Učitel
tov
Stanov sKo politično glasilo J. V. V. — selccije sza &ravsKo banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica S/1. Rokopisov ne vralamo. Nafrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Narolnina letna SO Din ta inozemstvo 30 Din. Člani sekcije J. V. U. pialajo list s tlanarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. PoSt.lek.rai. 11.153. Telefon 3111
mmammm
Učiteljstvo pred novimi nalogami
Svet se nahaja danes na važni zgodovinski prelomnici. Slovenski narod je prav tako potegnjen v ta usodni precep kakor vesoljno ♦ človeštvo. Vse vrednote postajajo problematične, dediščina, ki jo je sedanji rod prevzel od svojih prednikov je v vsakem pogledu zelo dvomljive vrednosti. Razmere postajajo vse težje in težje. Prejšnja doba, kakorkoli razgibana in starejši učiteljski generaciji morda v slabem spominu, se kaže z razgledne ravni današnjega časa v pravcati idilični luči.
Vse breme borbe za vsakdanji kruh sta prevzela s trdno samozavestjo na svoja ramena posameznik in njegova družina. Brez posebne neposredne pomoči je stopala ta osnovna družabna celica skozi življenje: njena sreča in uspevanje sta bili v veliki meri odvisni od lastnega prizadevanja in podjetnosti. Skratka: vsa gospodarska in družabna ureditev je omogočala ljudem skromno kritje najnujnejših življenjskih potrebščin, večkrat jim nudila celo možnost razvoja in napredka na vseh življenjskih področjih.
S to gospodarsko konjunkturo sta stopila v življenje našega naroda tudi šolska obveznost in učiteljstvo kot poseben stan. V razmeroma kratki dobi je bilo ustvarjeno po Sloveniji gosto kulturno omrežje; več tisoč kulturnih delavcev je zasedlo do zadnjega večjega naselja vse slovenske pokrajine.
Razmah moderne industrije in trgovine ter zmagoslavni pohod politične demokracije sta nujno zahtevala pismenost celokupnega naroda.
V	ta razvoj, v to nujnost in v to službo se je pritegnila tudi osnovna šola in njen učitelj.
Potrebe moderne demokratične države so bile odločilne za njen nastanek; iste potrebe so ji narekovale tudi njene učne cilje in s tem v zvezi njene metodične postopke. Tudi v svojem izvenšolskem delu je nastopal učitelj nujno kot otrok svoje dobe; z rodoljubno pesmijo in čitalniškim akademijami je dvigal narodno zavest in zbiral ljudstvo v narodno-obrambnih in borbenih organizacijah.
Gospodarski razvoj je v svoji zadnji predvojni fazi vsilil slovenskemu ljudstvu raznovrstne zadružne oblike gospodarske pomoči (kakor kreditne, konsumne, nabavljalne in zavarovalne zadruge), pri katerih je učiteljstvo po možnosti sodelovalo, in sicer skoraj vedno na najvažnejših mestih.
Kako je to danes vse drugače, kakšne usodne spremembe so se izvršile v par povojnih desetletjih na vsem delovnem področju podeželskega učiteljstva!
Današnje gospodarstvo je v razsulu, materialna podlaga našega naroda se sumljivo maje, vse bolj se bližamo času, ko bo skoraj sleherna slovenska kmetska in obrtniška družina pogrešala najnujnejše življenjske potrebščine. Nekdanji ponosni gospodarstveniki so izgubili krmilo iz rok, ne vodijo več narodne usode, marveč iščejo z mrzličavim strahom sami vsemogočih »voditeljev«, ki naj bi jih privedli na zeleno vejo.
Zbegano ljudstvo se resignirano odpoveduje vsem demokratskim svoboščinam, pridobljenim v času gospodarskega blagostanja in to za skledo leče. Nove organizačne potrebe vstajajo dnevno pred našimi očmi, umski in srčni kulturi se izpodrezujejo življenjski živci, a naša šola vstraja še vedno s stoično samozavestjo na programu in metodah predvojne konjunkture. Razdalja med njo in ljudskimi potrebami ter med njeno metodo in izsledki moderne pedagogike, pridobljenimi v zadnjem stoletju splošne šolske obveznosti je vsak dan večja, naša šcla in njen učitelj postajata žalosten anahroni-zem v življenju naroda, ki v naraščajoči bedi izdaja za nju leto za letom težke milijone, pritrgane naravnost pri najpotrebnejših življenjskih nujnostih.
Vzgojni problem postaja življenjski problem povojnih narodov. Prisostvujemo kla-vernemu zatonu liberalnega gospodarstva, a njegovo dete, šolo-učilnico skušamo že vso povojno dobo vzdržati pri življenju z umetnim hranjenjem, v nepopravljivo škodo na narodnem ozdravljenju in razvoju.
Mogočnejši in bogatejši narodi se niso ustrašili nikakih žrtev, da prilagodijo svoje šolstvo izpremenjenemu življenju, da si s sodobno vzgojo ustvarijo samostojen in življenja sposoben narodni naraščaj. Pri nas usihajo sredstva iz dneva v dan, idejnih pobud pa pričakujemo zaman od tistih mest, ki jim je poverjena skrb za sodobno šolstvo.
V	takih časih sta življenjski optimizem in z njim združena požrtvovalnost edini izhod iz mrtvila in okostenelosti.
Ali moremo pričakovati, da bo slovensko učiteljstvo kljub težkim razmeram, v katerih živi in deluje, dvignilo svoj življenjski optimizem in borbenost do one mere, ki bi edina nam mogla jamčiti za vzgojno renesanco naše dobe? Tu stoji učiteljstvo pred najtežjo nalogo in to kot posameznik in stan.
Glavni odbor JUU pri ministru prosvete g. Dobrivoju StošovUu
Beograd, 27. aprila 1937.
Danes dopoldne ob 9.30 je prosvetni minister g. Dobrivoj Stošovič sprejel v svojem kabinetu ves glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja s predsednikom tovarišem Ivanom Dimnikom na čelu.
Glavni odbor, ki je imel te dni sejo v Beogradu, je iznesel g. prosvetnemu ministru strokovne in stanovske želje v pogledu šole in učiteljstva. Posebno je podčrtal težak materialni položaj učiteljstva, potrebo stalnosti, avtomatičnega napredovanja in zenačenja pravic učiteljev in učiteljic. Prav tako je iznesel potrebo svobodnega razvoja in dela stanovske organizacije na čisto stanovski podlagi v korist naroda in v službi kralja in domovine.
Gospod minister je zelo ljubeznjivo sprejel glavni odbor in se je seznanil z vsakim članom posebej. Na pozdravni predsednikov govor in iznešene probleme je g. minister pojasnil svoje gledanje na posamezna vprašanja in je še posebej poudarjal, da se dela na to, da učiteljstvo dobi stalnost in da se zboljša njegov gmotni položaj. V pogledu organizacije je poudaril, da se ministrstvo noče vmešavati v notranja vprašanja, dokler stoji organizacija na čisto stanovski podlagi.
Da bi se vsi člani glavnega odbora natančneje seznanili s prosvetno politiko kraljevske vlade, je dal gospod minister vsakemu članu svoj tiskani ekspoze iz Narodne skupščine in senata. Za tem se je najljubez-njivejše poslovil od vseh članov glavnega odbora.
Naša vas
Naša nekdanja vas umira. Kdor jo je poznal pred desetletji in jo opazuje danes, bo z žalostjo v srcu potrdil to bridko resnico. Ni treba, da bi bil človek črnogled, a še bolj nespametna bi bila vloga ptiča noja. Resnici je treba pogledati naravnost v oči, preiskovati vzroke te izpremembe in iti brez odlaganja na delo. Gotovo ni nastopila ta izpre-memba samo pri nas, ampak je v vzročni zvezi s svetovnimi pojavi, ki so vrgli svoje valove tudi na naše kraje. Vse to mora zanimati zlasti nas učitelje, ki moramo delovati med narodom. Delo v temi pa bi bilo popolnoma brezuspešno. Poznati moramo vse socialne, gospodarske in tudi duhovne spremembe, ki so se izvršile in se vrše še naprej v našem narodu. Pri nas je izšlo že nekaj del, ki raziskujejo te probleme za posamezne okoliše, nimamo pa še večjega dela, ki bi posegalo v tej zadevi dalje in globlje. Kaj takega ne bi zmogel posameznik, ampak le organizirana družba znanstvenikov s pomočjo dobro orientiranih sodelavcev, ki bi jim pripravljali material za posamezne kraje ali območja. Čuli smo že o nekih pripravah za tako delo in prav skrajni čas je, da se tudi prične. Marsikomu, ki ima opraviti z narodom, bi se odprle oči in ne bilo bi mu treba v popolni temi iskati često kažipotov do narodove du-ševnosti. Koliko razočaranja, krivih sodb in drugih neprilik bi bilo s tem odstranjenih. Seveda bi tudi tako delo ne bilo za vse primere nezmotljiv vodnik, temveč le pripomoček za nadaljnje študije, a v mnogih primerih pa vendarle vesten svetovalec.
Razkroj naše vasi se je pričel že pred desetletji z nastopom liberalizma in klerika-lizma. To je sicer moralo priti, vendar ni zapustil pri nas ne ta ne oni kakih večjih pozi-« tivnih vrednot, ki bi bile vredne tolikih in takih žrtev, kot jih je zahtevala ta doba.
