Z41. steviiKa. V LJutujniii. v četrtek. 11 oktobra 1907. XL. leto. -shaja vsak^dan i ve čer, iztmši nedelje in^praanDce, ter velja po posti prejeman za avateo-ograke dežele ca vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafčetrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|vbl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, 2a pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50-h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcrezjistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat — Dopisi naj se izvole franko vat i Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in vpravntttvo je v Knaflovlh ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstn, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvail Srednlšfta teleioa M. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Cehnik". Posamezno številke po 10. h. Poslanska zbornici. X a "D \i u a j o v \b\ okt. Danes se je zopet BdŠel državni zl)oi\ Čigar jesenska kampanja bo ve-levašna z oziroin na Nagodbo, ki se mora rešiti pred novim letom. Ku je bila poleti zadnja seja, so razni ljudski eferečevalci razšli s prijetno zavestjo, da so kaj dobro preskrbeli z a s e. Za ljudstvo si-wr niso storiti ničesar, pač pa za ^vcge ž e j) e. Zasedanje tedaj ni bilo ne odgode&o, ne zaključeno, marveč samo potrgano, to pa v namen, \1 a *b o d o poslanci tudi čez počitnice vlekli d i j e te. Zgodilo se je to na zaktevanje klerikalcev in socijalnih demokratov in vzlic ugovorom liberalcev. Tri mesece so poslanci vlekli po 20 K na dan, ne da bi bili kaj delali, kaj čuda, da so se z vidno biagonaklonjenostjo do vlade vrnili na Dnuaj. Taka vlada, ki tako skrbi za — poslanee. ta jim je všeč. Današnja seja je bila vredna zanimanja. Danes, je bilo rečeno, izvedo narodi, kako sta se dunajska in peštanska vlada dogovorili glede nagodbe, torej ghnle stvari, ki je najznamenitejšega pomena za vso industrijo, za trgovino, za rokodelstvo in za kmetijstvo, za producente in za kxmsumeme. Toda kdor je pričakoval, da so poslanci kako posebno radovedni na vladna naznanila o vsebini nagodbe, se je zmotil. Večina parlamenta je poslušala ministrskega predsednika s popolno ra vnodnšnostjo, kakor bi jih stvar prav nič ne brigala. Vzrok temn je, da gotovo 70 odstotkov vseh poslancev niti pojma nima, kaj je nagodba, da sede v parlamentu ljudski zastopniki, katerim se niti ne sanja, kaj nagodba pomeni in kako globoko sega v gospodarsko življenje. Danes so ti možje, ki so sicer najglasnejši, molčali in tako se je zrrla t. 1. se je vršila v Londonu konferenca odposlancev angleške delavske stranke. Na podlagi izida t«' konference je komite /Frien-dlv Soeietes« I prostovoljnih zavarovalnih blagajn) izdelal načrt starost- nemu zavarovanju za Angleško, Škotsko in Irsko, Vsebina tega načrta je na kratko sledeča: Vsak 65 let star angleški državljan ima pravico do tedenske pokojnine v znesku 5 shillingov (to je 6 kron), če more dokazati: 1. da je, kolikor je to bilo mogoče storil, da s s v je predložil napovedane štiri zakonske načrte o ustavnih garancijah. Potem je vlada predložila nagodbene zakone. Ministrski predsednik dr. \V o k e r -1 e je predlogo vsestransko tolmačil. Prva predloga ima določbe glede svobodnega razvoja in gospodarske samostalnosti Ogrske. Trgovinske pogodbe med Avstrijo in Ogrsko so take, kakršne se sicer sklepajo med državami, ki niso v nobenem državno-pravnem razmerju med seboj. Pomen skupnega carinstva je popolnoma izginil. Vendar se ni dalo preprečiti, tla bi ne ostala še nadalje enotna carinska meja. Avtonomni carinski tarif je ostal popolnoma nedotaknen. Glede mednarodnih trgovinskih pogode b se bo postopalo tako, da jih ne bo sklepal le skupni minister zima- LISTEK. Koncert Koclan. *> Zadnji Kocianov koncert v veliki dvorani hotela »Union« je žel v naših listih soglasno polivalo. Žal, da se tej pohvali ne moremo pridružiti neomejeno. Naša časnikarska ve&i nas sili izjaviti, da s koncertom nismo bili v vsakem ozirn zadovoljni, da smo bili deloma celo neprijetno dirnjeni in ogorčeni. Naravnost ogorčeni! In le oziri na časnikarsko dostojnost nam branijo, da ne rabimo edino primerne besede: »Škandal k V glasbenem pogledu nimamo sicer ničesar ogovarjati koncertu. V kolikor smo mu mogli Bloditi v svoji razburjenosti, je res prav izvrstno dobro uspel. Mojster Kocian je izborno kla-viril, kar z obema rokama hkratn in — kar je posebno poudarjati — tudi z not. Takisto moramo pohvaliti njegovega tovariša, gospoda Veselskcg?., ki se je kaj umetno kretal po gosi i h. Po pravici ju je obsipalo navdušeno občinstvo z viharnim ploškom. Nič ne dvomimo, da kima obema umetnikoma še vrlo lepa bodočnost, ker je pričakovati, da bosta v svoji obrti še napredovala, in da se zlasti tudi ndaJi gospod Veselski še nauči svirati takisto z not, kakor čislani njegov tovariš. Note so sicer težke, ali — cilj je *) Odgovnost za to kritiko prepuščamo odličnemu gospodu kritiku samemu. — Ured. vreden brada! — Pili bi krivični, ako ne bi pohvalili tudi koncertnega slugo, gospoda Torellija, ki je z vprav briljantno tehniko odpiral in Eapiral klavir, in pozabiti tudi ne smemo vrlega gOgpodfl ognjegasca, ki je v svojem sliiovitem kroju nad vse pričakovanje sigurno izpolnjeval svoj prostor na odru. Edinole jermen na čeladi je bil prekratek in mu ni segal do pod brade, ampak mu je silil v usta. Toda to je malenkost, ki ni znatno motila splošnega vtiska in SC gotovo popravi do bodočega koncerta. — Takisto so bili gospod blagajnik, gospod tajnik, gospodje biljeterji in gospod prižigalee električnih luči vsi "z-borno na svojih mestih in so vsak po svoje prispeli k lepemu uspehu večera, ki pomenja novo lovorjevo pero v zaslugah »Glasbene Matice«! -Vsem naše iskreno priznanje: Le tako naprej! Ali s tem je tudi naše hvale konec! Po d vso k r i t i k o j e bila namreč garderoba! Garderoba je na neodpusten način potvorila celotni vtisk sicer tako krasnega večera. Rahlo rečemo: Za garderobo angaževano osebje ni niti najmanje kos svoji zadači! Mi nismo osebni. Zato ne prerekamo, da so one dame, ki jim je poverjena garderoba, morebiti čisto poštena bitja; morebiti so tudi lepe ali bi vsaj lahko bile; morebiti so vešče kuhanju ali šivanju ali pestovanju ali drugim ženskim ročnim delom; morebiti imajo nevenljivih zaslug na polju molitev in jim je za oni svet že zasiguran zaklopni sedež prve vrste s pručico za pod noge, morebiti! Za v garderobo na tem svetu pa čisto gotovo niso! I'pravu i odbor »1'nhma« naj zameri ali ne: pri tem aiigažema ni imel srečne roke! Sicer pa — kdo ve, ali je sploh smel upravni odbor prosto izbirati po svojem preudarku in ali niso odločili drugi, ne tehtnejši, ampak silnejši oziri. To je tista žalostna slovenska rana, ki polagamo svoj prst vanjo! Kdo ve, ali se ni bi1 o treba ukloniti neodoljivi želji vplivnega prvaka, ki je potreboval sinekuro za svojo soprogo ali hčer, teto, nečakinjo ali takozvano sestrično! Saj v našem do dna zastrupljenem javnem življenju, pri nameščanju že dolgo več ne odločuje osebna sposobnost, ampak strankarstvo, in niti strankarstvo ne, ampak terorizem majhne, samopašne klike, ki strahovladu je stranki! Občinstvo pa se tere v ga nI e rob i, čaka in se razburja, in namesto da si napolni srce z najblažjim užitkom, si z jezo pokvari tek in spanje! Tako je pri nas Slovencih! Žalostna nam majka! Vsaj v zadevah umetnosti naj bi strankarstvo ne smelo imeti besede! Po našem stvarnem mnenju bi se morala taka važna in odgovorna mesta vsekako javno razpisati. EJino to bi bilo pravilno. Prosilke bi mora'e dokazati svojo usposobljenost ali z izpričevali ali pa z izpitom pred izbrano komisijo, ki naj bi upravni odbor vanjo povabil deželnega glavarja kakor zastopnika dežele, ljubljanskega župana, predsednika društva za povzdigo prometa s tujci in uredništva vseh domačih listov, da ne bo kdo razžaljen. Morebiti bi kazalo privzeti tudi še gosjK) Cešarkovo iz gledališke garderobe, ker je strokovnjakinja in je na svojem, rekel bi kon-servatoriju za to stroko vzgojila že obilen zanesljiv naraščaj. Edinole tem potom se bo po našem mnenju dala dvigniti garderoba s sedanje stopnje očitnega bralno-društvenega diletantizma na nivo koncertne višine! Ne odjedamo nikomur kruha, ali sedanje razmere so nevzdržne! Prvič: Kljuke na garderobnih stojalih izvečina niso opremljene s številkami. Po vrsti numerirane kljuke so pa neizogibno potrebna podlaga zanesljive garderobe. Brez numeriranih Jcljuk je red nemogoč, in če se vse v garderobi zaposlene dame postavijo na glavo! Ako jo imajo, — kajti delale so brez nje! Ako bi ena. sprejemala oblačila in jih obešala, druga bi pa dajala listke in pobirala denar, bi šla stvar točno in hitro, k*i-kor v kinematografu. Sedaj se pa su če vsaka zase, kakor muha v močniku in je druga drugi na poti! Pverili smo se, da je vsakikrat trajalo dve minuti, prodno je katerakoli ondu poslujoča dama oddano ji oblačilo opremila s številko, obesila, dala lastniku garderobni listek in prejela denar. In pri tem preprostem opravilu se j i z oblačilom v roki zasukala vsaj desetkrat okoli svoje osi! Kakor da ni garderobirka, ampak da je prišli plesat serpentine! Občinstvo čaka in se jezi, v dvorani že svira ta Kocian in Veselskv, garderobirke pa plešejo serpentine! In vsak hip založe blok z garderobnimi listki, in kadar najdejo blok, so pa izgubile bučke! Skratk.j: nesposobne so za ta posel v uajsijaj-nejši meri! To trdimo na svojo časnikarsko vest ! Poldrugo uro je trajalo, preduo smo prišli na vrsto! Plačali smo s kronieo, a nazaj nam je dala namesto drobiža — par ženskih galoš! Konfuzija je slavila svoje triumfe! O prizorih po koncertu rajši molčimo. Da ne tožimo zaradi zamenjanega nam dežnika, se ima garderoba zahvaliti zgolj naključju, da je nam' izročeni dežnik kolikortoliko boljši kakor stari, po nepotrebnem pa no maramo biti sitni. Kajti mi nismo sitni! Mi nismo nikdar in nikjer sitni! To si naj zapomni zlasti dotična nevljudna gospodična ali gospa garderobirka z br-kami pod nosom! Naj oprosti, ali drugače je ne vemo označiti. Enkrat za vselej si odločno prepovedujemo očitanje, da smo sitni! Skrb ža red spada v našo časnikarsko dolžnost in ni sitnost! Tudi naša soproga, ki ni »ženska«, ampak dama, in sicer dama, ki se izvrstno razume na garderobo in se ne boji najstrožjega tozadevnega izpita pred katerokoli komisijo, ni sitna, prav nič sitna! Kritika pa je občinstvu menda vendar dovoljena! Mi nismo nič sitni! Pač pa je gospodična ali gospa, ki se je znala tako fino izražati, rahlo rečeno — neotesana! To si naj zapomni! njih del ali skupni zastopnik, temuč po eden zastopnik avstrijske in eden zastopnik ogrske vlade. Potem se je ministrski predsednik dotaknil vprašanja o poštni in brzojavni konvenciji ter poudarjal, da se pokaže samostojnost ogrske vlade tudi v brzojavnem prometu. Nadalje si je Ogrska zagotovila, da se po letu 1917. ne bodo smele sklepati trgovinske pogodbe, ki M mogie motiti ustanovitev samostojne carinske meje za Ogrsko. Tudi reciprociteta glede trgovine in industrije se je natančno fiksirala. Največ težav je delala banka. Zedini-li so se tako, da ako se bančni privilegij ne podaljša, se tudi novčna konvencija ne obnovi. — Glede železniških zvez z Dalmacijo je prevzela ogrska vlada obveznost, da čimpreje izvede te zveze, in sicer ne na ljubo hrvaškim poslancem, ki so v opoziciji napram ogrski vladi, temuč le, da se varujejo interesi dežele in prebivalstva. Veliko vznemirjenje je nastalo ])o celi zbornici, ko je začel ministrski predsednik govoriti o kvoti. Ministrski predsednik je povedal, da se je moralo žrtvovati stališče samostalnosti na ljubo miru med obema državama. Brez zvišanja kvote bi se nagodba ne bila dala doseči. Zato je ogrska vlada doprinesla veliko žrtev ter privolila v zvišanje kvote za 2'% . V zbornici je nastal vihar, posebno s sedežev neodvisne stranke so se slišali razjarjeni klici. »Tega ne privolimo!