Letnik L (LVI.) V Ljubljani, 9. oktobra 1903. List 40. DANICA CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Sveti Peter Forerij (Fourier) in škof rezenški Mihael Wittmann, vstanovnika kongregacije ubogih šolskih sester „de Notre Dame44. II. Škof Mihael VVittmann. Mož. ki je prenovil in sedanjemu času bolj primerno vravnal ter za Nemčijo vpeljal red sester ..de Notre Dame", je bil Jurij Mihael VVittmann, škof Ratisbonski (Re-genburški). Rojen je bil ta blagi, v duhu svetosti umrli mož blizu Pleisteina na Bavarskem. Šolal se je v vstavu jezuitov v Ambergu. Leta 1782. je bil posvečen v mašnika in je v praznik sv. treh kraljev pel svojo novo mašo. Bil je najprej duhovni pomočnik v Kemnatu. Ko je prišel v svojo novo službo, in se je predstavil župniku, sprejel ga je ta skoraj neprijazno, ker se je nadejal drugega pomočnika. A ko je nekaj dni preteklo, priljubil se je že novi kapelan župniku tako zaradi svoje ponižnosti, pobožnosti, postrež-ljivosti, da se je župnik jokal, ko je moral dobri kapelan zaradi hude dolge bolezni kmalu župnijo zapustiti, ter se podati na očetov dom, da si tam zdravje vtrdi. Leta 1783. je postal duhovni pomočnik v Kaltenbrunu, kjer je začel nevtrudno in plodonosno delovati v prid krščanski vzgoji otrok. Tukaj je spisal prvo svoje delce: kako naj se otroci pripravljajo na vreden prejem zakramenta svete pokore. Že leta 1785 je posial župnik v Mes-brunu. kjer je tri leta pa>t:ro.a! p »In gorečnosti, navdan svete ijiibeziii do >\ojih župljanov. Leta 178S. mu je umrla pobožna srčno ljubljena mati. „V mojem naročju, ob mojem blagoslovu je umrla naša draga mati; po svoji pobožnosti je bi!;i zrela z a nebesa:" tako je pisal svoj/m i bratu benediktincu. Meseca oktobra istega leta ga je p >-klical ško* v duhovsko semeniv Rezen (Regensbiirg). Nekako težkega srca. pa vender voljno se ie podal na svoje novo mesto, kjer je skoraj p >1 stoletja, i/ prva kakor podvodij i in pozneje kakor vo lija. deloval neumorno in vspešno kakor učitelj in vzg >j.teij duhovnov te obširne škofije. Koliko se je trudil in skrbel v te:n lepem in važnem poklicu, težko je opisati. Z veliko gorečnostjo in ljubeznijo je poučeval in vzgajal mlade duhovnike, ki so ga nep »nisn > spoštovali in ljubili. V težavnem svojem poklicu pa ni pozabil sam na-se. Vsik dan je napredoval v pobožnosti in svetosti življenj,'.. Nadaljeval je pa tudi svoje učenje v svetih in svetnih ve lah. Bogoslovje, mo-droslovje, zgodovino je proučeval o prostih urah. Ciovoril je gladki) grško, hebrejsko, francosko in italijansko, prav tako kakor nemško ali latinsko. Zal, da je veliki« napor vedno bolj uničeval njegovo zdravje. Leta 17^)1. je tako hudo bruhal kri. da so zdravniki obupali, da se se kedaj ozdravi. V tem stanu je po- kleknil pred podobo Matere božje ter goreče molil, in daroval svoje življenje Bogu. Tisti trem »tek je v prsih čutil silno stiskanje in bil v hipu popolnoma ozdravljen. Takrat je sklenil Bogu obljubiti, da mu posveti vsako četrt ure sebe in svoje delo, ter ga je vprašal, kaj Bog zahteva, da stori. L Bile. i Dalj«- prthfilnjiO i XX. nedelja po binkoštih. Idi. t\««j srn /iu (l\.in J) Velike žalosti, smrti v kraljevičevi hiši. se bojimo, ko so nam uvodne besede današnjega sv. evangelija v očeh. »Začel je namreč umirati": ta evangelijeva izjava nas pripravlja na bližajočo se smrt. A strah se kraljeviču in vsem nam iz-preobrne v veselje, ko Jezus obupajočemu očetu govori: »Pojdi, tvoj sin živi." Lahko nam je umeti, kako brez mere vzradoščena j« morala biti ta odlična hiša, ko se je zdravje povrnilo ljubljenemu domačemu sinu. ki je »začel umirati". Ob sreči, ki jo je dosegla