riška Domovina Ar Mr E Rte/* Ul— H O IVI E CLEVELAND S. <£ WEDNESDAY MORNING, JUNE 15, 1949 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO LI.-VOL. LL VESTI S2E SLOVEIIIIJE RAZNE NOVICE: Dosedaj ve- ker bi ovirala promet. Ker bo ljavni boni za nakup raznih potrebščin, so razveljavljeni. Tako kmetje sedaj ne morejo kupiti niti onih predmetov, ki so jih doslej sem in tja dobili. Nekje v ljubljanskem okraju je umrl kmet in zapustil posestvo svojemu sinu. Oblasti so sinu za prepis posestva naložile plačilo prenosne takse v znesku 70.000 din. Ker sin tega zneska dovoljeno, bile puščice v cerkvi zapete, so ljudje svoje darove polagali kar na oltar. MEŽNAR TITO UREJUJE POGREBE. — Pred vhodom na ljubljansko pokopališče so kape- Direktno iz Washington Ohio zahteva izjavo jojai- yelika zmaga govemerja Lausdie-fa v nosti od vsek uradnikov Mansk| lbo|n,(| ,egUre STEPHEN St YOUNG Congreasman-at-Larre at Ohia Columbus, O. '44 Ohijska poslanska zbornica legislature je izglasovala zakon, ki zahteva, da mora vsak javni'uslužbenec v tej državi podpisati izjavo lo-jalnosti ali pa izgubi službo. Po-Tudi zato i |eg tega mo.a po tem zakonu dr- Se eno stran, še en dober na- žavna uprava odpll8titi m urad. men zakona o graditvi cenenih nike in Whence, ki bi zago-stanovan, si oglejmo. Res je, da varjalj spremerabo vlade na na. osnovno humanitarno stališče silen nažin ali z nezakonitimi ljuDijansKO posopaiisce so xape- V silen način ali z nezakonitimi lice, kjer leže mrliči in čakajo zahteva, da očistimo zanemaj^. sre(i3tvi. Zakon iPM-Psdaj v se-pogreba. Od teh kapelic se je na sel'šča in jih nadomestimo ^ kj pa je pqfejj dal svojo ----j_____----------u .. —i... z zdravimi in čistimi res ie. da ■_... , . . , , na noben način ne more plačati, bo posestvo prevzela država. Lahko bi navedel natančno ime in kraj, pa ne smem. spremljal mrliča od te kapelice. Spremljati ga sme šele od cerkvice do groba. Odstranili so v teh kapelicah tudi križe, da ne -ro- navadno razvil pogreb v poko-,2 Pravimi in čistimi, res je, da prjp0ročilno izjavo naj se tak pališko cerkvico. Sedaj ni več to za^teva naš ugled, res je, da zakon sprejme. < da bi duhovnik 80ciialni čut ne dovoljuje, da pustimo to vprašanje nerešeno.1 Toda tudi čisto navadno gospo-i darsko stališče nas sili k temu. I Ugotovljeno je, da približno ena! Washington, —• ' Predsednik KAKOR JOŽEF II. — Pred bi ta krščanska znamenja moti- 159 leti je umrl avstrijski cekar Jožef II. Bil je sin znane cesarice Marije Terezije: Ta možakar si je domišljeval, da se mora vse skupaj sukati po njegovih mislih in željah. Razgnal je celo vrsto samostanov in se vtaknil vsako malenkost pri cericvah. Predpisal je celo, koliko sveč sme goreti pri maši. V zgodovini je dobil priimek mežnar. Razume se, da ni delal iz ljubezni do Cerkve, ampak, ker je hotel, da je država gospodar nad vsem. Mož je ob smrti spoznal, kako neumno je ravnal, ko je hotel biti namesto za cesarja za mežnarja. Sedaj Tito pridno posnema tega cesar- la kakega vernika komunistične vere. Tudi veliki križ na pokopališču bodo odstranili, ker ovira promet. Sploh so ti križi taka napota za razširjenje socialističnega gospodarstva, da morajo povsodi izginjati. Slovenski katoliški dan v Clevelandu NIHČE NAJ NE POZABI, da so odslej seje pripravljalnega Odbora vsak petek ob osmih zve- Truman brani Lilien-thajiu petina naših mestnih prebival-lTru,ma.n J® <5d Pre4»ednikom Live, da policija in drugi uradniki'!le?‘ha^m delo porabijo polovico svojega časa “ »APrtom aa Lih- jrav v teh delih za vzdrževanje “M. V" ""T reda in zakonitosti. Prav radi v “ rdkah Mnenj ajeda te petine je polovico javnih zdra- ^P^t1 J* . ., . na prvih straneh V časopisih, vihskih naprav m javnih soci- ni pa kaj resnega ^ stvarj; Jalnih ustanov, ki se vzdržujejo z denarjem davkoplačevalcev. Požarne brambe so zaposlene v eni tretjini svojega časa prav v teh delih naselbin in skoro vse -o— Požar povzročil tri žrtve St. Paul, Minnesota. — Pri velikem požaru je stena, ki se je , , .. , .zrušila; ubila šefa; gasilcev in čer v toli ,v. Vida. Prihodnji ato,h mtot m toll«. Slum, ta-jPilpw Cr, Tako to Mili emrt , notolr nh nam i h vrxraoov noi hnrin KOI’ lMl t/lfPI nisn' v „ . .. it.... _ . Naj večji'državni proračun sprejet z veliko večino 110 proti, 11 glasovom. 77% gre za šole in dobrodelne ustanove. I Razne drobne novice iz Clevelanda in to okolice 'Nagrade so dobili— Na seji dr. sv. Lovrenca v Newburgu so bile dvignjene šte- Columhus, O. — Ohijska po- rala bi biti, ker razpolaga le z slanska zbornica legislature je nekaj več glasovi kot republi-1 odglasovala največji proračun kanci. Governer je v vedni ne- vilke ža posteljno pregrinjalo in kar jih je kdaj imela ta država varnosti, da bodo njegovi pred-J blazine. Prvo je dobila Mary vsemi proti 11 glasom. — logi propadli radi posebnih na- Vidmar iz 6418 Spilker Ave., Velika večina za proračun kaže, stopanj poedinih demokratskih J drugo pa Mr. Lekan iz 8568 E. da so se naši zakonodajalci pre- pcalancev. Ali Lausche se je 'gl. St. pričali, da je velik proračun, ki zopet izkazal, da je mojster je spočetka vnesel precej pre- kompromisa in da zna prepri-senečenja in kritike, vendarle čati tudi opozicijo kadar gre za neizogibno potreben za našo dr- velike skupne državne interese, žavo in da je governer Lausche Državni proračun znaša 647,-dobro pretehtal in odmeril vse 000,000 dolarjev. Največji del številke prodno j ih, j e predlo-j povišanj a so povišanja podpor žil v odbtoritev. Prav republi-1 in povišanja plač kakršna so kanski vaditelj manšine v legis- j bila sklenjena že v prejšnji le-laturi poslanec William O’Neil gislaturi. 77% proračuna gre je to podčrtal. Govoril je naj- j za javne Šole in dobrodelne prej zelo ostro proti politiki .sklade. Tekom razprave o preči emokratske stranke in pove- računu je pa demokratska veči-dal, da bi republikanska skupi- na tudi pokazala potrebno slo-prav lahko glasovala proti go in s 65 glasovi proti 61 za- proračunu in ga celo onemogo- vrnila republikanske izpremi- čfla, pa bo glasovala za proračun, ker je prepričana, da tako boljše služi svojemu narodu in državi. Sedaj gre proračun v senat. Nijivoma, da j e glasovanje o državnem proračunu v poslanski zbornici legislatpre-ena najvdčjiH parlamentarnih zmag Lauslchetovih. Njegova demokratska skupina ni vedno njevalne predloge. Vabilo na piknik— Slovenski napredni farmar št. 44 SDZ vabi na prijeten piknik v nedeljo 19. junija. Piknik bo na prijazni Jerry Stroinovi farmi v Genevi, O. S piknikom bodo pričeli še pred poldnem. Vsega bo dovolj za lačne in žejne. Za mladino pa tudi izvrstna godba. Slovenski farmarji vabijo vse rojake in rojakinje od blizu in daleč, da pridejo v nedeljo k njim v vas, bodo vsem prav vljudno postregli. Zaduinica— V petek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Tomšič v spomin 30. dnevnice njene Smrti. Pozdravljen med nami— Z zadnjo skupino novih Ame- rikancev, ki se selijo med nas _ . _ T . iz Evrope, je prišel v Cleveland Panz, Francija. _ Iz Jugo-, ^ naž rojak Mr. Nan. slavije so prišh en rumunsk: ge-U ^ ^ župan y Kamni, Zanimivi ubežniki iz Rumunije v Jugoslavijo inodtamnazapad petek ob osmih zvečer naj bodo kor jih imenujemo, torej niso požanl Sef „a8ilcev Ed Novak j solidna in disciplinirana. A mo- "eral- **gf bixvšajku, predsednik Zveze slovenskih tnroi vai saloni nrinraulialnporfl ScUTlO URŠ madež, ki v OČi hode I - .4' I '™"'1 1 " ‘r”‘~rr t I Člana parlamenta In nekaj ______.. • tokUoA.. la. [torej vsi člani pripravljalne* -mo naš madež, ki , oči odbora točno ob osmih v šoli sv. ampak tudi pomenijo strašno j Mahon in Harold j Vida. Seje bodo redne vsak pe- zapravljanjefavnega deijarja *-> člana parlamenta in nekaj I nikar jev, skupno 150 ljudi, ki duhovnik od komunistične drža- 81 ve licenco za opravljanje službe b^je. POBIRANJE V PUŠČICE. — Komunistični mežnar se je spravil sedaj nad pobiranje v puščice. To potovanje v cerkvah je po novih