špalirjem Sokolov |>o vasi, ki je bila okrašena z narodnimi zastavami iu po veliki cesti nazaj do nove Jermunove hiše tik kolodvora. Na več Krajih mej potom obsipale so rodoljubkiuje goste s cvetlicami. Ob 1/a6 uri pripeljal je Kamniški vlak .Liro" iu mnogo dam in rodoljubov Kamniških in se je slovesno vzprejelo tudi od te strani došle goste. Veselica, ki se je pričela ob G. uri, bila je prav živahna, žahbog, da so sicer prav prijazni prostori v uovi hiši g- Jeimana bili mnogo pretesni za toliko množico in je bila grozna gnječa povsod. Pevski in tamburaški vzpored izvajala je »Lira" z znano dovršenostjo in se je zo|>et pokazalo, koliko h 1 lahko doseže, ako je poleg dobrega pevskega materijala tudi vodstvo /.bora v spretnih rokah. Vse pevske in tamburaške točke našle bo burno odobta-van|e, |iosebno čveterospev, mešani zbor „Pozdravljam te, gorenjska stran" in Ipavčeva „Domovina", v kateri sta pela solospeve gg. Jos. Nulli in Štefan č i č. Da ni manjkalo navdušenih zdravic in govorov, razume se. Prvi pozdravil je drage iz vseh krajev došle goste predsednik društva, državni poslanec in posestnik g. Kušar, rekoč, da na košati lipi slovanski ui najslabša veja slovenska. V čast si šteje biti na čelu najmlajšemu slovenskemu društvu, ki praznuje svojo ustanovitev na tako slovesen način pri udeležbi tolikih dragih gostov iz vseh krajev. Tu mu daje nado, da bode društvo srečno prebilo vse ovire in se z isto srčnostjo in vztrajnostjo borilo proti vsem napadom nasprotnikov, kakor je bilo z navdušenostjo in neumornostjo, iz-virajočo iz naravne potrebe, poklicano v Življenje tu na slovenski zemlji. Kot prvi predsednik kliče torej mlademu društvu: Na dobro srečo, na dober pro-sjieh! Končujoč svoj govor omenja presvitlega vladarja, ki je po ustavi zagotovil vsem narodom jed nake pravice in zakliČe trikratni Slava presvitlemu cesarju, kateremu klicu se je navdušeuo pridružilo vse občinstvo, godba pa je svirala cesarsko pesem. V imenu gostov zahvalil se je podstarosta „Sokola" dr. Vilfan prav srčno za prijazen vzprejem in nazdravil mlademu bialnemu društvu. Taimk „Sokola" dr. Kušar napil je v ognjevitih besedah slovenski domovini in narodni odločnosti, katero poslednjo naj posebno go|i društvo. Odbornik „Sokola* Jog. Nolli nazdravil je vrlim Kamniškim pevkam in pevcem in tamburašem za njih izborno in požrtvovalno sodelovanje. Ko je še jedenkrat poprijel besedo predsednik g. Kušar in nazdravil posebno „Sokolu" in .Liri", oglasil se je zopet odbornik Jos. Nolli ter napil krepko zdravico predsedniku hraluega društva državnemu poslancu Kušar ju. Društvo sme ponosno biti, da ima tacega moža na čelu. Govornik omenja mimogrede* uecega slučaja, ko so se nekateri tuji naseljenci žaljivo izrazili o udeležuikih slav-nosti in poudarja, da bodimo naroduo odločni in za-vračajmo vsako izzivanja na svoji slovenski zemlji, katero nsj spoštujejo oni tujci, ki prebivajo v njej in bogate s žulji slovenskega delavca. To imamo pravico zahtevati od njih. Tajnik dr. Kušar naairavil je konečno vsem onim možem, ki so ustanovili prepotrebno bralno društvo, ponebno podpredsedniku g. J. Jermanu, tajniku g. Janušu, odborniku g. K ur al tu itd. Vse zdravice in govori bili so vzprejeti z velikim