Pri nas je šel ta boj do skrajnosti kot malokje drugje. Zelo nam je to škodovalo zlasti v začetku vojne in med vojno, ko se je državotvornost ocenjevala tudi po politični pripadnosti. Mnogi so v teh časih bili prav po nedolžnem preganjani, ker so politični nasprotniki kazali s prstom nanje, da jih je morala opaziti tudi vojaška oblast in storiti svoje. Šele skrajna vojna stiska je iz-pametovala že zadnji hip nepomirljive na-
sprotnike, ko je vsem tako rekoč že tekla voda v grlo. Žal, da je ta smisel za skupne narodne zadeve v novi državi tako hitro minula. Začel se je zopet oni stari, pri mnogih drugih narodih že preživeli boj, ki pa mnogokrat ni temeljil niti na svetovnem nazoru, kot se tako rado poudarja v opravičilo, ampak so bili v ozadju vsi drugi, največkrat goli materialni interesi. Svetovni nazor je bil le krinka.
Vse te, rekli bi nenormalne razmere, so zadele tudi našo vas. Vaška skupnost je postala žrtev političnih hujskačev te in one ba-že, ki navadno niso imeli niti kakega trdnega in določnega svetovnega nazora, izvzemši duhovščino, pač pa za svoj nezmotljivi evangelij kak zmašen politični program. Tako je nastala kasta vaških mogotcev te in one stranke, ki je zaradi svoje materialne nadvlade zagospodovala tudi duhovno nad gospodarsko šibkejšo množico. Tip takih mogočnjakov je bil vaški gostilničar, trgovec, boljši obrtnik, dostikrat tudi bivši Amerikanec, ki je prinesel od tam čisto samosvoje ideje in sta mu bila duhovnik ali učitelj manjvredni bitji, saj nista pogledala izza domačega plota kot on. Z menjajočimi režimi so prihajali ti najbolj strupeni strankarji po vrsti na površje kot vaški oblastniki, župani, odborniki in podobno. Zal, da so imeli največkrat ravno taki ljudje odločilno besedo tudi pri šoli. Če je bil učitelj slučajno njih stranke, je še šlo, a tudi v tem primeru ne vedno. Ko je pa prišla druga stranka na površje, tedaj se je politično maščevanje preneslo tudi na čisto šolske zadeve. Tako se je zgodilo ¡sredi Slovenije, da častiti odborniki niso hoteli napraviti pri šoli vodnjaka samo zaradi upravitelja, češ da jim je politično nasproten, dasiravno so priznavali njegovo vestnost pri pouku. Tako daleč seže slepa politična strast. — Seveda je oblast kljub temu ukazala napraviti vodnjak.
Taki kričeči primeri uče, da k čisto narodnim ustanovam ne spadajo zagrizenci in demagogi ne te, ne one stranke.	,,
Naš pravi, preprosti kmet ni bil nikoli proti šoli. Proti so le oni, ki imajo oblast nad njim in svoje osebne interese. Kadar bodo ti iztrebljenj, tedaj zasijejo tudi šoli in pravemu narodu boljši časi.	Lir.
Šolske razmere v Sloveniji
Važne socialne in šolske naloge naše samouprave
načrtov, nastavitve učiteljstva, odpiranja novih šol in razredov ter v določanju učnih knjig in učil.
I.
Anketa o reformi šolstva, ki jo je izvedla Zveza društev »Šola in dom« je pokazala na tri soglasno sprejete zahteve, ki so:
a)	Depolitizacija šolstva z utemeljitvijo, da je šolstvo last vsega naroda, zato ne more služiti poedinim strankam in režimom ne šola ne učiteljstvo. V izpolnitev tega načela naj se loči prosvetna uprava od politične, kakor sta ločeni sodna in finančna uprava. Učitelj-stvu na vseh vrstah šol naj se prizna stalnost na službenem kraju.
b)	Demokratizacija šolstva naj se izvede v tem smislu, da se po duhu, ki naj vlada v vseh šolah, vzgaja mladina k pravemu demokratičnemu mišljenju; omogoči tudi socialno najšibkejšim, ako so nadarjeni, študij na vseh vrstah šol; uzakoni pravice roditeljskih svetov, da po načelu demokracije sodelujejo na vseh stopnjah s prosvetno upravo.
c)	Avtonomija v šolski upravi je pogoj za hitrejši kulturni dvig našega naroda. Dnevne izkušnje so pokazale, da sedanja centralistična prosvetna uprava ne more vršiti uspešno vseh nalog, ki jih stavi nanjo naše šolstvo. To se je pokazalo pri izvajanju sedanjega zakona o narodnih šolah v pogledu učnih
II.
Reformo šolstva zahtevajo življenjske prilike, v katerih živimo, in sicer reformo celotne organizacije našega šolstva ter pouka in vzgoje po sodobnih psiholoških, pedagoških in kulturnih potrebah. Takšno organizacijo šolstva, da bo vsakemu sposobnemu učencu odprta pot izobrazbe do univerze. Prehodi iz ene vrste šol v drugo naj bi bili čim lažji, da se omogoči še na višji stopnji učencem prestop iz ene šole na drugo. Do dovršene pubertete t. j. 14. do 15. leta, naj bi bila šola enotna; šele v višjih razredih se začne postopna diferenciacija.
Glede pouka je potrebno, da se tudi na naših šolah neha s snovno preobremenitvijo, ki ubija duha in voljo. Vzgajajmo mladino v duhu človečnosti za socialno čuteče in aktivne državljane.
Skoki so v prosvetnem delu nemogoči, zato je treba vse reforme izvesti postopoma. Ustanove naj se poskusne šole in tudi novi tipi poskusnih šol ter nato splošno uvedejo
VSEBINA:
Učiteljstvo pred novimi nalogami.
Glavni odbor JUU pri ministru prosvete gospodu Dobrivoju Stošoviču.
Naša vas.
Šolske razmere v Sloveniji.
Banovinski učiteljski svet.
t Pevcu Vaku.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. — Naša gospodarska organizacija, — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
šele tisti tipi šol in tisti načini pouka, ki pokažejo v praksi najboljše uspehe.
Sami si moramo ustvariti svoje tipe šol in svoj način pouka, ker vsako posnemanje po tujih vzorih povzroča nasilje nad našo narodno bitjo.
Osnovna načela nove šole bi morala biti:
1.	Domačnost, to je izhodišče vsega učnega in vzgojnega dela. Naše narodne kulturne vrednote naj oblikujejo našega otroka in njegove naravne sposobnosti in šele preko teh naj spoznava tuje kulture.
2.	Socialnost, to je vzbujanje krepke zavesti skupnosti vsega naroda in človeštva ter čuta odgovornosti za napredek celotne narodne kulture v vseh njenih oblikah.
3.	Delavnost, aktivnost je prirojena in privzgojena volja do samostojnega dela z duhom in roko. To je treba posebno poudariti, ker sedanja šola naravnost vzgaja k pasivnosti in posnemanju tujega dela, ker ne zaupamo lastnim močem. Vzbudimo v mladini zaupanje v lastnega duha in lastne sile, torej samodelavnost.
4.	Zdravje in moč je pogoj življenjskih uspehov, zato je telesna vzgoja enako vredna umski.
Novi učni načrti naj bi upoštevali vsa ta načela.
III.
Pomožno šolstvo se mora izpopolniti, ako hočemo, da tudi duševno in telesno šibkejše vzgojimo za koristne člane narodne skupnosti; še bolj pa, da s tem sposobnim omogočimo lažji napredek v šoli.
Na vsaki popolni ljudski šoli bi moral biti tudi razred za manj nadarjene. Imamo zavode za slepe, gluhoneme in moralno pokvarjene, ali že ti zavodi ne zadostujejo. Nujno je, da se ustanove še pomožne šole za učence, ki so bolni na pljučih, živcih in tiste, ki imajo govorne hibe. V vseh državah se ustanavljajo tudi gozdne šole.
Stanje poslopij, v katerih so naše šole, je v večini primerov naravnost obupno. Poslopja naših ljudskih šol so stara in neprimerna, razen tistih, ki so bila zidana po vojni. Potrebno bi bilo, da se zgrade nove stavbe za meščanske šole in obrtno nadaljevalne šole, ker so te sedaj stisnjene v ljudskih šolah.
Tudi za srednje šole n. pr. v Ljubljani, še ;ni rešeno vprašanje prostorov, čeprav je bila lani v oktobru odprta III. drž. realna gimnazija za Bežigradom. Danes potrebujemo v Ljubljani tri popolne moške realne gimnazije, ker je približno vseh učencev 2700 in b< prišlo na vsak zavod okoli 900 učencev, kar je že preko zakonito določenega števila. Ker je določena za dečke sedaj samo L in III. realna gimnazija in se II. postopoma spreminja v popolno dekliško realno gimnazijo, bi morala banska uprava pripraviti sredstva za zidanje še ene moške srednje šole.
Za ženski naraščaj bodo začasno zadostovale II. realna gimnazija na Poljanah, državna ženska gimnazija, ki je začasno na učiteljišču in bo postopoma razširjena v popolno srednjo šolo ter ženska realna gimnazija pri Uršulinkah, ki ima tudi zagotovilo, da bo razširjena na popolno.
Državna ženska realna gimnazija, ki je začasno na učiteljišču, bo morala dobiti lastno poslopje, ker Slovenija mora imeti tudi svoje državno žensko učiteljišče; kajti bila bi krivica, da se zapre popolen srednješolski zavod, ki je uspešno deloval nad šestdeset let.
Še težje kot z zgradbami je z opremo in učili. Vse naše šole so urejene predvsem za pasivno šolsko delo učencev, poslušanje in učenje iz knjige; manjkajo pa delavnice in knjižnice, kjer bi se mladina učila sama raziskovanja in dela z duhom in roko. Igrišča in telovadišča bi morala biti pri vsaki šoli, ker brez tega je nemogoča sestavna telesna vzgoja.