komunističnih zapovedih kratko malo prepovedano, če ne izda oblast posebnega dovoljenja. Namen je seveda jasen. Na ta način hočejo cerkvam odvzeti vsak dohodek. Pisma pripovedujejo, _ da ljudje sedaj, ko so puščice zapečatene, polagajo denar kar na oltar, čeprav'je to prepovedano. Kak cerkvi s4. da ob 10. uri, popoldne pa začne zborovanje na Brea-Brun parku na 260. St. v Euclidu. Avtobusi bodo vozili udeležencem na Brea-Burn Park od vsake župnijske cerkve, če se bode javilo dovolj udeležencev. PRIJETNA PRILIKA ZA radi protidržavnosti v ječo, ker bo ta denar z oltarjev porabil za cerkev. PROCESIJA, KI JE NI BI- zavarovanja. Po predlogih, ki [ki zavisi od treiiotnih sredstev smo jih dobili pri zasliševanjih,! in dobre volje. Neprimerno bolj ki smo jih izvedli v zadnjih dveh častno je za človeka sprejemati županov in poslanec oblastne in skupščine v i mesecih, je treba povečati pravi, ce zavarovancev in razširiti zavarovanje, da bi obseglo tudi sloje prebivalcev, ki doslej niso bili deležnj. Razširiti bi bilo RAZGOVOR se bo nudila vsem, treba zavarovanje na farmarje, 4>o zborovanju in Brea-Brun parku. Ljudje, naši rojaki, ki Sedaj ravno prihajajo v večjem številu iz Evropje in se na novo naseljujejo med nami. bodo tam in bodo vsakemu na razpolago, da bo o dali pojasnila in obve- župnik bo sedaj gotovo romal « “ih ra”h' slej jih je samo v Clevelandu in okolici že kakih 46. So iz vseh delov Slovenije; z Gorenjske, z Notranjske, Ljubljanske okolice, Dolenjske, štajerske in Pri- LO. — Na Rakovniku pri Ljub- morske. Nekatere skupine bo- ljani je vsako leto bila velika procesija na čast Materi hodžji, Pomočnici kristjanov, v nedeljo po 25 maju,. Tudi letos so prišle velike množice ljudi, toda procesija ni bila dovoljena, Mata do do 3. julilja še prišle. Vse te bo pripravljalni odbor povabil, da pridejo in kar 3mo jih doslej vprašali so izjavili, da bodo rade volje sorojakom na razpolago, da bodo dali pojasnila o razmerah v starem kraju. LEPO PROSIMO. Pripravljalni odbor lepo prosi, da se vsak, ki te dni dobi prošnjo za Kolmajnareki feldmaršal John prispevke, pošlje denar na v pi- Lewis je dal svojim zvestim zopet en teden počitnic brez plače. Samo zato, da javnost ne pozabi, da je še vedno pri moči. Joj, ali bo nekega dne nekje ropotalo. .. * V programni knjižici, ki jo je izdal SND na 80. cesti ob smu označeni naslov. Nikjer tie bo sicer nič vstopnine. S tem, da vsak prispeva, je" plačal torej vse in bo imel prosto vstop- škega dne. Jugoslavija ruši družbo s Sovjetsko Rusijo gospodinjske uslužbence, prodajalce in podobne stanove in določiti, da žene dobe penzijo že pri 60 ali 62 letih starosti namesto pri 65 kakor je sedaj. Pri tem delu smo naleteli na velike težave. Urediti socijalno zavarovanje za farmarje in hišno služabništvo je teško z administrativnega stališča. Sedaj se pečamo z načrtom, po katerem naj bi vsi plačevali prispevke z markicami, ki bi se sproti nalepile v posebne knjižice. Knjižice bi se dobile pri najbližjih poštnih uradih ali bi jih dajali celo pismonoše. Eno knjiži- socijalno zavarovalnino, ki je njegova pravica, kot pa relif, ki je miloščina. Najmanj, dvajset milijonov Amerikancev je treba nanovo vnesti vmed opravičence socijalnega zavarovanja. Pri izvedbi pa naletimo na nekatera zelo težavna vprašanja. Ali n. pr. farmarji res žele socijalno zavarovanje?, Kaj pa n. pr. s takozvanimi sezonskimi delavci. Kak milijon delavcev je zaposlenih pri sezijskem delu ob žetvah na farmah, ki so organizirane na čisto trgovski in skoro industrijski način. Ti niso socijalno zavarovani, nimajo nobenega zavarovanja za slučaj bolezni in ni zakona, ki bi urejal njihovo delovno razmerje in jih ščitil. Doslej je bil razlog za to, da so izostali iz vseh teh zakonov, ker so to ljudje, ki se se- co bi imel upravičenec, drugo lijo od podjetnika do podjetnika, iz države v državo. Pozimi so v Floridi in Califomiji, poleti New England ali v Dakoti. Njihovo življenje je včasih strašno pa poštni urad ali urad za socijalno zavarovanje radi kontrole. Ali je to najbolj praktično ali ne, bomo še videli. Nekatera podjetja pravijo, da prodajalci ne spadajo med upravičence za socijalno zavarovanje, ker so nekak samostojen po. klic, čigar uspeh popolnoma zavisi od osebne pridnosti tako, da- Ohio je zelo hud na birokrate. m ___________________ ___r njihovi dohodki niso omejeni On pravi, da si še ni mogel omi- nino k vsem prireditvam katoli- kot je to pri navadnih uslužben-1 šiiti avtomobila. Hodi povsod cih. peš. Večkrat mora odskočiti, ko Gotovo je zaenkrat samo to, se mu nenadoma preveč približa da bo kongres kmalu sprejel nek razkošna limuzina še bolj raz-zakon o razširitvi zavarovanja.'košnega birokrata. Večkrat se forma je dobila nalog Sovjetske Zveze, da začne splošno gospodarsko bojkotiranje Jugoslavije popolnejši meri. Zastopniki držav sovjetskih satelitov so imeli v ta namen posebno konferenco v Sleziji in sklenili, da odpovedo vse trgovske dobave Jugoslaviji. Madžarska je menda sklep že izvedla in določila dan vlado. Teh beguncev je doslej okrog 1,800. Ko so pa Rumuni slavnostno sprejeli Titove nasprotnike, ki so pribežali iz .Jugoslavije v Rumunijo ter jim dovolili, da tam izdajajo svoj protititovski časopis in delajo protititovsko propagando, je Titova vlada omogočila 160 ljudem, ubežnikom iz Rumunije, da šo prvega julija kot datum popol- šli iz Jugoslavije na zapad, kjer ne prekinitve vseh trgovskih bodo mogli svobodno govoriti in zvez z Jugoslavijo. Poljska je delati proti romunskemu komu-tudi že radikalno znižala doba-jnističnemu terorizmu. Titova ve Jugoslaviji in njen gospodar-J vlada je očitno napravila to v ski koordinator Mine je nujno maščevanju proti romunskim klican v Varšavo, da bo odre-komunistom, ker je odbrala v to dil nadaijno (trgovinsko politiko j grupo, ki je mogla ubežati, ra-Poljske v odnosu na Jugoslavi-j vno take ljudi, ki so najbolj zmo-jo. Tito ve, kaj ga čaka in zatojžni za propagando in najbolj apelira za pomoč in podporo z ostri nasproniki komunističnega zapada. 'režima v Romuniji. Razne najnovejše svetovne vesti PARIZ, FRANCIJA. —Zunanji tajnik Acheson ih zunanji minister Bevin sta v Parizu razpravljala o razširitvi trgovinskega prometa z Jugoslavijo. Ameriški in britanski ambasador v Belgradu sta bila navzoča pri razgovorih. Tito prosi za večje dobave iz Anglije in Amerike, ker je obveščen, da bodo države slabo in razmere neverjetne, vzhodnega bloka popolnoma ustavile vsake dobave Jugoslaviji.. Vendar se doslej ni nihče zanje pobrigal.. Limuzine in kongresnik Kongresnik Earl Wagner iz WASHINGTON. — John L Lewis je pisal vsem lastnikom premogovnikov, da 80. junija poteko pogodbe z rudarsko unijo. Predlaga razgovore o novi pogodbi tudi lastnikom severnih in za- poslanstvu v Belgradu. Pred so- nem zboru pri Mariji Vnebo-vzeti. V času svojega izgnanstva na Koroškem je pridno gojil našo narodno pesem na Koroškem in veliko dobrega storil med tamkajšnjimi našimi rojaki. želimo mu vso srečo in obilo uspehov med nami v slovenski metropoli Amerike. Napovedujejo— Pravijo, da bo vročina pojenjala po današnjem dnevu. Farmarji in vrtnarji si že žele malo močnejšega dežja, drugi se bodo pa tudi oddahnili, če se vreme ohladi. Pogorela je cerkev— Prav na praznik Sv. Antona popoldne je požar uničil streho in notranjost Marijine cerkve na Mount Carmel na 11501 Mount Carmel Road S. E. Škodo cenijo na $50,000. Ogenj so opazili otroci, ki so se igrali na dvorišču župnišča. Veter je ogenj hitro razširil, vendar so ognje-gasci požar obvladali in pogasili v približno poldrugi uri. -------------o------ Jugoslavija je izgnala madžarske tovariše Belgrad, Jugoslavija— Jugoslovanska vlada je odredila, da morajo zapustiti državo takoj vsi nižji uradniki v madžarskem priliki 30-letnice obstoja, smol Belgrad, Jugoslavija. — Jugo- To je zahteva, ki zadeva člove-jpritožuje: “Kar dva bloka teh videli oglase z čestitkami od slovanska vlada je zahtevala, da