navdušenjem in je bila zabava jako živahna do odhoda Ljubljanskega vlaka ob 9 uri. Z gromovit mi Ž vio*klici poslovili smo se od domačinov Domžalskih in od Kamniških goBtov, ki so se odpeljali pozneje. SjdoSen klic je bil: Na skoro svidenje pri blagoalovljenju društvene zastave kot vidnega znaka narodne zavednosti Domžalskih rodo-Ijubkinj in rodoljubov! —i. Domače stvari. — (Slovenska Opera.) V Četrtek due" 12. t. m. bode druga operna j»redBtava v tej Bezoni. Pela se bode Blodekova vedno lepa opera v 2 delih „V vodnjaku" ter nastopi prvikrat novoengažovani basist gosp. (J «'(.:■■ 1 Vasice k. Drugikrat nastopita koloraturna pevka gdčoa. ft i h a in tenorist gosp. V. Beueš, uiogo .Polone" j>a poje g Gerbi-ćeva. Pred opero so bode igrala veseloigra „Uavna pot najboljša". Na to predstavo opozarjamo posebno vnanje rodoljube iu jirijatelje glasbe. »Dramatično društvu" je letos z velikimi žrtvami sestavilo tako izboren operni ememble, da bode le tedaj moglo uspevati, ako bode vsaka operna predstava našla živo podporo slovenskega občinstva. — („11 a d og o j u") je pristopil kot ustanov -nik z doneskom 100 kron gospod dr. Albin Pozni k, c. kr. notar v Novem Mestu. — Ž vio zavedni in požrtvovalni rodoljub! — (Odbor „R a dogo j a") začel je razjio-šiljuti uslanovmkoin in rednim člauom, kateri so zadostili svojim dolžnostim v smislu društvenih pravil, vzprejemna pisma. Ker so tiskovine za ta namen sedaj gotove, zgodilo se bode to odslej redno. — Velecenjene gospode člane prosim >, pošiljati dener neposredno na društvenega blagajnika gospoda notarja J. Plan ta na v Ljubljani, aU ga pa izročati dotičnemu gospodu poverjeniku. — V začetku tekočega meseca naprosil je nemreč odbor pismeno več rodoljubov, da bi prevzeli poverje ništvo „ltadogoja" za svoj kraj. Poverjenik skrbi zlasti za pristop novih članov in podjiornikov. Želeti bi bilo z ozirom na namen, da bi se vsaj to liko rodoljubov za poverjeništvo oglasilo, da bi bilo društvo po VBeh slovenskih pokrajinah zastopano. Zatoraj prosi odbor uajuljudneje vse one gospode, katerim je poziv poslal, da bi blagovolili kmalu naznaniti vzprejem poverjeništva. Zavedne in požrtvovalne rodoljube pa prosimo, da bi naznanjali v inaogobrojnem številu poverjenikom ali neposredno odboru svoj pristop kot ustanovoiki in redni Člani. Le potem bode mogoče odboru vseskozi uspešno delovati. Dao na dan se oglašajo prosilci — pre-potrebni, katerim se mora podpora za sedaj odreči, kajti odbor je oddal za letos že ves denar, katerega sme uporabljati po društvenih piavilib v ta namen. Poverjeništvo .Radogoja" so do sedaj že vzprejeli gospodje: prof. dr. Gregor i j Krek za Gradec, vseučiliščne biblijoteke skriptor dr. Fran Simouič za Dunaj, odvetnik dr. Josip Srnec za Celje in odvetnik dr. J. Segula za Novo Mesto. — Živili uovi požrtvovalni sotruduiki! Da bi našli mnogo posnemovalcev! — — (Osebne vesti.) Sekundarjem na kirur-giškem oddelku Liubljanske bolnice imenovan je g. dr. Viljem Goltsch. — (Državna Bubvencija.) Mioisterstvo za notranje stvari obljubilo je v spurazumljenji z finančnim ministerstvom deželnemu zboru kranj skemu državni prispevek 25 000 gld, k stroškom za razširjenje posilne delavnice v Ljubljani. Ta donesek Be bode jiostavil v proračuu z.i 1. 