V ljudski šoli, kjer je šolanje obvezno, naj bi dobili vsi učenci vse knjige in zvezke, ki jih rabijo v šoli, brezplačno od občin in banovine. Razlogi za to so: a) pedagoški, ker učenec se bo bolj z veseljem poprijel učenja, ako bo imel knjigo takoj v začetku leta, učil se bo knjigo varovati in spoštovati, ker je
last šole t. j. skupnosti; b) socialno-etični; v šoli so vsi učenci enaki, imajo enake dolžnosti, pa tudi enake pravice, brez ozira na imovinske razmere staršev; c) gospodarski, ako nabavi vse knjige šolam banovinska zaloga šolskih knjig iz svojega založništva, se že s tem pocenijo knjige za 25 %. Kraljevska banska uprava je že za prihodnje proračunsko leto zvišala postavke za knjige siromašnim učencem v svojem proračunu in v proračunih krajevnih šolskih odborov; želeti pa je, da se ta akcija čim bolj pospeši.
Na vseh področjih človeškega dela je tehnika človeku pomočnica, le pri šolskem delu smo silno boječi in počasni pri uporabi tehničnih pridobitev. Radio se je v ljudskih šolah že nekoliko uveljavil, kino, najmočnejše vzgojno sredstvo ljudskih množic v mestu, ne more še pri nas priti do veljave v šoli.
Modernega zemljepisnega, zgodovinskega, prirodopisnega in tehnološkega pouka si ne moremo misliti brez filma. Filmov iz obče zgodovine in tehnologije, dobimo iz tujine; iz narodne zgodovine in poznavanja domače zemlje, jih moramo sami napraviti in urediti tako, da bodo šolam na razpolago. Skrbeti moramo, da se to najboljše sredstvo pouka čimprej uvede v vse naše šole.
Stik med šolo in domom ni še dovolj globok, da bi lahko s tem podprli in spravili v sklad učno in vzgojno delo doma in šole. Zato nam je nujno potreben list za starše.
Zveza društev »Šola in dom« izdaja in zalaga v priročni obliki dela srbohrvatskih, francoskih in nemških klasikov, ki so predpisana po učnem načrtu za srednje šole. Do sedaj so izšle naslednje knjige: Perault: Contes de Fées; Šenoa: Karanfil s pjesnikova groba, Narodne pesmi (srbohrv.), I. in II. zvezek; Ludwig: Der Erbförster in Grimms: Märchen, I. in II. zvezek.
V letu 1934. je Zveza začela akcijo za ustanovitev poklicne posvetovalnice, ki pa se ni mogla izvesti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Lani je ponovno pričel s to akcijo VIII. oddelek kr. banske uprave in prav bi bilo, da se zberejo sredstva za to prepotrebno ustanovo.
Izmed akcij, ki jih je Zveza izvršila v pretekli poslovni dobi, je tajnik omenil med drugimi veliki manifestacijski shod staršev v Mestnem domu, 8. maja 1934, in o uspehu deputacije, ki se je zglasila pri tedanjem načelniku za srednje šolstvo v ministrstvu pro-svete g. Baludžiču, ki je bil tedaj v Ljubljani. Člani deputacije so povedali gospodu načelniku, katere so naše največje težkoče v našem srednjem šolstvu, ter da je edina možna rešitev v samoupravi" slovenskega šolstva.
Tajnik je prečital poročilo o delovanju društev v Tržiču in Murski Soboti. V obeh krajih je društveno delovanje prav živahno.
Gospod ravnatelj Kveder Dragotin je poročal o delu ptujskega društva in o stanju šolstva v Ptuju. Gimnazijsko poslopje, kakor tudi obe okoliški ljudski šoli sta v slabem stanju. V društvu sodelujejo predvsem starši, ki žele večjega stika z učitelji in profesorji.
Gospod Ajdišek je poročal o društvenem delu v Trbovljah. Delavstvo kaže silno skrb za šole in želi, da bi se čimprej razširila meščanska šola in dobila novo poslopje tudi ljudska šola. Med šolsko mladino je hudo razširjena tuberkuloza. Preko 50 % šoloobveznih otrok je okuženih po tuberkulozi. Akcija za šolsko polikliniko je dosegla že dovoljenje kr. banske uprave za ustanovitev. Potrebna je še zgradba. Sedanja občinska uprava podpira to akcijo. Otroci so v splošnem premalo in preslabo hranjeni; zdravniški pregled je ugotovil, da je 75 % otrok potrebno popravila zob.
Gospod Vidic Drago je poročal o delu društva na Senovem. Starši radi obiskujejo predavanja. Težka gospodarska kriza je hudo prizadela senovške rudarje in s tem tudi mladino, ki trpi pomanjkanje ter se kažejo podobne posledice kot v Trbovljah.
V prav takih razmerah živi mladina tudi v drugih krajih, kakor kažejo poročila društev. Upravi je bila izglasovana razrešnica.
Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z določilom, da vsako društvo izbere svojega zastopnika v Zvezin odbor.
Banovinski učiteljski svet
Dne 3. aprila 1937. se je vršil na kr. ban-ski upravi banovinski učiteljski svet, ki ga je sklicala kr. banska uprava v smislu § 149. zakona o narodnih šolah.
Banovinskemu učiteljskemu svetu je predsedoval načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave gospod dr. Lovro Sušnik, glavni referat je imel banovinski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj, navzoč pa je bil tudi personalni referent ministrstva prosvete za dravsko banovino g. Fran Erjavec.
Banovinskega učiteljskega sveta so se udeležili vsi sreski šolski nadzorniki dravske banovine razen sreskega šolskega nadzornika za kamniški srez, gospoda Andreja Skulja, ki je na bolezenskem dopustu.
Konferenco je otvoril predsednik dr. Lovro Sušnik, ki je opozoril v svojem uvodnem govoru predvsem na tri stvari:
a)	na ocene, ki so po njegovem mnenju veliko predobre, saj so poedini srezi v dravski banovini, kjer ima do 90 %\ učiteljstva odlično oceno. Tako prakso je grajal;
b)	na dopuste učiteljstva, ki jih sreski šolski nadzorniki dovoljujejo v utemeljenih primerih do 5 dni. Priporočal je, da se dajo dovoljenja za dopuste le v izjemnih primerih, sicer pa jih je odklanjati;
c)	Na disciplinski postopek, pri katerem naj sreski šolski nadzorniki zaslišijo obdolžence in priče. Ni dovolj zasliševati samo obdolženca. Pri zasliševanju naj postopajo nadzorniki precej rigorozno.
Referat banovinskega šolskega nadzornika Ivana Štruklja.
V svojem referatu je govoril o dolžnostih sreskih šolskih nadzornikov po zakonu o narodnih šolah. Tolmačil je posamezne točke § 117. zakona o narodnih šolah, ki določa dolžnosti sreskega šolskega nadzornika. Zlasti je podal posebna navodila za nadzorovanje šol in učiteljstva.
Pri nadzorovanju naj pride sreski šolski nadzornik tudi pred šolo, ogleda naj si stavbo, vrt in strgalo pred poslopjem. V šoli sami naj ogleda pazljivo vse prostore, gre naj tudi v podstrešje, pregleda naj učiteljsko knjižnico in se prepriča o tem, če so knjige brez-verske vsebine ali pa komunistične vsebine. V razredu naj točno pregleda vse spise, v razrednici zlasti če so zabeležene zamude. Tudi pod klopjo oziroma pod klopmi je treba pogledati in pa če je pod njimi nasmeteno. Nadzornik mora opazovati in vedeti, kako se vedejo učitelji izven šole. Informirati se mora, če nadzorujejo v cerkvi vsi učitelji in tudi šolski upravitelji, ki se ne smejo odtezati. Nadzornik se mora informirati, kako se učitelji v cerkvi obnašajo, da ne bo kak učitelj stal pri povzdigovanju, kakor se je to dogodilo.
Nadzornik naj si napravi vsako leto za nadzorovanje šol poseben vrstni red, ki naj ga vsako leto izpremeni. Tudi po izvršeni inšpekciji ob koncu šolskega leta si mora dati predložiti spisne izdelke, če se mu zdi, da učitelj po inšpekciji ne vrši svojih dolžnosti.
Ob začetku šolskega leta naj zahteva skupno z urniki posameznih šol tudi podrob ne učne načrte za vse leto in to od vsakega razrednega učitelja.
Po končanem poročilu banovinskega šol. nadzornika Ivana Štruklja je govori! referent Fran Erjavec. Dočim sta predsednik banovinskega učiteljskega sveta načelnik g. dr. Lovro Sušnik in banovinski šolski nadzornik g. Ivan
Po poročilu referenta Frana Erjavca so se čitali razni predlogi, ki so jih poslali poedini šolski nadzorniki prosvetnemu oddelku kr. banske uprave. Obravnavali se niso podrobneje niti ni bilo o njih nobenega glasovanja. Načelnik prosvetnega oddelka je samo izjavil, da se bodo upoštevali in predložili v odobritev višji inštanci, kolikor se jim bo zdelo dobro. Sklepa ni bilo nobenega.
Zapisnik se ni pisal.
Kakega dogovora o enotnem šolskem delu radi obravnavanja važnejših načelnih vprašanj, ki se nanašajo na pouk, vzgojo, ureditev šol, na učbenike, učne načrte in vse drugo, kar se tiče šolstva v banovini in zaradi česar predvideva § 149. zakona o narodnih šolah sklicanje banovinskega učiteljskega sveta, sploh ni bilo.