kovo dostojanstvo. Nekaj stra-j limuzin naših birokratov se .na vseh drugih slovenakih narodnih domov, samo od dveh ne: na St. Clair Ave. in Waterloo Rd. * • * se razpustita dve družbi, ki jih ima Jugoslavija skupno s Sovjetsko Zvezo. To je skupna družba satelitskih držav za podo- Pri tistih dveh ljudska oblast navsko plovbo Juspad in zrako-ne da nič na bratsko sodelova- plovna družba Justa. V obeh nje. Dobro bi bilo, če bi tudi ti dve inštituciji zopet dobil narod v roke. družbah ima Sovjetska zveza nekaj nad polovico deležev, da ima v njih popolno nadzorstvo. šnega je. če človek, ki je vse stavi pred Kapitelom vsak dan. svoje življenjske moči vložil v Vsaka ima šoferja ali pa še po-gotovo delo, na koncu, v starosti dobi samo odpustnico in je kakor' vržen med obrabljeno šaro. Dostojanstvo osebe zahteva, da do konca svojega življenja živi od svojega dela in svoje korist- padnih rudnikov. Enako predlaga Lewis razgovore z lastniki rudnikov antracita. Določil je 15. august kot zadnji dan, do katerega bodo rudarji v premogovnikih antracita še delali po stari pogodbi in do katerega mora biti sklenjena nova pogodba. a a a WASHINGTON. — Iz Daljnega Vzhoda prihaja senzacionalna vest, da sta komunistična Kitajska in sovjetska Rusija v hudem sporu. Gre za važno severno kitajško obmorsko mesto in luko Dairen. Po Potsdamskem dogovoru je bilo to mesto razdeljeno med takratno kitajsko narodno vlado in sovjetsko cono! Ko se je kitajska narodna vlada morala umakniti prej) kitajskimi komunisti, so Rusi brez nadaljnega okupirali še ta del mesta in no.” Tovariši ga pa svare naj vzeli celo mesto v svojo oblast. Vodstvo kitajskih komunistov je sebnega slugo. Ali je to potreb- bo previden. Nekega lepega dne lahko tudi on postane visoki birokrat in vlada mn bo plačevala telefonske razgovore in ga opre- noati družbi. Končno, če nima- mila z lepo limuzino. Kaj se ve. diščem je bilo 12 ljudi obsojenih da so špijonirali v korist Madžarske. Dobili so od osem do 12 let ječe s prisilnim delom. Nov “izdajaliki” proč« vPragi Praga, iCleška. — V Pragi je zopet izdajalski proces proti 16 ljudem, ki so obtoženi, da so dajali informacije britanskemu kapitanu Phillip Wildish, ko je sicer zahtevalo takoj svojo zono zase ali je vendar potrpelo, ker bil v Pragi uradni zastopnik. je bilo šele gospodar manjšega dela Kitajske. Sedaj pa je vodja kitajskih komunistov odločno zahteva), da mu aovjeti izreče kitajsko cono mesta a Rusi o tem nočejo nič slišati. Nastal je spor, ki bo morda imel najdalekosežnejie posledice na Daljnem Vzhodu. Tega je češka vlada izgnala letos v marcu. Nekateri obtoženci so seveda že svoje zveze a tem britanskim oficirjem "priznali.” nrainftgA DOHOVng, JUNE Ameriška Domovi^ (JAMES DEBEVEC, Editor) Mil St Clair Are. HEndmon MM Published dally exzoept Saturdays, Sundays and Holidays JUNE SW «0N nit «CS THU rai SAT I j 34 5678 9 10 ii 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 JO • NAROČNINA Za Zed. države 98.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta 98.00. Za Kanado in sploh ta dežele izven Zed. držav 910.00 na leto. Za pol leta 96-00, sa 8 mesece 98.60. SUBSCRIPTION RATES United States 98.60 per year; 95.00 for 6 months; 98-00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States 910 per year. 96 for 6 months, 98-60 for 8 months. treba plačati nikake prevoznine in bo vsak begunec po to- takoevani likem trpljenju izredno hvaležen za vsako storjeno dobroto in bo vse, kar se mu bo dalo, rad poplačal in odslužil. Ti agitatorji so v bistvu kar podobni zagovornikom nenaravnega družinskega življenja in preprečevanja porodov. Tudi oni pravijo kot ti: Kako bodo pa živeli, kdo jih bo pa redil? Oboji pozabljajo da je tam kjer je več ust, tudi dvakrat toliko rok, ki pomnožujejo in pridelujejo nova dobra za življenje. Tudi, če bi Amerika res že bila gosto naseljena, bi ugovor bil od muh, kaj šele, ko dobro vemo, da par tisoč ljudi več ali manj v Ameriki niti za dlako ne more spremeniti še manj pa poslabšati razmer. ' In končno: Po zakonu dovoljeno število begunskih ljudi bo v Ameriko prišlo. Vprašanje je le ali bodo med njimi tudi Slovenci ali ne). Kolikor Slovencev ne bo, toliko bo več drugih Kolikor Slovencem ne bomo mogli preskrbeti sponzorja pri nas in med nami, toliko rhest odstopamo drugim narodnostim. Ali je tu še potrebna kaka diskusija? Zadnji čas je. Za tiste, za katere ne bomo poskrbeli sedaj, bo zamujeno. Če je le malo dobre volje in resnične ljubezni med nami bi moralo biti sponzorjev dovolj. Entered u ewxmil rim matter January 6th 1908, at the PMt Offloe at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ___________________________ No. 117 Wed., June 16,1949 Agitacija proti ubogim beguncem ne preneha Četrto leto teče kar je vojna minila. Sovražnosti so se pozabile!, grobove vojnih žertev prerašča trava, ruševine, ki jih je vojna napravila so v svobodnem svetu pospravljene in nove zgradbe stoje -na mestih. V marsikakem oziru so res sovražnosti izbrisane. Italijani, ki so bili v vojski Združenimi Državami in zapadnimi zavezniki, sc danes slave kot njihovi najboljši zavezniki, Avstrijci, ki so s slavoloki sprejemali Hitlerja in noreli od veselja nad vsako njegovo zmago, so danese v večjih časteh v Londonu in Washingtonu kot pa n. pr. Jugoslovani, ki so šli v blazen boj proti Hitlerju takrat, ko se izid vojne še nič ni videl. Amerika in druge zavezniške džave so danes prav tako zavetišče preganjanih Nemcev kot so zavetišče članov zavezniških narodov. Konferenca za konferenco kažejo kako se velike sile bore za resnične simpatije nemškega naroda.. Prav sedaj imamo priliko opazovati kako se gospod Višinski trudi in prizadeva, da bi dobil simpatije nemških narodnih mas in njihovo ljubezen za Sovjetsko Zvezo. Jako je v splošnem življenju. Tako je posebej v delu za naselitev in ureditev življenja vseh, ki so vsled vojne izgubili svoj dom in se pobijajo po svetu. Pri vseh drugih narodih je* tako, da tekmujejo med seboj brez razlike na politično prepričanje kdo bo več storil, da se posledice vojne hitro popravijo, da bi mogli preko njih na novi dnevni red. Samo med Slovenci ni tako. Samo med Slovenci mora »lij«, da'bo biti drusača.. Sama med.,Slovenci je v tem oziru zadržanje ca " mnogih v našo škodo. K0 Kakor je na eni strani skupina dobrih med nami storila velikansko dobro delo in ga še vztrajno opravlja, kljub zagrizenemu nasprotovanju, tako na drugi strani menda nima ta dobrodelnost tako strupenega nasprotovanja kakor ravno med nami. Kakor smo na eni strani lahko ponosni, da je uspelo kolikor toliko srečno pomagati, da je že približno dve tretjini naših pregnanih bratov in sester zopet nekje v svobodnem svetu pod streho in pri kruhu, tako moramo z obžalovanjem ugotoviti, da ravno med nami še vedno teče gnojnica obrekovanj, ki izvira iz samega slepega sovraštva do njih. Pri Ligi katoliških slovenskih Amerikancev je še kakih dva in pol tisoč prošenj za sponzorje v Ameriki. Prosijo posamezniki, večinoma sami mladi ljudje, polni delovnih sil in volje zagrabiti za vsako delo, ki bi jim moglo dati kruha. Prosijo družine z več ali manj otroci, zdrave in dobre, ki bi blagodejno pomnožile našo slovensko skupnost in nam dale novega poleta. Prosijo seveda tudi starčki in starke, prosijo tudi invalidi in bolni ljudje,, ki trkajo na usmiljena srca za pomoč in zaščito, za streho in podporo. Poročajo, da se sedaj taborišča v Evropi zapirajo, da se bodo zaključila in da je vsak dobil poziv naj sporoči kam misli emigri-rati, sicer bo moral iti tja kamor ga bodo poslali. V tej skrajni sili so podvojili svoje prošnje. Pravimo in naglašamo: samo kakih dva in pol tisoč jih je še. Ljudje, ki so prišli že sem, so priča, da so splošno ti begunci redni, pošteni, pridni in dobri. Ni pritožb od nikoder kjelr so jih sprejeli. Dva in pol tisoč ni nikako tako število, ki bi ga Slovenci v Ameriki ne mogli spraviti pod streho, če je le nekaj usmiljenja, dobre volje ter nekaj vere, da dobro delo prinaša blagoslov in srečo. Pa doživljamo težke, slučaje, da starši nočejo sprejeti svojih otrok, da najbližji sorodniki zapirajo srca pred klici 'Škofij*! direktor.” 