« Posl. L e n g v e l: »Xismo se , bojevali za to, da bi Avstrijcem več. plačevali!« — Koncem seje je brv. posl. Mažuranič interpeliral, kako more ministerski predsed. opravičiti spremembo v hrvaški vladi in da se je zakon iz leta 18G8. nasilno kršil proti volji hrvaške narodnosti. Ustavne garancije na Ogrskem. B u d i m p e š t a , 16. oktobra. V konferenci ustavne stranke je včeraj naznanil minister notranjih del grof Andrassv, da predloži danes parlamentu štiri nove zakonske načrte, in sicer: 1. o razširjenju kompetence upravnega sodišča: 2. o ustanovitvi posebnega sodnega dvora za razsodbo kompetenčnih koufliktov; 3. zakon, s katerim se odpravi lex Szaparv, ki je postavil princip državne uprave in 4. zakonski načrt, s katerim se izedna-eijo pokojnine med državnimi in municipalnim] uradniki. Dunaj. 16. oktobra. Glavni pomisleki prestolonaslednika proti ustavnim garancijam so bili v tem, ker so v zadnjem paragrafu bili navedeni slučaji, v katerih bi novoustanovljeno upravno sodišče ne imelo kompetence. Prestolonaslednik je zahteval, da upravno sodišče ne sme imeti pravice, odločevati o zadevah pragmatičnega značaja. Tej zahtevi se je ugodilo, na kar je tudi prestolonaslednik sprejel ustavne garancije. Od takrat je prestolonaslednik v tesni zvezi z ministrom grofom Andrassv jem. Cesarjeva bolezen. Dunaj, 16. oktobra. Cesarjev vrhovni adjutant grof Pa ar je povedal danes nekemu dopisniku: »Cesarju je danes mnogo bolje. Mrzlica je od včeraj' izginila ter se dosedaj ni ponovila. Pljučni katar še pač obstoji, a že pojema. Ni res, da misli cesar iti na jug. Vsaka sprememba zraka M Pnule. Ako pogledaš v stereoskop življenja, kaj vidiš.' Ljuta borba za vsakdanji kruh, morilne skrbi, strasten boj za prvenstvo, bratomorna zavist v lastnem taboru, razjedajoče tekmovanje med narodi,vladeželjnost nepoklicanih faktorjev, neplodna, po gubonosna politika, vojake, bolezni. Malo je mož, ki čutijo v sebi poklic in imajo tudi duševnih moči, človeško družbo vedriti, razveselje vati ter ji dajati danes prepotrebno humoristično smer. To se čuti osobito v malih krajih, na deželi. Družabno življenje hira in kdo ne čuje skoro vsak dan obupnega vzklika: Dolg čas, dolg čas! Povsod je treba moža, ki ume dajati ton, čigar edina prikazen že veselo razburi duhove. Komika pa tako blagodejno vpliva na trudno srce, kakor vpliva cefir na razvijajočo se prirodo. Tak mož je bil naš Pavle. Belokranjei ga ne bodo pozabili. Ko je svojo trudno glavo položil k večnemu počitku, tedaj jim je bilo, kakor da je solnee skrilo svoje žareče lice za oblake — na veke, kakor da jim je na mah usahnil vir veselega družabnega življenja. Naš Pavle! Na sebi čisto navaden človek, vendar v svojem kretanju, kako redka prikazen! Prototip originalnosti; dobrosrčen, ravnodušen, prijazen mož, šaljivec brez primere, čudak. V svoji zunanjosti se je kazal pravega filozofa. Ceinu elegantnost, čemu novošegen kroj, čemu nakit! bi na rekonvaleseeuco neugodno vpli vala. Tudi bi cesar ne imel nikjer tiste udobnosti, ki jo ima na Dunaju.« Popoldne se je cesar počutil razmeroma dobro ter je ves čas delal pri mizi. Telesni zdravnik dr. K e r z e 1 se je le kratek čas mudil pri cesarju, kar je tudi znamenje povoljnega stanja. Zdravniki si prizadevajo, da bi se katar ne razširil na pljuča. Proti večeru je začela temperatura nekoliko naraščati. Iz Srbije B e 1 g r a d , 16. oktobra. Vest zunanjih listov, da so bile preteklo soboto velike protiavstrijske demonstracije v narodnem gledališču, so popolnoma neresnične. Kocićeva igra »Jazbec pred sodiščem« se sploh ni igrala v soboto, temuč že v četrtek. Občinstvo, posebno na galerijah, je pač burno pozdravljalo avtorja Kovica, toda proti Avstro-Ogrski ali bosanski vladi ni padla žal beseda. Vrhovni dvorjanik kralja Petra, V u i č se je nenadoma odpovedal svoji službi ter zapusti Srbijo, da se stalno naseli v Parizu. Splošno se sodi, da Vuič, ki je v vseh političnih krogih priljubljen ter ima dobre zveze, sluti, da se bliža Srbiji nova katastrofa ter hoče vsled tega priti pravočasno na varno. Glede vesti inozemskega časopisja o slabih kred* i t ni h razmerah v Srbiji se uradno pojasuuje, da je vlada dovolila narodni banki emisijo tudi tistih štirih milijonov v srebru in papirju, ki so rezervirani za pokritje in garancijo državnega kredita, ki ga država ne potrebuje. Sedanje pomanjkanje papirnatega denarja je le posledica velikega izvoza ter nastopa skoraj vsako leto v tem času. Punt v Maroku B e r o 1 i n , 16. oktobra. Mulej Hal'i d je poslal svoje odposlance v Berolin, toda državni tajnik v zunanjem ministrstvu je povedal odposlancem, da jih cesarska vlada ne more sprejeti. Pariz, 16. oktobra. Iz Tanger-ja je došla vest, da se sultan Abdul Azis s 3000 oboroženimi pomika proti Cedali. Bati se je, da pride blizu Cnsablance do spopada z vojsko sultana Muleja Hafida. Mulej Hafid ima za polovico večjo armado, ki pa je slabo oborožena. Gostinfor - moralno iu-stlficiran. V času volilnega boja, ko je kandidiral za državnega poslanca v idrijskem volilnem okraju Jože Gostinčar, takratni sluga »Zadružne zveze« v Ljubljani, so se o tem kandidatu širile po mestu in po deželi različne vesti, ki niso baš kazale v najugodnejši luči Gostinčarjeve osebe. Njegovo delovanje v različnih klerikalnih društvih, predvsem pa pri konsumu, kjer so ga članice vrgle iz odbora, in v »Delavskem stavbnem društvu« se je slikalo v ne baš lepili barvah. Takrat se je tudi splošno govorilo o neki aferi P a k i č , pri kateri je Gostinčar baje igral prvo in glavno vlogo. Vse te govorice so prišle tudi na uho Jožefa Gostinčarja, a vznemirjale ga niso posebno, zakaj na vse govorice je trdovratno molčal, dasi so Človek se obleče, da je pokrit, obleče tako, kakor mu najbolj ugaja; kaj mu mar ta ali ona opazka, posmeh drugih! V tej zadevi se ni prav nič brigal za ljudi, vendar je samo za nje živel. Okrogel lovski klobuk z dolgim, sokolovim peresom, že brez fasone, brez vse barve; siva, zeleno obrobljena lovska bluza, pod njo telovnik temne barve, popolnoma odpet, da se je pod njim videlo tudi odpeta pisana srajca brez ovratnika. Temnosive hlače zgubile so se v visoke škornje, iz katerih so gledali traki; hlače pa so visele na obrabljenih, le napol zapetih hlačnikih. Navadna nikelna sta veriga z navijalnim ključkom je bila pripeta na spodnji gumbnici te lovnika, na njej pa je bila pritrjena srebrna ura — zlato uro, z zlato, dragoceno verigo hranil je doma v mizniku med starim želez jem. Misli si še gladko, šibko palico z debelo svinčenko, na katero se je nemarno opiral — pa imaš celega našega Pavleta. Tako si ga lahko videl v vseh letnih časih — mraza in vročine ni poznal. Ako je ob hudi letni vročini pokril slamnik, se je to zgodilo le za to, da so se ljudje smejali; kajti slamnik je imel tri nadstropja in je izgledal, kakor kitajska pagoda, nadkri Ijena od dolgega pavovega peresa. Kadar se je moral vreči v »galo«, in to je bilo redkokdaj, se mu je na obrazu bralo, da ni srečen; gledal j*:, da se je je kar najhitreje iznebil, čutiti je moral, da se vede v njej prav neokretno. Nad vse komično je bilo Pavleta videti v zimskem času. Nad plesno obleko nosil je kratek kožuh, navadno, s kožuhovino podšito lovsko bile v javnosti povsod razširjene in je tudi vsakdo vedel, odkod izvirajo. Šele ko se je tajinstveno jelo na-migavati o neki čudni aferi P a k i e, se je Gostinčar vznemiril in razgrel ter v »Slovencu« priobčil izjavo, v kateri je zapretil vsakomur s tožbo, ki bi spravljal njega v zvezo z dotično afero. Dasi govorice o tej zagonetni stvari niso nimalo ponehale in dasi je vsa javnost s prstom kazala na tiste, ki so raznašali one za Gostinčarja ne baš častne vesti, vendar mož ni ganil niti z mezincem, da bi pozval dotični-ke na odgovornost. Ostalo je samo pri grožnji! Šele ko je g. Julij Novak na političnem shodu pri Didiču v Idriji dne 24. aprila t. 1. Gostinčarjevo delovanje pri raznih klerikalnih društvih v njegovi navzočnosti podvrgel ostri kritiki in med drugim tudi omenil, da je pri »Delavskem stavbnem društvu« v Ljubljani v času, ko sta imela ključe od blagajne Gostinčar in dr. Krek, zmanjkalo iz blagajne 3000 gld., se je Gostinčar ojunačil ter vložil proti g. Novaku radi pravkar navedenega očitanja tožbo zaradi razžaljen j a časti. Prva obravnava je bila pred okrajnim sodiščem v Idriji. Obtoženec Julij Novak je nastopil dokaz resnice ter v to navedel priče, ki bi naj dokazale, da je v času, ko je bil tožitelj Gostinčar odbornik »Delavskega stavbnega društva« in imel skupno z dr. Krekom ključe od blagajne, res zmanjkala večja sota denarja iz blagajne. Zaslišane so bile priče Al. C a -ter, Josipina Srakar, Amalija M i t e r m a y e r , Iv. Pliberšek, Gr. S t a n o n i k , Fr. Z i 11 e r in dr. Janez Krek. Izmed teh prič ni vedel edini Fr. Ziller ničesar obtožilnega povedati glede Gostinčarja. Svedok S t a n o n i k , ki je bil v letih 1900. do 11)02. podjetnik pri »Delavskem stavbnem društvu«, je izpovedal, da sta imela v tem času ključe od blagajne včasih Gostinčar, včasih pa dr. Krek. Alojzij 0 a t a r je dal na zapisnik, da se je v času, ko sta imela ključe od blagajne Gostinčar in dr. Krek, med delavstvom splošno govorilo, da je zmanjkalo iz blagajne več denarja. Svedo-kinja Jos. Srakar je izpovedala v bistvu takole: Alojzij Catar mi je nekoč pripovedoval, da mu je pravil ravnatelj tobačne tovarne Moller, da je dala državna uprava »Del. stavbnemu društvu« 5000 K podpore. Z ozirom na to sem pisala Gostinčar j u pismo, naj pojasni, če je društvo res dobilo podporo, v slučaju pa, da bi ta vest ne bila resnična, naj ukrene, da se takšne neresnične govorice ne bodo širile. Na to pismo nisem dobila nobenega odgovora, pač pa mi je pravila Amalija Mitermajer, da se je Gostinčar njej nasproti silno jezil name in mi grozil, da me bo tožil. Kasneje sem bila nekega dne pri dr. Kreku na stanovanju ter mu tožila, da je moja hiša, ki mi jo je zgradilo »Delavsko stavbno društvo«, predraga, in da se mi sploh zdi, da pri tem društvu ni vse v redu. Dr. Krek mi je pritrdil, da je hiša predraga in pripomnil: »Poglejte, saj tudi tukaj v blagajni manjka 1000 gld., pa sva imela samo jaz in Gostinčar ključe!