Izhaja vsak zjutraj in sia poštnino vred ceiojeui24Difi, 2 teta 3 2 Din, za ieta 6 D>
fsissRszna irspi
SILO
IH SLOVENCEV
»Z. «BS.
Oernja M$m, ta ii, oktobra 19Z3.
Upravnišivo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 9, pritličje. Telefon štev. 7.
inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Fssfimziui štcvilits 7S p
S. Isto.
Voiaški guvernerji pred» znak absolutizma Bele roke.
Nesporno stojimo pred splošno uvedbo vojaške diktature. Nad Beogradom vlada takšen „vojni“ guverner, ki se sme povsod vmešavati s svojo sabljo. Po vzgledu Beograda dobijo take nove upravne organe tudi druga mesta. Vsekakor to odgovarja miroljubnosti troplemenega naroda. Uvedba vojnih guvernerjev je silno nazadnjaška in spominja na srednji vek in azijats' • satrapizem..
Čestokrat se je že v prošlosti dogodilo, da je postal vsak nadaljni razvoj družbe, nacije, naroda ali plemena pod danimi Vladajočimi razmerami popolnoma nemogoč. In ker ni biio nikjer razreda, ki bi on v stanu podati družbi nov pravec
—	je ves narod propadel; dotična civilizacija, dotična družba se je razkrojila. Zato tudi razvoj človeštva ni šel v dvigajoči se liniji. Ne, bilo je dolgih perijod popolnega zastoja. Preokreti nazaj v barbarstvo so mnogoštevilni. Družbe so se povspjgle do gotove višine, dosegle neki nivo, toda na tej stopnji niso zmogle obstati. človeštvo nikoli ne obtiči na mestu, njega ravnotežje je radi razrednega in plemenskega boja labilno ; če postane razvoj naprej nemogoč, pade dotična družba navzdol. Če ni v onem zgodovinskem momentu pripravljen nov razred, da prevzame vodstvo in vzdrži korak z razvojem
—	sv ves sestav popolnoma razsuje in barbarstvu so na stežaj odprta zopet vsa vrata. Te misli je napisal L. Trocki in čim pazneje motrimo zgodovinsko situacijo tem bolj nas bo presenečala njih točnost.
Pisec teh vrstic ni ruski boljševik, še manj pristaš boljševizma, ki se ponekod vidno pojavlja; vendar mora" v očigled strašnih razmer pri nas, kakor okoii nas žalibog pritrditi besedam boljševiškega vodja.
Poglejmo n. pr. v skupščino ! Kje je izraziti parlamentarizem? Gineva, ni ga več. Povsod odurno diktiranje, torej diktatura z vsemi pred- in soznaki.
Kam bo to dovedlo, nas uči zgodovina. Toda star pregovor pravi: kakor si kdo postelje, tako bo ležal. Mi gremo preko vseh belorokcev, satrapov in si gradimo lastno bodočnost na temelju pravega demokratizma in socijaine pravičnosti.
Poginjujoča reakcija se poslužuje diktature vojaštva. To se pravi: nekje sedi ob mizi peščica mož, škriplje z zobmi in govori: čakajte, čakajte, vas bomo že dobili v roke. Perišče granat, par sto bomb, tanke na uiice, pa bomo videli ali izbijemo iz vaših butic vaše želje ali ne. In ta kopica maskirancev ukazuje in tisoči izpolnjujejo brezmiselno te ukaze; kajti oni so mrtva materija. In misiiti ni stvar mrtve materije. In pa disciplina! Disciplina je njih najsvetejša dolžnost, to jih je učila mati, jih je učila vera in jih je učila šola. In tako uživa generaliteta neomejeno avtoriteto in buržuazija se globoko oddahne, ko izroči svojo varnost v tako močne roke. Vojaške organizacije, s tajnimi cilji, so si-
cer obstojale tudi za časa najbolj cvetočega parlamentarizma. Toda njih intrige
so se sukale bolj krog dvora kakor pa krog politike. Oficir je stvorenje, ki je samo za to tu, da vodi fizično borbo. Proti komurkoli, samo, da sme udariti, to je njegov živi jenski interes, in. če ne najde izhoda iz brezdelja, bo začel, kar je naravno, konspirirati. Samo taktika je biia druga, dokler je demokracija nekaj po-menjala. Oficirska klika je ostala vedno skrita za hrbti politikov-civilistov.
Tudi danes je tako. Bojazljivi radi-kalski politiki, ki jih veže skupaj samo še brada g. Pašiča kličejo v svoji brezmoč-n.osti generalne vojne guvernerje na pomoč. Kakor je brezuspešno pihati proti vetru, plavati proti toku, tako je silno pogubno za obstoj države, ako neodgovorni elementi, ki si domišljajo, da so oni država, z uvedbo vojaške diktature isto dobesedno upropastijo. Lahko je postaviti strojnice in topove na ulico, drugo vprašanje pa je, ali bo vojaštvo po trajnem takem vladanju tudi brezmiselni stroj, kakor brzostrelnica ali top?