2. žulpmije Sirom Amerike. Pravilo je: Nobene prošnje »e sme podpisati škofijski direktor, ako je ne priporoči sponzorjev župnik. 3. Narodnostne skupine. V slovenskem primeru je ta na- Odpri srce, odpri roke. P. Bernard AmbroHi Takole pišejo iz Spittala dne gelij. Od tu 31. rtlaja: ‘Tisti, ki »o odšli v Ameriko od nae s prvim transportom, »o se le zglasili in se vsi izredno pohvalijo. Nam, ki smo le tu in bomo morebiti še dolgo, se kar nehote vzbuja grdoba zavisti . . .* Dve vrstici, malo besed, pa dajo človeku toliko misliti, da mu kar vre pa butici! Ali se boste zanimali, če nekaj iz tega vrvenja po moji butici pride zdajle na papir in malo pozneje pred vaše oči? • * • Skoraj splošna napaka naših ljudi je ta: Ko pridejo v novo deželo, prehitro presodijo vse po iprvih vtisih in napravijo zaključke: Ta dežela je sijajna! Ali pa: Ta dežela je zanič . . Ta prehitra sodba je škodljiva zanje same. V “sijajni” deželi po talki začetni sodbi pričakujejo vse “sijajno” in mi- naprej se bere: SO JIH SPRE- IN NJIHOVI JELI! Z drugo besedo: Ti prvi naši novi Amerikanci so po prihodu kar brž padli v naročje (in morda celo (jikolj vratu) svojim sorodnikom ali vsaj znancem, ki so jih že težko pričakovali. O, seveda se taki lahko “izredno pohvalijo” v svojih pismih nazaj v taborišče Bog ve, da jim ta kolona te sreče ne zavida! Ta kolona tudi ne dvomi, da v Spittalu (in še kje) junaško premagujejo “grdobo zavisti”, ki jim leze v srloe ob branju pisem izpOd peresa novih Amerikancev, nič več — beguncev . .. * * * Toda ta kolona in njen pisa-vec se živo zavedata, da kljub vsemu temu pada na te prve nove Amerikance velika, neka odgovornost, na katero mora opcjzarjati. Zaveda se ta kolona, da tuldi ona sama (in še Farmarji vabijo v zeleni gozd Geneva, O. — Ca* je, da se tudi mi farmarji kaj oglaimo in povemo vsem naših prijateljem in rojakom, kaj vendar rodnostna skupina pri NCWC delamo na farmah. Sicer pa ne zastopana potom LIGE KAT. SLOV. Amerikaneev. NCWC na vso moč gleda na to, da ima LIGA pred nje kaj pokazati. Veljava ameriških Slovencev narašča ali pada v očeh zastopnikov NCWC, kakor narašča ali pada v njihovih očeh—vrednost LIGE! 4. SLOVENIAN DESK, ali slovenska pisalna miza, v uradu NCWC v New Yorku . . . Ta nesrečni “DESK” - ki pa RES nj samo šibka “deska” — mora hiti tisti “darilni kozel”, ki najbolj neposredno občuti vso zgoraj opisano ODGOVORNOST za bivše slovenske begunce (in za one, ki so še) pred CELOKUPNO Ameriko. . ljudi poloti mal čno čez mero tarnati. V deželi, ki je od vsega začetka “zanič”, se vdajo malodušnosti takoj ob prihodu, se preveč smilijo samim sebi, pri tem pa izgubijo dobro voljo, da bi se z vztrajnim potrpljenjem pretipali do poznanja dežele Z boljših strani. V obojnem primeru je škoda narejelna m treba je veliko časa, da se ta začetna škoda polagoma popravi. * * * Prehitro ustvarjene sodbe o vrednosti ali nevrednosti kake tuje dežele pa škodujejo tudi drugim. V prvi tistim, katerim n:ivi naseljenci že prve dnj pišejo in sporoče svoje vtise. Ta ka pisma seveda greda tam — recimo v Spittalskem taborišču, pa seveda enako tudi drugod — iz rok v roke. Vse bere, vse zajema iz teh pisem svoje “poznanje” onih dežel, vse gre ljudem globoko k srcu. In seveda — ljudje napravijo in teh poročil zaključke zase. Eden se zaroti: Nak, tja pa ne grem, če imam čakati tu do sodnjega dne . . Drugi pravi: Zdaj vem, kam imam iti. Po- svojiti najbližjih v nesreči. Pa doživljamo, da so nasprotni- 'allcal bompriUke za to deželo, ki te narodne dobrodelnosti prav seda) pomnožili poplavo klevet in laži proti njim. Sedaj več ne agitirajo s tem, da so begunci izdajalci, in narodni sovražniki Slovenstva in domovine, ker ta laž je že preve^ oguljena, da bi ji kdo verjel. Sedaj so šli na drugo polje. Trdijo, da so tisti, ki sedaj prihajajo iz Evrope med nas, čujte in strmite, sami komunisti. Pošilja jih Stalin, da uničijo Ameriko. To govore taki, ki so komunistična trobila že skoraj desetletje. Vsaka najmanjša težava v našem domačem življenju jim je tudi dobra, da ljudi odvračajo od pomoči bratom. Ker je nekaj ljudi izgubilo delo v zadnjem času, širijo laži, da begunec lahko koga spravi na beraško palico. Garantirati da bo treba zanj in če bo bolan, boš moral zanj skrbeti. Še sam si v nevarnosti, da dela ne boš imel, pa boš druge.ga sem spravljal, da bosta dva brez dela in zaslužka. To trdijo, čeprav dobro vedo, da sponzor ne jamči za vzdrževanje begunca niti za en dan, čeprav bero statistike, da je v Ameriki še veliko panog dela kjer rabijo delavcev in da je delna težava samo pri nekaterih podjetjih, pa še ta le prehodnega značaja. Širijo te laži, čeprav vedo, da zlepa ne bo tako lepe in cenene prilike pomagati sorojakom kot sddšj, ko ni pa če imam čakati do sodnjega dne . . Taki sklepi so hitre narejeni, počasi se pa 'šele pokaže, koliko so vredni. Bi bilo le bolj pametno, če bi si vsakdo rekel: Poslušal bom vse, sprejel pa ne bom vsega kar brez globokega premisleka.- Svet je velik in Amerika ni edina dežela na svetu. Pa tudi Amerika ni sam sijaj in ne samo zlato. « * * , Seveda! Čudno bi bilo, če bi ti prvi ircivi Amerikanci, ki so prišli med nas iž Spittala, tu' drugače naleteli kot so. Ampak ! Do malega vsi so bili ta- Še preden so prvj prišli, je ta kolona opozarjala na to odgovornost. Povedala je že in bo še ponovno povedala, da bo ta odgovornost kolikor toliko lahka le v »lučaju, če JO NOSIMO VSI, če si jo naložimo na svoja ,p leda VSI, ki smo kakorkoli udeležni pri “spreobračanju” beguncev v — Amerikan- Dajmo si to odgovornost nekoliko ipdjdižp ogledati! * • • AMERIKA ali USA v svoji celoti, lahko rečemo, je tista, ki je odiprla bivšim beguncem svoja vrata. Naredilo se je to potom KONGRESA in SENATA v Washingtonu, ki sta uveljavila novo, takozvano “D.P. postavo”. To je eno. Kongresa in Senat sta prepu stila . predsedniku Trumanu, kako naj se postava izvede. Truman je imenoval “D.P, Commission” treh mož, ki je lani začela poslovati v Washingtonu D.P. Commission je odgovorna Trumanu, Kongresu in Senatu. T:da: DJ\ Commission deli svojo odgovornost s tako zvani-mi ‘’privatnimi pomožnimi agencijami”, katerim prepušča velik kos dela, pa seveda tudi velik kos odgovornosti. Za katoličane je tista privatna agencija v prvi vrsti NCWC — National Catholic Welfare Conference. Nič novega, kajne? Vsi, ki ste prišli sem s prvim transportom in nadaljni-mi, ste prišli z izmaki NCWC na prsih. Centrala NCWC se zaveda svoje odgovornosti, pa tudi ve, da mora iskati še nadaljnjih ustanov, ki bodo njej pomagale nositi odgovornost. Tri ali štiri bi se dale tu našteti: 1. Katoliške škciije širom ko srečni, da so “prišli med j Amerike. To veste, da nobena svoje,” kakor se bere v evange-, prošnja za katoliškega begun-liju. Od tu naprej je pa tre- ca ne velja, če je ne podipiše ba citati drugače kot piše evan- 'duhovnik v sponzorjevi škofiji, Recimo — pa ne samo ‘recimo”, kar zanesimo se, da bo tako 1—recimo torej, da bo kdo teh, ki se sedaj “izredno pohvalijo”, po kakem času prišel v “trubel.” Pa še bolj za gotovo lahko rečemo, da bo prišel v “trubel” kdo od onih, ki pridejo pozneje, pa ne bodo “padli okoli vratu svojcem,” ampak zaplavali med popolne tujce . . Tak “trubel” se hitro izve do najvišjega mesta, zakaj oči CELE Amerike bodo prva leta na teh “novih Amerikancih”. Predsednik Truman bo kaj malo slišal o tistih, ki so “nad vse zadovoljni”, kar brž bo pa zabrenkalo okoli njegovih ušes kako godrjanje bivših beguncev, ali .pa godrnjanje njihovih sponzorjev, delodajalcev, sosedov, ali pa zgolj “opazovalcev”. Trumam bo o tem slišal v Kongresu, v Senatu, po radiju, Rcjklical mm . D. P. Commission bo (za katoliške ex4begunce) poklicala NCWC NCWC bo začela streljati kar v Štiri smeri, ali vsaj