1895 in izplačal, kadar temu predlogu pritrdi državni zbor. — (Slov del. pi-v.sk o društvo .Slavec") priredi v nedeljo dne 15. t. ni. ob ugodnem vremenu popoludanski izlet v Šmarije in Lnverco Člani društva zbirajo se ob 12. uri ua južnem kolodvoru. Pri g. Lenčetu v Laverci je prosta zabava a petjem in raznimi igrami. Odhod v Ljubljano je z večernim vlakom. Ta izlet bi se imel vršiti že spomladi, a se je vsled neugodnega vremena in druz'.h drofitve-uih nastopov preložil na nedoločeni čas. K obilni udeležbi vabi odbor. — (N ov s I o v e n s k list v Ameriki) Danes došla nam je prva številka listi; slovenskih delavcev v Ameriki, ki se imenuje „Glas Naroda" ter bo izhajal vsako sredo v New-Yorku 436 E 72 mi. Str. (City) Do konca leta stane za naše kraje 1 gld. Izdajatelji so gg. Anton Lvgar, Josip Remi in Fran Sakser. — Novi list branil bo v prvi vreti pravice delavskega stanu in zlasti slovenskega delavca v Ameriki, poleg tega pa bo stal — kakor nsglaša v oklicu — odločno na narodni podlagi ter bo priporočal svojim čitateljem „da naj se nikdar ne sramujejo biti sinovi malegs, toda čilega naroda slovenskega, katerega ljubiti je nafa dolžnost". Tudi v verskem pogledu ne bo m 1 le e:,ten, kakor glasila evropskih socijalistov, „temveč bo brauil dragoceno svetimo svete vere katoliške, katero smo po« dedovali od naših vernih mater*. — Glede* na vse to in ker je list pisan zaies zanimljivo, priporočamo ga najtopleje v podporo zlasti narodnim društvom in tistim rojakom, ki imajo v Ameriki svojce iu znance. — (T e |> e ž mej vojaki in civilisti) se je vnel v nedeljo okolu poluneči na Tržaški cesti pri vhodu v Kunsko cesto. JeJen civilist je bil lahko, drugi pa težko ranjen. Posle iujega morali so redarji odvesti v bolnico. — (Mesečni živinski semenj,) vršivši se včeraj v Ljubljani, bil je dokaj dobro obiskan. Prignalo se je 297 konj in volov, 267 krav in 63 telet, vkup-' torej 627 glav. Kupčija je bila le srednja, ker ni btlo zunanjih kujicev za govejo živino. Nekateri ltali|ani ho sicer došli kupovat konje, a živahna kupčija se le ni razvila. — (U bege l kaznjenec.) Od oddelka Ljub-Ipui-kih kaznjencev, ki delajo pri dolenjski ž-lez-nicl v Trebnjem, pobegnil je kaznjenec Jože Furlau, po domačo Potokarjev. Star je 33 let, rojen v Ložah v Postojinskem okraji in nosi brke in polno brado ter govori slovenski iu laški. Obleko imel je navadno kaznjenskr. — (Otvor j en je nove šole.) Minuli teden odprlo se je s primerno slavnostjo novo šolsko poslopje za novoustanovljeno jednorazrednico v Ko-v oru pri Tižiču. Blagoslovil je novo poslopje g. župnik L. Krištof u'- v navzočnosti gosp. župana A I 11 a u e i e a , okrajnega šolskega nadzornika gosp. Žumra, članov in uačeluika krajnega šolskega sveta g. Klemenčiča, učitelja Debelaka in m no/., h roditeljev zbrane šolBke mladine. — (Nova podružnica kmetijske družbe kranjske) se je ustanovila v Čatežu v Novomeškem pohtiškem okraji. Ustanovili se bodo mej drugim tudi sadjarski iu vinarski nasadi. — (Zdravstveno stanje) je v Idriji zopet nepovoljuo. Zbolelo je več oseb za legarjem in za neko legarju podobno boleznijo. Jeden mož je umrl. Zanimivo bi bilo poizvedeti, v Čem tiči prav za prav uzrok tem neugodnim