kraljevičeva hiša. vas vprašani, dragi: Kdo pa je dandanes prav srečen na zemlji? Odgovoriti mi utegnete: Le pravičnik je srečen človek na svetu. Ta vaš odgovor je bi! pravi. Zato premišljujmo o tej resnici z božjo pomočjo danes. Kedo je pravičen? Odgovor: Pravičen je tisti človek, ki si prizadeva vestno izpolnovati vse dolžnosti, kar j i 11 ima do Boga. do sebe in do ljudi. Torej se pač v dejanju pobožnega sme imenovati ta. ki je pravičen. A zelo razširjeno je to napačno me-nenje po svetu: če si pravičen, torej pobi »žen, ne moreš se razveseljevati prav tako, kakor bi rad: tako vesel biti ne moreš. I )a ni \ mestna ta misel, prepričuješ se i/ /i\enja samega Gospoda. ki ni le pravičen in pobožen nego je tudi neskončno svet. A akoprain neskončno svetega, vidimo ga prav tako kakor v tužni tudi v najveseleji družbi — med svati ga gledamo v Kani na Galilejskem. In v tej svatovski družbi celo svoj prvi čudež stori. Istega, kakoršnega se prepričujemo iz Gospodnjega živenja, nas sv. pismo sploh uči. »Služite Gospodu z veseljem, z veselim petjem stopajte pred njegovo obličje" beremo v psalmu (99, 2.) torej v stari zavezi. In v novi zavezi nam veleva sv. Pavel: »Veselite se vselej v Gospodu: veselite se, vam še enkrat govorim." (Filip. 4, 4.) Pravični človek je prav za prav tisti edinec na svetu, ki je zmiraj vesel: ker le on se vselej sme veseliti iz srca. Le poglejte, da se prepričate o tej moji trditvi le po nekoliko poglejte v pravičnega živenje. Kaj pa je druzega živenje pravičnega tu na zemlji nego srečno potovanje iz tega zemskega v večno tamošnje veselje? Srečno potovanje in veselo! Ce potuješ n. pr. iz tujine do svojih starišev domu, takrat pozabiš marsikaterih zaprek ob poti: da si le srečno dospel do njih. pa si zadovoljen. - To isto, kakor ob tebi, potujočem do starišev, to isto se opazuje ob vsem našem zemskem potovanju do Boga. Kedar nam postaja namreč težavna ali trnjeva ta pot - srečna je vender le imenovati, če pomislimo, v kako vesel kraj nas dovede. Vsaka nadloga se pozabi na zemlji ob tej misli, da stopamo tu na zemlji kar vedno naprej proti hiši svojega nebeškega Očeta. Kako lepa je pa tudi že ta zemlja, skozi katero gre naša pot v brezpritnerno lepšo nad zvezdami: kako lepa že ta po dobroti našega splošnjega Očeta. Oglejmo si jo po malem. Velikanskimi gorami je ograjena ta naša zemlja: začrneli gozdi se raztezajo po njenem hribovju in po njenih planjavah; odeta je v zeleno obleko, ki jo krasijo mnogo-bojne cvetice in obljuduje jo mnogoštevilno živalstvo. Xad to našo zemljo je Stvarnik razpel najumetneji obok z bliščečim se ozvezdjem. Za svetilo v tej velikanski zgradbi je vžgal solnce, ki gori, greje ter vzbuja vse na živenje, kar je po zemlji. Če vprašam: za koga da je prirejena in okinčana ta mogočna prostorija? — odgovarjate mi vsi: Za človeka. Za človeka torej, da naj po božjih postavah živeč pravičen bode in kakor pravičnik veseli se stvarjenja ter vživa tega stvarjenja prav po reku Davida kralja: „Služite Gospodu z veseljem." Pravični človek na zemlji čuti tudi vsak dan v novo to božjo dobroto nad seboj. To spoznava pravičnik, kako mu Stvarnik ohranjuje dan za dnevom zdravje; vtrjuje moč; potrebnega živeža deli. A neverni človek ne čuti te božje dobrote. Zato pa tudi ne pozna te hvaležnosti; ne pozna otročje vdanosti Očetu nad oblaki, ki je tako nad vse dober. Zato se neverni človek božjega stvarstva in božje dobrote tudi ne more veseliti s tako čistim srcem, kakor se je veseli pravični na zemlji. Pomnite, dragi: Ne premoženje, ne posvetni blesk — to človeku ne podeljuje sreče in veselja. So premožnjaki in so odlični ljudje, ki se vidijo srečne; a — da so v resnici srečni morajo vselej biti tudi pravični. Če pravični niso, če niso dobri ljudje, nosijo ob vsej navidezni sreči črva v notranjem seboj. In ta črv jih vedno grize ter grize — in nimajo ga pokoja. Podaj se pa, dragi, v ono revno stanovanje, kjer je bolj pomanjkanje doma, nego obilnost. In prav tam v tem priprostem bivališču vtegneš vgledati pravo srečo. Zakaj? Zato, ker ti ljudje izpolnujo svoje dolžnosti do Boga; do sebe in te male saj veliko jih kakor priprostaki itak ne morejo imeti oni izpolnujejo vse svoje male dolžnosti do ljudi. Tem potem so torej pravični in ker pravični, so — srečni in pa veseli. Če bodete torej, dragi moji, od slej srečnih in veselih ljudi videti hoteli, prašajte najprej: Ali so ti tudi pravični kristijanje? In, če se vam potrdi to vprašanje — potem boste pa bivali sredi med srečnimi pravičniki. Vsak pravični je srečen; srečen tudi takrat, kadar se vidi nesrečen — srečen celo takrat, kadar se sam sebi zdi manj srečen srečen je in vesel. Dragi! Po prejetih sv. zakramentih v pretečenem tednu" ste sedaj kakor kraljevič v današnjem sv. evangeliju telesno dušno živi vsi vi. Čutite se torej: vsak vas se čuti sedaj srečnega ob svoji mirni vesti. A kako ostanete srečni ? Odgovor: To milost, ki vam jo je podelil zakrament sv. pokore in pomnožilo psv. Rešnjega Telesa vžitje to milost ohranite za vselej dušno živi ostanite. Potem ste srečni in veseli. Tako dušno srečnim vam pojde vsako vaše opravilo in bodi si, katero si že bodi vspešneje in srečneje izpod rok. In če kedo popraša ob tej ali drugi priliki po vas. kako se vam godi, gotovo prejme blagoglaseči se odgovor: Ti vsi so pravični: vsi srečni; vsi torej veseli. Amen. " Krr jr uK-nd.i nam-M-l l.ik«» upniv rv.m^rlij \!\ ih(k-lji- po hinkoštih Češčena si Kraljica! Glej dobra Mati, tvoj otrok kleči pred tabo in te prosi milosti v rožnovenškem mesecu, kateri je tebi posvečen. Kako naj molim, da me vslišiš Kraljica nebes in zemlje? Marija: Ako hočeš zares moj otrok biti, moli goreče in zaupljivo, daruj -e mojemu srcu, moli za-se in za druge. Potem te hočem vzeti v svoje varstvo in te voditi po . n ,j ]»,» \ ias, i>ožj»». .Moj Sin li daje obilo, obilo p ihke Joi»ro deiati. Oci imaš. da vidiš in uses.i. iii sjijs...\\.•!; /.» dnse \ v eaii. Moli v^ak t vi i io Jnj- .Ceščena bodi Kraljica" m 1 »Cesceiia Marije". «i<*pu-.i \«t;i Vera je svetu potrebna. I r -nco-ki irodr »vec D Alembert, za-mi\ a/n;: «vete v rkve. ki je / \ oltaire-jem kruii» nap.: i.d sveto ,i o. je na «nirtni postelji -po/nal ...ino.ii. Obžaloval je svoj srd nad kisi nisUom. Da b pa popravil, kar je s svojimi spisi prizadejal krščanstvu. spj>a| je na bolniški postelji vi i ko kpma o kisčaiiski veri. Mej drugimi te-k besede. _\Yra je s\etu potrebna. Kajti kij !»• nii.> s -vtjom in njegovimi prebivalci, ako ne !►• vera s .vnjimi sladkimi :o!ažili in nadami .Nep.i t -rea ne-.uniii. ako 1>; \i,a ne sladiia ne-i/- -«:ib:io l -ja. i-, »'e .» el -vek. tlači dan na dan! I-.M/lično«! v a ;. v službi, v časti, v plačilu, v-e b poiavna k v p! v v ere in ie -:«;ri prenes-Ijiv ». \e;a iajs i v s. i/avc življenja." n Mirk«. Velikodušnost — kaj vse ona učinja. Gospodinja je imela deklo, ki je bila jako pridna; vse bi bilo sicer prav in dobro; le tu in tam je zmanjkalo kake malenkosti, ki bi se bila porabila tudi doma lahko. To pa posebno takrat, kedar je dekla obiskala doma svojega očeta. A nihče ni vedel, kam izginjajo pogrešane stvari. Gospodinji je bilo jako hudo pri srcu. „Kaj pa, če bi bila dekla?" »Škoda bi bilo zanjo". ..Kako bi jo tega odvadila?" Take misli so jo mučile neprestano. Nekoč gre slučajno v deklino