« Ko se je kasneje o tem dogodku javno govorilo na shodu v Idriji in sem o tem čitala v časopisih, sem dr. Kre- bluzo, iz pod katere je frak svoja dva konca prav šegavo metal na vse strani. Naš Pavle torej v obleki ni bil izbirčen. Tudi ni vprašal, mu je bil kak komad prikladen ali ne. Imel je načelo: Najslabšemu krojaču se najslabše godi; tega je treba podpirati, zato je imel kot svojega mojstra zadnjega kiparja v mestu, kateremu jc dal večkrat kaj delati samo zato, da je krojač kaj zaslužil; obleko pa je navadno metal na kup brez vsega re da, ne da bi jo nosil. Svoje vsakdanje obleke se ni mogel iznebiti. Nekoč je tujec, s katerim se je Pavle v krčmi zabaval dlje časa, ogledoval njegovo bluzo ne prav spošt ljivo. »Kaj gledate I« vpraša Pavle. »Vam li ne ugajal« Tujec se zasmeje, češ: »Lahko bi si že drugo suknjo kupili, ta je že do-služila.« Naš Pavle, kateri je razumel vsako šalo, se zadere: »Kaj mislite, da nimam druge suknje! Več.jih imam kakor Vi. Staviva, da jih imam najmanj trideset!« Tujec se je začel krohotati in svoje zmage svest seže Pavleta v ruko, rekoč: »Nimate jih toliko.« Deset litrov najboljšega vina! Kmalo sta Pavle in tujec v sta novanji prvega premetale vse, kar je bilo najti obleke pri Pavletu. Naštela sta skupaj dvaintrideset raznovrstnih sukenj in — zmaga je bila na Pavletovi strani. Kogar je moge! dobiti v naglici, tistega je zvabil v krč mo, da je pomagal piti dobljeno vino. ka obvestila, da bom pri sodišču, ako bom zaslišana, potrdila, da je on napram meni priznal, da je nekoč iz blagajne izginilo 1000 gld., ko sta imela ključe on in Gostinčar. Na to mi je dr. Krek odgovoril, da je on p o-z n e j e omenjenih 1000 gld. našel med računi in da bo, če bo treba, prisegel, da pri »Delavskem stavbnem društvu« ni nobene goljufije. Ko se je širila med delavci vest, da je zmanjkalo več denarja v blagajni, sem večkrat slišala, da je g. Gostinčar pri Kolovratarju, Debeljaku in po kavarnah okoli popival, takisto pa se je tudi splošno govorilo, da se pri stavbnem društvu nihče ne drži svojega dela. V bistvu isto, kakor Josipina Srakar, je izpovedala tudi svedokinja Amalija Mitermajer. Priča Iv. Pliberšek, sedanji blagajnik »Delavskega stavbnega društva«, je izjavil, da mu ni znano, da-li je dobilo društvo 5000 K podpore, kakor tudi ne, da bi bilo v blagajni kaj denarja zmanjkalo; ve samo to, da je bil, predno je on blagajništvo sprejel, društveni predsednik dr. Krek, blagajnik pa Gostinčar. Ko je on blagajno prevzel, je bilo v njej 600 do 700 kron primanjkljaja, ki ga pa je dr. Krek ust meno opravičil. Dr. Krek je bil za pričo zaslišan na Dunaju, kjer so ga pa, kakor se je uradno konstatiralo, pozabili za-priseči. Dr. Krek je izpovedal, da je imel takrat, ko je dobilo društvo 5000 kron podpore, ključ od blagajne Gostinčar, duplikat pa on. Blagajna se je n a v a d n o vsak večer skontrira-la. Ako pa ni bilo časa, so bankovce, srebro, zlato in drobiž zmetali na kup, ne da bi denar prešteli, ter vrgli vse skupaj v blagajno. Nekoč je zmanjkalo v blagajni okoli 2000 K. Takrat je bil navzoč Gostinčar in temu je rekel, naj denar poišče. A pri skontraciji je bilo prisotnih tudi več delavcev in napram tem je on (dr. Krek) rekel: »Kako je to, da je zmanjkalo 2000 K, ko imava vendar ključe samo jaz in Gostinčar!« Tem svojim besedam je takoj pristavil: »Pa ne smete misliti, da je Gostinčar defravdiral!« Kasneje je priča našel pomoto, ki je povzročila misel glede manjka. Bila je pomota v zapisovanju, ker se je zapisala neka vsota mesto med izdatke med prejemke. Na podlagi izpovedb teh prič je prvi sodnik toženca J. Novaka oprostil, češ, da je »popolnoma doprinesel dokaz resnice, ki ga je nastopil.« V razlogih oprostilne razsodbe so navedene izpovedi prič, se naglasa, da je bilo v blagajni, ko jo je prevzel Pliberšek po Gostinčar j u, 600 do 700 K primanjkljaja, ki ga je dr. Krek opravičil — »na kakšen način, priča iz neznanega vzroka ni povedal« — ter končno konštatuje tole: Iz vsega tega sledi, da je hotel obtoženec z inkriminiranimi besedami očitati dr. Kreku in Gostinčarju, ki sta imela takrat ključe v rokah, z a n i k r n o s t , in da je hotel takratnim poslušalcem dopovedati, da taka oseba ni sposobna za državnega poslanca, in je gotovo, da je zanikr-nost in malomarnost, če se nima trgovskih knjig v redu, osobito če ima človek opraviti s tujim denarjem. Proti tej oprostilni razsodbi se je Gostinčar pritožil in včeraj popoldne je bila o njegovi pritožbi obravnava pred vzklicnim senatom tukajšnjega deželnega sodišča. Kaj rad je naš Pavle pri po vedo val o Židu krošnjarju, kateri mu je prišel ponujat raznih stvari. Ko mu je odgovoril, da ne rabi ničesar, da ima vsega dovolj, pogledal je Žid njegove obraljene hlačnike in izustil ironično: »Hlačnike pa gotovo rabite !c »Več jih imam, kakor Vi,« zabrusi mu Pavle. »Znabiti kravato---?« Žid je postal nadležen, Pavle pa ga je prijel za uho ter ga na zrak postavil z besedami: »Singo, pingo, frohe Lieder!« — Nad vse originalno, znamenito pa je bilo Pavletovo stanovanje. V svojih šestdesetih letih, je dejal Pavle mnogokrat, ni imel časa ženiti se. Ostal je torej samec. Lahko si je misliti, kako je v hiši, kjer manjka ženske roke. Nered, pravi kaos, in prav to je Pavle imenoval red. Vsaka reč je bila na svojem prostoru — če si jo odmaknil, je takoj zapazil, vse skupaj pa je bilo tako, kakor bi se bilo »iz devetih vetrov zmetalo skupaj.« Kdor je to videl, tisti je že nekaj videl na svetu. Ko je znani slovenski podlistkar Prostoslav Kreta nov prišel tja, ga je to tako navdušilo, da si je dal duška v podlistku »Slovenskega Naroda«, kjer je Pavletovo stanovanje primerno opisal. Ko si vstopil, nisi vedel, si li v bukvami ali v prodajalnici opojnih pijač, ali na starinarskem trgu ali v orožnici ali v prodajalnici južnega ovočja ali — v hlevu. Sredi sobe dolga, široka miza polna prahu; na njej nebroj znanstvenih in drugih knjig, debelih fo-lijantov, časnikov, ilustrovanih, ša- Senatu je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Pa j k , pri-sednika pa sta bila nadsvetnik P o -1 e c in svetnik Vedernjak. Toži-telja je zastoj »al dr. Leskovar, to-ženea pa dr. Alojzij K o k a 1 j. Ko so se prečitale gori navedene izjave prič, je dobil besedo tožiteljev zastopnik dr. Leskovar, ki je skušal dokazati, da se tožencu ni posrečil dokaz resnice in da prvi sodnik inkriminirano dejanje ni subsuinirnl pod pravilni paragraf. Tožencev zagovornik dr. K O -kalj je pobijal izvajanja tožite!je-vega zastopnika ter dokazoval, da se je tožencu dokaz resnice popolnoma posrečil, sklicevaje se pri tem na odločbi kasačijskega dvora z dne 3(1. aprila in 19. junija 1907. Prizivni senat je po daljšem posvetovanja Gostinčarjevo pritožbo v celem obsegu zavrnil. S tem je Gostinčar moralno ju-stifieiran in na čelo mu je vžgan sramoten pečat. Ali bo izvajal iz tega on sam in stranka, ki ga je spravila na površje, nujne konsekvencePovsod drugod pri vseh političnih strankah, kjer imajo besedo dostojni ljudje, bi se to zgodilo, no, pri naših klerikalcih, kjer se prešerno šopiri korupcija, je to ne samo dvomljivo, nego, kakor nas uče skušnje, docela izključeno. Žal nam je, da se pri tej priliki ni govorilo še o drugih stvareh, ki so se godile za kulisami >/Delavskega stavbnega društva« in delavskega konsumu! Će bi nastopile za svedoke osebe, ki imajo vpogled v poslovanje omenjenih društev, bi razkrile stvari, ki bi še v drastičnejši luči pokazale osebo in delovanje J o žeta Gostinčarja, ki je v našo sramoto sedaj državni poslanec in zastopnik slovenskega naroda na Dunaju. Mož je vedel za vse to maslo, zato je tožil iz previdnosti radi najmanj nevarne stvari. No, tudi ta je zadostovala, da ga je strmoglavila v blato in lužo! A še ni vseh dni konec! Ce Gostinčar iz moralne obsodbe, ki Lra je zadela včeraj, ne bo izvajal konse-kvenc, ga doleti lahko še hujša j 11 -1 i -fikacija, to vemo mi. to ve tudi on sam! Dnevne vesti V Ljubljani, 17 oktobra. — Slovenskemu učiteljskemu na Štajerskem. Piše se nam: Celjska »Domovina« z dne 14. oktobra, t. 1. v 120. štev. prinaša dopis, v katerem »Savinsko učiteljsko društvo« apodiktično zahteva, da se ima vršiti glavni zbor »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic dne 3. novembra t. 1., torej tistega dne, ko ima »Narodna stranka za Štajersko^ svoje glavno zborovanje! — To je ob najboljši volji neizvedljivo. Fčitelj stvo naše je tako angaževano pri tej stranki, da že to samo onemogocuje ob istem času sestanek »Zveze«. Potem pa, gospoda, uvažajte še dejstvo, da se 2. novembra t. 1. vrši na Dunaju prevažni shod vesoljnega učiteljstva avstrijskega, pri katerem je tudi naše spodnještajersko slovensko učitelj-stvo resno udeleženo in menda ludi — načelstvo naše »Zveze« kot član štajerskega »Lehrerbunda!