T
Pevcu Vaku
V Mariboru so 22. t. m. pokopali idealnega učitelja Vladimirja Fabianija, ki je učakal komaj 24 pomladi.
Zazijal je grob. Kruta, neizprosna smrt si je tokrat izbrala za žrtev mladega idealnega učitelja, ki je komaj zastavil korak v življenje.
Življenje blagega pokojnika nosi pečat današnje krize, ki jo preživlja številen kader mladih, delavoljnih in kruha potrebnih brezposelnih učiteljev: matura — kadrski rok — brezupna leta brezposelnosti — in slednjič toliko pričakovana služba in z njo — razočaranja. Komaj pred 5 meseci je poln upov in idealov nastopil službo v mali prekmurski vasici Zamostju, kjer je dobil v revni bajti ležišče, ki naj bi bila sobica: ilovnata tla, zamreženo okence in iz navadnih desk zbito ležišče. To je bil novi dom učitelja — idealista, ki naj prikliče v nežna srca mladine — radost in sonce. Kolika ironija!
Zdaj je konec službe in njene idealno-sti... !
Stisnjen v svoj zadnji domek, k molitvi sklenjeni nežni roki, ki sta neštetokrat ubirali strune, ugasnjene udane življenja polne oči, gluha ušesa, ki so tenkočutno prisluškovala mili pesmi, nema usta, iz katerih je donela lepa pesem, — strto je srce, ki je prekipevalo čustev.
Zdaj je mrtev pevec po milosti božji...
Blagi, mladi prijatelj Vako je bil pevec, ki ga je dičila globoka čustvenost, nežna milina glasu in izredna tenkočutnost. Sredi današnjega, zmaterializiranega sveta je bil pokojnik pravi vzor vnetega in zvestega pevca; pel je povsod: v vsakem neznatnem krogu prijateljev, v zboru Glasbene matice, v zboru mariborskih akademikov, rad pomagal pri zboru trgovske mladine in pri cerkvenem zboru. Njemu je bila pesem srčna potreba in duševna hrana.
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal... ?
Kolikokrat je nežnemu pevcu privrela ta tožno-lepa pesem iz polnega srca? Vako, ali si slutil, da se to uresniči nad Teboj?
Zdaj je pesmi konec ...
In kolikokrat je z zadnjo kitico prosil:
Jaz pa bom pomlad naprosil naj gre mimo mojih tal... !
Kdo naj je uslišan, ako ne pevec, kakršen je bij blagi Vako?
Še več! Pomlad je dahnila v grob blagega pevca še preden je legel vanj, nastlala mu je zadnji dom s cvetjem in ga spremila na zadnji poti s pesmijo škrjančkov .. .
C—c.
Štrukelj med podajanjem svojega poročila stala, je g. Erjavec govoril kar sede. Govoril je sledeče:
a) Nekateri nadzorniki zavračajo prošnje za premestitev, ki jih vlaga učiteljstvo med šolskim letom. Opozarja, da to ni potrebno, marveč naj sreski šolski nadzorniki vsako prošnjo pošljejo dalje. (Ta navodila izdana od referenta ministrstva prosvete so protivna odredbi ministrstva prosvete, ki je zabranilo pošiljati prošnje za premestitve med šolskim letom in naročilo, da naj jih sreski šolski nadzorniki zavračajo. V teh normativnih navodilih predvideva ministrstvo zgolj nekatere izjeme, ki jih navaja, vse druge prošnje pa naj se po navodilih ministrstva zavračajo. Učitelji naj prosijo za premestitev zgolj za časa raznisa prostih službenih mest, t. j. ob koncu šolskega leta.) Nikjer ni rekel gospod Erjavec, da je zadevna odločba ministrstva prosvete preklicana.
Dalje je govoril o tem, kako naj se šteje v osnovni šoli in v višji narodni šoli. Po posebni odločbi prosvetnega oblastva je bilo ukinjeno štetje enaindvajset, dvaindvajset itd. in uvedeno štetje, kakor ga imajo Hrvatje in Srbi t. j. dvajset eden, dvajset dva itd. Referent Erjavec se je (izjavil proti temu štetju in prikazal potrebo, naj se šteje tudi dalje tako, kakor smo šteli Slovenci popreje.
Na ugovor, da je predpisano štetje v narodni šoli s posebno odločbo in naj se ta odločba najprej izpremeni, potem se bo štelo drugače, ni odgovoril ničesar.
Dalje je grajal, da se vpisujejo v katalog v rubriko »narodnost« izraz »jugoslovanska« in ne »slovenska«. Zahteval je, da se v bodoče vpisuje v katalog »slovenska narodnost« Na ugovor od strani enega od navzočih sreskih šolskih nadzornikov, naj se izda za to nova uradna odločba, ni odgovoril.
Napadal je, da učitelji ne znajo popravljati v spisnih nalogah niti pik in vejic in da je zato v zvezkih po že izvršenih korekturah vse polno napak. Pri tem pa imajo učitelji odlično oceno ter prehajajo zato ocene učiteljstva že v smešnost.
Dogajajo se primeri, da pridejo proti učiteljem ovadbe. Ko pa pogleda v uslužbenski list vidi, da je dotični učitelj mogoče že 10 let odlično ocenjen. Proti nadzornikom, ki tako ocenjujejo učiteljstvo, bo treba disciplinsko postopati. Ravno tako bo treba postopati, če se bo dobila v knjižnici t. j. v šolski oziroma učiteljski knjižnici kaka knjiga brezverske oziroma komunistične vsebine.
Dalje je naročil, naj šolski nadzorniki ne pošiljajo na bansko upravo poročil za nastavitev manjkajočih učiteljskih oseb. ker so taka poročila in vloge brezpredmetne. Sedaj manjka kakih 270 učiteljev.
Kako oziroma kot kaj je prisostvoval referent Fran Erjavec zborovanju vseh sreskih šolskih nadzornikov dravske banovine, osebno ali pooblaščeno od ministrstva, ni bilo pojasnjeno. Predsedujoči načelnik prosvetnega oddelka ga je uvodoma predstavil navzočim sreskih šolskim nadzornikom kot referenta ministrstva prosvete.
Ostaja pa dejstvo, da je referent ministrstva prosvete na uradnem banovinskem učiteljskem svetu, sklicanem na osnovi določbe zakona, nastopal proti uradnim navodilom in odločbam državnega ministrstva, na nedopusten način nastopal proti tem navodilom ter dajal sreskim šolskim nadzornikom navodila in naročilo, naj delujejo drugače, kakor zahtevajo to oficielne odredbe državnega ministrstva.
Največja, najlepša izbira in skrajno nizke cene spomladanskega volnenega blaga za plaSte, kostume, kompleje in obleke.
Pralno blago in čudovito lepe svile• Za cenj. učiteljstvo posebne plačilne ugodnosti
!
A. Z LEN DER
manufaktura za dame in gospode
Ljubljana — Mestni trg 22
Splošne vesti
POMEMBEN ODLOK Kraljevska banska uprava dravske banovine.
IV. No. 7365/1.
Ljubljana, 15. aprila 1937.
Objava.
V slovenskih prevodih zakonov uredb in pravilnikov, kakor tudi v uradnih spisih se je doslej za srbsko besede: »narodna škola« napačno rabila slovenska: »narodna šola«, v mnenju, da sta izraza istovetna, temu pa ni tako. Slovenska beseda: »naroden« ustreza srbski besedi: »nacijonalan« (narod = naci-ja), srbski besedi: »narodni« pa ustreza slovenska beseda: »ljudski«.
Pripominjam, da je taka napačna raba izraza »narodna šola«, ki je bila povzročena po napačnem uradnem prevodu, vzbujala v slovenski javnosti često opravičeno kritiko in nevoljo.
Zaradi tega odrejam na temelju točke 1., § '39., zakona o banski upravi, da se poslej v »Službenem listu« in uradnih spisih uporablja izključno izraz:, »ljudska šola« za srbski: »narodna škola«.
Napisi, štampiljke, tiskovine i. dr. z drugačnimi izrazi smejo ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo v novem bese-
dilu.
Ban: dr. Natlačen.
ki so in bodo gledali v njem vedno vzor tovariša, poštenjaka in požrtvovalnega borca za ideale, ki jim je ostal vse življenje neomajno zvest.
—	Proslava Vidovega dne. Priprava za dostojno proslavo Vidovega dne je učitelj-stvu jemala vedno mnogo časa in truda, posebno na šolah, ki v svojih knjižnicah nimajo primernega materiala. »Učiteljski dom v Ljubljani« je zato prišel na misel izdati v posebni brošuri zbirko nagovorov za nižje, srednje in višje razrede osnovnih šol z dodatki lahko vprizorljivih igric ter deklamacij. Cena bo baje le 4 din za izvod, tako da se bo vsakemu učitelju bolj izplačalo žrtvovati to vsoto kot pa truditi se s sestavo programa, s prepisi in drugim. Želimo le, da bi brošura pravočasno izšla, da bo učiteljstvu mogoče v miru vse pripraviti. O vsebini brošure bomo poročali podrobno, ko izide.
—	ŠOLSKA UPRAVITELJSTVA naprošamo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave zaostale in nove naročnine »Popotnik a«. Poslužujte se pri nakazilih poštne položnice št. 11.153 in ne drugih, ker napravljajo taka nakazila mnogo administrativne zamude. Kdor nima omenjenih položnic, naj jih reklamira
TOVARIŠICI T. P.
pri upravi JUU.