sobo; ne da bi iskala, zapazi pletenico in v njej nekaj mlete kave ter sladkorja. Bilo je pa prav v v času, ko je dekla hotela iti domov na obisk. V kuhinji je pa tudi prav sedaj izmanjkalo kave in sladkorja; sklep je bil torej lahek in potrjen prejšni sum. Zai je bilo gospodinji, da je dekla nepoštena; če tudi le v malem. Ali gospodinja je bila modra. Nič ne izda svojih notranjih čustev. Ko pride dekla s polja in prosi za kratek odpust, pravi ji gospodinja: »Kaj ne, ti imaš doma starega očeta?" »Da gospa, očeta bi rada obiskala." »Oče bi morda kako reč potrebovali; tu imaš nekaj denarja, pa nekaj kave in sladkorja jim nesi. Tudi onole staro suknjo in zimske črevlje jim smeš nesti domov, pa reci jim, da jih pozdravljam." kudečica oblije ubogo dekle in videlo se ji je, da bi rada povedala še več, nego samo zalivajo. Drugi dan pa je bilo v shrambi prav t »liko kave in sladkorja, kakor ga je bila napravila gospodinja. OJ tistega dne ni gospodinja ničesar več pogrešala in nihče ji ni bil potem tako zvest, kakor ta dekla. Dasi visoko čislamo slovenske gospodinje, vender si upamo reči, da bi marsikatera v enakem slučaju ne bila tako ravnala, kakor le-ta. Marsikatera bi bila morda naredila kaznujočo pridigo, vpila bi bila in razgrajala ter morda poklicala še m. ža in otroke za priče. Morda bi bila deklino si »bost obesila na veliki zvon ali vsaj povedala sosedi. Morda bi jo bila takoj izpodila iz službe; ali če je ne bi mogla pogrešati takoj, bila bi ji službo odpovedala, do izstopa iz službe pa ravnala ž njo kakor s kako gobovo. A tako ravnanje bi dekle ne bilo poboljšalo, nego le razdražilo in v hudem le potrdilo. Morda bi bila marsikatera ubogi dekli vsako jutro pogreli njeno pregreho kakor prvi zajutrek. Ne tako pa naša vrla, modra gospodinja. In zato smo priobčili to zgodbico dragim slovenskim gospodinjam v pouk in v korist. Župnik Josip Plantarič. Mučenci. Starokršianska povest .Milutina .Viavvrja (I)aljc.) XI. Marko Emilij je šel naravnost v cesarsko palačo in se zglasil prefektu, ki ga je sprejel takoj, a bil je še vedno ogorčen in razsrjen zaradi Julijeve trdovratnosti. .Prijatelj", reče Marko prefektu, »tvoje ravnanje ni opravičeno. Kaj je bilo treba mahoma pošiljati pretorijoncev po mojega sina." »Oprosti! Ali jaz sem se držal samo cesarske odredbe. Tvojega sina so mi ovadili, da se je drznil javno govoriti proti ukazom obeh cesarskih veličanstev." ».laz sem ga strogo vprašal, predno je odšel, kaj je na tem, a 011 mi je rekel, da je vse laž." »In ti si mu verjel?" »Moj sin še ni nikdar lagal!" odgovori centurijon osorno. »Sedaj te je pa venderle prevari!." »Kdo? Mar moj Julij?" »Kdo pa?" Centurijon se zamisli in vpraša nato: »Ali je res moj sin javno govoril proti ukazom ?" »Je! S svojim postopanjem je tako ogorčil množico, da ga je hotela pri tisti priči ubiti, ali Valerij ga je rešil sklicavši se na ugled svojega očeta." »Tega nisem vedel." Nekaj hipov pomolčita, potem pa izprcgo-vori centurijon: »Meni se vse to zdi neverjetno. Prijatelj, ali si se temeljito uveril o njem? Ali ni mogoče, da ga je Lucij Metel ovadil po krivem?" »Ne! On je spoštovana oseba, ki se mu more, da, mora verjeti. Kolika sreča, ko bi bil tvoj Julij tako udan cesarskima veličanstvoma. Jaz sploh ne vem. kaj je namerjal tvoj sin? Njegov nepremišljeni čin bi utegnil tudi tebi napraviti največje sitnosti." »O tem sem u verjeti." »Priznal mi je tudi, da je kristijan. A povedal je to tako mirno, da sem bil v zadregi. Ostro sem ga pokaral, ali zastonj; zastonj sem ga pregovarjal, da bi se odrekel svoji veri. On me niti poslušati 111 hotel. Moral sem ga odpraviti v Mamertiusko temnico . . ." »V Mamertinsko temnico!" ponovi trpko centurijon. »Tmiri se. Marko!" nadaljuje prefekt. »Jaz sem ukrenil to samo zato, da ga malo uplašiui. t 'verjeli sem, da se mlada razburjena glava brzo ohladi v podzemeljski temnici. Vrli tega sem hotel pokazati, da so pred rimskimi zakoni enaki vsi: velikaši in prostaki. Konečno mi je bila >krb zate, da bi ne trpel ti. Menim, tla to ne ugonobi tvojega sina, ako prebije nekaj dni v temnici; izpametuje se in gotovo zapali bogovom daritve ..." »Hvala ti za tvoje modro postopanje", odgovori Marko. Tudi sani ga poskusim odvrniti z napačne steze, ki je zašel na njo." »Vsakako. Ti si mu oče. Predoči mu. kaj kaj ga čaka, ako ostane trdovraten še nadalje." »Ali smem k njemu v temnico?" »Vsak hip, prijatelj! Jaz sam naročim pre-torijancem, da tebe ali tvoje žene nihče ne sme ustavljati in vama braniti," odgovori prefekt. Marko Emilij se je poslovil in ukazal sužnjiin, naj ga odneso domov. Stopivši v atrium je našel Lukrecijo še vso propalo in polno negotovosti. »Kaj je z najinim Julijem?" vpraša ona. »Nič dobrega." »Ne govori." »Zaprt je v Mamertinski temnici. Prefekt ga je nagovarjal, naj odstopi od krščanstva, ali zastonj. Vedel se je preosorno in nepristojno. Žalil je državne bogove in cesarja samega." »Ali mu ni rešitve?" vzdihne mati obupno. »Da, reši se. ali samo pod tem pogojem, da daruje bogovom ..." Lukrecija povesi glavo in se zamisli. »Žena, tega si tudi ti mnogo kriva," nadaljuje Marko Emilij. »Kakšna krivda me teži?" .Ti si kristijanka in si mi sina poučila v tej bedasti veri in ga vzgojila v njej. Jaz sem pogodil na« »pak, ko sem ti dal prostost v tem. Tega ne bil smel dovoliti. Glej, kam je dovelo to! Njegova neumnost more tudi meni škodovati neizmerno. Sedaj so zelo nevarni časi in nesreča ne spi. Vohunov je p«»Ino povsod, fina sama beseda utegne osumiti človeka, da ga začno preganjati, ali da ga celo umore. Kako lahko se dogodi to meni, ki sem vojak in sem dolžen braniti čast in ugled svojega cesarja, kar sem mu prisegel." .Ali ti moraš priznati Marko, da jaz nisem najinega sina nikdar učila kaj slabega, marveč >em mu vedno govorila, da treba spoštovati zakone in ce>ar>ke naredbe. če so le dobre. Naposled ne moreva biti ni ti, ne jaz odgovorna za čin. ki ga je Moril v svoji mladeniški ogorčenosti. Najbrže je spoznal, da so cesarski ukazi krivični kristijanom, pa mu je zavrela mlada kri . . . Saj moraš >am potrditi, da je Dioklecijanov in Ma-ksimijanov ukaz krivičen in preokruten!" .Tega ne želim pretresati. To je jako kočljiva stvar. Jaz spoštujem cesarja, pokoren sem njegovim naredbam in mislim, da on sam najbolje ve. kaj dela." V tem pride suženj naznanit, da plemeniti Valerij želi govoriti z gospodarjem. .Dobro mi došel!" pozdravi ga centurijon. .Hvala ti, gospod, na ljubeznivem sprejemu!" odgovori mladi Rimljan in se pokloni obema: .1'rihitel sem naravnost z doma do vas, ker so mi pripovedovali sužnji zelo neverjetne stvari, da mi namreč pretorijanci odvedli vašega Julija na Palatin. .Resnico >o ti povedali." potrdi Marko. .A zaradi česa?" .To ti sani najbolje veš. ki si bil včeraj ž njim na Forumu, ko je javno govoril proti cesarju." .Kdo? Julij je zabavljal na cesarja?!" .Tvoj sorodnik Lucij Metel ga je ovadil." .Ha, sedaj mi je vse jasno." .Govori!" vzklikneta Marko in Lukrecija hkrati." .Z Julijem sva prišla na Forum prav, ko je bil najhujši vriše, pred sodno palačo," začne pripovedovati Valerij. .Grede sva izvedela, daje na stebru pribit cesarski ukaz proti kristijanom. Rinila >va skozi drulial, da prebereva, kaj stoji nepisano. Tačas srečava Lucija Metela. On je jel z največjim veseljem govoriti o