« — Sicer (Dalje v prilorD ljivih listov, izrezkov, praznih platnic, kar drugo vrh drugega zmetano; med knjigami par velikih »flaško-nov« raznovrstnega žganja, poleg prazni zaprašeni in zamazani štam-perli«, deloma prislonjeni) deloma prevrnjeni; tam zopet par receptov — Pavle je bil zdravnik — noži, vilice, žlice, razbit krožnik, aparat za elektrizovnnje, nekaj citron, suhega grozdja, fotografije, zajčja koža itd. Xa tleh, pod mizo si zagledal olupke pomaranč, pantofelj, nekaj sirovega krompirja, nekaj loncev, steklenic in starega železja. Tam v kotu pri oknu nekaj starih, raztrganih knjig. Pav letovo gala-pokrivalo, cilinder, napolnjen s pomarančami, jajci in koruzo, poleg tega par šetalnih palic, še ne rabljenih in nekaj celih, kakor tudi razbitih pip z dolgimi in kratkimi cevmi, da ne omenim motike in kram pa tik okna. Na stenah pa so visele razne puške, lovske torbe, pasji biči. cehi konjska oprava, sedlo, par voz nih svetilk, hlačniki, pol telovnika, klobuki, slamniki, kože roparskih ži vali itd. Tam na strani na mali mizi v oglu pa je bilo spravališče za obleko — to je bil namreč cel kup obleke, nove, stare, čiste, umazane, nekaj pa je je bilo tudi po tleh razmetane ali pa po postelji, kateri se ni videlo, kdaj je bila zadnjič postlana. Vse to je počivalo drugo poleg drugega v taki harmoniji, da bi se bil človek skoro zbal premakniti, eno ali drugo reč. Saj pa naš Pavle ni bil malo ponosen na ta ženijalni nered; vedel je, da ljudje o njem govore in — originalen je hotel biti. (Dalje prihodnjič.) Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 241., dne 17. oktobra 1907. pa je bilo v Radovljici ob let. glavnem zboru »Zaveze jugoslov. avsfr. učit. društev po štajerskih delegatih — delegat »Sav. ueit. društva«, je bil vendar navzočen — izrečeno, da se vrši glavno zborovanje »Zve: e slov. staj. učiteljev in učiteljica tekom decembra t. 1. Kdaj? — to določijo posanina društva, in v to je se čas. Seve se bode morala manjšina prilagoditi — večini. Torej, to velja! — Mislimo, da se je slavno »Savinsko učiteljsko društvo- malce prenaglilo s svojim sklepom ter da se bode že moralo akomodirati drugim društvom čeravno le-ta poziva, naj tisto zahtevajo, ko ono. Nepristrane &. — Ob razvalinah celjskega gradu. Od Savine se nam piše: Nad Sa-vino pri Celju vzdiguje se skalnat grič, na katerega vrhunca se nahaja dokaj obsežna podrtija starega gradu nekdaj tako mogočnih celjskih grofov. Tu gori pridi, tujec, ter si oglej kos slovenske naše zemlje! Krasen se ti nudi pogled na mesto Celje in njega divno okolico daleč naokrog! To prelepo pokrajino bi si Nemci radi olastili, t. j. proglasili za svojo posest. A bode težko šlo, biva prezave den rod v dolini savinski ... C) Celju pravijo Nemci, da je »deutsehe Spraehinsel«, a ne najdeš kmalu mesta na Slovenskem, kjer se primeroma vobče govori toliko slovensko, kakor ravno v tem »nemškem« mestu. — Za vzdrževanje razvalin starega, celjskega gradu kot pomnik »nemške mogočnosti« prispeva štajerska naša dežela že več let precejšnje vsote celjskemu »musealvereinu«. Ta si je v novejšem času poleg razvalin nakupil zemljišče ter si tu postavil »gast\virtsehnt't«, da lahko postreže tujcem za drag denar s kakim okrep-čilom. Dasi je torej »musealverein« tu osvojil posestvo, v to mu je pripomogla — dežela štajerska! A pred leti pa ta ista dežela ni imela bora za naše stradajoče slovenske dijake! Prav je imel nedavno pošten slovenski obrtnik, ko je pri javnem ljudskem shodu, kritikujoč skrb deželne ga zbora štajerskega za nas Slovence, vzkliknil: »Za gad jo zalego v razvalinah starega gradu celjskega imajo naši deželni očetje denar, za našo slovensko mladino pa ne!« ... Res čudne misli se porajajo človeku ob pogledu teh celjskih razvalin. Toda za danes dovelj! — Srečni koroški Slovenci! V nedeljo je pripeljal koroški državni poslanec Grafenauer koroške Slovence na božjo pot na Sveto goro pri Gorici. Upamo, da bodo zdaj koroški Slovenci dosejrli vse, kar prosijo in žele od svojih nemških zatiralcev! — To bo zabava! Poroča se nam iz Železnikov: No, gospod urednik, zdaj pa imate! Xa podlagi potem {danega Štrajnerjevega $ 16. zapadete najmanj za tri mesece ričetu, ker ste se drznili »razžaliti« v zadnjem dopi su, govorečem o tukaj s ' mu občinskem gospodarstvu, na& vrlega žu pana. Tako pripoveduj itrajner, ki mrliče varuje. Dasi je konstatiraj Blažkov Joža. da je dopis spisala h kaka »duševna reva«, so naši občinski očetje vendar ves teden ogibali, kako bi ubogega za blagor občin- iako vnetega župana oprali, in glejte: V nedeljo smo imeli občinsko sejo in prva točka dnevnega reda je 1 »Radi javnega snmničenja po časopisih predloži župan računi ubožnega zaklada občinskemu odboru v pregled.« A so se možici korenito urezali. Štrajnar je namreč izvlekel iz žepa neko — izjavo (!> na podlagi katere naj bi mu občinski odbor da! zadoščenje. Ko je manjšina občinskega odbora pojasnila, da s«' župan tako ne more izmuzati in da si mora poiskati zadoščenja s tožbo, je župan zelo skesano rekel: »ja, mar bi t pa le kej ve tist, ket je dav u cajtenge.« Sprejela je nato večina sledeči preti log: »Županu občina popolnoma za upa in mu nalaga, da si sodnim potom opere umazano čast.« Manjšina ni mogla glasovati za celoto tega predloga, ker se šele pri sodišču pojasni resnica. Obravnava bo vseka ko v e 1 e z a n i m i v a in za b a v n a, Vam g. urednik, pa se ni nič bati, kar smo pisali, bomo vse dokazali. — Pomanjkanje slovensk h pravnih praktiksntov, o katerem smo že pisali, ima svoj vzrok v slovenski prizanesljivosti in mlačnosti. Nemške občine takoj protestirajo, če dobijo slovenskega uradnika, ki je nemščine popolnoma vešč in narodno miren. Mi pa mirno sprejemamo nemške uradnike, ki niso zmožni slovenščine za pravilno uradovanje in so skrajni nacijonalci. Vse slovenske občine celega prizadetega sodnega okraja ali okrožja bi morale protesti rati proti vsakemu nemškemu uradniku na slovenskem ozemlju. — Pa še nekaj pride tukaj v poštev. Znano je, da je Štajersko rezervoar, iz katerega se zajemajo slovenski uradniki za Kranjsko, ki sama premalo producira. Štajerski denarni zavodi podpirajo visokošolce in nekateri celo sodne in druge brezplačne praktikante, da bi imeli slovenski uradniški naraščaj. Ko pa pride za dotišne pod-piranoe Čas imenovanja, so nastavljeni na Kranjsko, na Štajerskem pa sa nastavljajo sami Nemci. Istotako na Koroškem. V tem oziru bo treba odločne vseslovenske politike. Ta zahteva, da se tudi na Kranjskem mora povišati slovenski uradniški naraščaj s tem, da se podpirajo neplačani praktikanti. Potem ne bo vse sililo v odvetniške in notarske pisarne, ki nudijo od začetka boljšo službo, potem bo kranjski naraščaj zadostoval za Kranjsko, slovenski praktikanti iz Štajerske in Koroške pa bodo morali biti nastavljeni tam. Obenem pa je treba z odločnostjo in narodno zavednostjo zahtevati za slovenske kraje slovenskih uradnikov, potem se bodo razmere za slovenske praktikante zboljšale, ker bo neposredno privabilo večje število slovenskih praktikantov v vse stroke. Seveda je treba tudi zdatno podpirati slovenske visokošolce (podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani, podporna društva v Pragi, na Dunaju in v Gradcu), da bo dovolj naraščaja. — Prepoved slovenskih napisov v Celju. Kakor znano, je celjski občinski svet lani sklenil, da smejo biti vsi napisi nad trgovinami in tudi ulični napisi le nemški. Več slovenskih hišnih posestnikov se je po dr. Hrašovcu pritožilo proti temu sklepu na državno sodišče. Včeraj je bila o tem obravnava. Zastopnik pritožbe dr. Leno oh je zastopal stališče, da se je s sklepom kršila enakopravnost, lastninsko pravo in pravo svobodnega izražanja; sklep je nezakonit tudi zato, ker je slovenščina priznana za deželni jezik na Štajerskem. Razsodba se razglasi jutri. — Profesorske vesli. Deželni šolski svet kranjski je dovolil, da smejo profesorji Pran Orožen, dr. Fran Ilešič, dr. Ivan Orel, učitelj glasbe Anton Dekleva in telovadni učitelj Josip Gorečan poučevati v šolskem letu 1907 08 na mestni višji dekliški šoli. — Imenovanje. Nadzornik za agrarne operacije višji gozdarski komisar Viljem Putik v Ljubljani je imenovan za gozdarskega svetnika. Iz gledališke pisarne. Jutri, v petek, (nepar) se uprizori prvič Henry Bernsteinova tridejanj-ska igra „Tat". Glavni vlegi sta v rokah ge. Kreisove (Marie-LGuise) in g. Haasena (Richard). Isabelle igra gospa Borštnikova, Ray-monda gospod D r agu ti no vič, Fer-nanda gospod Nučič, detektiva Gon-doica gospod Danilo. C kr. komorni virtuoz Fran Onđliček koncertuje v Ljubljani dne 27. t. m. Zabavni večer „Ljubljanske Čitalnice"* K dosedanjim poročilom o Čitalničnem zabavnem večeru dne 19 t. m. pripominjamo, da je obleka na tem večeru primitivno-pro-menadna. Z czirom na to, da se < dbor potrudi, nuditi zabavo tudi ne-plesalcem, smemo pričakovati tem mnogobrojnejše udeležbe. Začetek točno ob pol deveti uri zvečer. Občni zbor „Akademije" se \rši v soboto 2. novembra ob 8. zvečer v hotelu „Ilirija". Na dnevnem redu so poročila funkcijonarjev, predlogi in slučajnosti. Na obilno ude ležbo vabi odbor. Zabavni večer priredi v nedeljo zvečer slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Sokolovi dvorani „Na-rodnega doma" na čast gostom vseslovenskega trgovskega shoda ob sviranju Društvene godbe in petju društvenega pevskega zbora. Potem ples. Začetek ob 7. zvećer. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima svoje prostore v Ci-galetovih ulicah št. 13 (vhod: Janez Trdinove ulice št. 8) t. j. v novi hiši nKmecke posojilnice" poleg justične palače. Slovenski lovski klub je imel snoči ob jako mnogobrojni udeležbi svoj ustanovni občni zbor v salonu hotela „Ilirija", okrašenem z zelenjem, jelenjim rogovjem itd. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. cV Lavr en čič . ki je pri srčno pozdravil vse navzoče in se veselil zlasti velike udeležbe z dežele. Poudarjal je, da je lovce privedla na zborovanje le sila lovske ideje, lovski interesi, zunanji in notranji. Lov je vedno dražji in znaša letos zakupnina 7 milijonov, škode se mora pa plačati 3,700 C00 K, doČim se preje zanjo ni nihče zmenil. Lov se modernizira. Lovska družabnost veže lovce v skupnost. Ker imajo lovci mnogo skupnih interesov, jih morajo tudi skupno ščititi. „Slov lovski klub" je sad potrebe. Namen kluba je združevati slovenske lovce, zlasti ljubljanske, delovati za po-vzdigo lova na Slovenskem ter skrbeti za strokovno izobrazbo svojih članov. Svoj namen hoče klub doseči s tem, da prireja sestanke, poučna predavanja ter razstave, ki so v zvezi z lovom; skrbi za lovsko čtivo; pospešuje rejo in vzgojo čistokrvnih lovskih psov ter po možnosti podpira lovske usluž benoe svojih članov. Klub hoče izdati lovski kataster. Ker pride na prihodnjem deželnozborskem zasedanju na razpravo reforma lovskega zakona, poskrbeti bo treba vse potrebno, da bo lovski zakon pravičen na vse strani. Lovskega prometa je bilo v Avstriji lani 69 milijonov, 60 milijonov je bUo izdatkov, 9 milijonov pa dohodkov. Uslužbenci so dobili 25 milijonov, 5 milijonov pa ob čine. Lovu se ne da odrekati narodno gospodarskega pomena. „Slov. lovski klub" hoče tudi varovati slovenski značaj lova na Slovenskem. Dolžnost kluba bo, da skrbi, da spo-štuje in varuje naše pravice tudi tujec, če hoče loviti po slovenskih tleh. Ko so se nato prebrali pozdravi, ki so došli občnemu zboru, so se vršile volitve. Z vzklikom je bil izvoljen za predsednika g. župan Hribar, za podpredsednika g. dr. LavrenčiČ, v odbor pa po listkih sledeči gg.: iz Ljubljane: Blumauer, Klobu čar, Maver, živinozdravnik Pavlin, dr. Ponebšek in Rogel, za Notranjsko Dekleva Josip iz Postojne, za Gorenjsko Št ur m Valentin, za Dolenjsko pa Premru iz Litije in Rus iz Ribnice. Preglednika računov sta gg. B a r b i č in Grič ar. Pri slučajnostih so se dali razni nasveti. G. dr. LavrenčiČ je predlagal, naj bi imel vsak član kluba pravico iti v družabni lov, g. Dol ni čar je želel, naj bi vsak najemnik lova naznanil slovenskim lovcem šte vilo divjačine, ki se sme ustreliti, kdor bi pa več ustrelil, se kaznuje, gosp. Pakiž, naj bi vsi Člani lovskega kluba, ki imajo brakade, naznanili to, da se razdeli lov. Ko se je še govorilo o lovskih psih in se sklenilo, da se pristopnice kolekujejo z narodnim kolkom, je bilo zborovanje končano po dveurni dobi. Pevsko društvo „Žirovnikov zbor" nas je na izletu pri Umku v KleČah s svojim ganljivim petjem naravnost očaralo. Ginjenega srca smo poslušali krasno petje mešanega zbora in kar ni se poleglo navdušenje zbranih gostov. Mogočno ploskanje je vrli zbor novic privabilo k petju in zopet so zadoneli izvrstno ubrani akordi čvrstih mladenk in mladeničev pod vodstvom g. Žirov-nika. da je odmevalo po celi vasi. čast in hvala očetu Žirovniku, kakor ga imenujejo zavedne in hvaležne Šentviščanke in Šedvidščanje. Le tako naprej ! Vzgojujte mladino. Kdor zna ceniti vašo požrtvovalnost, ta vas tudi v resnici spoštuje. Težko le poškodoval v Zalogu v Ljubljanski okolici kovaški pomočnik Franc Dolničar pos. sina Franca Bučarja, ko ga je po prepiru udaril z vejo po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ranjenca v deželno bolnišnico. Ženski oddelek „Sokola" v Kranju si je izvolil na izrednem obČ. zboru dne 14. t. m. za starostko gospo Marijo Mavrjevo, za podstarostko gdč. Ivanko Omerza, bivšo blagajniČarko. To mesto je prevzela gdČ. Ivanka Jager. Volitev se je vršila z vzklikom. Smrtna nesreča. I v a n S t a-nonik od Sv. Jcšta gre k vojakom in je v ponedeljek prišel obiskat svojega bivšega mojstra Ivana Stupico v Dobu pri Domžalah. Oba sta šla z dekletom Marijo Stupico v gostilno, kjer so precej pili. Ko so odhajali in se je dekle nekaj zakas nilo v veži, prijel jo je Stanonik za roko in jo potegnil k sebi. Dekle je pri tem padlo tako nesrečno, da je na mestu oblegalo mrtvo. Letošnji jesenski vinski semenj V Krškem, Kakor že objavljeno, bo letošnji jesenski vinski semenj v Krškem prihodnji četrtek, dne 24. t. m., in ne v sredo, 23. t. m., ker je Četrtek za tako priredbo ugodnejši dan. Pričetek semnja bo ob 10. uri dopoldne, tako da pridejo pravočasno tja tudi oni kupci, ki se odpeljejo z zjutrajšnjim vlakom iz Ljubljane ob 1/.XS.} odnosno z Zidanega mostu ob 9. uri. Ker bo na tem semnju jako veliko vina iz krškega in tudi iz sosednjega štajer skega okraja, in ker bo letošnji mošt dotlej že popolnoma pokipel, tabo, da se ga bo še pred Martinom brez vse skrbi prevažalo, bi bilo želeti, da se kupci saideje tega dne v mnogo-brojnem Številu v Krškem in da že naprej pošljejo svojo posodo na postajo Videm-Krško. Pogorel je v ^>t Rupertu kozolec trgovca R a k u š a iz Celja. Škode je 1500 K, zavarovalnine pa 2000 K. Zažgala sta oletna hči Alojzija in 4-letni sin Rafael Antona Marna. — V Podgračevem je pogorelo gospodarsko poslopje Mihaela ZofiČa. Škode je 1000 K. Z t ptujskega župana je zopet izvoljen O r n i g, za podžupana pa S t e u d t e. Zahvala. Gosp. Fran pl. Gar-zarolli, župan itd. iz Senožeč, je naklonil izobraževalnemu društvu v Dolenji vasi 20 K podpore ter s tem postal ustanovni član društva. Odbor izreka tem potom g. darovatelju za velikodušno podporo najsrčnejšo zahvalo. Da bi našel Še več posnemovalcev ! Nož« V Štoreh pri Celju sta se rudarja Tomaž JuračičinAnton Petek stepla. Juračič je nasprotniku porinil z vso silo nož v hrbet, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico v Celje. Požar. Trgovcu I. Z o r k u na Laškem je pogorelo v ponedeljek skladišče blaga, posebno dosti usnja in sladkorja. Škoda je velika. Kako je ogenj nastal, ni znano. 0va konkurza. Okrožno sodišče v Mariboru je dovolilo otvoritev konkurza o premoženju Jožefa H a u k e j a, izdelovatelja črnila in masti in o premoženju trgovca s papirjem in galanterijskim blagom A. Platzerja v Mariboru. Obesila se je v Gradcu 201etna sobarica Lota Pozni k. Pravijo, da radi nesrečne ljubezni. Dekletovi starši so tudi končali vsled samomora. Nemška banka v Trstu. Tržaški Nemci so si tekom Časa tako opomogli, da nemeravajo prihodnjo leto otvoriti svojo banko. Lahi seveda ne vidijo nemške nevarnosti, ki jim preti, ker morajo v svojem Šovinizmu samo kratiti pravice Slo vencev. Zažgal je neznanec v Trstu neko na samem stoječo hišo, v kateri je imel pirotehnik Ferdinand Gior-g omili a materijala za 1500 K in ki je pogorel. Konec ljubavne afere. I7letna šivilja Antonetti na Reki je pred 2 mesecema zabodla mehanika G ili berta, ker je njenemu ljubčku, kiji je obetal, da jo poroči, pisal, da mu je nevesta nezvesta. Giliberti je za rano umrl, morilka je bila pa pred porotniki oproščena vsake krivde in kazni, dasi ni prav DiČ obžalovala svoj čin, ampak bila pred sodiščem še ponosna nanj. Umor pred 22 leti. V noči od 17. na 18. oktobra 1885 je bil v Sop-nici pri Zagrebu umorjen kmet Ma tija BaričeviČ. Ker se ni dalo dognati, kdo da ga je ubil, niso niko gar kaznovali. Letos maja meseca je pa Terezija BariČevič, vdova umor-jenčeva, v nekem pogovoru nehote rekla: „Da, to je bilo približno takrat, ko je bil moj mož ubit ..." Ljudje, ki so bili zraven, so jo prijeli za besedo, zlasti pa sin njen Blaž, ki je črtil svojega bratranca Alozija Bari Čeviča, ki je nastopal kot gospodar v hiši in s katerim je imela Terezija pred 18 leti hčer. Orožništvo je aretiralo Terezijo in Alojzija BaričeviČa, ki sta pri obravnavi valila krivdo drug na drugega, češ, da je ubil s sekiro Matijo BaričeviČa. Obtoženca, ki sta imela ljubavno razmer'e že mnogo preje, predno je bil BaričeviČ ubit in ki sta ga spravila s sveta samo, da bi živela nemoteno skupaj, sta bila obsojena vsak na 12 let težke ječe, ker je bila smrtna kazen že zastarana. Slovenci v Ameriki. — Smrt v rudniku. V rudniku Sparta pri Evelethu sta Slovenca Ivan Afalar in Josip Mestnik opoldne zasprla v rudniku na kupu sena. Na zagoneten način se je seno užgalo in oba moža sta sa zadušila. Premeteni ciganki. V Gorici sta dve ciganki izvabili od neke soproge državnega uradnika -000 K in od služabnice 300 K, žuga je jima, da v nasprotnem slučaju umrjeta tekom 3 mesecev. Enaki usodi da je določen tudi soprog. Boječ se za življenje, sta ženski izročili vsoto v treh obrokih premetenima cigankama. Pred kratkim sta odnesli zadnji obrok, in šele potem je mož izvedel o prevari ter naznanil stvar policiji. Ciganki sta jo potegnili najbrž čez mejo v Italijo. Tako se maščuje babjeverstvo! Dosegel je, da je ura šla. Izvo-iček Alojzij Ragani v Trstu se je sešel s 231etnim težakom Karlom P. Med drugim pogovorom je izvošček pokazal Karlu svojo srebrno uro in mu rekel: »Ta presneta čebula se mi vedno ustavlja,... noče iti. Kaj, ko bi jo prodal.7 Veš kaj, vzemi jo ti in jo prodaj, če moreš za 4 krone!« Karel je vzel uro in obljubil prijatelju, da bo že storil tako, da mu bo všeč. Predsnočnjini je izvošček zopet naletel na Karla. Vprašal ga je: > No; kako je z uro.'« — »Dobro!« mu je odvrnil Karel. — »Kako, dobro?« — »No, prej se je vedno ustavljala, a ko si jo dal meni, je takoj šla!« — »Kako to?« — »No, da, šla je za tri krone!« — »Aha, tako! Kje so pa te tri krone?« — »Sle so tudi one!« — »Ne u me jem! Kam so šle?« je vprašal izvošček. — »No, tu!« mu je odvrnil Karel in pokazal usta in grlo. — > A tako! Čakaj, sedaj boš šel pa še tl\<< je zaključil izvošček in poklical redarja ter dal Karla aretovati. - - ln tako je šla ura, so šle tri krone in je šel tudi Karel, in sicer je šel on \ zapore. K požaru na klavnici se nam še DOroča: V soboto zvečer sta prišla v slamo spat, in sicer ravno na oni prostor, kjer je začelo goreti, dva nežna na mlada fanta. Ko je prišel tja okoli polu 9. tudi delavec Ivan Ž a b j a k in je enega fanta opazil, je šel o tem obvestit gostilničarico gospo Jo?efo Dolinškovo, katera je šla potem z Ža-bjekoni vprašat fanta, kdo je in kaj da dela. Ko ji je povedal, da je »Štefanov« in da dela pri zidarjih, mu je izjemoma za isti večer dovolila prenočiti v slami. Ko je požar izbruhnil, sta se oba fanta še pravočasno zbudila, poklicala Žabjeka, ki je poleg enega spal in zbežala iz šupe. Ko sta prišla na dvorišče, ju je ravno k ognju došli Anton Kregar prijel, a potem zopet izpustil, nakar sta odšla. Ker sta pa ta dva fanta za preiskavo vidike važnosti, je policija napola vse moči, da se izsledita, kar ni ostalo brez uspeha, kajti že včeraj se ji je posrečilo, oba dobiti v roko in ju za-slišati. To ni bilo posebno lahko z ozi-rom na to, da nimata ni kakega dela, temveč se potikata brez sredstev po mestu in Šiški. Oba sta doma iz Doba pri Kamniku. Prvi je Pavel Cvet-k o , rojen leta 1894., ki je v petek pobegnil iz pouka od nekega tukajšnjega pekovskega mojstra, pri katerem se je učil le kakih 14 dni, drugi pa Anton Kovic, rojen leta lS9r>., ki je delal minuli teden pri nekem tukajšnjem stavbniku. Oba priznata, da sta spala v usodni šupi in ko se je Kovic, po domače »Štefanov«, prebudil in zapazil svetlobo, je mislil prvotno, da ga gre zopet podit gospa Dolinškova, je skočil pokonci in so takrat šele zdramil in zavedel, da gori. Naglo je poklieal Cvetka in Ža-bjaka, nakar so urnih nog vsi zapustili šupo in Žab jak jo šel potem pomagat reševat prašiče, koštrune in vozove, fanta pa sta nekaj časa gledala ogenj, potem pa odšla v Šiško k Ceglarju, kjer sta baje že običajno prenočevala. Oba dečka je policija oddala v svrho nadaljnega zasliševanja sodišču in s tem, da sta se izsledila, je preiskava zadobila nedogledne olajšave, kajti dosedaj so bili o teh Jantih še vedno sumljivi pomisleki, s tem pa je zadobila zadeva glede osumljenosti popolnoma drugačno lice in le želeti je, da se oblastim čiin-preje posreči dobiti pravega krivca, občinstvo naj bi jim pa šlo pri tem težavnem delu radovoljno na i*oko. V kinematografu Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" bo sodeloval jutri v petek pri predstavah od 6. do 10. ure zvečer ljubljanski sekstet na lok. Podjetništvu se je posrečilo zagotoviti si sodelovanje tega seksteta vsak torek in petek od 6. do 10. zvečer. Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 114 volov, 92 krav in telet, skupaj 20G glav. Kupčija je bila slaba. S ceste. Ko je včeraj popoldne posestnik Ivan Kocmur iz Peščenjaka pri Višnji gori na Starem trgu zložil drva, je potem neuprežen voz zapeljal pred trgovino trgovca g. Jožefa Petkcsiga. Kmalu na to je prišel voz električne cestne železnico in zadel v Kocmurjev voz, nakar je zdrčal voz naprej in je oje ubilo šipo pri izložbenem oknu Petkosigove trgovine in napravilo s tem škode do SO K. G. Patkosig je bil za šipo zavarovan — Včeraj popoldne je izvošček Anton GrašiČ hotel iz „Figovcevega" dvorišča odpeljati v vojašnico rokrute. Pri tem so vajeti prišli konju pod rep, vsled česar je začel skakati in pri tem udaril z zadnjo nogo ob voz, katero si je zlomil in je Grašič moral konja oddati konjskemu mesarju gosp. Stucklerju, Konj je bil vreden okoli 400 K. Tatvina. Danes ponoči se je Še neznan tat utihotapil v odklenjeno spalno sobo na Poljanski cesti št. 25 pokradel pekovskemu pomočniku Ivanu MatjaŠiču, Francetu Levcu in Alojziju Pretnarju srebrno uro z verižico, nekaj denarja in obleke, tako da znaša skupna škoda 117 K. S llObert pu§kO je bil snoči na Radeckega cesti po nesreči ob-stre^en v glavo čistilec oken Fran Jeras. Neki pomožni uraduik in neki urar sta v družbi z Jerasom ogledovala in se pogajala za ceno floberta, ki je bil nabasan in se je pri tej priliki sprožil ter je kr oglja zadela Je-rasa v desno lice in ga tako poškodovala, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. Dober prijatelj. Včeraj zjutraj je bilo delavcu Antonu AhČinu v njegovem stanovanju v Cerkvenih ulicah med tem, ko se je umival v kuhinji, ukradenih 40 K. Ko so osumljenca, ki je bil že predkazovan, prijeli, je prvotno svoje dejanje tajil, potem pa svoje dejanje priznal in povedal, da je denar spravil v oni sobi pod oškodovančev kovček, kjer so ga res našli. Zagovarjal se bode pri sodišču. Pogreša SS od predvčerajšnjem 14letna Marija Novšakova iz Poljanske ceste št. 43. Deklica je imela aelenkastosivo krilo. Kolo ukradel je dosedaj še neznan tat inšpektorju na državni železnici g. Oskarju Euglischu izpred podstrešja na Erjavčevi cesti št. 4. Kolo je vojaško (WarTenrad), je Že staro, ima skoro še nove gumije, plu-tasta roča in stopala brez zatik — vredno okoli 50 K. V Ameriko jo je hotel popihati 18 letni Jožef Golobic iz Štreklovoa pri Semiču in se s tem odtegniti vojaški suknji. Ko je na južnem kolodvoru izstopil iz vlaka, je šel po progi proti Rudolfovi železnici in ko je nadstražnik Kržan to zapazil, ga je prestregel in na križpotu Bleiwei-sove in Dunajske ceste prijel in are-toval. Oddali so ga sodišču. Delavsko gibanje- Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 21 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 18 Maoedoncav. Iz Prusije je prišlo 4t> Hrvatov. Izgubil Je neki gospod navadni šČipalnik, vreden 3 K. ;: Drobne vesti. V prosi a v o cesarjeve 6 0 1 e t n e vlade je sklenil dunajski občinski svet podariti svet v Schonbrunu za zgradbo tehničnega muzeja ter dovolil v ta namen milijon kron. — Za s e k c i j s k e g a načelnika v b r a m bovškem ministrstvu je imenovan dosedanji brainbovski brigadir v Grade« generalni major pl. B o c k e n h e i m e r. Dosedanji načelnik pod maršal Troll je šel v pokoj ter postal tajni svetnik. — Novi letalni s t r o j je sestavil inženir \Yels pri Triituovii. Pri dosedanjih poskusili je letel do 240 m daleč. — Zastrupi j c ni v o d n j a-k i. V Alšo Joszi pri Debreoinu je nekdo zastrupil vse vodnjake. .'50 oseb se je z vodo zastrupilo. — P o 23 letih o d krit u m o r. Pred 23 leti so našli blizu Zagreba umorjenega posestnika L»a-rieeviča. Pred kratkim šele so našli morilca: žena umorjenega in njen nečak, s katerim sta imela ljubezensko razmerje. Zaradi zastarelosti st: dobila le vsak 12 let. — Velika s 1 e p a r s t v a je razkrih> finančno ravnateljstvo v Bukovini. S pomočjo gališke akcijske hirjotečne banke se je prodalo mnogo posestev, ne da bi se bile prodaje naznanile davčni oblasti. Finančni erar je baje prikrajšan za 9 milijonov K — Nesreča na morju. Blizu Kodanja sta vsled megle trčila skupaj parnika »Kapella« in »Laurf-sen«. »Laiidsen« se je potopil v par minutah. Kapitan in trije mornarji so utonili. — Kolera v Kijevu se strahovito širi. Dosedaj je umrlo že 30 oseb. — Pri eksploziji smodnika o Fontanetu pri Njujorku je bilo ubitih 35, ranjenih pa 600 oseb. Nad 40.000 vreč s smodnikom je zletelo v zrak. V okrožju 20 km so popokale vse šipe, a potres se je čutil na daljavo 100 km. — Zaradi velike poneverbe pri okrajni hranilnici v N i e ni c i h v Slavoniji, ki jo je izvršil pobegli ravnatelj Živ-kovie, so zaprli načelnika nadzoroval-nega sveta šolskega ravnatelja Po-drogoviča. knjigovodja Filipoviča in brata pobeglega ravnatelja Filipa Živ kovica. — Veliko darilo. Za hranilnico in posojilnico v Nussdorfn pri Dunaju, ki je v konkurzu, je podaril nekdo, ki želi ostati nepoznan, 600 ti soč kron. * Najhitrejša vožnja iz Evrope v Ameriko. V nedeljo zjutraj je dospel v New Jork angleški parnik »Lusita-nia«, ki je rabil iz Evrope samo 4 dni 19 ur in 12 minut. Tako hitro še noben parnik ni vozil. »Laisitania« je preplula vsak dan povprečno 24.002 morski milji. Nemčija je torej na morju poražena, ker Angleška si je ohranila pomorsko oblast ne samo po množini in velikosti parnikov, ampak tudi po hitrosti. ::: Čebele so ustavile vlak. V Ho-landiji so nedavno ustavile čebele vlak za več ur ter zaprle celo progo. Vlak so namreč nerodno aranžirali, da je lokomotiva s strani sunila v tovorni vlak, v katerem je bilo tudi par sodov medu. En sod se je razbil. Preden so mogli poškodovani voz odstraniti, priletel je iz bližine roj čebel ter zasedel vlak z medom. Nihče se ni mogel približati in šele zvečer, ko bo se čebele vrnile v svoje panje, mogli so vlak spraviti z mesta. :=: Največja srebrna skleda na svetu. Londonska tvrdka Dobson & Sons izdeluje za nekega orijentalske-ga kneza srebrno skledo, ki ima v premeru 7 čevljev ter telita nad 10.000 one. Izdelovali jo bodo celo leto. Skleda bo umetniško delo ter bo stala na srebrni mizici. Vse skupaj bo tehtalo nad eno tono. * Smešen dvoboj. V neko gostil no v Schonebecku je prišel nedavno tuj gospod z velikim krasnim novo-fundlandskiui psom. Vsi gostje so občudovali krasno žival. Tedaj pa se je oglasil neki gost: »Zelo lep pes, toda jaz vendar pojem več, kakor ta pes.« Lastnik psa je nevoljno zaklical: Ako pojeste več, kakor moj pes, plačam vso jed in še sodček piva povrhu. Tekmovanje je bilo sprejeto, nakar je prinesel gostilničar dve enako veliki pečenki. Pes je svojo pečenko hitro požrl, tekmovalec pa polagoma. Na to sta sledili drugi pečenki. Tudi to je pes brž raztrgal in pojedel, a njegov nasprotnik je pečenko polagoma razrezal, potem pa je zahteval še zraven kos črnega kruha. Kruh je prerezal v dve polovici ter eno vrgel psu, ki pa jo je le povohal, a dotakniti se ni maral. Gostje so zagnali smeh, mož je pojedel drugo pečenko s kruhom, nato pa so takoj nastavili sodček piva, ki ga je plačal tujec. * 40 dni na samotnem otoku. Severno Kap Horna je vihar razbil ob skalnem otoeiču ameriško barko »Prussia«, in sicer tako naglo, da se ni mogel nihče sam rešiti. Dva mornarja sta utonila, ostale pa so valovi vrgli žive na pesek. Prvi, ki so se zavedli, spravili so druge k zavesti, le kapitan je umrl vsled hudega prehla-jenja. Iz ostankov razbite ladje so si rešeni mornarji napravili na skalnem otočiću uto. Tudi užigaliee so rešili, tla so mogli zakuriti, sicer bi bili prvo noč vsi zmrznili. Dva tovariša so poslali na vrh skale, da zažgeta signalni ogenj, toda eden je zmrznil, drugi pa se je po vseh štirih z ozeblini i nogami in rokami komaj priplazil nazaj do koče. Prve čase so se preživljali s svinjskim mesom, ki so ga re-suhorja so še rešili. Potem so lovili morske pse ter jih jedli. Toda morski psi so ovohali nevarnost ter se ni no ben hotel več približati skali. Od te ilaj so sekali kože morskih psov ter jih jedli v juhi. Dva pogumna mornarja, neki Norvežan in neki Francu/, sta iz ostankov ladje zbila Spi O V ter se spustiki v morje, prepustivši se slepi usodi. Imela sta ugodno vožnjo in v enem tednu sta prispela na »No-\ eletni otok«, 1000 milj daleč. Na tem otoku je meteorologu-na postaja. Dobila sta čoln in pomoč, da sta hitela po svoje tovariše. Med tem je postalo morje zopet nemirno ter se pet dni niso mogli približati skalnemu otoku, da bi se izkrcali, a potem zopet šest dni niso mogli zapustiti otoka, temuč so morali rešitelji z rešenimi vred hudo stradati. Šele v začetku tega meseca so prispeli nesrečniki v Plvmouth. * Na račun policajev so pili. Ma-to Krapusa, Salko Pilav in Štetan Eličič iz raznih krajev Bosne so se se-šli in jo bunkali po deželi. Denarja niso imeli nobenega. Prišli so v Sarajevo, kjer so vsi žejni in lačni stopili v gostilno Jurja Taškoviča, ki jim je postregel z vsem, kar so želeli. Želeli so pa veliko! Kdo bi se pa ne posluži] prilike, ki je že toliko časa ni bilo. Najedli in napili so se naši znanci in ko je bilo treba iti spat, so šli spat. Drugo jutro jih je Taškovič prijazno opomnil na poravnanje računa. Tu pa bi bilo treba videti začudene obraze: saj bo policija plačala *7Se! so rekli tako resno in samozavestno, da se je Taškovič, kateremu se pač ne more pripisovati posebne brihtnosti, res podal na policijo po denar, dočiin so ga naši junaki čisto mirno čakali v gostilni, da se vrne. Bili so namreč zopet žejni in lačni. Ko se je pa Taškovič vrnil s par redarji, ki so pozvali »cehovce« s seboj, videti je bilo zopet začudene obraze in presenečenja. Vsi trije so bili v dno duše prepričani, cla res policija plačuje za take ljudi, ki nimajo nič denarja in so brez posla. Seveda so jih na policiji poučili o drugačnih postavah. * Prvo noč po poroki ga je ubila. \ livenjskem okraju v Hercegovini se je oženil 501etni Arif Jahiefenđič s ITletno deklico Dizdarevo. Dan po poroki so našli Arii'a mrtvega. Pripovedujejo, da ga je mlada žena s sekiro vsega razsekala, ker so jo starši prisilili z njim v zakon, dočiin je ljubila