Zato preko vsega zakličemo, ako ponovimo srčno željo miJjonov in miljonov teptanih: Doli z reakcijo ! Živela svoboda, bratstvo, enakost v duhu krščanskega nauka ljubezni. Vsaka sila rodi protisilo in kdor deli krivico in zaušnice, naj ne pričakuje cekinov; kdor seje plevel, ne bo žel pšenice, zato spreglejte vi, katerih se tiče!
Speminu dr. fretta.
(Obletnica njegove smrti).
Začeti je treba, to je vsa skrivnost.
Dr. Krek.
Pred dobrim letom dni je prinesla belgrajska „Politika“ članek o vprašanju: „Kakšnih mož nam je treba? Pravi, da odgovarja neki list na to vprašanje, da nam je treba:
1.	mož, katerih ne more nihče kupiti;
2.	mož, ki so tako močnega značaja, da se morejo upreti vsaki želji po bogatenju na tuj račun;
3.	mož, katerih težnje gredo daleč preko meje osebnih koristi ;
4.	mož državnikov, katerim so splošne koristi "ali koristi njihove okolice. (Po Jugoslaviji z dne 6. septembra 1922).
Moža, ki je imel te lastnosti v posebno obilni meri, je imel slovenski narod v dr. Kreku. Zato je bilo tudi temu možu usojeno, da je vtisnil svoj pečat svoji dobi tako močno, da v mnogem oziru še danes živimo od sadov njegovega dela. Krek je bil apostol krščanskega socializma med Slovenci. Širil ga je v učenih razpravah in v stotinah drobnih člankih za časopisje, širil ga je z ustanavljanjem društev in z neštetimi predavanji po društvih. Širil ga je naposled tudi, kar je morebiti najtežje, z zgledom svojega lastnega življenja,	^
Krek je vedno zgrabil za delo tam, kjer je bilo delo najtežje in najbolj potrebno. Loteval se je dela s pogumnim zaupanjem na božjo pomoč. Prvo društvo
ki ga je Krek ustanovil, je bil Slov. kat delavsko društvo v Ljubljani. Zanimivo je, da se je misel ustanovitve tega društva sprožila na božji poti: ko je v juniju leta 1894 maševal vKrek delavstvu ljubljanske predilnice na Smartni gori. Na povratku s Smartne gore se je sprožila misel, naj se ustanovi kat. društvo za delavce. Društvo se je ustanovilo 22. julija 1894. Ta dan je izmed najvažnejših v zgodovini kršč.-socialnega gibanja med Slovenci. Kajti Slov. kat. delavsko društvo v Ljubljani je postalo matica sličnim društvom po vseh industrijskih krajih. V okrilju tega društva se je ustanovilo 7. julija 1895 Prvo ljubljansko 'konsumno društvo, ki je danes mogočna zadružna organizacija, ki prodaja blago v 40 prodajalnah širom Slovenije. Delavskemu društvu je sledilo v par mesecih Katoliško društvo za delavke, ustanovljeno 16. decembra 1894. Štelo je v januarju 1895 že nad 500 rednih članic dočirn je štelo delavsko društvo že takrat nad 800 čianov.
Sz Slov. kat. delavskega društva se je rodila tudi Slovenska krščansko - socialna zveza, ki je postala matica stotinam izobr. društev ; izobraževalna društva so bila tudi prvo gnezdo Orlom. Kaj pomenijo ta društva tudi za našo zadružno in politično organizacijo, natn ni treba še posebej pov-darjati.
Iz Krekovega gorčičnega zrna je zrastlo drevo, čigar senca danes ščiti Slovenijo.
Na katerih temeljih je pa zasnoval Krek organizacijo slovenskega naroda?
Sam je rekel nekoč, da uči samo eno. Kaj je bilo tisto „eno“? Nič drugega nego krščanski socializem.
(Odlomek iz „Pravice", 'glasila kršč. soc. delavstva).
Fpegigd polit. In Èiifili ȧoÉOìi.
Nove takse, katere smo razložili v eni zadnjih številk v članku „Na živo nas hočejo odreti", so sprejete kot zakon. —
V	Rumuniji so odkrili obsežno zaroto proti ministrom. — Nemška marka je na borzi v Ziirihu črtana kot denar. — U-kinjenje ljubljanske teološke in medicinske fakuitete so gg. radikali preklicali na energičen protest poslancev SLS. — V Avstriji se vršijo 21. trn. državnozborske volitve. Krščanski socijalci bodo izšli zelo močni. Veš prihodnjič. — Na Portugalskem so puskusili preobrat. Padlo je nekaj bomb in strelov. Izid še ni znan. — Slov. radikalci so izključili znanega avanturista Emila Stefanoviča in „električnega filozofa v kotu 45°“ — A. Podbevška.
