13. Stevlfkft. V Trstu, t sredo IS. Ifebruvarja W88. Tečaj „EDINOST" \V lihaja dvakrat na teden, Tnako irsdk in lofcoto oh 8. ari zjutraj. „Edinost" stane : ju vae leto gl. 6. — ; izven A vat. 9.— gi. ju. (P) Ali s takimi obljubami so nas pitali naši poslanci že pred 7 in 8 leti, ter so rekli, da jim je grof Taaffe obljubil, da so bo začel s primorskimi razmerami še le takrat pečati, ko bodo viejene razmere na Če-škem. Kakor pa stvari danes stojč, ne bode grof Taaffe nikdar uredil čeških razmer in ne bodo vsled tega tudi naše prišle nikdar na vrsto. Zato nam je in bo ostala vedno uganjka, kako se zamore kdo ogrevati za tak vladni sistem, ter podpirati še nadalje tako vlado brez nikakih gotovih garancij. Politični pregled. Notranja dtžels. Grofu Hohenwartu je došlo mnogo Čestitek z različnih odličnih strani o priliki njogove sedemdesetletnice. Čestitali so mu razni klubi poslanske zbornice, mestni svet pražki, „Česky klub" v Pragi, škof graški in, kakor čitamo v včerajšnjih listih, mu je tudi papež poslal brzojavno čestitko in podelil svoj blagoslov. Nemško-liberalni listi se jeze, ker se je grof Taaffe udeležil banketa na čast Hohen\varthu in mu tudi napil. Nemški listi sklepajo iz tega — in morda imajo prav —, da grof Taffe nikakor ne misli pretrgati zveze s Hohenwartom. Bolj in bolj postaje jasno, da grof Taaffe ni zadovoljil nikogar bo svojim novim programom in da se jo motil zelo, ako je zares mislil, da združi v jedno celoto činitelje, ki so si tako nasprotni. Osobito je naletel na hud odpor tisti odstavek programa, ki govori o ohranjenju „sedanje narodne posesti". Celo poljskim listom se zdi čudno, kako je mogel grof Taaffe zahtevati, da bi se Slovani odpovedali stremljenju po ndrodni jednakoprav-nosti in po takem svoji ndrodni bodoč- nosti. „Czas" na primer ae čudi tolmačenju se strani naućnega ministra povodom razprave o šolstvu. Načelo vladnega programa, da se ima ohraniti sedanja narodna posest, bi še bolj razpihalo n&rodni prepir. Tako je: ako bi se uveljavilo to načelo, ■apričeti bi morali avstrijski Slovani srdit boj na vsej črti, kajti oni ne morejo sami privoliti v to, da obstane razmerje večno tako, kakor je sedaj, kajti to bi značilo večno — krivico. In kaj naj bi hranili osobito mi tržaški Slovenci, ko še nič nimamo! To je vender prehud tobak ! Poslanska zbornioa.ni zborovala te dni in ima danes zopet sejo. Pač pa je v ponedeljek zboroval proračunski odsek. Vsprejel je predlogo o znižanji cene soli, poteiu proračunsko naslove ,solu, obča „uprava blagajn", „kovani denar" in izredno podporo državnim uradnikom. Sklenili so, da se izvoli odsek 5 članov za posvetovanje o uravnavi plač uradnikom. Poslanec M e n g e r je izprožil misel o zavarovanju privatnih uradnikov za starost. Deželni zbori se neki skličejo letos dvakrat: prvič po Veliki noči, drugič v septembru. V jesenskem zasedanju jim bode rešiti deželne proračune. Posvetovanja poslanske zbornice se pretržejo pred Veliko nočjo in se bode nadaljevala v novembru. Vnanje države. Knez bolgarski se vender res oženi. To je že mogočni Stambulov „srečnemu" narodu naznanil posebno proklamacijo, v kateri je čitati mej drugim : „Srečen som, da morem narodu bolgarskemu naznaniti to veselo vest in sem prepričan, da navda vsaoega Bolgara odkritosrčnim veseljem. Ta znameniti dogodek nam utrdi svobodo in bodočnost Bolgarske." To je pač smešno : Stambulov hoče igrati tolmača čutilom ndroda 1 Različne vesti. Poroka. Dne 12. t. m. se je poročil g. Anton V i n š e k z gospodičino Mdrico Majcenovo. G. Hrabroslava Ražema, bivšega pevo-vodjo društev „AdrijaM in „Zarja* je zadela huda nesreča : umila mu je po kratki bolezni in v cvetoči dobi 23 let, ljubljena soproga Ivanka. Umrl je zagrebški škof Fran Gašparič po dolgi in mučni bolezni. Pogreb pokojnega češkega poslanca dra. P r a v o s 1 a v a Trojan a, je bil sijajen. Udeležili so se ga namestnik češki, deželni maršal in mnogo naroda. Pred pokopališčem jo govoril posl. Herold proslavljajoč pokojnika kot vz«>r rodoljuba. Na pokopališču pa je govoril kanonik K a r I a c h , proslavljajoč isto tako plemenita svojstva pokojnikova. Po pogrebu so se vršile demonstraoije po ulicuh praških. Množica je prepevala narodue pesmi pred Jungiuanovim spomenikom in pred hi šo kjer jo prepovedoval Hus. Umeetna demonstracija. Minulo nedeljo večer jo