Strah te je dežja in viharja in samotne doline? Želela bi si toplih, sončnih žarkov, prijaznih oči, ustnic in rok, ki bi te užigale. Mar nimaš sama v sebi nič življenjskih moči, nič sanj, nič volje do dela, do užiganja drugih? Glej, pred teboj sede nežni otročički. Njih vprašujoče oči so uprte v tebe. Njih ročice se iztezajo proti tebi: daj! Mar jih ne vidiš? Ali nočeš zdramiti teh oči, teh utripajočih srčec, nočeš užgati v njih veselja do učenja, ziUatiželjnosti? Ali ne vidiš izčrpanih, od dela sklonjenih mater, ki čakajo prijaznih tvojih besed. Tega vsega ne vidiš? Ne razumeš, da moraš ti dajati, dajati s polnimi rokami iz bogatega zaklada svojega srca, da moraš vzljubiti to tiho dolino, to preprosto ljudstvo, to nežno dečico. Zakaj se zapreš egoistično sama vase in zahtevaš le, da bi drugi tebi dajali? Ce tega ne razumeš, si zgrešila svoj poklic. Vedi pa, da vsako vestno in s požrtvovalnostjo storjeno delo daje globoko zadoščenje in zadovoljstvo. Ne cvete sreča samo na mrzlem, brezdušnem mestnem tlaku v vrvežu ljudi. Sreča je v tebi — tam jo išči. Prižgi ji ljubezni silni kres.
E. D.
— Tovariš Anton Grmek. V Ljubljano je prišel k svojcem na zdravljenje tovariš Anton Grmek, dolgoletni učitelj v Trstu in bivši predsednik »Zveze slovanskih učiteljskih društev« v Italiji. — Vsi, ki so kakor koli imeli priliko stopiti ž njim v ožje stike in uživati osebni dojem njegove nenadkriljive poštenosti in kolegialnosti, bodo ob tej vesti prijetno presenečeni. — Po trudapolnem življenjskem delu, ki pomenja en sam nepretrgan epos moške borbe proti vsem krivicam, mu želimo, da bi preživel resnično zaslužen pokoj v sreči in zadovoljstvu, v krogu svoje ljubljene družine in neštevilnih prijateljev,
Uprava JUU.
—	Igre za materinsko proslavo. Izšle so nove, domače izvirne igre za materinsko proslavo z naslovom: »Slovenski materi«. Glasbene točke so uglasbili naši znani domači skladatelji: Zorko Prelovec, Stanko Premrl in Danilo Bučar. Zvezek vsebuje pet iger z uvodno deklamacijo in sicer: Mirko Kunčič: » Živi in mrtvi materi« (spevoigra), »Cilka in njena punčka«, »Mladi uporniki«, »Za srečo«, »Prodajalka Metka«. Pravico do uprizoritve dobi oder, ki kupi tri izvode zvezka in eno glasbeno prilogo. S tem je oder tudi oproščen plačila vsake avtorske tantieme (tudi za glasbeni del) in sicer za vseh pet iger, ki jih vsebuje zvezek! Brez tega pogoja oder nima pravice do uprizoritve katere koli od teh iger! Knjiga stane (1 izvod) 20 din, glasbena priloga 6 din ter se naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
—	»Roman o Prešernu«, nova kn jiga like Vaštetove izide v začetku maja. Glej sub-skribcijske cene v naročilnici med današnjimi inserati. — Knjigotržna cena bo za 25 % višja. Priporočamo tovarišem in tovarišicam, da se poslužijo subskribcijske cene in naročijo pravočasno zanimivo knjigo. Knjige se razpošljejo po prejemu plačila.
JADRANSKO MORJE vabi cenj. to-variše(ice) v krog članov »Obmorskega učiteljskega doma«, ki ga hoče društvo postaviti v Omišlju na otoku Krku. — Pristopajte k društvu! Pogoji zelo ugodni — brez rizika. — Natančneje informacije daje društvo, Frančiškanska ulica 6.
SRESKA UČITELJSKA DRUŠTVA prav lepo prosimo, da poravnajo zaostalo in tekočo članarino čimprej, ker ne moremo drugače zadostiti svojim obveznostim napram upnikom.	Uprava JUU.
Tudi Vi boste kupili Vaš pomladni plašč pri PAULINU v Ljubljani, Kongresni trg št. 5,
ki nudi cenj. učiteljicam poleg ogromne izbire najlepših modelov tudi na mesečno odplačilo najnižje cenel
Osebne zatleve
—i Prestavljeni so naslednji učitelji in učiteljice: Terezija Cerjak iz Studencev v Maribor, Julija Sauenfuchs iz Hotize v Za-mostje, Eliza Čopič iz Št. Vida nad Ljubljano v Ljubljano, Vladislav Knajzelj iz Dobrovni-ka v Pameče, Adolf Zajec iz Metlike v Gor. Radgono, Nikolaj Barle iz Radatovičev v Št. Jurij pri Krškem, Ivan Brislav iz Pilštajna v Petrovče, Andreja Grum-Škulj iz Brezovice v Škofjo Loko, Milena Schubert-Ferjan iz Boh.
Srednje vasi v Stoperce, Alojzija Verbek in Ivan Pepelnjak iz Nove cerkve k Sv. Marku niže Ptuja.
—i Upokojeni so: šolski nadzornik Rajko Gradnik v Radovljici; nadalje: Alojzij Po-nikvar v Podgradu, Franc Jurjevšič v Ribnici na Dolenjskem, Frančiška Škof v Mariboru, Marija Poplatnik pri Sv. Tomažu pri Ptuju, Karlina Kocmut pri Sv. Urbanu pri Ptuju.
Ka/ vse pišejo
o učlieljstvu, šoli, prosvetl in JUU
Edino njivo je dal za šolo.
Siromašna vas Belovište, ki se nahaja v bližini Gostivarja, je imela zelo slabo in razpadajoče šolsko poslopje, v katerem so bili otroci izpostavljeni zelo nehigienskim pogojem. Učitelj se je prav tako mučil s slabim stanovanjem.
Vse to so uvideli tudi kmetje in so se odločili sezidati novo šolsko poslopje. Edino zemljišče jjm je manjkalo. Iz zadrege jim je pomagal Tekija Avzijevič, siromašen delavec iz Belovišta, ki je odstopil za šolo svojo edino njivo, vredno 10.000 dinarjev. On se je odrekel svoji edini njivi v korist šole, kljub temu, da preživlja sebe in družino s skromnim zaslužkom sezonskega delavca, kajti vsako leto hodi po nekaj mesecev v Beograd, kjer si služi kruh z žaganjem drv. Ta plemenita gesta siromašnega delavca je navdušila vso vas.
»Jaz sem delavec,« je izjavil Tekija, »in lahko zaslužim toliko, kolikor mi je potrebno za družino. Njivo sem podedoval od očeta in srečen sem, da bo na njej zgrajena šola. To je bila moja edina njiva, ampak spomin bo večji in dražji.«
Tako je govoril siromašni sezonski delavec, in prav bi bilo, da bi ga vzeli za vzgled oni, ki imajo večjo možnost pomagati šoli.
(»Politika«, 27. IV.)
—1 Kulturni boj v Nemčiji. Prepovedano je vsako javno zbiranje pri cerkvi. Ljudje smejo iti samo v cerkev k službi božji. Mladini je prepovedana udeležba pri sv. maši, razen ob nedeljah. Reisleiter Rosenberg je izjavil v Meinzu. da narodni socializem ne bo več trpel vzgojnih sistemov vzporedno na vseh področjih življenja ter zahteva pri vzgoji mladine totalno vodstvo. (»Slovenec«, 20. IV.)
—1 Šola v protituberkulozni propagandi.
V zadnji številki »Dela proti tuberkulozi« so priobčene 3 najboljše naloge, ki jih je uredništvo prejelo iz osnovnih šol v Dupljah in Kovorju.
—1 V mehiški ljudski šoli je danes uradno uveden marksizem, učitelji pa so dolžni položiti prisego, da so ateisti in hočejo ostati nepomirljivi nasprotniki rimsko katoliške vere. V šoli je uveden celo spolni pouk, in sicer v obliki, ki jo moderno vzgojeslovje zameta. (»Slovenec«, 21. IV.)
—1 Čiščenje v uradniških vrstah. Po vsej državi je vzbudil veliko pozornost članek »Samouprave« o potrebi čiščenja v uradniških vrstah. Napoved konca prizanesljivosti in gledanja skozi prste je napravila dvojen vtis. (»Slovenec«, 22. IV.)
—1 O vzgoji kmetske mladine v Nemčiji
prinaša daljši članek »Domoljub« od 14. IV.
—1 Feljton o šolskih nadzornikih prinaša »Pohod« od 17. IV. pod naslovom Paberki z nadzorovanj. Podlistek zaključuje po Prešernu izdelana pesem:
Dolgost časti nadzorniške je kratka,
kaj znancev že zasula je lopata.
Odprta noč in dan so groba vrata!
Vrnitve dneva ne pove nobena pratka.
—1 Trnjeva pot. Pod tem naslovom pri-občuje »Zbor« od 8. aprila članek, v katerem razpravlja o vprašanju brezposelnega učitelj-
skega naraščaja. Med drugim pravi: Takoj v začetku pa moramo pripomniti, da je to predvsem naša slovenska zadeva in da v drugih predelih naše države sploh ne poznajo brezposelnega učiteljstva ... Omenja tudi razrede s 70, 80, da celo s preko 100 učenci in prihaja do zaključka, da kažejo nove statistike, da nam celo manjka učiteljstva — pa četudi bi nastavili vseh 800, ki čakajo na delo. — Značilna je tudi ugotovitev tega članka: Učitelj je bil in bo hlapec političnih strankarskih spletk in to je njegova žalostna usoda, ki bo ugasnila šele takrat, ko bo konec političnih strank.