V	zadevi velikega župana dr. Lukana in Orjune, izobčenca pa sta tudi ostala radikala s posebno skupino. — Na Ćeho-slovaškem so se vršile volitve v oblastno skupščino. Največ je dobila Hlinkova ljudska stranka. Češkoslovaški centralizem je doživel ogromen poraz. Naš pa še čaka nanj, — Pucelj—Žerjavov centralizem nam je požrl generala Maistra in Pliveliča ki sta oba upokojena. — Naših ministrov
je 18; sedaj jih bodo skrčili na 12. Dobra misel. — Pasteurjev zavod za zdravljenje stekline se ustanovi y Celju. — Gasilci ki so privatno društvo, morajo na povelje g. notranjega ministra spremeniti svoje uniforme. Čudno, v kaj se vtikajo naši ministri, ki imajo očividno preveč časa.— Bavarska se hoče ločiti od Nemčije. To je zmaga Ruprechta nad Ludendorffom in Hohenzolierci. Pogajanja za kraljevski prestol se vršijo v Parizu. — Jugoslovani v Avstriji (Hrvatje v Burgenlandu in Slovenci na Koroškem) se zelo živahno pripravljajo na volitve. Nacijonalna zavest je ojačena. Vršijo se številni shodi. — 30 generalov dobimo oz. dobijo Srbi ob priliki krsta prestolonaslednika; mi Slovenci in Hrvatje živimo v jedinstveni državi Srbov (Hrvatje in Slovenci smo le v štampiljkah za pritiskanje). — Primorski Jugoslovani se enodušno dvigajo proti kulturnemu barbarstvu Itaijanov. Radi zatiranja slovenskih šol se vrše številni protestni shodi. Tudi Slovenija protestiraj! — Dr. Korošec, voditelj SLS je bil zopet poklican k kralju, da ga izvesti o političnem položaju. Kralj je slovenskim in hrvatskim težnjam zelo naklonjen. Samo Pa-šičeva brada je še bolj kraljevska. — Nov vozni red stopi v veljavo s 1. novembrom. Pravijo, da bodo potem vlaki redno vozili. — Trgatvena sezona se je začela. Vino je kvalitativno boljše od lanskega pridelka in ima 18 do 20 stopinj. Povpraševanje je zelo živahno. Cena vinskemu moštu se suče okrog 5 dinarjev za liter. — Tudi ženska vlada v SHS. Bi bilo napredno, sledeče pa ni napredno, ampak značilno: Gospa dr. Cimičeva je hotela po ceni priti do odlikovanja, zato si je izmislila, da kupi kraljevskemu novorojenčku „krasno zibelko“. Obrnila se je tudi na društvo „Hrv. žena“ s pretnjo, da bo društvo v 3 dneh razpuščeno, ako ne prispeva k njeni klečeplazni ideji. In zgodilo se je, kakor je rekla. — V Trbovljah se bo začel novi štrajk rudarjev. — Za župana v Ptuju je bil izvoljen narodni socijalist Blažek. — Nemčiji hoče pomagati Amerika in tudi Anglija. Glede slednje je zelo maioverjetno, dasi angleško časopisje zelo resno piše o tem.
Mi seni panel laFOčalao?
Kolečka Ivanovič :
Mrak.
(Novela,)
(Konec).
—	Aleksandrov Vi tukaj?
-- Kdo Vi? A-a-a izdajica, beži, nočem!
—	Gospod Rastkoza to nisem prišla. Ne govorite tako sicer tudi Vas zatožim.
—	Samo poskusi baba,|copernica, potem gre tudi za tvoj kaput, razumeš?
-- Prosim bolj dostojno.
-- Da, tebe dostojno, odkod si se priklatila?
-- Prišla sem, da pridem se pobotat z Vami, ker Vas ljubim.
—	Ne, nosčem ti si mi pokvarila pravo, istinito ljubezen. Beži proč!
In sunil jo je proč od sebe, tako, da je odletela daleč proč, sam pa je nameril korake proti domu. Toda kmalu se je obrnil ter šel nazaj . . .
-- Kaj želite gospodična Oienka?
Ona ga je prijela za roke ter ga posadila zraven sebe na klop.
—	Glej Rastko jaz te ljubim, zato te nisem izdala, Rastko en poljub . . .