mladeniča svojih let. * Od lakote umrla pri 150.000 K premoženja. V najrevnejšem delu Londona je živela STletna Jeanna Clutton s svojim velikim psom. Starka je živela silno revno in se je hranila le toliko, da je živela. Psu pa je dajala mnogo jedi. Ko je te dni ni bilo več časa nič iz njene sobe, udrli so ljudje v stanovanje in jo našli mrtvo na postelji. Raztelesenje je dognalo, da je Clutton umrla vsled lakote, hišna preiskava pa, da je imela ženska pod svojo posteljo 150.000 kron denarja. Dvojčka na prodaj. Grospodar-ske razmere v Italiji izvrstno osvetljujejo sledeče dejstvo: Na tedenski semenj -ta prinesla kmečka zakonska z rimske okolice dvojčka ter ju ponujala kupcem po 170 K. Otroka sta biLi zdrava in krepka, a vendar ni nihče hotel skleniti take kupčije; nekaterim človekoljubnim srcem je končno že presedal ta prizor ter so poklicali stražnika, ki je naredil konec haran ti j L Dvojčka sta bila staršem vzeta ter oddana v rejo v neko hišo. :i Koliko vina se pridela v Evropi. Povprečni pridelek vina v Evropi znaša 153,866.000 hI. Po količini pridelka se vrste v tem oziru države po sledečem redu: Francija 67,353.000 hI, Italija 32,940.000 hI, Španija 28,000.000hl,Avstro-Ogrska 7,156.000 hI, Portugalska 3,800.000 hI, Grška 1,665.000 hI, Nemčija 1,635.000 hI, Švica 1,356.000 hI, Rumunska 1,040.000 hI in Srbija 800.000 hI. * Priporočljiva madžarski tvrdka- „Naše Pravice" poročajo: „Neki poštni urad na Hrvaškem si je naročil v madžarski papirnici 5000 navadnih zavitkov. Urad je poslal za vzorec en tak zavitek ter zapisal zraven v pismu: „Prosim zavitke ravno take velikosti". In papirnica je na čelu vsem 5000 zavitkom natisni a „Prosim zavitke ravno take ve likosti". Seveda je moral poštni ura zavreči celo zalogo." * PotujOCi Spomenik. Pred Tomaževo cerkvijo v Lipskem je stal že 351et masivni bronasti kip slav nega historika in filozofa Leibniza Sedaj pa se je moral kip s postavkom vred umakniti. Z mogočnimi vijaki so vzdignili kip na voz ter ga z več pari konj prepeljali na dvorišče vseučilišča. Na Leibnizovo mesto pa pride kip Bacha. Učeni svet se zgraža nad brezsrčno konkurenco. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Bojeviti premogarji. V Cestni-kovo gostilno v Toplicah so prišli dne 30. avgusta t. 1. pozno zvečer Tomaž Kolarič, Matevž Cebin, France Štirn in Rudolf Štibernik, samski premogarji v Kisovcu, ter zahtevali pijače. Prišelcem pa ni bilo na tem, da bi dobili kaj piti, marveč so prišli edino zaradi tega, da bi povzročili nemir. Gostilničar Jožef Cestnik je dokro slišal nasvet enega obdolženca, ko je svojim trem tovarišem prigovarjal rekoč: »Pa da bomo vsi štirje skupaj držali!« Obdolženci so takoj prijeli prepir. Brez povoda so napadli hrvaške delavce, ki so mirno pri mizi kvartali in jih pretepli. Posrečilo ^e je končno vendarle razgrajače potisniti na prosto in zakleniti vezna vrata. Razgrajači so si na vso moč prizadevali s silo vdreti v hišo, kar se jim pa ni posrečilo. Skrili so se za neki voz in od tu opazovali gostilno. Kar zapazijo hrvaškega delavca Savo Gjurkoviča, ki se je hotel vrniti v sobo in ni vedel, da so vezne duri zaklenjene. Na bojni krik: »Dajmo ga«, so ga naskočili iz zasede in neusmiljeno pretepli ter na nosu in desnih plečih težko ranili. Vzlie njih trdovratnemu tajenju je sodišče obsodilo Kolariča na 6 mesecev, Štirna in Šti-bernikn vsakega na 4 mesece, Cebina pa na 3 mesece ječe. Nezvesti uslužbenec. Jožef Ro-žanc, mizarski pomočnik v Št. Vida. je zaradi tega, ker ga je bolela roka ter ni mogel izvrševati svojega poklica, vstopil pri Valentinu Jagru, gostilničarju v Vižinarjih, stalno v službo. Pomagal mu je razen pri go-stilničarskem obrtu tudi pri drugih raznih delih, za kar je imel prosto hrano in stanovanje. Ker je Rožanc dobro vedel, kje gospodar hrani denar, jel si ga je prilastovati v večkratnih ugrabkih po -0 K in mu vsega skupaj izmaknil 360 K gotovine. S tem denarjem si je kupil dva bicikla. Obdolženec je svoje dejanje odkrito priznal; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. K naboru ni prišel. Posestnika brat Janez Urbič iz Lipsenja je bival od leta 1905. v Ameriki, ne da bi se oglasil k naborni stavi. Letos se je vrnil domov, kjer se je zgiasi pri svoji pristojni ohlasti. Asentirnn je bil k vojakom, a se je moral tudi pred sodiščem zagovarjati zaradi pregre-ška vojaškega zakona. Sam priznava, da le zaradi dobrega zaslužka ni maral priti domov, ker si je prihranil 2500 gld. Obsojen je bil na 3 tedne strogega zapora in na 30 K denarne globe. Zaradi hudodelstva oskrumbe, učinjene na komaj 5 let stari deklici, je bil 16 let stari Jožef Trcbušak, tovarniški delavec v Godiču obsojen na 4 mesece težke ječe. Telefonsko in brzojavno noročllo Dunaj, 17. oktobra. Poslanec Iv. Hribar je včeraj vložil nujni predlog zaradi podpore o š k o d o v a -n i m B a r j a n o ni , interpelacijo v zadevi pravočasnega razpošiljanja slovenske izdaje državne-g a z a k o n i k a . dve interpelaciji v zadevi s r a m o t e n j a si o v e n -s k e narodnosti pri vojaštvu, interpelacijo v zadevi drž. subvencije »U rada za pospeševanje obrti na Krtin j-s k e m«, interpelacijo glede a m b u-l a n č n i h razmer na progi Dunaj-Trst, interpelacijo zaradi delitve I. državne gimnazije v Ljubljani, predlog v zadevi naprave stanovanjskega poslopja za drž. jetniške pazil ikevLj ubijani, pretilog v zadevi uredbe službenih razmer nadzorovalnega osobja c. tobačne režije, predlog v zadevi uredbe službenih razmer v izvršilni službi stoječih slug justične uprave, pred log glede naprave i n t e r u r h a n -s k e telefonske proge na G o-r e n j s k e m , predlog glede izvedbe obrtne organizacije na Kranjskem, predlog glede uvrstitve cestnih, rečnih in pristaniških preglednikov v kategorijo državnih uradnikov, predlog v zadevi nadzorovanja vodovodov, predlog v zadevi s p o s o b n o s t n e g a izkaza za so davi carje in predlog v zadevi uvrstitve c. kr. o k r. gozdarjev v državno u r a d -n i š k i s t a t u s. Budimpešta, 17. oktobra. »Z v e -za južnih Slovanov« je odposlala poslance Bjeladi novica, Hribarja, dr. R y b a f a in dr. Tresiča v Budimpešto, da v zadevi nagodbe med Avstrijo in Ogrsko stopijo v dogovor s hrvaškimi poslan -ci na na ogrsko-hrvaškem državnem zboru v Budimpešti. Imenovani po-slanei odpotovali so snoči z Dunaja ter so imeli tu danes daljše posvetovanje s hrvaškim klubom. Pri tem posvetovanju se je doseglo popolno soglasje nazorov, vsled česar bosta »Zveza južnih Slovanov« na Dunaju in »Hrvatski klub« v Budimpešti v nagod beni h zadev a h postopala popolnoma s o 1 i d a r n o. Odposlanci »Zveze južnih Slovanov« vračajo se danes na Dunaj, da podajo »Zvezi«, katera bode v ponedeljek, ko do-»po na Dunaj vsi poslanci iz Dalmacije, imela plenarno sejo, svoje poročilo. Dunaj, 17. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je razpravljalo o nujnem predlogu Čeških narodnih socijalcev glede p a-sivne resistence na železnicah. Izmed socialnih demokratov je govoril dr. Ellenbogen. Med njegovim govorom je prišlo do burnih spopadov med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Seja še traja. Prihodnja plenarna seja bo najbrže jutri. Dunaj, 17. oktobra. V proračunu za 1. 1908, ki se parlamentu predloži V 14 dneh, je med drugim tudi postavka za p održavlj en j e šentjakobske ljudske Šole „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu. Ta šola se ima podržaviti na jesen 1. 1908. Dunaj 17. oktobra. Posl. dr. Ryba? in tovariši so včeraj vložili interpelacijo na naučnega ministra, v kateri poživljajo vlado, naj ustanovi za Primorsko srednje šole s slovenskim učnim načrtom. Dunaj 17. oktobra. Oricialno se poroča, da se je cesarjeva bolezen dokaj preokrenila na bolje. Kašelj je znatno poneha1, in mrzica se pojavlja le semtertja proti večeru. Temperatura je povsem normalna. Dunaj 17. oktobra. Na borzi se je danes opoldne izdal o cesarjevem zdravstvenem stanju ta-le buletin : Cesar je mirno in dobro spal, zjutraj ni imel mrzlice, zdravstveno stanje je povoljno. Dunaj 17. oktobra. Cesar je danes spal do :{/4G. Spanje je bilo dobro in mirno, zdravstveno stanje je relativno dobro. Dunaj 17. oktobra. Navojvcdinja Marija Valerija se je ponoči vrnila v Wal ls ee, ker seje prepričala, da je cesarjevo zdravstveno stanje tako ugodno, da ni nobene nevarnosti več. Dunaj 17. oktobra. Zdravniki so cesarju nasvetovali, naj bi šel, čim nekoliko okre-a, na jug — morda na južno Tirolsko. Cesar neČe o tem ničesar slišati in je kategorično izjavil, da ostane na vsak način v Šenbrunu. Dunaj 17. oktobra. Včeraj popoldne je obiskala cesarja nadvojvo-dinja Marija Valerija. Cesar jo je sprejel z velikim veseljem in prav nič se mu ni poznalo, da bi bil bolan, edino glas mu je bil še nekoliko hripav. Oslabelost naj bo že telesna, ali vsled bolezni, hitro zdravi Scottova emulzija. Scottova emulzija se lahko označi za čisto redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno 4 lahko prebavna in slastna Tudi najsvojevoljnejši pacient se hitro navadi na Scotta in celo najbolj oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč. Pristna samo s to Izvirna steklenica znamko — ribi- •» — ^ čem - kot jam- ^ **** vina. stvenim znakom Scottovega ravnanja! Naprodaj po vseh lekarnlcah. Borzna poročila Ljubljanska •dllRU banka ¥ LJubljani". J rada! kurzi dan. borit 17. oktobra !907. ifU majska rMta. . . . srebrna renta . . . fit avitr. kronska renta. • &ff 9 zlata „ . * fftt. »grška kronska renta . j*i zlata , F£ posojilo dež. Kranjske 4*,V/, posojilo mesta Spljet **'»*/• • » Zadar 4-*V/# bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . talka dež. banka k. o. tast. pisma gal. del. hipotečne banke . . pclt kom. k. 9. z 10«/e pr...... zast. pisma lnnerat. hranilnice..... , , tast. pisma ogr. etnv det. hranilnic« . . • \ z. pi*. ogr. hip. han. rV/. obl- °8r lokalnih železnic d. dr. ... mobl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- PoreC...... prior, dolenjskih žel. . ^ ; prior. juž. žel. kup. V/t >,V.;„ avstr. -*>os. sa žal. p. a. Braeha. fcliU od 1. 1860V, . . . „ od i. 1364 .... tiz*ke...... zem. ki*d. I. emisije , . H. . ogrske hip. banke . srbske a fr«. H*>— turške...... jtesiliVa srečka . . . •Creditne • • • • ftomoske 9 • • • 4r&kovske » « • . [ttbtjanske * ... Avstr rdeč. križa , . • . Ogr. ,..... <-jdoJfove m ... {aicbufika • ... "hiRijeke kom. . ... *!ie železnica .... „>r*nvne železnice . . . ivjti.