tri. No, končno morebiti samo DVE. Ena smer bo prati tisti škofiji in njenemu “direktorju”, ki bo pa brž skušal strel odbiti ta ga usmeriti proti — župniji, Župnija se tudii ne bo dala kar tako na lepem ustreliti, pa bo naravnala strel proti hiši sponzorja, sponzor bo seveda streljal na ex-begunca in na vse strani, kjerkoli bo našel kako tarčo . . “Trubel” se bo pa redil ta debelil, namesto da bi padel smrtno zadet pod raznimi puškami Druga smer iz NCWC -bo seveda “narodnostna skupina”,, kar za nas pomeni toliko kot— LIGA! Toda LIGA je kolikor daleč, treba je vsaj pismeno “streljati” v smeri proti njej nekaj drugega je pa presneto blizu, tako blizu, da je včasih kaT nerodtnia. In to je — “slovenska deska” v. uradu NCWC. S tem pa ta kolonar ne misli reči, da se boji v prvi vrsti T-za svojo kožo! Samo to hoče reči, da še dolgo ni čas za “izredno hvaljenje” v govoru ta pismih, ampak Skrajni čas je, da se ZAVEJMO ODGOVORNO-STII in jo RESNO občutimo-VSI! • » • O, saj bo treba še pogosto pubrenkati na to stranico. Za danes naj bo,dovolj. Ko sem se pa pritipkal do sem, me je nekaj posebnega “dimilo” v zavest. Vidite, vidite! Kar naenkrat je naslovljena moja kolena bolj na “Nove” Ameri-kance kot na “Stare.” Vsaj tako je podobno. V resnici imam pa “starim” še zmerom veliko povedati. Največ pa obojim skupaj. Pa saj bo v prihodnjem tednu spet ena — sreda. vem kaj naj bi vam najjprej povedal, sicer pa je dovolj, če vam povem,'da imamo dela čez glavo in da človek ne ve, kam bi se najprej obrali. Najbolj bi sl sedaj človek oddahnil v tem senčnem gozdti, ko sedaj že kar močno pritiska vročina. Pa kaj bom pravil o vročini, ko /e gotovo v Clevelandu še bolj vroče. Predvsem vam hočem povedati, da se je naše društvo Slovenski farmar št. 44 SDZ, odločilo, da priredi velik piknik ta sicer v nedeljo 19. junija. Obenem smo sklenili tudi, da Clevelandčane povabimo, da se pridete ta dan malo ohladit v naš senčni gozd in da se v prijetni družbi razvedrite. — Odbor je pridno na delu, da bo preskrbel vsega za lačne in žejne, seveda bomo imeli tudi dobro godbo za ples. Poleg vsega tega pa bomo imeli še nekaj posebnega na programu, a kaj, tega vam pa ne bom povedal. Kar pridite pogledat ta se boste sami prepričali, kaj bo, Rečem samo toliko, da ne bo nikomur žal, ki nas bo obiskal ta dan. Piknik se bo vršil v zelenem gozdu na Jerry Stroju novi farmi. Kako pridete ?ja? Vzemite ceeto 84 do Madisona, od tukaj pa cesto 807 do Har-persfilda in tam pa vzemite cesto 634 na desno ta doli ,po klancu čez most ta. zapet na desno. Tu boste pa že blizu svojega cilja ta boste videli napise ob cesti. Prav prij amo vabimo vse naše clevelandske prijatelje ta še posebno pa člane SDZ, da nas posetite na tem pikniku. Ne posebno, če vas bo veliko število prišlo. S tem, da se udeležite procesije « Sv. Rešnjiim telesom ne izkažete časti nam, ampak Bogu samemu, kateri bo po duhovniku javno nešen od kapelice do kapelice nam v češ-čenje ta zadoščenje. Poedrav-ljeni, Jacob Resnik. Spota že leta navadno pišem “S pota,’ toda zadnje čase sem na potu le v bližini Dulutha, Minnesota. Starost in zdravje šta vzrok, da ne morem več na daljšo pot. Najboljše je torej, da sem tukaj, kamor sem prišel pred 56 jeti. V časopisih čitam o šestdesetletnici našega vrlega pesnika ta skladatelja Ivana Zormana iz Clevelanda, O., ta to mi obuja spoVnine na davne čase, ko sem bil na Ely, Minn., kjer je bil Zorman takrat še kot majhen deček ta kjer sem večkrat poslušal zares ubrano petje njegovega očeta. V onih letih sem pomagal blagopok. misijonarju Buhu pri prvem slovenskem listu v‘ tej deželi — Amer. Slovencu. Po dolgih letih, ki so medtem pretekla, sem srečal g. Zormana v Clevelandu za časa prvega Slovenskega narodnega kongresa. Zdel se mi je zelo podoben takratnemu županu Lau-schetu in jaz sem ga pozdravil kot župana. Prijazno me je Mr. Zorman opozoril, da sem v zmoti; rekel mi je med smehom, da ga je že več dragih rojakov zamenjalo z Lauschetom. Potem sva se dolgo časa pomenkovala o preteklosti na Ely, kjer je on preživel svoja mlada leta. Naj omenim pri tem( da smo prva lete na Ely imeli domač pevski zbor s Finci vred in peli smo vsak po svoje: “Bodimo prijatelji pravi, podajmo si roke! Naj pesmi naše donijo , Jerry Strojin. ------o------ Pridite k procesiji v Newburgh 1 \ Cleveland, O. — Spominjam se, da je bilo lansko leto prišlo več rojakov in rojakinj k nam k procesiji za praznik Sv. Reš-njega telesa. Vsi so se izraiai-li, da tako lejpe procesije še niso videli. Letos bo pa gotovo še lepše, ker je ta praznik bolj pozne ta je že vse ozelenelo ta razevtelo; drugič pa tudi zato, ko ;bodo ob tej priliki med nami naš prevtzv. škof Dr. Gregorij Rožman. Zato pa rojaki ]e pridite v nedeljo od blizu in daleč k procesiji v Newburgh ta skrbite, da boste ob 11 le pred cerkvijo šv. Lovrenca, kajti točno ob 1)1:30 se prične procesija. Še prav posebno pa vabimo vse Slovence in Slovenke, ki ste se šele letos naselili v Clevlandu ali okolici. Zato prosimo vse tiste, pri katerih ti novi naseljenci stanujejo, da jih v nedeljo pripeljete k nam v Newburgh. Naj tudi oni vidijo, da se tudi tukaj v tej novi domovini lahko nekaj lepega stori, Torej, vabljeni ste vsi splošno, da s udeležite procesije v naši fari v nedeljo ta boste videli, da vam ne bo žal. Ampak vsi pa v procesijo, kjer se ba moiljlo rožni venec, nikdo naj ne stoji ob strani samo iz radovednosti, ali morda tam uganja kake burke. Za take ni prostora. Tudi bodo pazili stražniki in take odstranili. Vsi, ki se boste pripeljali s svojimi avtomobili, pustite svo. ja vozila od župnišča proti Aetna Ave, ter 81. ta 82. cesti, pa od Croffort proti Aetna, ker cesta, koder bo šl® procesija, mora biti prosta vseh avtov. Nič se ne bojte, da bi vas iz sosednjih fara kaj prezirali, če pridete k nam v procesijo, o 'kaj še, še veseli vas bomo ta še gače. Ely, kakor Tower, sta rojstna kraja naših jednot in zvez. To dokazuje mnogo spominkov iz moje zbirke, ki sem jih poslal v Slov. narodni muzej v Clevelandu, O. Kaj vse se je tam godilo nekdaj ta kaj se š^ danes godi, vedo povedati tudi drugi. “Mi smo mi 1” .... gre glas. — V Clevelandu so pesniki, skladatelji ta dramatiki. Pokojni Andrej Smrekar, ki je zlagal lepe pesmi, je začel na Ely in v Tower ju, končal pa je v Clevelandu. Na vprašanje, kje so njegove rokopisne pesmi, še danes ni odgovora od nikoder. Pred leti sem vprašal danes že pokojno Smrekarjevo sestro, če kaj ve o rokopisih, mi je odgovorila slično kot pok. misijonar Buh: “Matija, čakati moraš do najine smrti.” Imam dokaze za to. Toda kaj naj še trdim dragega? čemu naj se še trudim, ko pa ni drugega kot glas; “Mi pa mi smo mi!” . . . Vidim napredek v Clevelandu. Dr. Fr. J. Kern se še danes trudi za narodno stvar. Ko se ozrem v preteklost, vidim pe3nike-začetnike, ki so prihajali na počitnice kot semeniščniki k misijonarju Buhu v Tower. Smrekar, Ignac Burgar! Oba sta objavljala pesmice v Amer. Slovencu, kateremu je bil prvak po Murniku misijonar Buh. Burgar je umrl v Pueblu, Colo. Poskrbel sem, da je dobil dostojen nagrobni spomenik. Izročena mi je bila Bungarjeva rokopisna zapuščina, čez sto pesmi in del slovensko - angleškega slovarja do črke J. Meni je Burgar že prej oddal za tisk tnali sloven-ska-angleški molitvenik, ki pa ni nikoli izšel zaradi dvojezičnih težav. Kasneje se je slična knjiga pojavila nekje drugje in tako je Burgar jeva izostala. Spise Ig Burgarja sem poslal dr. Kernu in on sam pove v drugi izdaji (Dalle u 3. strani.) imroSKX X.’A'ltbL JUNE 15, 1M6 A.S. Puškin: Kapetanova hči Tu je zajokala, in pokrila obraz z rokama . . Toliko, da nisem prišel ob pamet. Tuldi mati je jokala. “Dovolj besedi, Marja Ivanovna,” je rekel oče. “Kdo bi te pustil samo med razbojnike! Sedi sem in molči. Ako umer-jemo, umrjemo že skupaj. Cuj, Peter! Kaj govore še zunaj?” “Ali se vdaste?” je vpil Sva-brin. “Premislite, v petih minutah zgorite.” “Ne vdamo se, lopov!” je zagrmel oče s