-- Na, to jih imaš sto, sto . . . Ni treba Zinke.
—	Ne, nočem, beži proč, k Zinočki!
Toda on jo je stiskal in stiskal k sebi,
Dopisi.
I#sei?3 naročnikom. Vsiesl financ!« iainih težav Som® nal&rš prisiljeni, e ist sačasno ustaviti, etokžsr se ne pokri|e|@ dosedanji dolgovi. Zaostali naročniki naj store svolo dolžnost in poravnalo dolino naročnino. Tiskar« na Je draga, delavci se morejo pia- ; ievati in tudi papir se mora naprej plačati. List, ki se je pet let sam vzdrževal Je, ako preneha, posta! žrtev malemarnosti onih, ki so v prvi vrsti poklicani, svoj tisk podpirati.
Gornja Radgona. Pri nas se je vršil zadnjo nedeljo, dne 14. oktobra lepo obiskan shod SLS. Naš poslanec vlč. g. dr. Hohnjec je s poljudnimi besedami orisal zunanjepolitični položaj, razmere v drugih državah in pri nas. Izvajanja g. poslanca so žela spiošno in iskreno^ odobravanje! Sprejele so se sledeče resolucije : Številno zbrani zborovalci na političnem shodu SLS: 1. Odobravanje delovajo poslancev Jugoslovanskega kluba ter jim izrekajo popolno zaupanje. 1. Prosijo svoje poslance, da vstrajajo v ostrem boju-V opoziciji proti centralizmu, ki izmozgava hrvaški in slovenski narod. 3. V pravičenem boju za avtonomijo naj vporabijo vsa sredstva, da se ista doseže. 4. Z ogorčenostjo vzamejo naznanje, da je finančni minister skušal ukiniti bogoslovno in medicinsko fakulteto v Ljubljani, katera nakana se je vsied energičnega protesta poslancev SLS vzlasti voditelja g. dr. Korošca ponesrečila. Ne dovoljujemo niti najmanjše ukinitve, ampak zahtevamo spopolnitev tako važnega kulturnega zavoda, katerega itak Slovenci sami vzdržujemo.
5.	Z ogorčenjem obsojajo one poslance SKS in JDS, ki so s svojimi glasovi omogočili vidovdansko ustavo in tako zakrivili vse zlo, ki nas danes tako občutno tlači. 8. Slovensko ljudstvo ve, da so sedanji neznosni davki naravna posledica centralizma, zato stoji vstrajno na strani svojih poslancev ter odreka samostojni kmetijski stranki, kakor demokratski pravico zastopstva slov. naroda, ker so istega tako sramotno izdali. 7. Kuluk kot nekulturna institucija naj se v Sloveniji ne uvede. — Prečitane resolucije so se sprejele enoglasno; nakar je g. poslanec izjavil, da se v Sloveniji kuluk ne bo izvajal. Dobrouspeli shod je zaključil predsednik okr. odbora g. Janez Lančič s pozivom, da vsi zbrani ohranijo zvestobo poslancem SLS, ki se tako zvesto zavzemajo za koristi slov. naroda. Po shodu je g. poslanec sprejemal prošnje in pritožbe. Posredoval bo za uvedbo jesenskih počitnic, potem glede povečanja kolodvora in naprave stražne hišice na mostu (že ponovno), v raznih osebnih, davčnih in drugih zadevah. G. poslancu iskrena hvala za trud. — Za obmejni tisk. sklad je daroval vlč. g. dr. Hohnjec ponovno 300 Din. Koiiko posnemalcev bo našel? Bog plačaj darovalcu in nam pošiji posnemovalcev dobrega vzgleda. Neimenovan je daroval 50 Din.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Poročil se je dne 8. oktobra član tuk. „Orla“ brat Franček Jurko-
vič iz Stanetinec z vrlo mladenko Miciko Sunči-čevo iz Borečem Poročal ju je v Križevcih nevestin brat č. g. Alojz Sunčič. Novoporočencema ki sta biia dosedaj* marljiva delavca na prosvetnem polju, kar priča posebno ganljivo slovo, ki so ga priredila domača društva nevesti v križevskem društvenem domu, želimo tudi v novem stanu obilo sreče. — Veseli „gostiivanjščaki“ so ob tej pr,liki nabrali za „Dijaško kuhinjo v Mariboru“ 275-50 Din. V zahvalo in posnemanje!
Prostovoljno gasilno društvo Srročje-vas—Pristava priredi v nedeijo dne 21. okt. i v gostilniških prostorih Franca Mihelič v Stročji-vasi „Vinsko trgatev združeno z piesno zabavo in srečolovom“ z krasnimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjon v prid društva in nabavo gasilnega orodja, prosi mnogoštevilne udeležbe
Odbor.