zdravstvenim razmeram v Idriji. — (Neverjetno.) Tižaška .Edinost" prinaša čudno vest, da se nabaja v neki magi-Btratni sobi, kjer plačujejo uradnike in druge male vsote — torej v javnem prostoru — zemljevid Italije, na katerem je meja tako risana, da s pa dajo južna Tirolska, Primorska in vsa Dalmacija pod Italijo. Opravičene je res vprašanje, je li Tržaški polieji, ki je Slovanom nasproti tako skrupulozna, da smatra celo podobo cesarjevega tainega svetnika škofa Strossmayra kot nevarno, znano, da se tak zemljevid nahaja v javni sobi Tržaškega magistrata. — (Odpuščeni d e I a v c i ) Iz Llovdovega ar-Bt-uala odpustili so minoli leden 26 mizarjev, večinoma Slovencev BE liuost" svetuje poslancem, naj zahtevajo od vlade pojasnila, iz katerih uzrokov se odjiuščajo delavci. — (Hrvatske novice.) Minoli teden praznoval je v Zagreba tuli Slovencem dobro znani slavljeni hrvatski pisatelj Jos. E>gen Tomu , sek-cijlki svi tnik, srebrno poroko. Pred 25 leti namreč se je |>oročil z duhovito svojo sedamo soprogo g. H-i mino rojeno pl. Prešernovo. Naša najsr*neja čestitanja! — Hrvatsko pevsko društvo „Kulo" razpošilja ravnokar jiredplatne pole za .Zbirko iz* ln it u h brvaisko slovenskih pesmi", katere boče izdati v paitturah v kn.ižici, obBezajoči do 25 tiskanih pol. V tej pesmarici bodo najbolj priljubljene jiestni hrvatskih in slovenskih skladateljev. Cena broširani knjigi je 1 gld. in se pošilja n-ročuma Opravi brv. pev« društva „Kolo" v Zagrebu do dne 30. t. m. P< snmrco ure lil bode znani strokovnjak g. Nikola Faller, kateremu bode pomagal še poseben odbor izmej najveliavnešib pevcev in glasben kov Zagreoških. Gotovo bode ta knjiga dobro došla tudi vsem sloven-k m prijateljem domače pesmi. — Krap nake toplic-1 obiskalo je v tej sezoni 2153 tttjcev, ako |>a se vračuui domače kmetske prebivalstvo, ki se v izkazih ne uavaja imenoma, bilo je obilkOValoeV nad 5400. Največ ph je bilo s Hrvatskega. Iz Kranjske obiskalo je Krapinske topline 553 oseb. — — (U.izpisaua služba.) Na štirirazredni ljudski šoii v Šuiartinu pii Litiji izpraznjeno je četrto učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje je vložiti do dne 20. t. m. pri okrajuem šolskem svetu v Litiji. y Prvo krono ^ družbi sv. Cirila in Metoda! L Razne vesti. * (M e j u a r o d e u shod žurnalistov) vršil se bode najbiž tekom prihodnjega leta v Umu. Bivši minister, sloveči italijanski učenjak in pisatelj Ruggero Booghi nasvetoval je novinarski zadrugi v U mu. naj skliče taki shod, in njegov predlog je bil navdušeno vzprejtt. * (Zopet degradiran častnik.) Vojno mioisterstvo degradiralo je reservnega poročnika Josefa Freiaiogorja in ga premestilo kot prostega iufaTitenstH v 9U pešpolk. Freismger je urednik antisemitičnega lista „Deutnebe Wehr" v Opavi m je BStoleo zaradi veleizda|stva. * (Orijeutni ekspresni vlak,) ki je dozdaj zaradi zdravstvenih razmer ua Balkanskem poluotoku vozil samo do Belega Grada, bode od 9. t. ni. preuehai začasno tudi na progi Duuaj-Beligrsd. * (Jakob ženoklaVec.) V soboto smo javili, da je Amsterdamsko sodišče prijelo n-kega dra Jounga, ker y. umoril tri svoje žene iu na katerega leti »um, da je tuli iskani Londonski ženo-klavec. Ker Joung neče obBtati svoie krivde, sklenilo je sodišče, da ga te hipnotisovati, morda izpove v tem stanju popolno resnico. Višja instanca j - odobrila ta sklej) iu naprosila rektorat Amsterdamske univerze, naj določi kot hijinotiteVja dva pri fJsorja, inr s-- ie tud' že zgodilo. D.