nesreči, ki grozi kristijanom. Psoval jih je in grdil, kolikor je le mogel. Julij se je razvnel na to in oporekal Lu-ciju, češ, da ni tako, kakor 011 govori o kristi-janih. On pa mu je jel očitati, da brani cesarjeve izdajalce, in začel hujskati drulial na Julija, češ, da je kristijan. Gotovo bi se bilo dogodilo kaj hudega, da se nisem potegnil zanj zagrozivši druhali z imenom svojega očeta. To je pomoglo. Množica se je pomirila, Lucij pa je vzkipel in zagrozil meni in Juliju odpovedavši nama dosedanje prijateljstvo. Tako je bilo in nič drugače. Zaklinjam vama se, da Julij ni niti črhnil o cesarskem veličanstvu, kamo li razžalil ga. To si je izmislil ničemnik Lucij, da bi se mu laže verjelo. Ali moj dragi Julij ne sme trpeti, jaz grem takoj k prefektu, pa 11111 povem vse." .Idi," reče Marko Emilij, .ali bojim se, da ničesar ne dosežeš. Jaz sem že bil na Palatinu. Prefekt preveč zida na Lucijevo ovadbo." .Bomo videli, ali je v Rimu še kaj pravice! ..." Valerij se mahoma odpravi. Napoti se na Palatinski holmec potegovat se za svojega prijatelja. Takoj za njim je mahnil tudi Marko Emilij k svojim prijateljem posvetovat se zaradi sina. Ko je Lukrecija sama ostala, dvignila je roke in jih sklenila v molitev rekoč: .O ljubljeni Kriste, okrepčaj mojega otroka, da premaga vse izkušnjave, ki 11111 prete. Rajši naj umre za sveto ime Tvoje, nego da bi ga sramotno zatajil od strahu pred mukamj!" llinunski (Dalji- prihodnjič,) Iz sveta. Proč od Rima. V Inomostu živi trgovec, ki je v svoji protirimski agitaciji pokazal, koliko je vera vredna. Imel je v službi dečka, Čeha. Ponudil inu je novo obleko, ako prestopi v prote-stantizem. Deček je vprašal svojo mater za svet in mati ga je rešila iz trgovčevih rok s tem, da 11111 je premenila službo. Naredila je sinku novo obleko in 11111 jo misli še večkrat narediti brez da bi 11111 bilo treba proč od Rima. 1. 1» Zrnje. Izpreobrnjen mladenič. Sv. Frančiška Bor-gijskega je pogled na mrtvo cesarico tako presunil, da je sklenil, odpovedati se vsem častem in vstopiti v tovarištvo Jezusove družbe. Nekaj slič-nega se bere v živenju sv. Gregorija. Mladenič, za kterega se je ta svetnik zelo zanimal, je bil tako oslepljen strastne ljubezni, da je ob tem pozabil na Boga in na večnost. A nepričakovane smrti umrje ona oseba in mladeniča se loteva obup. Sv. Gregorij se poprime najskrajnejšega pripomočka, da bi rešil mladeniča. Prime ga za roko ter mu pravi: „Pojdi z menoj, pokažem ti osebo tvoje grešne ljubezni". Pelje ga do groba in mu ga veli odpreti. Kak strašen pogled! Kak prizor! Mladenič je hotel bežati, toda svetnik ga pridržuje rekoč: „Ne hodi proč, nego ostani in oglej si podobo, ki ti jo kaže smrt. Poglej, kaj je postalo iz te oboževane lepote. Oglej si ta ostudni obraz, te ugasnjene oči, te začrnjene ude, to od gnjilobe in črvov razjedeno truplo. Glej tu predmet tvoje strasti, glej osebo, kteri na ljubo si žrtvoval svojo dušo, svoje izveličanje, Boga in večnost." In mladenič je bil ob tem pogledu presit njen. Spoznal je nečim urnost vseh stvari, 11 videl je svojo slepost ter je ostale dni svojega živenja z ostro pokoro posvetil Bogu in svoji duši. O da bi tudi naši mladeniči mrtvičili svoje telo; da bi jim ne bil nikak trud in nikaka žrtva prevelika za svojo neumrjočo dušo! Župnik Alojzij Kunimer. Vladarjeva smrt. Ko je cesar Maksimilijan na potu v Veles (Wels) zapazil, da mu je blizu zadnja ura, poklical je duhovnika, naj mu podeli sv. popotnico. Prejemši svetotajstva za umirajoče je oblekel sam mrtvaško obleko in mirno čakal resnega trenutka. Okolu stoječi so točili solze žalosti, a cesar jim je zaklical: „Čemu še solze? Truden