Ljutomer. Moj poziv. Šest tednov pričakujem dopisnika „Murske Straže“ da bi spet poročal kaj od pekovske trojice in si prišel ogledat „sfretanih“ tehtnic, pa ga ni. Vabim ga in omenjenega Jurčeta, da prideta vsak na zažeije-nih 40 žemelj. Dam varna jih brezplačno in še predno bosta gotova, plačam sod piva, da bo boljši apetit. Kar se tiče Varaških hiš, so iste vsakemu dostopne, za prebiranje fižola. Koliko bom ga jaz prebral, ne bode iz njega ričeta. Dopisnik naj pazi, ker ima pekovsko trojico tak tak na piki, da se mu ne bo tako zgodilo, kot svoj čas onemu gospodu, ki je pekovskoj trojici dvakrat grob skopal, tretjič pa sam v njega padel.	Franc Korošec.
Pojasnilo. Iz naše zadnje notice, s katero smo javili, da bodo usmiljeni bratje pobirali tudi živila in vino v korist nove bolnice v Ljutomeru ni razvidno, da spadajo ti redovniki pod poseben jugoslovanski pravincijalat, kateri ima svoj sedež v Kandiji ter je izdal tozadevno legitimacijo br. Mohorju Kociper. Ker je nova bolnica usmiljenih bratov v Ljutomeru potreba za vse naše kraje, zato priporočamo, da kar naj-izdatneje podpirate človekoljubno podjetje.
Cerkveno vprašanje. Deli onih župnij, ki so od prevrata do sedaj spadali pod jurisdikcijo sekovske škofije (Gradec), so glasom najnovejše odločbe iz Rima pritegnjeni v jurisdikcijo jugoslovanskih škofij. Tako spada župnija Apače z radikalom dr. Potzingerjem vred pod jugoslovanskega škofa. Obmejno prebivalstvo zaupa v pravičnost, zato upa,- da bo mariborski ordinarijat dobro pretehta! dr. Potzingerja, predno ga prejme v škofijo.
Tedenske upnice
Mestni magistrat v Mariboru razglaša: Z ozirom na množene se tatvine divjačine odreja mestni magistrat mariborski, da se mora vsakdo, ki namerava prodajati v Mariboru divjačino, zajce, fazane, jerebice itd., izkazati za vsaki komad divjačine z dovolilom (certifikatom) lastnika lova oz. lovskega najemnika, potrjenim
ona pa ga je bila po licu ter ga lasala, da je bil ves zmršen. Izza hrasta pa je ta hip stopila črna postava.
—	Se daša tako, z izdajico?
—	Ne, nočem.
-- Teci, teci. Sedaj gredo že so nas skoro obkoiiii.
—	Rastko, tebe ne bodo, jaz te branim.
In iz dalje, iz mraka se je slišalo korakanje, prihajala je policija, Rastko se je odtrgal od Olenke in šel s kemikom, toda že pri tretjem koraku se je obrni!.
—	Še' po slovo grem.
-- Ne hodi, teci, pridejo.
Oienka je prišla za njim.
—	Rastko še en poljub.
In tedaj se je zasvetilo in počilo in kemik je zakričal.
-- Tako, sedaj je padla, jaz sem se osvetil.
—	Rastko (eci!
Kemik je izginil, Rastko pa je še ogledoval žrtev, ki 'je ležala na zemlji, pokleknil je k nji jo objemoval, preklinjal in budi! k življenju in res počasi je zaokrenila glavo ter bolestno dejala:
—	Aleksandrov, tudi Vas sem izdala.
Iz daljave se je oglasil glas:
-- Teci, so že tam.
—	Prokleta, umri! - in s čevljem jo je u-daril s vso močjo po sencih ... V temi so se pojavile še temnejše postave v temnih meglenih obrisih, psi so vohali in tulili grozno — nestrpno. In slišalo se je šepetanje:
—	Tu je padel strel. Glej tam, tam je nekdo. Posveti! Da Aleksandrov.
In on je začel bežati . . .
-	Stoj.
In še dvakrat. Nato je nekaj zaklepetalo in potem jeknilo ob hrastovih stenah.
-- Zinočka-a,- se je bolestno razleglo v temni, sivi, nepredirni mrak . . .
Smešnice.
Žalostna resnica. Odvetnik: Sodišče Vam je priznalo 4000 kron. Meni dolgujete za pravne stroške 4500 kron. Dobim torej od Vas še 500 kron“. — Klijent: „Za božjo voJjo ! Potemtakem pa izgubim vrhu vsega še svoj denar“. — Odvetnik: „Denar je sicer v resnici izgubljen, toda pravda je dobljena!“
Neizmerna ljubezen. „Ah Francka, Ti ne veš, kako sem bil nesrečen, ko so mi Tvoji starši odrekli Tvojo roko. Kar skozi okno sem hotel skočiti“. — „In zakaj nisi ?“ — Bilo je previsoko“.