^nes, v torek, se ima vršiti hipnotsuvanje. To ie na|brž prvi poskus te vrste, o čegar uspehu nameravamo sporočili kaj več * (Avstrijski natakarji in frak.) Zveza avstrijskih gostilničanev ie sklenila, da ostane glede* obleke uatakarjev vse pri starem. Natakarji bodo torej prj nas tudi nadalje nosili trsk, kakor doslej. V mnogih vnanjih deželah pa so že odpravili to malo ukusno obleko in jo nadomestili z bolj praktičnim kratkim črnim jopičem. * (Zgodnja zima) V severnem delu Tren-čiunkega komitata nsatala je že % m*. Mali Krivini imel je te dni že pobeljene vrhove in se «n g drži, navzlic temu, da je vreme čez dan toplo. Noči pa so mrzle in slana je pala že nekate-rekrati. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 9. oktobra. V današnji seji drž. zbora naznanila \lada načrt domobranskega zakona in volilne reforme, predložila budget, potem načrt o uvrstitvi jedne tretjine okrajnih sodnikov v 7. činovni razred. Izjemne naredbe pridejo v petek na prvo branje. Slovenski in hrvatski poslanci imajo popoludne shod, pozneje pa Hohemvartov klub. Dunaj 10. oktobra. Včeraj dopoludne zboroval ministerski svet. Cim se je zaključil, je bil grof Taaffe pri cesarju. Dunaj 10. oktobra Cesar se je odpeljal v Godrtllo, kjer misli več tednov ostati. Dunaj 10. oktobra. Sinoči vršilo se je tukaj 16 ljudskih shodov, katere so sklicali socijalisti. Na vseh shodih so bile vzprejete resolucije za splošno volilsko pravico. Številno zbrana policija ni imela povoda postopati zoper udeležnike. FardubiC 10. oktobra. V nedeljo vršil se je tukaj shod mladočeskih zaupnih mož, Zaupni možje frakcije realistov niso prišli. Brno 10. oktobra. Na Beli Gori priredili socijalisti Velikana k meeting, na kateri je došlo nad 5000 udetežmkov. Zborovalci vzpre-jeli resolucijo, s katero tirjajo splošno volilsko pravico. Madrid 10. oktobra. Vlada odposlala več oklopnic in več polkov pešakov v Melillo. Kabili napadli neko špansko vojno ladijo, pa so se morali umakniti. Namestnik angleškega poslanika r Madridu i/javil napram nekemu novinarju, da priznava Angleška Španski pravico, zahtevati od Maroka zadoščenje. Tlljcf: 9. oktobra. Pri Malici i TschobulI, Szavvort, Schvverilz, Abeles, Kocb, Pswhk, Werner, VVelttn, Sevver z Dunaja. — Kaas iz Gradcu. — 11 ■itn m Jonke, Jaklič, Tomitu« h iz Kočevja. — Pndkrajšek iz Logatca. — Reiehold iz Brna. — Tercig. Sroder iz Trsta. — Šenttza iz Celja. — Hn-;i iz Gorice. Pri slonu : Prake, VVeitzer, Mlakar, Pollak, Fer«mcij z Dunaja. — Sjeinberg. Mfcen, Braida iz GoMce. — Demšar, Vauken iz Železnikov. — Stampfer i*. Prage. — Berlin, Lih! ky iz Maribora — Frennd iz Toplic. — Ottovvitz iz Celovca. — TVdeschin iz Trsta. — Kallman iz BudiajpeSte. — Kiii h iz Gradca. Umrli sov Ljubljani: 8. oktobra: Bogomil Breceljnik, postnega kondukterja siri, 9 mesecev, Tržaška cesta it, 10. — Manja Jenko, po-sustiukova hči, 18 let, Kolodvorske ulice št. 31. 