popotnik si želi počitka in to je vse!" Kmalu na to je zaspal na večno. Lepe besede iz ust tolikega svetnega mogotca. L p. Župa na morju. Iz veleškotije renneske na Francoskem odhaja vsako leto na tisoče ribičev na morje. Celo tja do novega Fundlanda in do Is-landa jadrajo lovit treske. Dolgih osem mesecev jih obdaja vedna smrtna nevarnost. Kako hudo jim je, ako jih napade tam na širnem morju bolezen ali se jim približa celo smrt. Siromaki hrepene po dušni in telesni pomoči, a kdo jim jo da? Krščanska ljubezen je vsestransko skrbna in izumljiva. Za uboge, zapuščene ribiče se je osnovalo posebno društvo v Bretagni. Društvo za mornarje inozemske in islandske si je kupilo velik paruik, ki spremlja povsod ribiče, kadar so na lovu. Kjerkoli se ustavijo, zakotvi se oni paruik sredi te plavajoče morske župe, broječe krog dva-tisoč ladij. Na njem je bolnica, cerkev in stanisča za duhovnike, zdravnike, in strežnike. Ribiči dobivajo tam vsega, kar potrebujejo za dušo in za telo. Velikemu parniku je prideljen manjši njegov sel, ki vedno šviga križem po morju. O11 prinaša razna naznanila, privaža zdravnike, dovaža zbolele. Kadarkoli zaplapola na kaki ribiški ladiji bela zastava, takoj hiti parniček tja. Mnogo renneskih ribičev se zelo vestno pripravlja na nevarno pot na morje. V primorskem mestu St. Servant, kjer biva krog 15.000 ribičev, je velika hiša za duhovne vaje, na katere zahaja vsako leto po 100 500 ribičev. Nenavadna je njihova pobožnost. O duhovnih vajah obnavljajo kritno obljubo, obetajo slovesno, da hočejo zvesti ostati Zveličarju in njegovi sv. veri, in se vneto priporočajo Mariji, „morski zvezdi". Meseca listopada se vračajo domov in zopet se z duhovnimi vajami zahvaljujejo Bogu za ribji lov in srečno vrnitev. K. V nesreči si je pridobila čednost ponižnosti ponosna Angličanka. Pred mnogimi leti sem se bil seznanil v hiši kneza \V. z neko plemenito angleško damo, katera je bila sicer kato-tičanka in je hodila do svete maše, molila ter živela krščansko. A kar mi pa ni vgajalo na njej, bila je neka visokost, skoraj bi rekel oholost v govorjenju in vedenju starikave Angležinje. Po tragični smrti matere knezovih otrok so bili ti tej gospodični v i/rejo in vzgojo izročeni. Izgubili so otroci v prvi, nežni mladosti mater; vzgojiteljica in mati jim je bila, dokler niso dobili drugih učiteljev, gospodičina „Miss Attkinsoir, kakor se je omenjena dama imenovala. Tudi pozneje, ko so nekoliko odrastli princczinje in princ, so svojo odgojiteljico iskreno spoštovali in srčno ljubili; tudi ona jim je bila vedno iz srca udarni, kakor mati svojim otrokom. Pozneje je vzgoje-vala malo deklico, sestričino prejšnjih svojih go-jenek, princezinjo Fleonoro, ki je bila kakih 7 let stara, vesela, ljubezniva deklica, pravi nedolžni angeljček. Zgodilo se je, da se je mati male deklice, knegiuja vdova \V., na z;mo presetii. v Run. Vzela je seboj hčerko in vzgojiteljico Miss Att-kinson. A v Rimu je zadela nesreča vdovo kne-ginjo W. Nenadoma ji je smrtno obolela edina hčerka, mala Hleonorica, katera je bila ljubljenka matere, vzgojiteljice in vse rodbine. Na smrtni postelji je bila birmana, prejela prvikrat z.ikra-ment svete pokore in sveto popotnico. In kakor nedoižni angeljček jo izdihnila v naročju tužne matere in žalostne odgojiteljice svojo čisto dušico. Truplo so do nekaj dtiij prepeljali v Planino iu tamkaj shranili ob cerkvi provizorično, dokler m bil sezidan mavzolej. S kneginjo, katera je s hčerko izgubila vse svoje in se je za dalj časa nastanila pri svojih sorodnikih, je prišla tudi ponosna Angležinja Miss Attkinson. Cu-dil sem se sedaj nekedaj tej skoraj oholi dami, ki je