—1 Nota o jugoslovanski narodni manjšini (ki bo sklenjena med Jugoslavijo in Italijo) se tiče kulturnih pravic jugoslovanskih rojakov v Italiji. Ta nota predvideva izdajanje enega informativnega lista v slovenskem jeziku ter več periodičnih publikacij v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Doznava se nadalje, da je predviden tudi pouk slovenskega in hrvatskega jezika v šolah na Primorskem in sicer po nekaj ur. (»Jutro«, 25. IV.)
—1 Mesto narodnih šol smo dobili ljudske šole. Pod tem naslovom komentira »Jutro« od 25. IV. znani odlok, ki spreminja dosedanji naziv narodnih šol.
—1 Za ponovno otvoritev prvega razreda
na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani pledirajo starši v članku: K vprašanju mestnega liceja. (»Jutro«, 24. IV.)
—1 80 otrok je bilo težko poškodovanih in 5 mrtvih pri predvajanju šolskega filma v Killinginomneju, ne daleč od estonsko-lotiške meje. Med predavanjem se je vnel filmski trak in eksplozija je povzročila med otroci paniko, katere grozna posledica je bila pet otrok zogljenelih a 80 težko poškodovanih. (»Jutro«, 24. IV.)
—1 Ni več narodne, marveč samo ljudska šola. Pod tem naslovom komentira »Slovenski narod« od 27. aprila naredbo bana dr. Natlačena, da se morajo odslej imenovati v dravski banovini »narodne šole« — »ljudske šole«.
—1 Ljudska in ne narodna šola. »Slovenec« od 25. IV. prinaša kratko notico, v kateri priobčuje vsebino odredbe bana dr. Natlačena glede spremembe naziva »narodna šola« v »ljudska šola«.
—1 Za naše izseljence bi se morale brigati tudi naše šole od osnovne do vseučilišča. 0 zasužnjenih bratih še slišiš kakšno besedo v šoli, o izseljencih pa nobene. Tudi slavne šolske čitanke ne povedo o stotisočih Slovencev v tujini ničesar. Vse drugače so organizirani Nemci. (»Domoljub«, 21. IV.)
—1 O šoli za gostilničarske gospodinje
so poročali na občnem zboru Društva gostil-ničarska šola. (»Slovenski narod«, 22. IV.)
—1 Na učiteljskem sestanku v Čupriji je
odposlanec prosvetnega ministrstva g. Mari-čič dejal, da izdeluje prosvetno ministrstvo spremembe in dopolnila zakona o ljudskih šolah in dela tudi na uzakonitvi stalnosti učiteljstva. (»Slovenec«, 25. IV.)
—1 Ukinjen je nemški razred na osnovni šoli v Rečici v Črnomeljskem srezu. (»Slovenec«, 25. IV.)
Učiteljski pravnik
POJASNILO GLEDE POBIRANJA BANO-VINSKE TAKSE NA VLOGE IN PRITOŽBE.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je izdala sledeči okrožni razpis:
Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna taksa, ampak banovin-ska, in sicer v banovinskih kolkih. Za bano-vinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno obla-stvo, n. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom, ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, neglede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi, ali kakem drugem uradu. Če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je sresko načelstvo kazno-
valo radi trošarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 din in ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek, in sicer za 10 din. morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 din.
V dravski banovini se pobirajo te-le banovinske davščine:
a)	banovinske doklade k državnim neposrednim davkom;
b)	banovinske trošarine:
na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno energijo in pnevmatiko;
c)	banovinske takse:
na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure, na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih, 2 % taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40 %-na doklada k državni taksi na vstopniee, administrativne takse in
doklada k državnim taksam po zakonu taksah;
č) banovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dediščine ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest;
d) izredna davščina delojemalcev in slu-žbodavcev za »Bednostni sklad«.
Z banovinskimi kolki se morajo torej kolkovati:
1.	vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin;
2.	vse prošnje za sprejem v banovinsko službo;
3.	vse prošnje za kakršne koli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »Bednostnega sklada«;
4.	vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v Št. Jurju ob južni železnici, v Rakičanu in v Poljčah: vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice, kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih, ribogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; podkovska šola v Ljubljani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, deško vzga-jališče v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru.
Banovinski zavodi so tudi bolnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenj Gradcu ter hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik» Dobrna in Rogaška Slatina so banovinski zavodi.
Taksa na vloge znaša 10 din, za priloge 4 din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 din, za pritožbe 30 din.
Banovinski kolki se nabavljajo pri razpe-čevalcih državnih taksnih vrednotic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke.
Občinstvo se na to opozarja, kajti obla-stva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo do-tičnih vlog vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih.«
—§ Dopis naslovljen na Uredništvo JUU
— iz Laškega: Na anonimne dopise ne odgovarjamo.
o POJASNILO GLEDE KOLKOVANJA PROŠENJ IN PRITOŽB.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je izdala nastopni razpis:
»Ministrstvo financ je izdalo pod številko 21.138/111 z dne 10. aprila 1937. sledeče pojasnilo:
Zapaženo je, da poedina oblastva neenako postopajo pri pobiranju državne takse po tarifnih postavkah 1., 2., 5. in 6. taksnega zakona in odgovarjajočih banovinskih taks. Da se doseže enak postopek, daje oddelek za davke ministrstva financ na osnovi čl. 43. zakona o taksah to-le navodilo:
V vsakem primeru mora veljati pravilo, da se za vloge, ki so zavezane taksi po omenjenih tarifnih postavkah, plača samo ena taksa in sicer ali državna ali banovinska. Zato se za vloge in prošnje, omenjene v tarifni postavki 1., kakor tudi za priloge po tarifni postavki 2. v poslih banovinskega področja plača samo banovinska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in ustanov. Pri tem ni nobene razlike, če se take vloge pošljejo banski upravi ali kateremu koli drugemu uradu. Od vseh drugih vlog, ki se ne nanašajo na posle iz samoupravnega banovinskega področja, se mora zahtevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, da li je vloga namenjena banski upravi ali kateremu drugemu oblastvu.
Ravno tako se plača za pismene rešitve, odločbe in obvestila, omenjene v tarifni postavki 5. taksnega zakona, in za vse pritožbe proti odločbam nižjih upravnih oblastev po tarifni postavki 6. v zadevah samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa, za vse druge odločbe in pritožbe pa državna taksa.«
—§ Vprašanje A in B. iz C.
Odgovor; V cit. razpisu je dovolj pojasnjen postopek, zato, in posebno še z ozi-rom na določila § 63. zakona o narodnih šolah. odpade naše tolmačenje.
—§ Tovariši predsedniki! Tablice »Moji prejemki«, ki sem vam jih poslal v začetku šolskega leta, razdelite —- ako jih niste raz-pečali — med člane za polovično ceno, ali mi jih pa vrnite, če niste tega že storili, da se bom mogel ravnati glede naklade tega preglednega in koristnega pripomočka za šolsko leto 1937./38.	'	V. G.
Mladinska matica
—mm V kulturnem pregledu »Jutra« je
objavljal Tone Gaspari te dni daljši zanimiv članek o mladinskih časopisih. Članek je nastal kot odmev na dve daljši razpravi o naši mladinski književnosti, ki sta jih objavila »Slovenec« in zagrebške »Novosti« in nudi kratek in objektivno pisan pregled razvoja naše mladinske publicistike od prvih počet-kov pa do danes, od »Vrtca«, »Zvončka«, »Novega roda« pa do »Našega roda«. O tem poslednjem pravi: »Zdaj stoji na čelu mladinskega tiska »Naš rod«. Znano je, da je dosegel v svojem rojstnem letu 1929./30. blizu 40.000 naročnikov, kar je seveda rekord. Ali danes se je ustalil na 22.000 naročnikih, ki bodo ostali zvesti svojemu časopisu.« Vse mladinske liste deli Gaspari v bistvu takole:
a)	idejni: Vrtec, Zvonček, Naš dan, Luč;
b)	šolski: Naš rod, Razori, Mentor; c) reportažni: Mlado Jutro, Mladi Slovenec; propagandni: Podmladek R. K., Naša radost, Sokolič, Zamorček itd.
Naš rod, o katerem pravi, da je naš vodilni mladinski list po kvaliteti in kvantiteti, je namenjen predvsem osnovni šoli, Razore čita meščanska in nižja srednja šola, Mentor pa najbolj višja gimnazija. Tako, da so vs? trije utemeljeni. Glede Našega roda pa trdi, da bi bila potrebna diferencija za nižjo in višjo stopnjo ali pa fuzija z Razori. H koncu se zavzema še za šolski literarni tednik, ki naj bi nadomestil zastarelo obliko šolsko-lite-rarnega čtiva — čitanke.
—mm Ob izidu literarnega nagradnega tekmovanja priobčuje »Slovenska beseda« od 23. aprila skoro dve koloni dolg članek pod naslovom »Deset let Mladinske matice«.
Članek govori o razmahu slovenske mladinske literature pri nas. Danes imamo Slovenci 22 mladinskih listov in revij v skupni nakladi nad 100.000 izvodov.