9. oktobra: Jernej Potokar. mestnega stražnika sin, 2 leti, Židovska steza it. 4. — Neža Podpač, gostija, 52 let, sv. Petra cesta št. 13. V d B i a 1 n i h o 1 ni c i: 6. oktobra: Marija Strunar, premotfokopova hči, 20 let. V v o j a 5 k i bolnici: 5. oktobra: Anton Sinrekur, infanterist, 22 let. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o T. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer V 37 ii mai. <35 8 tnm. 786*4 «i 9 8° C 20 8" C 14 6" C brezv. al. zah. brezv. megla jasnu jasno 0OO mm. Srednja temperatura 151°, za 2 6° nad normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. oktobra 1893. « Prej Aii j i teden 504,282.000 gld. (+ 8,652.000 gld.) Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini Portfelj..... Louibard..... Davka prosta ban-kovčua rezerva . 378,817.000 805,981.000 32,704000 6,484.000 <+ (+ (+ 1,230.000 13,054.000 780.000 3ZD"u.2asLj*3lca. "borza dne 10 oktobra t. 1. Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4% .... Ogerska zlata renta 4°/«..... Ogerska krouska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice........ London vista. ......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 'JO frankov . . . ,...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 9. oktobra t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/I0/o zlati zasL listi Kreditne srečke po 100 gld. .... lijnbljnnske srečko....... Muitni love Brečke po 10 gld..... Akcije anglo-arstr. banke po 200 gld. , Tramway-dm3t. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubetj........ 97 gld. — kr. 96 • 95 118 • 86 n 96 30 115 ■ 80 n 93 n 70 n 992 n — M 334 t 75 n 126 n 45 m 62 * 17 V, w • 42 m 10 04 n 44 » 80 j» 5 ti 98 rt 146 gld. _ kr. 194 • 50 ■ 127 25 n 123 n — n 194 ■ 50 n 24 * 25 trt 149 ■ | 75 n n 249 rt — 1 31«/, n ***************** *r ******r??*f t Ivan Jalen Kristina Jalen rojena Pire poročena. (1026) V Kropi, dno 9. oktobra 1893. Mentn t siiki'k'ii (Irtlfregn nit v nit uMit * * ♦ t .* * * t * .** ** **1 Prosekar se dobiva t Dostilnici ..Pri belem Tolki" liter 40 fer. (1012—3) C. ti glavno ravnateljstvo avsir. drž. železnic. IzYod iz voznega reda veljavnega odL 3.. olctoTora. 1893. N • .t.,|.n.» omnnjmii i-nli.ij»i ni in odlmjalnl č»»l oinučeni so V nrfilitjrrrropHkviti runu. Srudiijuovropakl čas jo krojnemu času v Ljubljani za 3 iniiLiiii ji * 111-. -1 Odhod lz LJubljane ijuž. kol). Ob t'*S. utH n min. tn> mtH onubni vlak r Trbiž, Pontabol, Beljak, Co-Invur, FriiioiiMidfuHtH, I-ijulmo, Dunaj, čez Selitlial ▼ Ausieo, Ischl, . Ijjubno, Dunaj. Selztlial v BolnOgTM, I'un.ij via Amstettoii. Ob ti. uri iiO min. f/i>)>o(uifitf ..-■>.ni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovnc, Fr:iii7...inr«Htn, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url V" tntn. ,■■,)■,,'ti-tiiounliui vlak v T.'.:., Bnljak, Celovec, Soliiotrrail, Iinri, Karlovo vare, Pra«jubneyft, lluljaka, Colovcav, FranaeiiHfoate, Trbiža. Ob 11. url 'J7 min đopptuđtt4 osobni vlak > Dunaja, via Amatetten, Ini. i m, l'i-n.-. , Krm. mili varov, K trl.ivili varnv, Kijr.i, alarijinili varov, Plznja, Builejavic, Solnoifratla, licbla, Oinumlniia, Dinca, Stoyra-l'.ir:. ... C J i ■ 111 ■ v. ■. Curili:., 11 r. • , 11 u • •■, '/.>: 11 i 11 ,i j i-/.ur n , l.nlll (i.tutinna, J no, moHta, Ijjnhnniia, Cnlovca, I'ontalila. Ti l.i/.i Ob ■/ uri .».'