Pameten vratar. Tujec vpraša kolodvorskega vratarja: „Ali se je naredil v tem mestu kak velik mož?“ — Vratar: Ne, kajti pri nas prihajajo le majhni otroci na svet“.
V gostilni. Gost: Škandal to! V golažu sem našei ščurka!“ — Gostilničar: „Ne razburjajte se! Saj ga Vam ne bom zaračunal“.
od županstva, občine, kjer se nahaja dotični lov, da je upravičen prodajati divjačino, kakor je to že vpeljano v Mariboru za sadje, grozdje in perutnino (potrdila od županstva). Za lovce in lovsko osobje iz Maribora odpade to potrdilo od županstva in zadostuje v svrho ligitimacije njih lovska karta in orožni list. Prestopki se bodo kaznovali po lovskem zakonu in tržnem redu za mesto Maribor. Predstojeći razglas stopi v veljavo z dnem 15J10. 1923.
Važnost reklame po časopisih. Trgovec, ki hoče, da občinstvo izve za njegovo trgovino in za blago, ki ga prodaja, mora inserirati po časopisih. Brez reklame je obsojen na životarenje. Trgovec, ki si hoče pridobiti mnogo kupcev in ki bi rad kaj zaslužil, pač ne sme gledati na par dinarjev, ki jih plača za oglas. To so vsi pravi trgovci že davno poznali in žrtvujejo na leto po več miljonov samo za reklamo. Zlasti v ^Ameriki, v Nemčiji, na Angleškem in na Češkem razumejo to dobro. Pri nas v Jugoslaviji smo v tem oziru še mnogo zaostali.
Ruski rubelj in nemška marka sta padla v ceni že tako daleč, da stane danes 1 dolar kar 700 miljonov rubljev ali pa 600 miljonov nemških mark.
Sekvestre nameravajo odpraviti v Jugoslaviji. Pa je že tudi skrajni čas, da se krivica, ki se godi posameznikom, odpravi.
Pomanjkanje stanovanj občutijo tudi na Dunaju. Zato je občina sklenila, da bo v naslednjih petih letih sezidala 25 tisoč stanovanj in zato izdala več sto mi-Ijard nernško-avstrijskih kron.
Nov zračni rekord. Francoski vodljivi zrakoplov „Dimerite“ je nastopil 25. septembra svojo pot okrog severne Afrike, 29. septembra zvečer se je vrnil na Francosko. Prevozil je 7000 kilometrov, na da bi se spustil na (la in 108 ur nazaj ter je dosegel kar tiče časa in daljave največji svetovni rekord.
Največjo restavracijo na svetu
so nedavno odprli v Londonu. Gostom streže nad 900 oseb. Istočasno lahko postrežejo 4500 gostom. Restavracija ima 100 tisoč krožnikov, 24 tisoč kozarcev in 30 tisoč parov nožev in vilic in 40 tisoč žlic. Posebna ventilacija spremeni zrak vsake 4 minute.
Zgodbe nekega izseljenca „Amerikanca“. Neki Jugoslovan ni bil doma več zadovoljen; zaslužek mu je bil premajhen, vse nekako pusto, hotel je v svet. V Ameriko takrat slučajno zaradi polnega števila priseljencev ni mogel, zato jo je popihal v Francijo, misleč: „Tam bo dovolj dela in dosti plače!“ Res je dospèl na Francosko, ali dela ni bilo, pa tudi zaslužka ne. Kako je bilo potem, to je sam pripovedoval tako-le: „Bilo nas je skupaj več, ki smo iskali zaslužka, a ga nismo našli. Prišel je k nam neki lažnjivi agent, ki nas je nagovarjal, naj se peljemo na otok Kuba, odtam je lahko priti v Ameriko. Dan pozneje se nam ponudi, da nas spravi (seveda proti mastni nagradi) v Mehiko, odtam bo igrača priti v Zedinjene države, kjer bo dela in zaslužka dovolj. Brzojavili srno domo po denar, plačali agenta in vožnjo, nato pa se nas je deset odpravilo v Mejiko. Srečno smo dospeli tja. Zaslužka ni bilo, denarja smo imeli že tudi malo. Stradali smo in s strahom mislili, kaj bo. Tedaj pa nas dobi v roke neki židovski agent iz Nemčije. Ponudi se nam, da nas spravi za 100 dolarjev v Zedinjene države. Zopet smo brzojavili v domovino po denar, plačali potem agenta, ki nam je izdal neke listine. Zvečer ob 9. uri smo odšli iz mesta proti severu do neke^ reke blizu meje. Hoteli smo jo prebresti oziroma preplavati ter iti potem dalje na zemljo Zedinjenih držav. Toda, o groza! Napa-
dejo nas trije oboroženi Mehikanci in nas oropajo popolnoma. Grozeč nam s samokresi, so nas prisilili, da smo se slekli do nagega. Potem so nas nagnali naprej ; nagi smo zdaj lahko prebredli in prepla-vali reko. Kam sedaj? Dalje in dalje v Kolorado! — Ponoči smo hodil, držeč se zvezde severnice, po dnevu pa smo se lačni in žejni skrivali ter spali. Tako smo prehodili peš okoli 70 milj, živeli smo za za silo ob divjem sadju. Ko smo neko noč zopet potovali, nas je yjela policija na samodiču (avtomobilu). Morali smo seboj v mesto El Paso, tam pa so nas zaprli. Dobili smo revno obleko in morali ostati v zaporu mesec dni. Preko New-Orleansa so nas spravili potem v New-York. Prepričal sem se na tem mukepol-nem potovanju, da ima Amerika vse polno zaporov ob meji. Povem tudi odkrito, da sem na svojem potovanja prestal posebno v Mehiki, mnogo več strahu kakor poprej vsa tri leta v svetovni vojni.