pogumnim glasom. Njegov možati obraz, pokrit z gubami, je bil čudovito razgret. Oči so mu žarele izpod rivih obrvi. Obrnil se je k meni in rekel: “Sedaj!” Odprl je vrata. Plamen je švignil v kaščo in se vzvil po brunih, pokritih s suhim mahom. Oče je sprožil, prestopil goreči prag zavpil: “Za menoj!” Prijel se®1 z eno roko mater, z drugo Marjo Ivanovno in skočil na prosto. Pred pragom je ležal Šva-brin, zaldet od slabotne roke mojega Očeta. Tolpa razbojnikov, ki se je bila po našem nepričakovanem izpadu razsula, se je takoj zopet oerčila in nas začela cbstopati. Posrečilo se mi je, razdeliti še nekaj udarcev; kar me je zadela dobro namerjena opeka naravnost v prsK Zgrudil sem se in za hip izgubil zavest. Obstopili so me in razorožili. Ko sem se zopet zavedel, sem videl Svabrina, sedečega na okrvavljeni travi, in naša družina je stala pred njiim. Podpirali so me pod pazduho. Tolpa kmetov, kazakov in Baškircev nas je obdajala. “Kdo je to?” je vprašal, ogledujoč ranjenca. “To je Švabrin! sem rekel Zurinu. “Švabrin! -Me prav veseli. Huzarji, odnesite ga! Recite zdravniku, naj mu zaveže rano in naj skrbi zanj, kakor za punčico svojega očesa. Švab-rtaa bo na vsak /način treba predstaviti vojaški komisiji v Kazan!. On je eden glavnih zločincev, njega izjave bodo gotovo zelo važne!” Švabrin je odprl medle oči. Na njegovem obrazu so se izražale samo telesne muke. Huzarji so ga odnesli na plašču. Šli smo v hišo. S trepetom sem se ozirali okrog sebe, spominjajoč se svojih mladostnih let. Nič se ni bilo ^spremenilo v hiši, vse je bilo na prejšnjem mestu. Švabrin ni bil dovolil, da bi oropali h)Bo; celo v svoji špridenosti je bil nehote ohranil prirojeno mržnjo do nečastne dcbičkaželjnosti. Posili so se zapet prikazali v prednji sobi. Niso se bili udeležili vstaje, zato so Se prav iz srca oveselili naše rešitve. Saveljič je trlu-mfiral. Treba mi je namreč povedati, da je v zmešnjavi, povzročeni po napa- »*> du razbojnikov, Saveljič tekel v hlev, kjer je stal Švabrinov krni j. Tega je osedlal, ga tiho tapeljaj iz hleva in neopaženo odjahal k brodu Volge, ne da bi ga kdo v občni zmešnjavi zapazil. Ko je prisopihal, je počival polk že na tej štreni Volge. Ko je Zurim začul o naši nevarnosti, je ukazal na konje in komandiral: “marš, marš, v dir!” in havala Bogu, prišel je še o pravem času. Zurin je vztrajal na tem, da se mora .glava padlega »luga natkeniti za nekaj ur pred va- Mi MdneMki potovanja Iz Rusije » Jugoslavijo (JoUMkm) (Nadaljevanje.) Zakaj je prišlo do take tra-c:d:j?? Predvsem, jako nepremišljen napad na Ruse, katerih je bila napram nam menda cela divizija. Ce bi rekel, da so storili to naši poveljniki nalašč, bi jim delal 'krivico. Kakšne načrte so imeli, kdo ve. Ali so mislili, de bo lažje šlo in da Rusov ni toliko, kot jih jev res- SPOTA (Nadaljevanje ■ 1 »trzni) slovarje, da je nekdo že prej začel s tem delom in mu menda ni uspelo. Z velikim trudom je-dr. Kern dal našemu. narodu Angleško - slovenski slovar in Slovensko berilo. V pomenku z dr. Kernom sva dognala, da ima zasluge za to delo tudi Ignac Burgar. Pomagal hiu je tudi Zvonko Novak, ki je zdaj v Jugoslaviji. Spominja se tudi Zormana kot sotrdnnkn. Delo je dobro u-rejeno, za kar mu gre vsa čast. niči bilo. Največja napaka pri tem je bila, ko so nas pto*lali v boj brez pomoči artilerije. Niti en avstrijski top ni počil tisto jutro nam v prid. Ruška artilerija je bruhala na nas granate in šrapnele, ki so bile dosti bolj učiknovite kot pa streli iz pušk ruske pehote. A naša artilerija, kot -W se v zemljo vdrla: nikjer je ni bilo. Kakor strta izvedeli ipozneje, je 'res nekje obtičala v blatu, kar je bilo res možno, kajti v Galiciji je bilo blata, da je bilo groza. Taiko smo mi šturmali na Ruse le z našimi “mandliharcami"' (puškami) pa z nasajenimi bajoneti ki pa pri taki množini Rusov, kj so ree napravili svojemu carju Nikolaju za njegov gtcd, primeren ofreht ali podoknico, če tudi en dan' kasneje. Ako bi mi imeli za seboj pomoč naše artilerije, ki je bila često prav iaborna, bi tudi mi z Rusi malo drugače obračunali, čeprav nas je bilo veliko manj. Nekoč se nam je podob- pa za njegov spomenik. To je vse, kar sem mogel storiti. Skrbel sem, da se je mnogo ohranilo od naših pionirjev, mnogo tega so mi pa uničili. Veseli me, da je ostalo vsaj nekaj v spomin na naše prve čase v Minnesoti, kjer se je odigralo veliko naše zgodovine, če se ozrem nazaj do leta 1898, ko sem bil prvič tukaj, vidim, da je bila takrat naša zgodovina na splošno še mlada. Letos se slavi v Min- Pomagal sem Burgarju do 3mr- . ti glede molitvenika, po smrti stiti ruska artilerija. Nadporočnik štlflaj, komandant stotnije videč, da utegne biti zelo slabo, je hitro ukazal) da spremenimo pozicijo; v tem se pa pojavi naša artilerija kot bi z rasti a iz tal, dobro nameri topove, pa seve na nas, ampak zadeli niso ji veliko ulogo ta ruska artilerija je bila kot sem omenil mloč-nejši od avstrijske, ker imeli so veliko več topov ta tudi v streljanju je bila izborna. Pa je znala biti tudi avstrijska izborna ako je bila pravočasno na mestu, četudi ni imela toliko topov kot ruska. Precej je našo nesrečo povzročilo tudi to, ker so na desnem krilu od nas bili premagani Bosanci, katere so Rusi “jeli okrog 400 po številu. Nam so pravili, da so Bbsance, ki so služili pri 2. bosenskem polku, pognali v boj oficirji, ki so pa sami zadaj ostaili, a Bosanci so se pa potem predali Rimom. O tragediji tega dneva ta kaj se je godilo mi je vedel povedati France Telban iz Škofje Loke, ki je služil prt 17. pešpolku ter bil 28. decembra, torej teden dinj potem ujet od Rusov. Dejal je, da so dobili tistikrat pri 17. pešpolku sporočilo, da sti druga in prva stotnija v zelo težkem položaju ta da jima grozi uničenje. Ves polk je na to sporočilo takoj hitel na pomoč, da nas reši; prišli pa so poi ure iprekasno in so Rusi že vse pospravili. Tako mi je pra. vii France, ki je bil takrat zraven in sva -bila dalj časa skupaj v ujetništvu na Ruskem. V spremstvu ruskih vojakov smo potem korakali v ujetniš-Naši so še vedno streljali izza nekega hriba na Ruse im razdeljeni k raznim delom, katerih mnoga niso -bila brez ši-kan. Tako je bilo v Rusiji ta tako v Avstriji. Ko smo prišli v neko dolino, smo se ustavili, da se malo po-čl jemo ta se poslovimo Od ranjenih tovarišev, katere so prevzeli ruski sanitejci. Tu smo odložili naše tornistre ali teleč-njake, pobrali iz njih perilo ra nekaj hrane, ki smo jo nosili s seboj po vojaških predpisih, si odpeli jermena, stlačili vso ropotijo v krušno torbo, vzeli o-deje, feldlke, skledice pa žlice in se tako pripravili za na pot v Rusijo. Jaz sem vse do tja vlačil s seboj svtojo puško z nasajenim bajonetom ter nabojem v puš- človeka na bojišču kruto brid- nič; je bita predaleč. Pa so nas Rusi priganjali, da stopimo bolj hitro, da nas “svoji” ne -pobijejo. Rusi, ki so nas u-jeli, so se napram nam obnaša- grobnik, pač pa v kakšnem stanju je bila duša, ko je zapustila svet, kakšna je bila priprava na smrt. Ker so ji ti, spe v senci lesenih križev često zrli V koščeni obraz, so se zanjo tudi pripravili ta tako pripravljeni tudi umrli. Po mojem mnenju, v kolikor morem jaz presoditi iz lastne skušnje, je smrt na bojišču še najlažja. Smrt je grenka in bridka pa bila kjgrkoli; tudi na bojišču ni sladka. To pa le algci je v luči vere nanjo pripravljen; vera v Boga ta posmrtno življenje smrt močno polajša ta to temibol, čim bolje je človek na to pripravljen. Ce ip-a te vere v Boga ni, je pa za ki. -Nihče me Vso pot ni opozoril, ne tovariši ta ne Rusi, ki bi me opomnili: puško proč vr- ko ijm-i misli na smrt ta ni nič čudnega ako si kateri vzame sam življenje. Da, vera v Bo- ži 1 ni. Tako smo bili vsi zmeša- ga, vera v nebesa je mnogim Šele tam v tisti dolini, ko -polajšala smrt. Zato m Dino- som: zame in za tovariše je bi- ži. lo -končani«. Kako so se borili naši Slovenci v Galiciji? Dobro! Ne bom govoril tu-kaj o našem 17. pešpolku, ki je