* »»itn /.f.;m/»///i*« oaobni vlak a Dunaja, Ljubnega, BoljaJca, Celovca, Kran/.un*roate, I'ontalila, Triu/, i (Ht U. uri 'J7 min. zrrri'r osebni vlak z Dunaja, LjubiiOK*, Uoljaka, Co-lovca, Piuitabla, Trbiia. Odhod iz Ljubljane (jul, kol.). Ob ti. uri V.t min. z)utrnj v Kočevja. ,. iy. ,, itO t/potutlnfi n „ tit ,, »Vff-rr „ n Prihod v LJubljano (jul kol.). Ob H. uri lit ini ti zjutraj iz Kočevja. 1. „ O t „ )>i>i> „ zvierr „ n Preda se Ob 7. to. Ob «. . lt. „ «. „ V. Odhod iz Ljubljane (drž. koU. uri IS miti. sjutrtti v Kamnik. n ttO „ xiHi|>ii < ; i-m < 1 iM n i l<-n v trgu Loki pri SEIdttuein luoatu. (1026) Učenec ki je dovršit 14. leto, se vaprejiue tako| v itroda-Jialnloo s niešanlm blafcoin. — Povpraia naj se pri Leop. McOfH-ii v Cerknlol. (1027 —i) uri nt m t~- .. 90 ,. nr» (12-218) (meseca oktobra Db nniloljali iu praznikih.) Jedino pristnega angleškega čudotvornega balzama. Jeilluo meito, kjer bo proizvaja in ga je modi dobiti, je lekarna „pri angelju vartiliu" A. Thierry-ja v Pregradi, Hrvatska. Ta 1>h!/..'Ih ho rabi vnanje in se tudi ponllje, On je: 1. !M«i|»r«-U«»-Iteuu Kslrnvllo pri VMeh plućnih liuleznili in boleznih na praili, ublaauje katar, ustavlja i * in e 1m vanje, 1»oI«»n|.iiI kapelj tu celo zaatnrele lake 1»u1«kuI. 2. 1/vrntno deluje pri vnetju na vratu, hripavoBti itd. 3, I'r<'/eiif korenito vsako mrzlico, 4. Leči vHako bolezen na jetrih, na želodcu in v črevili, osobito želodčni kre, ščipanje in trganje v želodcu. D« Vikine bolečine in led] zlato žilo in luljeve. O. l)«luje kot, močilo in čistilo krvi in obistij, prežene težko-miselnost iu tnolanlndijo in poživlja tek iu prebavo. 7. Služi izvrstno pri v ■ , . zobiibolu, votlih Eobeh« uatni gnilobi Najstarejše, najiz- in V8ch ,Aobllih ,„ „at|lih ho!eAIlil, kuSenejse, nujreel- 8, Je đohro Bn,(lstvo prt)tj črvo n nejsfi, poleg tega trakuljaiu in pi i božjaHti. 9. Je jako nsjcsneise univer- c.mit>tvorno sredstvo za vso rane, stare in sveže, niarogo. ufičn, mozolje, bradavice, opekline, znirz-nciie ude, kraste, garje in priAče, ruzpokane in hrapavu roko, prežen« glavobol, šumenje, trganje, protin, bol v uSes'h itd., kar je vso natančneje povedano v navodil o porabi. 10. Domače sredstvo je loj čigar uspeh jo nedvojben, ki je jako reelno, ce-nen-» in povsem neškodljivo in ne bi Hiuelo manjkati v nijedni obitelj i kot prvi pomofiek. Jedna siuua skušnja hode več dokazala iu prepričala, nego to naznanilo, Pristen in nopopačen jo ta balzam le, če je vsaka ste-kleničica zatvor jena h srebrno pušicu, v katero je utis-neua moja tvrdka: Aflol 1' Tlilerrj , lokama velikih steklenic zu 4 krone, 60 m.-lili ali ;;n velikih steklenic stauo 12 kron 60 vin., poštnine prosto v liosuo iu Hercegovino \2 tnalih ali l> velikih steklenic B kroti, 6« malih ali Uit velikih steklenic tfi kron. Pošilja se le proti povzetju ali če se denar prejo vpoSlje. (72J-5) lekarnar v l*rogra«li pri ito^uliii-SD.tini. zalim, ljudsko, (lo mačci iu zdravilno sredstvo proti malone vsem notranjim in ii n t* ii j i i n boleznim. Glavni dobitek 3TO 50.000 ^ »»dinarjev. (931-1-.) ii 5 O kr. i)riporoča «T. O- md^T^^. Izdajatelj in odgovorni ureduik: J o ni p N o 11 i. LaHtniua in tisk .Narodno Tiskarne".