Zdaj sem v New-Yorku in čakam hrepeneče, da se čimprej vrnem v svojo ljubo domovino, v lepo Jugoslavijo. Zapravil sem od Francije do sem 550 dolarjev, s katerimi bi doma lahko živel prav dobro. „Zgubljeni novci — ne dojdo več!“ Prepričal sem se — in to bom povedal od zdaj vsakemu nezadovoljnežu — da je vendarle pri nas v Jugoslaviji življenje najcenejše in najsrečnejše. Zdaj vem, kako resničen je stari pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima! Res je, kakor včasih v šali pojemo: Lepa naša domovina, ima mesa, ima vina! Pa tudi kruha je povsod dovolj! Kdor ima pridne roke in pamet v glavi, najde lahko v naši domovini pošten zaslužek, ima pa lahko tudi srečno življenje. Jaz ne bom silil nikdar več v tujino, odvračal pa bom tudi druge od takega namena. Žalostne izkušnje so me izučile in izmodrile.
Razglas.
Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona ob-državatP štiri letne živinske in kramarske sejme in sicer se ti vršijo:
1.	na dan 3. februarja (na Blaževo);
2.	na dan 25. maja (na Urbanovo);
3. na dan 10. avg. (na Lovrenčevo);
4. na dan 15. nov. (na Leopoldovo);
leto.
Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili kakor svoječasno in sicer se vrši:
prsi žisinshi in bramarsi)! sejem dne IS. noi. 19Z3 na Leopoldovo
in sicer se vrši živinski sejem na občinskem travniku na Tratah, kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega^ mosta naprej na Spodnjem Grisù.
Živinski sejmi so za govejo živino, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se lahko pripelje na prodajo blago vsake vrste, nadalje različni poljski pridelki, perutnina itd.
Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu vedno velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalce in kupce.
Interesenti se naj torej poslužijo te prilike in obiščejo letošnji zadnji sejem na Leopoldovo.
Županstvo trga Gornja Radgona, dne 6. oktobra 1923.
Župan :
Boezio.
dovilo nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje in poskusi enkrat kupiti v veietr R. Stermecki.
Sodarslii polnočni!
se sprejmejo na delo takoj pri Franc Repič, Ljubljana, Kolezijska ulica št. 18. Ponudbe je poslati na naslov.
Ppoèì lepo posestno
okoli 40 oralov, sadonosnik, njive, travniki, vsa pripadajoča stanovanjska in gospodarska poslopja ter živ in mrtev inventar, arondirano, na križišču treh cest, primerno za industrijo. Harifa §C©§i» Sv. Tomaž pri Ormožu.
Proda se s dobrim ©Grafom
pelarla in hiša
ki je pripravna za trgovino z gospodarskim poslopjem. Izve se pri Tereziji Šonaja, Veržej, pošta Križovci pri Ljutomeru.
finski sodi
iz hladnega hrastovega lesa letos cementirani takoj rabljivi so na prodaj pri trgovcu Vrhunc» Maritspr» Majstrova ulica št. 17. Cene nizke.
g| JJ^w enonadstropna, nova, z fPiiCJSl lepimi kletmi ter precej-®	šnjim vrtom v Ljubljani,
se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J, HflÌ©§19 Maribor, Grajski
trg štev. 3.
- ■
Častna Silana.