bil res vedno na častnem mestu. Ne bo pretirano, ako se je včasih pohva- naglo prične bruhati na Ruse granate in šrapnele in ni dolgo vzelo, -pa je ruska artilerija bila 'primorana, da je umolknila. Ne vem, ali so jto naši razbili, aii je uničenju ušla; tako tabor.'li p-rav lepo ta dostojno ter no streljali so. če bi 'bilo kaj nam niso nič prizadeli. Obna-nesoti 100 letnico. Kdaj se spet podobnega 20. decembra, pa bi šali so »e prav kavalirsko. Tu-vidimo, ako sploh še kdaj, s ge zasukalo čisto drugače. Po* di naši so, kadar ato ujeli Ruse, leg svojih pulšk in bajonetov ž njimi lepo ravnali. V tem o-šmo imeli dve Strojini puški in žiru je bilo na fronti več pathe-eno so nam ruski topISvi 'brž ti ta razsodnosti -kot pa potem razbili. Tako pa si pomagaj, v zaledju, zlasti pa v središču Artilerija je igrala v Galici- države, kjer »o bili ujetniki po- pesnikom Zormanom v Clevelandu, ne vem. V svojem 81. letu se nič kaj dobro ne počutim. Matija Pogorelc. in 'HrtL Volagoma je dvignil ujetnikov s seboj. Zaprli so jih »lavo. se ozri name ta rekdl s L jsto kaščo, v kateri smo mi so jim radi rekli ta jih tudi Često imenovali ‘^etažni polk”; držali so se dobro, čudežev pa se v vojni ne da delati; z glavo ne boš prebil zidu. To so spomini na nekdanje bojišče v Galiciji, po kateri sem se vračal nazaj v domovino in spomin na moje ožje tovariše 17. pešpolka, s kate-J rimi sem delil trpljenje, se ra--ma ob rami z njimi boril proti Rusom, vse dokler nas ni zajela usoda ujetništva; pa še potem sem z marsikaterim tovarišem delil trpljenje v Rusiji. Zdaj, ko sem se vračal sem' iil sam. Tako rad, kakor svo-rad! smte odložili tornistre pa nabo- gi od teh, ki tam počivajo radi je, sem položil na tla svojo te vere in privpravljelnosti na “mandliharico” modela 95in se smrt srečni, če tudi so na njih poslovil od nje s suhim oče-! grobovih Je preprosti leseni kri- (Dalje prihodnjič). BELO DOBIJO ženska dobi delo Ženska, ki je vajena dela v golilo “Kranjske Jamtee,” 'kako?, 3tilni, dobi delo, da bi zjutraj ob 6:30 odprla gostilno. Za na-daljna pojasnila pokličite EN 8997. (X) MALI OGLASI Kupimo dve majhni otroški posteljici in majhen otroški voziček za družino iz begunstva. Pokličite UT 1-1295 ali pa GL 6993, ali pa se osebno zglasite v uredništvu Glasila KSKJ nad Am. Domovino, 6117 St. Clair Ave. (x‘ glavo, se ozri name in rekdl s slabim, komaj razumljivim glasom: “Obesite ga. • in vse druge . . »amo nje ne . . Množica nas je takoj obstopila in nas vlekla k vratom . . Zdajci-pa s-o nas pustili ta se razpršili na vse strani:— skozi vrata je vihral Zurin ii|za njim cel eška-dron huzarjev z golimi sabljami v rokah. Uporniki so bežali, kamer je kdo mogel. Huzarji so jih za- v isto kaščo, v kateri smo mi prestali nepozabno oblego. Razšli smo se vsak v svojo sobo.- Oče in mati sta potrebovala oddiha. JaE tudi nisem bil zatisnil celo noč očesa, zato sem padel na posteljo in tr-d-no zaspal. Zupm je odšel, da izda potrebna -povelja. — Zvečer smo se zbrali v obed-nici okoli samovar j a in se veselo razgovarjaii o prestanih nevarnostih. Marja Ivanovna m* je skočil s konja, pozatravii <*.<=-ta ta mater ta mi krepko stisnil roko: “Ravne- še o ipravem času, ali ka-li? — A, a, tu je tudi tvoja nevesta!” Marja Ivanovna je zardela po vsem obrazu. -Oče je stopil k njemu ter se mu zahvalil z odločnim, dasi-ravravno drhtečim glasom. Mati se mu je oklenila okrog vratu, imenujoč ga rešilnega angelja. “Prosim, stopite k nam, -mu. je rekel oče in ga vedel v hišo. Ko je šel Zurin mimo Svabrina, je -obstal. MAKE ONE [DAV multiple VITAMIN - ---your buy word T1 *• vitamini that ««- Mint Eno Cnftvininnt le **»• unhid« Vitamin CapwU contain* tnn SjTjie daily quantHitt af .1«, hort be« •**“* T0k.) IVI ou pi UYV| letin *»*v» V iV.auwiy.u tam, so morda veliko lažje mir- stanju, garaža v dve nadstropno počivali kot p$. nekateri, ki ji za 3 avtomobile. Farina je imajo na pokopališču drage posejana z malinami, jabolčno nagrobnike. Saj so mnogi od drevje, breskve, češplje; svinjate h bili pripravljeni na smrt ki, kumice. Farma je bila ve-tako, da se niso bali stopiti dno dobro oskrbovana. Cena pred večnega Sodnika: smrt so $15,000. Za pojasnila pokličite: ■i -Al Batich Oh, ali je to dobro! — Ko je bila ukinjena muka blokada Berlina in so zopet zapeljali v mesto vlaki in tovorni avtomobili in truki, so Berlinčani zopet dobili raznih dobrot, ki so jih prej tako dolgo pogreiali. Slika nam predstavlja berlinske otroke, ki se gostijo s pomarančami, ki so dospele v Berlin iz Hamburga. imeli pred očmi bolj ko kdaj v življenju, zato so se nanjo tudi pripravili. Za vse to pa se imajo mnogi zahvaliti domačim, največ pa duhovnikom. Vem, kako so se naši duhovniki trudili, da so vojake pred 18009 Waterloo Rd. tel. IV 5577. (ii7); Hiša naprodaj Hiša za 1 družino v slovenski odhodom na bojišče poučili, naselbini, 7 sob, na dveh lotih, kako naj se obnašajo, da v popolnoma dekorirana, fumez slučaju, ako padejo, da bodo na plin, vse preproge (carpet-večno srečni. Pa so nam na- ing), beneški zastori, kopalnica ročali: dragi slovenski vojaki, in kuhinja moderno obložena z bojte se greha, živite v prija- lončenimi ploščami (tile). 10011 teljstvu z Bogom pa se vam ni Elizabeth Ave. Za pojasnila potreba nič bati, in so nam raz- kličite lastnika MI 4315. (119). Ottistkua Lodge «nd Momariiki “Skyrocket” v poletu rud p-ušiavo pri MUroc, Califomija. To je prvi sr srr 'znanega "Skystreak" jetnega letala, H je v letu 1W prekosilo dotedanji svetov m rekord v hitrosti. . I0Ž4H in toplo priporočili: nikar ne pozabite večkrat obuditi popolno kesanje, a pred bitko pa prav gotovo to storite; pa so delili vojakom na posebnih listkih tiskano “Po- rfftsowiaKi«. tr 1 SSi’.S Hagor JSČSfJ 3? SMS vniakov 17 <»«»«*» private shower usd 0 ‘ . , • toilet. Central dining room with i To iskreno prizadevanje ni ,Can-Europe»n cooking. bilo zastonj in marsikateri «<•** mladenič in mož se' ima za ta boating zlati naak zahvaliti duhovni- games, cater to kom; zahvaliti, da je na njih Kronafl&rKetreee.l00acni0(pri-pobudO bil res pripravljen za vate playground on DS 1U. j vstop v večnost in mu je bilo ,1» 1 v dobro šteto vse: trpljenje ih smrt ter mu je bila pot v nebesa prav kratka. Ni na tem, kakšen ali kako drag je na- go«, dancing, tenhls and horseback riding, private ng and tbhtng, tddoor -to overnight goarta. 1 Christiana Lake kt :e trees. 100 acres at tr ~ ™^-jnd on DS HA čšMna lodge DOMINIC KRASOVSO, Pro*. 2 I ? F mm BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & P/UNT (0, MOS ST. CLAIR AVENUE SsB.'E S^SK’SKSS ever; In fact, they’re not even relates to them. Their, happiness comes from the fact that graduation day to approaching at Rensselaer Polytechnic Institute, andboth John C. Truman (left), of West Oneonta, N. Y, and Ernest a. Dewey, of TUlson, N. Y, are due for diplomas. ., AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride HE 2731 n i»’v SMRISKA DOMOVIN JUNE 15, 1949 vas Stara mama (POVEST) Ko je plesala s stotnikpm j pa bi tako iskanje ze!lo zanimi-StevensDm, je gledala proti Ci- vo. Ker ipa je bila sodobna in pu in videla, da mu ples še kar je hotela gledati dejstvom v gre. Zdelo pa se ji je vse na-j obraz, si je skušala predstavi-robe, da bi sploh moral plesati, iti, kako na„dan bolničarka poriva Ni se mu podajalo. Ni bil mož plesa in nikoli ne bo. In tega se je celo razveselila. Takih, kakor je stotnik Stevens, je bilo vse ipolno. Kot bi odrezal, se ji je zabava te vrste priskutila. Sredi med gibajočimi se pari in hripavim glasom gramofona jo je zalil val gnusa in dol- gočasja. pa je že storila plesa je voziček okoli Campden Hilla. Tedaj pa bo Čip že dobro uspel s svojo knjigo o verstvih ali kako drugo, in imela bosta lastno hišo. Da, uboštvo in vse drugo: če jo bo čip maral, ga bo vzela, Samo Noel ima prav: postati mora drzna . . Gramofon se je iztekel in konec. Stotnik klicali smo že Mr. Erika, a mu je ta teden nemogoče kam