Za ljudskošolsko mladino izhaja v Sloveniji 8 mesečnikov, od teh pet beletrističnih. V nadaljnjem govori o veliki nakladi »Našega roda« in publikacij Mladinske matice in o velikih zaslugah urednika Ribičiča za list. Obširno riše organizacijo razprodaje publikacij in pravi, da bo z letošnjimi publikacijami pokazala bilanca desetletnega dela 1,035.000 izvodov mladinskih knjig. Govori še o literarnih nagradah, o honorarju pesnikom, pisateljem in ilustratorjem in se dalj časa ustavi pri ocenjevanju nekaterih knjig, med katerimi smatra za najzanimivejše »Kresnice« s prispevki otrok, »Kresnice« V. s prispevki skoro vseh naših pisateljev, »Pirhe« predvsem zaradi interesantnega ilustrativnega dela in Čermeljevo knjigo »Nikola Tesla«. Članek končuje takole: »Mladinski matici ob desetletnici njenega plodonosnega delovanja v blagor naših malih in najmlajših iskreno čestitamo na doseženih uspehih!«
—mm Pozor poverjeniki! Z ozirom na sklep zadnje banovinske skupščine se je letošnji »Naš rod« razširil od 32 strani posameznih številk na 40, da se ustvari možnost, nuditi več čtiva za naše najmlajše naročnike. Zaradi tako nastalih večjih izdatkov pri »Našem rodu« bo pa izdala Mladinska matica letos namesto štirih knjižic samo tri. Temu primerno se seveda zniža tudi prispevek za vezavo od 13 din na 10 din. Na to opozarjamo vse cenj. poverjenike. Onim maloštevilnim šolam, ki so že poslale 13 din za vezavo, bomo vpisali preveč nakazne 3 din v dobro njihovi naročnini. Pri nadaljnjih nakazilih naročnin naj poverjeniki to upoštevajo!
—mm Na pomladanski razstavi slov. slikarjev v Jakopičevem paviljonu ima razstavljene Božidar Jakac tudi originalne lesoreze, katere je izdelal za »Pirhe«, ki so izšli v založbi Mladinske matice.
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. Za
družna uprava vam je poslala v teh dneh položnice, s katerimi nakažite članski prispevek za april 1937 v znesku 11 din za samske ali 21 din za zakonske pare. Umrli sta: Unverdorben Julija, Žreče in Kalan Josipina, Stru-ževo, to je 417. in 418. smrtni primer. Kdor ima kaj zaostanka, naj ga poravna. — Prejeli ste tudi seznam umrlih zadružnikov za 1. četrtletje (jan. do marec 1937.) in računski zaključek za 1. J936. — Pripomnimo naj še, da je zadružni upravi strogo naročeno izterjati večje zaostanke ali pa take zadružnike na seji načelstva predlagati za izključitev. Prosimo, upoštevajte naše opomine!
—g Poročilo o stanju Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja:
Saldo po bilanci za 1935./36. . din 76.192'— Obresti pri Državni hipotekar-
ni banki .... ... „ 2.312'— Sresko učiteljsko društvo:
Bijeljina . . . Maribor . . . Mionica . . . Maribor 1. breg Slav. Požega Ga. Danica, vdova B. Svirčevic . .
din 85'— ., 1000'— „ 36'— „ 200'— „ 1000'—
„ 30'—
2.351'
Učiteljski pevski ssbor JUU Emil JSdamič
—p Vsem pevovodjem mladinskih pevskih zborov. Artistični odbor UPZ poziva vse pevovodje mladinskih pevskih zborov, da pošljejo o svojih zborih naslednje podatke: 1. Ime ir. sedež zbora. 2. Število pevcev (dečkov — deklic — starost). 3. Leto ustanovitve. 4. Ime pevovodje (naslov). 5. Seznam dosedanjih nastopov. 6. Pevske programe (kaj je zbor izvajal). 7. Popis notnega arhiva. — Poslani podatki bodo služili za statistiko in bodoče organizirano delo mladinskih pevskih zborov. To nalogo si je postavil artistični odbor in prosi, da pošljejo pevovodje tudi eventualne predloge za bodoče delo.
—p Za učitelje - pevovodje pevskih zborov. Med našimi učitelji, ki vodijo pevske zbore po mestih in podeželju je mnogo neobjavljenih skladb našega pokojnega predsednika skladatelja Emila Adamiča. Vljudno prosimo, da nam pošljete, če ne morete rokopisov pa vsaj prepise teh skladb. Učiteljski pevski zbor namerava te neobjavljene skladbe izdati v posebnem Adamičevem zborniku. Rokopise vam bomo vrnili.
—p Bodoče delo. V prihodnjem tednu bomo članstvu UPZ razposlali okrožnico, v kateri bomo članstvo seznanili s sklepi uprav-
nega odbora o našem bodočem delu. Članstvo vljudno naprošamo, da nam eventualne priloge z obratno pošto vrne, da zamoremo sklepe realizirati.
Šolski radtio
—r XXIV. teden. Torek 4. maja bo predaval g. Oskar Hudales: »Z našimi splavarji do Beograda « II.—III. — Razpored te oddaje je že objavljen v 34. štev. »Učit. tovariša«.
V petek 7. maja bo povedal g. dr. Franta Mis »Kaj lahko stori šolski otrok v borbi proti jetiki.« Na deci razumljiv način bo pojasnil predavatelj pojm jetike kot nalezljive bolezni. Navedel bo vse načine preventivnih mer, ki jih more razumeti že otrok v šolski dobi in jih more uporabljati tudi v življenju. Govoril bo o nevarnosti jetike za poedinca, za družino in za ves narod ter bo skušal navdušiti mladino za boj proti jetiki tudi iz narodnih interesov. Pojasnil bo, kaj more šolski otrok napraviti v tem boju sam z izvajanjem zdravstvenih navodil in kaj more storiti s širjenjem svojega znanja v domači hiši. Podal bo tudi praktične izkušnje boja zoper je-tiko med šolskimi otroci v drugih državah ter jih apliciral na naše prilike. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo predaval v nedeljo 2. maja ob 17. uri g. inž. Mikuš Franc: Najnevarnejše bolezni krompirja.
Stanovska organizacija JUU
iz izvršnega odbora
—iz Novi dobrotniki in ustanovni člani JUU — Beograd. Blagajni so vplačali kot dobrotniki: g. Pero Pavlovič, trgovec (Brčko) 500 din, g. Alkalaj Santo, trgovec (Brčko) 500 dinarjev. Skupaj 1000 din. Kot ustanovni člani: rodbina pok. Dragutina N. Simonoviča, bivšega učitelja iz Kragujevca 300 din, g. Mi-livoje Henič, trgovec (Brčko) 300 din. Skupaj 600 din.
—iz Novi podporni člani JUU. Kot podporni člani JUU so se vpisali in vplačali: gg. Ilija Malinovič, trgovec (Brčko) 30 din, Dušan Bučan, trgovec (Brčko) 30 din, G. Komp!, trgovec (Brčko) 30 din, Vojin Ristič, trgovec (Brčko) 30 din, Toma Pančič, ravnatel j Srpske banke (Brčko) 30 din, Hadžimehmedaga Kan-tardžič, trgovec (Brčko) 30 din, Stevan Nena-dovič, krznar (Brčko) 30 din, Abdaga Kuču-kalič, trgovec (Brčko) 30 din, Sofija Majstoro-vič, gostilničarka (Brčko) 30 din, Pero Nedič, trgovec (Brčko) 30 din, Dordo Durič, trgovec (Brčko) 30 din, Jovo Božičkovič, trgovec (Brčko) 30 din, Konfino Bencion, trgovec (Brčko) 30 din, Rade Trifkovic, trgovec (Brčko) 24 din, dr. Bukvica, zdravnik (Brčko) 24 din, Vlajko Tomič, trgovec (Brčko) 24 din, Boško Mihajlovič, trgovec (Brčko) 24 din, Pero Mihailovič, trgovec (Brčko) 24 din. Skupaj 510 din.
Iz društev
Vabila
= JUU ZA SREZ PTUJ bo zborovalo v soboto, dne 8. maja 1937., ob pol 9. uri v Mladiki v Ptuju s sledečim sporedom: situacijsko poročilo, predavanje akademika Jožeta
tKercnčičflj Potreba in smisel pozniiVaiTja^mT še vasi S posebnim ozirom na vzgojo ter slučajnosti. Zaradi nestalnega vremena odpade zborovanje na Borlu in bomo o tem in o drugih važnih zadevah, ki so nastale po zadnjem zborovanju, tokrat sklepali in se porazgovo-rili. — Odbor.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD. — Ker je tov. Predan odpovedal hospitacijo v svojem razredu, se bo vršilo zborovanje dne 8. maja t. 1. na Ljubnem. Takoj po prihodu avtobusa bomo hospitirali v razredu tovarišice L. Bajec. — Dnevni red zborovanja: 1. Debata o hospitaciji. 2. Situ-acijsko poročilo. 3. Dopisi. 4. Predlogi za
spremembe k šolskemu zakonu. 5. Stanovske zadeve. 6. Slučajnosti. — Tovarišice in tovariši, prinesite s seboj že izdelane predloge za spremembe zakona! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
vabi na zborovanje, ki bo v soboto 8. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Kranju. — Dnevni red: 1. Komemoracija za pok. predsednikom sreskega društva tov. Josipom Lapajnejem. — 2. Situacijsko poročilo. — 3. »O čebelarstvu«, referira tov. Rojina Vladimir. — 4. Predlogi. — Od 2. do 4. točke razprava. — Zamudniki, poravnajte svoje obveznosti! — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo 8. maja 1937. ob K10. uri v veliki dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti, skupno z društvi Dolnja Lendava, Ljutomer - Gornja Radgona in Ormož. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja po domačem predsedniku. 2. Izvolitev predsednika za vodstvo zborovanja. 3. Refer.: »Učiteljica žena in narodna prosveta«. 4. Vrane Fr. refer.: »Strnjeno šol. delo — klic naše dobe«. 5. Jandl I., refer.: Sprememba k uradniškemu zakonu. 6. Kumelj (iz Ljubljane): Situacijsko poročilo. 7. Resolucije. — To-variši-ce prinesite k točki 5. dnevnega reda spreminjevalne predloge. Ker ima naše društvo prvič v gostih bratska sosednja društva, pozivamo tovariše-ice, da se tega učiteljskega zborovanja polnoštevilno udeležite. To zborovanje je namenjeno v prvi vrsti vam tova-rišicam, da skupno :s tovarišicami sosednjih društev manifestiramo za zahtevo: »Za enake dolžnosti, tudi enake pravice«. — Tovariši-ce, ki še niste včlanjeni, prijavite svoj pristop tajniku društva, sicer nimate pravice se udeležiti zborovanja z izjemo brezposelnih tova-rišev-ic. — Na svidenje! — Odbor.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA Tyrseva cesta št. 10
== JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU javlja, da bo 8. maja v Murski Soboti zborovalo skupno z murskosoboškim, lendavskim in ormoškim društvom. Pridite!