-carske banžt žfb. \- u kreditne banke taške • • sw nosttiislni , ""remouoKop v Moita iBrt- *rsJke žel. ind dr. . . Šina-Muianji .... .'jtsovtsljske prem. trttJBb« torste. ervint t-vr Je -4ik« aSadkorae £ »*a« * kr. ceUm..... T> franki ...... f} TiarkT ..... Sorcreigaa...... JWfca....... „«lVi tJUtt«xni .... ....... Sitrse v Budir??p$Stif Dae 17 oktobra lftj , Toras&sN /flenioa ca oktobar , sa *Z "•:> & 1177 , . 1*42 v , 1141 - . 7 02 0Ua G6 10 96 30 S7 90 98 10 96 45 114 51 114-70 S'2 96 9316 110 66 HO'76 9776 »8-75 110 40 110*60 99-30 100-86 98*60 99 60 96 — 96 20 96-40 97 — 99- 100'— 102-25 103 25 97'— 98- 96-75 9775 99-26 100*26 98-60 99*60 99 76 100-76 99 90 98"7!> 9976 291-50 29350 99 20 10025 149 25 15125 £57 75 26175 142 - 146 - 874 — 280 — 269 - 276- 246 25 252*25 9^-75 104-75 18» 50 183 60 19 50 »160 446 456'— 91-- 97*— 90 50 96-50 61- 67'— 46 — 48- 16 40 28 40 67 — 73 — 2 6 - 214— 479 — 489 — 15;-50 15**50 66J-75 65176 179 )*— «38 - 689 — 7C2 50 75350 10 - «41 6(1 t;« — 73650 60*60 603 b0 16 0 - 2630 — 4 50 646 60 6J - 262-- 16J 464 — 44 - 147 — 1*^7 11-40 i8-:o 19 22 48 2362 13 97 2405 i 1 7 60 86 S6-20 *13 1M 4-4! 6* - o m m »P*"** . . » 2i , april . . . , toraza . na, 1J 8 » . t )tm , ektober, , „ 6 ▼ ceneje. 60 co 10 *0 , 8 4tJ Heteorolojifao poročilo Is s n*i ot*rj*c VjQ Br^-.a]; tričal tlak 1^ ■ S jopazo-§• j *»*nja «2 I Vetrovi Vab« *6 j i *v. 17. 7, aj. pri yap. 7318 728 8 721 5 13 3 j al. asah del. oblae. t 11*8 j brez vetrno megla 16 5 si j vzhod dež Srednja vtlerajSnja temperatura: 14-5** nor--»ai« li 4 . — Padavin* * mat 1 7 v predpisanih izdajah za vse šole se vedno dobe v i I n „ »iimrjij Ujmami Jurčlčeo trs ftev. 3. 116370 strojnik išče službe. Ponudbe na upravništvo „Qlov. „Naroda" pod „ Strojnik". 3544—1 Hiša z gostilno eno minuto od mesta Ljubljane, takoj proda. Ponudbe na upravniStvo „SL Nar**, pod „hišo z gostilno11. 3540—1 Lepo 3538-8 stanovanje z 2 sobama in pri tik linami se odda za november na Sv. Petra cesti Št. 40, pritličje levo — Izve se istotam. mm za crv »Ijarsko obrt se sprejme takoj. Zglasiti se je v trgovini Horvat, Sv. Petra cesta št. 30- 6022—2 3526 2 z orodjem In stanourmjem se odda v Dajem pod jako ugodnim pogojem v Št Vidu pri ZatičnL Hastop takoj Več se izve pTi Fr. ZOTCU, trgovca, Sv. Petra cesta št. 23, Ljubljana. = Proda--- se več sto Kuinialou lepega domačega Kostanja — Ceno m dogovoru. = Ponudbe sprejme Marija Kopitar, Arče, Primorsko. 5542-1 V najem se odda stara, dobro vpeljana trgovina 1 meianim blagom z zalogo ali brez nje. b$2&-2 Vpraša se pri V. Uršič v Kostanjevici na Dolenjskem. Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošiiia Šle-sijska razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno ■36-nrno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo BL «•— kakor tndi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-alezijaka razposiljevalnica T. WI27DISCH v Kakovu TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 3537 Razglas. Stavbenika družba v Radovljici razpisuje jamo dražbo niše štev. 68 v Radovljici v predmestju na dan 29. oktobra 11. ob 10. nri dopoldne na licu mesta. Hiša stoji na lepem kraju, je eno-nadstnpna s tremi stanovanji in vrtom. Vprašanja v tej zadevi se naslav lialjo na načelstvo stabenske v Badovljici 3543 -1 Samo pristna goriška in različna vina se točijo najceneje V 203—42 Goriškem rinoioču "J"_d"u."bl3ari.si Stari trg 13. Mirna stranka isce stanovanja s 2 sobama in pritiklinaml sa lebruariev termin. 3536 Ponudbe pod „februar" na upravništvo ^Slovenskega, Naroda". varne Blagajne, proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22. 3424—6 mlinar Sprejme ■ ■ HA ■ ■ . ■ ■ BV ■ ■ ■ takoj ati pa se da mlin v najem. :-5i5 2 Naslov: Ivan Demšar, telesnibi. Lepo posestvo a hišo, kozolcem, hlevom ln a vinjakom, kakor tudi Š0 orali zemljišča in gozdov prav v bližini trboveljskega rudnika se proda za 14.000 kron. 3519—2 Ferdinand Torte ¥ Trbovljah Št. 185. parna žaga D6GH €tlQHI v Ljubljani kupi lesene dele za navadni leseni 3451—6 3aiem (G-a/tter). SUKNA 21 Tvorniake cene. In modno blato za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica sa sukno v jfumpolcu na Češkem. Vzorci Iranko. „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu, pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost 'avstrijskih zavarovancev pripoznala K 33,743.42170. Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K 32,677..80*- 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....n 223,8*7 069- 3. Izplačane police...... .....„ 5i5f0©3-05«-— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 .... „ 7,223,290* — Poraba pi-^si^ika z Dobiček zavarovancem....... .K 0,295 843-— Dividende in obresti . . ..... . tf 726.575*— Nadaijna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere............... . „ 1,200.872- S201-3 K 7,223.290-~ Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti št. 17 pri ST GVIDONU ZESGHEO. Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mestu in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo. Ivan Jax in srn Dunajska cesta št. 17 priporočata svoj oogato zalogo voznih koles £3 ^d.f^iTim^ Takima O O Šivalni stroji >"»n i*odi»iiiiii» ln obrt Brezplačni kuni za vezenje v hlšL II _ Pisalni stroji ,ADLER*. V POKORNEGA PELIHKOVEC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč Cisti biljni destilat. Eksponira se na vse kraje sveta. Odlikovan a 60 zlatimi, »rebrnimi ln častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Zastopnik za Kranjsko: FRAN REMIC, Ljubljana. !! Opomba!! Izvrsten gla* našega eli-zira „Pelinkovca- dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim imenom slabše — Često zdravju škodljive — sijaše. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 659—2 Pelinkovac PoKorny. Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne. Edini proizvajalec: Kralj.povl.dion.tvornica likera preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862. Tatolov šaj proti odeaeleloett, priznane uspešna spec. preti odebelelosti, gar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Angelov! lekarni v Celovcu« Vajenca, krepkega dedka, sprejme takoj trgovina z železnino In špecerijskim blatom Anton Zadnlk o Senožečah. S5C4—3 Break za 6 oseb ter eleganten kolesetj, oboje v najboljšem stanju, so p x* o d a.» Več se poizve pri Leop. Blu- manerjn, Kolodvorske ulice št. 24, „pri Starem Tišlerju". Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, se takoj odda po znižani ceni. Več se poizve pri g. H. Vdovič, Bleiweisova cesta št U (dvorišče). 3467—8 Sprejmem takoj duo učenca u trsoolno z mešanim blagom. Ivanka Čolnar v Kranju. 3486—3 8469 3 2enitna ponudba. Velik posestnik, trgovec in gostilničar v 27. letu, simpatične zunanjosti, v lepem kraju na /fo-tranjskem, se želi v svrho ženitve Sesnaniti $ olikano, čedno gospico, v starosti do 24 let in k&kih 10.000 Jf premoženja. 3510-3 Pisma s sliko, katera je ! vrne, nasloviti je pod šifro „Tajno \ in srečno" do 20. oktobra t. L na upravništvo „Sl°v- A are da". Stroga tajnost zajamčena. Volnate odeje za ženske, gladka K 1-20, pisana K 1-40, ponnja 5 kg poštni zavoj, ki obsega l/a ducata, po povzetju franko Gustav Weissenstein v Bystrem na Češkem. 3429—b V najem se daje radi družinskih razmer Izvistno idoča gostilna v Črnem Vrhu nad Idrijo in sicer najraje takoj. VcČ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda14. 3369—5 Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od?dne 1. Odkod U Mubljane ln*- ieL: 7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O-oo predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. ii-4-O predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.; l*oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. B.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. & /■IO zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. •35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. to«*o ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricajdrž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod ii Ljubljane dri. kolodvor:; 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik 10*00 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v M ab lian o j ni. ieL: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gt rice, Trsta. 8*34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 11-10 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Jesenic. o-oo zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*4.5 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel Gorice drž. žel., Jesenic. H*60 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., [Jesenic. Dohod v LJubljano dri. kolodvor: 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6*i*~ zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. w O ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sam* ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, ^v\ ^v\ ^VV, ^V\ .*. .'. .*. priznano izvritna domaČa hrana, priporoča .*. .*. .*. hotel „ILIRIJA". Popoldne ob dveh in po gledališču sveže kuhana jedila. Izborna štajerska! dolenjska (cviček), metliška in istrijanska pri-rodna vina in pa sedaj izvrstno marčno pivo is Združenih pivovaren Žalec in Laški trg ter iavirno plienjsko pivo. IIITodma in polena i»cc strežba! I ! Obilega obiska vljudno prosi 8524 2 prle }fOl>ClI{, hotelir. P. n. naročniki imajo v kavarni sa vse igre znižane cene I Sprejema zavarovanja človeSke^a Uv-Ijtnja po nairj.'injvrrttnelBih kombinacijah pod tako mi1 ! in mehek ies za podnetivo S g ■» • dobiva f» r> 1 33C0—6 g S St. & C. Tauzher v Ljubljani, K g Dunajska cesta štev. 47. Telefonska štev. 152. S Anton Šare v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste. Inventurna prodajo ciol^l«2-r~ t>o liti j naloge po silno znižanih cenah. Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namizni prti, serviete, brisače in drugi predmeti. Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju. ■ ■ - y O^Mpo m--m Svetlolikalnica Ljubljana. Kolodvorske ulice štev. 8. Svetli blesk ovratnikov in inanšet daje perila lepoto in trikratno trajnost nasproti na>adnema svetlemu IiU.auju. Zavod sem urtdii tako, da se perilo, obleka, bluze, zaatorji snažijo % največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzemam vse jamstvo. Obilega obiska prosi 2 odlj*nlm »poštovanjem £nton Šare. 3068—18 Ejubljana, Jurčičev trg 3 7rgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. ladajatelj in odgovorni urednik : Rast o P us t osi emi ek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1. IX