zdoma. Vprašali smo se torej, ali bi mogli iti Vi, Miss. Odpotovati pa je treba takoj, Miss Judy.” Judy se ni prav nič obotavljala. “To se razume, da pojdem Povej gospe Klari, da odidem že jutri. Ali je že v postelji?” “Da, Miss. Brzojav bi bil moral priti že pred dvema urama, pa so ga poslalli v napačne scbo. Seveda pri nas mislimo, da bi v nekem oziru bilo bolje, če bi odšel Mr. Erik, |pa ne smemo preveč tvegati, kajti morda je stari gospod res zelo bolan. Da bi od naju katera šla, pa še misliti ni,' Miss.” “Saj pojdem jaz, in še zelo rada!” jeiponovila Judy. “Dawson, povej gospe Klari, naj se prav nič ne vznemirja, odpelja- pa Mr. Erika. Po- )a se bcim, kakor hitro dobim potni list. Ubogi stari Mr. De-1 is/l e se mi hudo smili. Je gospa Klara zelo razburjena?” “No, razburjena ne bi mogla raiviio reči. Pri nas ostajamo mirni, naj se zgodi karkoli že. Vendar pa jte žalostno, saj je gospod upal, da bo vsak čas mogel priti v Anglijo.” “In bo tudi prišel, o tem ne dvomim Brzojavila mu bom jutri, da odhajam k njemu. Morda bom zjutraj prišla za kako minuto k vam, da se poslovim. Lepo pozdravi gospo Klaro in 'ji reci, da mi bo ta Išlet neznansko dobro del.” Šla je naravncst k materi in ji povedala novico, Millie pa je bila skrajno nejevoljna. “Tvoji stari mami se je men-, da zmešalo. Najprej Connie, zdaj pa še to. ;Sama vendar ne moreš v Cannes.” “Mati!" je vzkliknila Judy. “Ne ravnajte vendar z menoj, kakor da sem otrok ali neroda. Dobro veste, da morem iti —in tudi moram. Če mi nočete pomagati vi ali oče, mi bo stroške plačala Klara. Tudi vem, da mi bo sama od sebe ponudila.” “Bolje storiš, če se zmeniš z očetom,” je rekla mati mrzlo in nejevoljno. Mr. Pendleton je brez dvoma imel enega tvojih n^jboljšihj dni. Pogledal je skoraj prizanesljivo svojo čedno razburjeno hčerko in dejal: SUMMER MENUS “Prav, Judy, vidim, da ti je če kdo umrje. Vendar, če sta- ta pot pri srcu. Morda boš našla tam prijatelje. Lahko si tako (irediš, da se vrneš v njihovem spremstvu. Bojim se samo tega, da hi ubogi starec utegnil umreti, kar pa bi bilo * zaslužil malo počitka, zate zelo nerodno. V Franciji| ' (Dalje prihodnjič) si dado strašno mnogo opraviti,' -------o------- ra mama tako želi Precej časa nato je bila spet v družbi sama s Čipom. Dvakrat je morali plesati s Heleno, zato je menil, da je že Zakaj M ie nadalje trpeli na VNETJU ČLENKOV In REVMATIZMU Dvi splošno znana kemista: Dr. Albert Fisber in Dr. J. Lewis od M.C.D. korporacije sta po mnogih letih raziskavanja odkrila v bolnišnicah preiskano in prefskušeno zdravilo, ki vam prežene bolečine v Menkih in revmatizem. S U M A N >e imenuje to zdravilo, ki je hitro učinkovito. Vsak, ki trpi na ome-ueni bolezni bi moral poskusiti to zdravilo in ne bo več trpel na bole-Sinan v členkih in revmatizmu. Naročite takoj — cena je $3.00 in 9c davek Pošiljamo po C.O.D. ali priložite svoj ček ali poštni “Money Order” M. C. D. CORPORATION 1243 WEST 3rd ST., DEPT. H CLEVELAND 13, OHIO če vam zdravila ne pomagajo, vrnemo denar. v svojem življenju? Nič. Bilo je prazno, nekoristno, nesmiselno. Nikjer je niso potrebovali, In zdaj bi rada še Čips potegnila v to praznoto. Č.mu neki? Da mu bo Helena pravila, kako naj postavlja pr- V nedeljo na farme! • For a flavor-full, Quick*to-fix salad, blend this finer macaroni with fresh or canned fruits. A cooling treat for , aummer appetites! Kaj bilo , cw^frrrs, ,p 1 «•««*** '"T^rws, e«UolI " 1 ‘"'’“SPlw.dlc.s 1*1.'“'’ DRUŠTVO SLOVENSKI NAPREDNI FARMAR ŠT. 44 SDZ vabi na THK MORI TINDER MORI OillCIOUS MACARONI Creamettes ao bolj mehki, bolj okusni MAKARONI! ki se bo vršil v nedeljo 19. junija na Stroinovih farmah, kateri prostor je vsakemu dobro poznan. Piknik prične žp pred poldnem. “Želijo vas k telefonu, Miss Judy,” je rekla strežnica. “Kliče Dawson in želi govoriti naravnost z vami, Miss.” “Dawson!” je vzkliknila Ju-dy. “Upam da to ne p:meni Na tem pikniku boste postreženi z vsemi dobrotami. Za lačne in žejne Stevens je navdušeno vzkliknil: “Bilo je veličastno! Še en fox-j trot.” In že je nastavil še enoj pločo. Judy je med plesalci smu- / knila na kraj, kjer je sedela Connie. Ko ji je ta povedala,1 nogi? Bolje bi bilo, da da še ni govorila s Heleno, ju ga je pustila pri njegovih je predstavila drugo drugi. He-•knjigah. Bil je takele žaba- len se je že bila odločila, da predober. se ne bo kazala visoko, temveč Če bi jo Čip potreboval, bi jo bo celo prosila za svet pri se z njim poročila. Vse na svoji bali. Usedla se je torej njem ji je bilo všeč — celo pre- poleg nje in govorili sta o Mon-čudno rezana večerna obleka, j te Karlu in o Cannes. Gordon ki jo je spominjala na risbe je bil pozdravil svojo teto Dumauriera. Tedaj so se ji-Jskrajno mrzel način, zdaj pa ma oči ujele, in v njegovih je bil j je stal mekaj korakov proč, po-nekam porseč pogled. Jasno je jdoben poosebljen nižaljenosti. bilo, da ob pouku ne uživa. No, Judy ježe hotela stopiti k nje-gramofon se bo zdaj ,zdaj usta-;mu, ko se je med vrati prikaza-vil, potem pa lahko napravita jla strežnica; Judy je videla, da konec. S stotnikom števensom:hi rada z njo govorila, zato je ni spregovorila niti besedice, a spet odšla tja. ta je na srečo mislil, da jo je samo njegova popolnost v plesu tako začarala in noče tolikšne sreče kvariti z govorjenjem. Skušala si je samo sebe pred- :!a k telefonu, kije* rala bre|z dohodkov v tistem ,v pritličju. stisnjenem stanovanju ali ka-| “Ste Vi tam, Miss Judy?” kem drugem podobnem. No- ije, vprašala Dawson. “Pri nas coj je bila prepričana, da si smo nocoj precej vznemirjeni, tega ne bi gnala k srcu. Po- Prišel je brzojav od Miss Mc-trebovala bosta mesce — morda iPherson o Mr. Delišlu, in zdi cela leta, da se bosta dobro ’se, da je ubogi gospod hudo bo-spoznala drug drugega. Bilo lan ter hoče na vsak način vi- in dobrega razvedrila. Na programu bo tudi godba in ples. Odbor vljudno vabi vse prijatelje društva, od blizu in daleč. POŠILJANJE DARIL V VSE KRAJE JUGOSLAVIJE OD SEDAJ V NADALJE ODPOŠILJAMO LE GOLD MEDAL MOKO ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevojna cena,je vključena in sicer DO NAJBLIŽJE POSTAJE ALI PA LUKE prejematelja. t Q Afl ZA ENO VREČO, KI TEHTA 100 FUNTOV; prevoz je plačan samo do prista-J ViUU nišča REKA. Eni in isti osebi zamorete poslati kolikor vreč moke želite. MOKA $12.(0 STANDARD PAKETI Pošiljamo šestero raznih Standard-Paketov. Glede popolne informacije o vsebini paketov in cen, pišite nam po cenike. — Poslati zamorete samo eden tovrstni paket na osebo. It i T M A Pošiljamo BARVE, POSTELJE, BICIKLE, PRALNE STROJE, ŠIVALNE K A i. N U STROJE, PEČI in ENAKE PREDMETE. Ako želite kaj takega poslati, M " obrnite se na nas. Streptomycin Po običajni PRIPOROČENI POŠTI PO CENI :| 90c za gram pošiljamo z AVIONOM v vse kraje JUGOSLAVIJE po sledeččih cenah: 10 gramov .......$12.50 40 gramov...$ 44.— 20 gramov.........$25.— 50 gramov..$ 53l— 30 gramov.........$34.— 100 gramov..$100.— PENICILLIN in druga zdravila pošiljamo tudi zračnim potom kot priporočene pošiljatve. ČEKE IN MONEY ORDRE je treba izpolniti na naslov: DOBRO VOLJNI ODBOR. OPOMBA: Tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci med pošiljatelji in tukajšnjimi oblastmi, in da radi tega vsako naročilo postane last pošiljatelja. \ko nimate naših naročilnih listin, napišite'naročila na Vaš lastni papir in napišite IME in NASLOV PREJEMATELJA NATANČNO IN RAZLOČNO. šsi OBLAK MOVER Naša specialnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 11IS E. (1. St ODBOR 245 WEST 18th STREET Telephone: WAtkins 4-9016 NEW YORK 11, N. Y. V obkoljenem Shangkahju. — Ker tamkajšnjim tovarnarjem primanjkuje denarja, plačujejo svoje delavce v blagu. Na sliki vidimo, kako potem ti delavci spravljajo svoj zasluiek v denar. Kar ob cestah raaloie svoje imetje in čakajo kupcev. Kljub temu, da je komunistična armada še skoro v mestu, šanghajčani nekam brezskrbno hodijo, po ulicah po svojih vsakdanjih opravkih. G. WHISKERS