Podpisani obžalujem, da sem s pisavo in govorjenjem žalil gg. Drago Novak, Alojza Rakovec, Ivana Perbil in Fr. Trstenjak ter gg. Marijo Perbil in Elizabeto Trstenjak, zapeljan po napačnih in neresničnih informacijah Ignacija Lipovec iz Podgradja. Zahvaljujem se imenovanim nedolžno prizadetim, da so na mojo prošnjo odstopili od kazenskega preganjanja.
Podgrad] e, dne ij). oktobra 1923.
___________Usilo© Erjavec» kolar.
ližem
Kuharice, sobarice, kuhinjske dekle, hlapce, strežnike, natakarice itd. z dobro plačo in dober postupak. Za odgovor je priložiti za 2 Din znamke. Naslov: Roza Rušer, posredovalnica služb v Ljutomeru.
izredno močne s furami in brez fure prodaja najceneje J. Postružnik, klobučar Sv. Jurij ob Ščavnici.
Lop© posestvo
obstoječe iz 6 oral zemlje, nad 200 dobrih sadnih dreves, njive, gozda, ki je za. sekanje, krasna lega, 5 minut od velike tovarhe, hiša zelo sposobna za gostilno aii trgovino se z živino, orodjem in pohištvom poceni proda. Vprašati pri g. Schinkel vulgo Trümer na Sladkem vrhu, pošta Marija Snežna. ;
Delniška glavnica 50,000.000 Din a rezerve preko 12,500,000 Din
PuflllPf • Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, * Määiiiue . M. Sobota, Nov« Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac,Wien.
ipiosii « Rosario de Santa Fe.	flfilijaciie: ?a*
Vloge črez 125,000.000 Din
Jesnice, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka.
Jugosl. Industrijska banka
v GORNJI RADGONI
SPODNJI CSRIS Itev. 12 kateri plača po najvišuh dnevnih cenah.
Kupuje tudi surovo maslo (Butter) po najvišji dnevni ceni
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINOM
QbPBstoje lisi po lupišji oMii bibpI " J~" ....
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi.
Tolko jajc mi znesejo moje | 'koši, da je veselje. Naj- j rajši jih prodam
-tli

P©g©f:
emti
Hal
Pmml 1
LO!
Naznanjam cenj. občinstvu v G. Radgoni in okolici, da sem
©cipri m mm trgovino z manufakturnim bias-som w G©?. Radgoni v Silil g« üauteanna
tik g. Korošca. — Nudim najceneje in najboljše blago v vseh strokah, kakor za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, vseh vrst barhentov, belo, pisano in rujavo platno, vseh vrst drukoV, koc, odej, robcev, zašitih srajc, spodnjih in zgornjih hlač, predpasnikov itd. Se priporočam vsakemu, da enkrat poskusi kupiti in se bode prepričal, da zmiraj kupi najboljše in najceneje v trgovini g^an
Urals©, Gor« Ha€§i©iìf® ali pa pri scapoli v moji podružnici, ki bom jo vodil ravno po istih cenah. — V lastnem interesu se vsakemu priporoča trgovina
I«! Buie, fa ip Radgona, pilul pii iapi
račun ček. urada št. 12.168.
Dobro ohranjeno
motorno kolo
znamke „Puch“ 3 HP. in ac@fit@?iski apgjfaf z vsemi pripadki se ceno prodata pri Franc Seršenu v Ljutomeru.
am	Hü za vino vedno v zalogi
pri FRAN REPIČ,
Ljubljana, Trnovo.
Telefon 436
Ä »g «»	Telefon
a*1**	“
FR. R0ZM9N %
ttes’Sföör, Aleksandrova 's. 57
priporoča
vsa vrste banditov
[bonboni) po najnižjili brezhanšurenSnlli tonopp oenaii !
Zaktevaite senike I
■ love tinske sode
od 25—700 1, prvovrstna izdeljava, vsako količino takoj po ceni od Din 176 od hi naprej.
Sltiaélllfse sad©
od 20—50 hl z vrati in patentno zavoro, za ceno po Din 236'—, ‘od hi naprej — franko tovarna — ponuja
Spelila tunics talasa d. d. iapii.
3 dobroohranjene sode, katere zamenjam za vino. 1 sod drži 12 hi, 2 soda po 30 hi je skupaj 72 hi. Pismene dopise na Milita HfSSi
tri. lasarmls Eonnsbo.
Proda se takoj
enmiisfrpa lis
s trgovskim lokalom in prostim stanovanjem, gospodarskimi poslopji, sadonosnikom, vrtom in stavbiščem, ob glavni cesti v zelo prometnem trgu severne Slovenije. Vpraša se pri upravi lista.
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje : Uredniški odbor.-Oblastem odgovoren: J. Kovačič. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
\