bila vsa potrta, skromno ponižna. Videl sem jo enkrat v kapeli, kako je klečala pred oltarjem. Obiskala me je nekokrat. in ko je vstopila v sobo je rekla: .Gospod, iz Rima sem prišla vsa druga." In bila je res druga ponižna! j. h c. Nasledki slabe knjige. Profesor veronauka na neki kranjski gimnaziji pripoveduje: Imel sem pred kakimi lOtimi leti v šoli dijaka z imenom Viktor K. Bil je to dečko ljubeznjiv, kakor angelj. Vsak dan v letu in v zimi videl sem ga v cerkvi pri sv. masi. Pri tem je bil pa v soli vedno prvi. Vesel sem bil, kadar sem ga vprašal, zakaj odgovarjal mi je tako, da sem se mu čudil. Ljubil sem ga, kakor punčico >vojega očesa. Zato sem se pa tudi zelo zelo bal za ta svoj dragoceni biser. Bal tembolj, ker dobro poznam nevarnosti, ki prete nedolžnemu in nepokvarjenemu dijaku od vseh strani. Molil sem zanj vsak dan ob sv. maši in prosil Boga, naj ga varuje hudega. Do šeste šole je bil vedno enaki veseli mladenič. Razvijal se je kakor popek lilije spomladi. V šesti šoli nekako po Božiču pa naenkrat opazim na njegovem obrazu veliko izpremembo. Prejšnje veselosti in nedolžne živahnosti ni bilo več! Oko. poprej cisto, ko kristal, je postalo motno. Ako sem ga vprašal, pogledal mi ni več naravnost v oči, temveč je skrival svoj pogled. Odgovarjal je zelo nepovotjno. „Moj Viktor, kaj je s Teboj?" mislil sem ves potrt. „Vsa znamenja pohujšanega srca, začela so se na tebi kazati." Molil sem zanj še bolj goreče. V cerkvi ga nisem videl jt.kdar več. Z učenjem je šlo zelo rakovo pot, komaj tla je izdelal sedmi nzred. Poizkušal sem na razne načine izvedeti, kaj mu uničuje to dragoceno cvetko. Klical sem ga večkrat do sebe, izpraseval ga, prosil in svaril. Toda vse je bilo zaman. Vso svojo vzgojeslovno znanost sem vporabil. Vse zaman! Nekoč v osmem razredu pa prijoka do mene njegov oče, ubožen kmetič iz daljne vasice: „Oh, gospod", pravi, „kaj mi je storiti? Tako dober je bil moj Viktor, in zdaj naenkrat je ves drugi. Vere, pravi, nima prav nič, češ to je izmišljija." Pomenila sva se na dolgo in na široko. Naposled sem naročil, naj pride še gospodinja do mene. To sem izpraševal, kako da je prišlo do tega. Tu sem še le izvedel vso nesrečo. Seznanil se je z nekim ničvrednim tovarišem. Ta 11111 je dajal razne brezverske knjige. Iz teh se je ubogi Viktor navzel strupa, ki mu je umoril čisto srce, oropal ga vere in dušnega miru. Zelo sem bil potrt radi tega. Poizkušal sem v zadnjih dneh osme šole popraviti to zlo 111 pripeljati ga do spoznanja svojega žalostnega stanja. Toda ni me poslušal. S krvavečim srcem sem ga pustil na miru. Šel je na Dunaj študirat zdravilstvo. Dve leti nisem vedel, kje je. Nekoč pa berem v časniku grozno vest: „Viktor K. se je ustrelil. Zapustil je pismo, v katerem proklinja tovariša, ki ga je s slabim berilom zapeljal v toliko nesrečo. Kar naravnost ga imenuje svojega morilca." — Mladina, čuvaj se kuge slabega berila! o. M. M. Gorje pisateljem pohujšljivih knjig! Francoski romanopisec Chauvin piše, prigodom nekega groznega umora: Mi romanopisci, ki proslavljamo v svojih spisih zavratne umore in zagovarjamo na smrt obsojene luidodelnike, da, mi smo precej vzrok strahotne bolezni krvavih umorov in pobojev, ki onečaščujejo našo domovino." Zato gorje pisateljem slabih, pohujšljivih knjig. o. M. M. .Danica" izhaja v si k peUk 11.1 »tli poli in velja po pošti za vso leto u kron, /.a pol k-ta M krone, za četrt leta 1 krono >0 vin Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko kron. Ako l>i bil p tek praznik, izide .Danica* dan poprej. V Ljubljani >1 dobivajo po>anu-/nt- številke po 10 vinarjev v tabakarni: Mak so Hrusovi, pred škofijo 12.