—	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo dne 15. maja 1937. ob 149. uri v narodni šoli v Domžalah. — Dnevni red: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Predavanje tov. Svetine o Učit. pokretu. 3. Predavanje g. Fr. Uršiča »O naši narodni manjšini na Koroškem«. 4. Slučajnosti. — K polni udeležbi vabi. Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO, skupno z litijsko edinico je pri udeležbi 130 članov zborovalo 13. t. m. ob 9. uri v Sokol-skem domu v Trbovljah.
V otvoritvenem govoru je tov. predsednik Lebov, ki je kot domačin vodil skupno zborovanje, prav prisrčno pozdravil litijčane
—	mile goste, in vse ostale prisotne. Podčr-taval je važnost brezkompromisne borbe za vzdržanje stanovske linije v našem udruženju ter obžaloval dejstvo, da poizkušajo nekateri vtihotapljati v naše vrste dnevno politiko kot smoter naših hotenj.
Končno je komemoriral še zaslužnega šol. ravnatelja, umrlega tov. Voduška ter čestital prisrčno tov. Gnusu k njegovemu življenjskemu jubileju — zlati poroki. V eno-urnem referatu je tov. Vrane, naš priznani šolski praktik, metodik in pedagoški pisatelj pokazal razvojno pot družabnega življenja, pedagoške vede ter našega, oziroma šolstva sploh. Nato je na praktičnih primerih pokazal prednosti »strnjenega pouka« pred ostalimi frakcijami šolskega dela.
Za njegovo 'priznano strokovnjaško in vsakemu dojemljivo podajanje, je žel zasluženo priznanje vseh navzočih, še zastopnik sreskega načelnika dr. Orožen mu je čestital in dejal: »Nisem v vaši stroki usposobljen, a sledil sem Vam lahko in to z zanimanjem!«
Tov. Kumelj se je v situacijskem poročilu dotaknil sledečih važnih, vseb navzočih se tičočih vprašanj: Disciplinskega postopka, razpisu službenih mest, poseta naših predstavnikov pri kraljevskih namestnikih, materialnega položaja, napredovanj, premestitev, praktičnih učiteljskih izpitov, nadzorovanja, kontraktualnih učiteljev ter vprašanja učiteljic ženskih ročnih del, delnega celibata in borbe proti temu, sekcijskih tožb po zakonu o tisku ter končno izprememb uradniškega zakona.
Za njegova izčrpna izvajanja smo mu bili v resnici hvaležni.
Tov. Adamič iz Zagorja je z ozirom na izvajanja tov. sekcijskega tajnika stavil aktualno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta ter oddana na merodajno mesto.
Kot prvi se prijavi k besedi tov. Plesko-vič, narodni poslanec, ki je nameraval govo-
riti o različnih prav učiteljev se tičočih zadevah. Govoril pa je iz gotovih ozirov le kratko.
Dalje je tov. Švarc propagiral zanimanje za »Učiteljski pokret«, končno še predlagal, da se občni zbor SŠM vrši letos v Celju, da mu prisostvujejo lahko tudi štajerski to-^ variši.
Končno poroča še tov. Jesih o US ter poziva še nevčlanjene naše pripadnike, da to v lastnem interesu ter tudi v interesu skupnosti čimpreje store.
Tov. Starman pa poagitira za društvo Rdeči križ ter navaja statistiko, ki izkazuje, da je ta humana organizacija v laškem srezu zasidrana temeljiteje kot v litijskem. Litijčani pojasnjujejo zadevo ter so mnenja, da je glavno ideja potem šele pride denar. Tudi za SŠM se zavzema h koncu tov. Hofbauer, nakar zaključi tov. Lebar 4 ure trajajoč zbor z željo, da se še snidemo. Po zborovanju je bilo skupno kosilo.
F. Lebar, preds.	M. Mahkota, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je zborovalo v soboto 10. aprila 1937. ob 10. uri dopoldne v Kozjem ob navzočnosti 33 članov, gospoda sreskega načelnika dr. Maraža in tajnika sekcije za dravsko banovino M. Kumelja.
Situacijsko poročilo tajnika M. Kumelja je bilo tako izčrpno, da je prejel vsak izmed nas odgovor na svoje vprašanje, ne da bi mu bilo treba sploh kaj vprašati. Vse nas je zanimalo, zato smo mu sledili z največjo pozornostjo. Med drugimi je poudarjal pomen delavnosti vseh članov, ki so členi verige vsega društva. Zato naj vsak stori toliko, kolikor je v njegovi moči.
Prečitali so se važnejši dopisi, pri katerih je tudi večkrat povzel besedo g. tajnik in nam to in ono razložil. Dalje so se prečitali predlogi za izpremembo zakona o narodnih šolah, pri katerih se je razvila živahna debata. Vse učiteljstvo je bilo edino v tem, da se upelje zopet 8 letna šolska obveznost in se učence le v izrednih individualnih primerih oprosti obiskovanja pouka v poletnih mesecih, i Sledil je referat tov. _V. Perparja_»]_Iii|t. pjakx£i«. ki je v splošnem vseboval naslednje točke: 1. Lastninske razmere našega podeželja. 2. Beg z dežele kot posledice nerentabil-nosti kmečkih posestev in pomanjkanja zemlje. 3. Povezanost slovenske industrije s podeželjem in odvisnost podeželja od mezdnega gibanja. 4. Vpliv teh razmer na vaškega otroka. 5. Problem sodobne in potrebam odgovarjajoče vzgoje in izobrazbe šolske in šoloobvezne kmečke mladine. 6. Študij vasi kot nujna potreba. Referat je bil izredno temeljito zasnovan, zato je predavatelj žel zasluženo priznavanje z željo, da se še večkrat j oglasi.
Prihodnje zborovanje bo zopet v Kozjem. Za predavatelja pa se je prostovoljno javil tov. Janko Prislan, šol. upravitelj na Pilštani Albert Čok, preds. Moser Julijana, tajnica.
Teleion 24-78
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. — Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. - Luksuzni predmeti
Kompas v viharju in zmedi svetovne krize je poljudno filozofska knjiga
Dr. DERGANC:
SVETOZOR
Z akaj? Ker zanesljivo in znanstveno poroča, o vsem kar mora vsak izobraženec vedeti:
1.	O	fašizmu, rasizmu in komunizmu.
2.	O	razvoju socializma in kapitalizma.
3.	O	metafizičnih skrivnostih materializma in verizma.
4.	O	znanstvenih metodah.
5.	O	usodnih zmotah vodilnih filozofov Aristotela, Descartesa in Kanta.
6.	O	univerzalnem zdravilu telovadbe.
7.	O	vsenarodnem in vseslovanskem pokretu Sokolstva.
Kartonirano din 80*—, vezano din 90'—
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
Vsak naročnik prejme knjigo istega pisatelja: „BORBA ZAPADA IN VZHODA" brezplačno.
paiJno
dospel napoiJepL iJiora
A. & E. SKABERNÉ
LJUBLJANA
FR. P. ZAJEC
iipriiio optik Ljubljana, Start trg i
priporoča: naočnike, ščipalnl-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zilatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KNJIŽNA ZALOŽBA
HRAM
izda v svojem letošnjem programu 1937/38^ šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti.
Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani.
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33"— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25"— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu.
Zahtevajte prospekt — katerega pošljemo brezplačno.
Založba HRAM, Ljubljana, Florijanska ulica 14
PfiporočBmo ivrilhe, ki insenrajo v našem glasilu!
Naročilnica*
Plačila — razen ob istočasni dostavitvi knjige — pošiljajte edinole po položnicah, ki Vam jih dostavimo, kadar nam pošljete naročilo. — Dodajte poštnino za pošiljatev!_
Podpisani (a) naročam v subskripciji knjigo like Vaštetove:
„Roman o Prešernu"
z ilustracijami E. Justina, in sicer:
a)	bibliofilsko izdajo, vezano v usnje, z numeri-ranimi izvodi in podpisom pisateljice, za din 160"—,
b)	vezano v platno za din 80"—,
c)	vezano v karton za din 64"—.
Knjigo plačam po položnici takoj — proti potrdilu ob istočasni dostavitvi Jcnjige (samo v Ljubljani!) — pošljite mi jo po povzetju — plačam jo v dveh (štirih) obrokih po položnici.
* Črtajte, česar ne želite.