zapel pri predstavi v gledališču „Filodrammatico" nek komik najnovejšo poulično pesem, sramotečo neita-lijanak e narodnosti, bivajoče v Trstu, katere refren se glasi: „Lasse pur che i oanti e subii, E che i fazzi pur dispetti : Nelia putria de Iiosetti No so parla che italian 1* V gledališču je bilo precej gostov drugih narodnosti, zlasti Nemcev, brez katerih bi bilo gledališče malo da ne prazno, sbok česar jo tembolj obsojati to uprav italijansko breztaktnost: za^ramovati gosta potem, ko je pošteno plačal svojo vstopnino. In res so se dotičniki čutili žaljene ter so mej petjem demonstrativno ostavili gledališče. Mi odobrujemo seveda ta protest Nemcev proti italijanski breztaktnosti, ali prosili bi Nemce pomisliti, ali niso oiiil najbolj krivi, da se je italijanska nadutost in zagrizenost popela do tako grde oblike — krivi pa zato, ker pri vsaki priliki podpirajo italijansko nasilstvo, ako je naperjena proti Slovanom. Kdor seje veter, žanje vihar 1 Prinos k zgodovini narodne ravnopravnosti. V našem listu smo ž« večkrat omenjali spakedranosti slovenščine in mnogoštevilnih tiskovnih pogreškov, kojih kar mrgoli v vseh slovenskih uradnih oglasih, katere prinaša uradni list „L* Osser-vatore". Temu so morda uzrok črkostavci in morda še bolj urednik ali korektor sam. Danes imamo pa pred seboj celo uradno tiskovino, katera se po mnogoštevilnih slov-niških in tiskovnih pogreških kar odlikuje. Tiskovina ta slove: „Ker bo po finančni postavi za leto., od čistega dohodka od hiše št. . . . v ... tera je prosta o d davka hišne najemščine, ima plačati ena petstotna daviina, zato se ima sledeči izkaz popolnoma napotilni in naidaije do 31 prozinca .... podpisani oblasti poslati, drugači pri odmerenjo davkarna knjino tirjavo obresti se ne bo moglo obzira imeri*. Dalje v istej golici: „Ime in pre-Imekinstanovaliia upnika; Naznamovanje in datum dolžnOga; od tega se bo plačati imelo v tem leto; DavSina kapitala". — Torej na tiskovini, imajoči okolu 100 besedic, nahajamo 15 velicih kozlov, ki tekst motijo, kvarijo ter odelajo neumljivo. Ako hoče biti slavna vlada tudi nam Slovencem „enakopravna", naj bi nam njeni uradi pošiljali tiskovine v našem pravilnem jeziku, ne pa v kitajščini. Vsaj vendar ne nahajamo niti v laškem, niti v nemškem delu omenjene tiskovine nobenega pogreška, a slovenski jezik govori preko 30.000 prebivalcev Trsta in okolice. Če pomanjkuje izvedenega korektorja in prevoditelja, naj bi se ista najela 1 — Sokolova maskarada. Dostojnejše pač ne bi bili mogli tržaški Slovenci zaključiti vrsto predpustnih veselic, kakor so to storili se „Sokolovo* maskarado, ki je, kolikor glede udeležbe toliko glede posebne elegance mask, visoko nadkrilila vse nje prednice. Bila je to divna, krasna, oko opazovalčevo očarujoča slika, tako, da je skromnemu našemu peresu skoro da nemogoče opisati jo dostojno in v tako živih barvah, da bi čitatelj zadobil saj približno sliko o krasoti, blestivši se v redutni dvorani gledališča „Rosetti*. In kako domače, ljubko je bilo vso: izginili so ta večer vsi politiški, socijalni in mejnarodni prepiri: brhka nemška Korošica je menda čisto pozabila na koroško-nemški partajtag, kajti občevala je izredno prijazno s slovenskimi Sokolovoi; dama v staronemški noši — došla je menda iz Mouakovega — plesala je kaj gibčno, vzlio svoji starosti, se slovenskim okoličanom, kojega je dičil ponosni frkindež, in niti ni mislila na to, da je ta okoličan tudi jedna mej zaprekami pri zidanju tistega velikega nemškega mostu, koji naj bi se spenjal od severnega morja do naše Adrije, ali morda cetć tja doli do egiptovskih piramid; krasna ruska bojarka v nje bogati noši, pristna kopija krasne Nadine, šetala so je šegavo s ponosnim sinom A 1 b i o u a, vzbujajočim občo veselost se svojo svetovnoznano bla-ziranostjo, ki je nekaka narodna last vsem Angležem. Tudi Turkinja m, Bosa n kam in črnogorkam ni bilo videti, da bi bil kak prepir mej njimi; temna noč družila se je kaj prijateljski se svitlo d a n i c o, kakor da bi hoteli dokazati resnico, da se skrajnosti često dotikajo ; opazujoči vse to pisano življonje, zazrli amo v nekem kutu v živem razgovoru ognjevito francozko kmetico s ponosno Rusinjo, no vemo pa, ali sta isti večer že podpisali rusko-francnsko alijanoo. — Boginja glasbe stopala je, držeč zlato liro v roki, kaj ponosno po dvorani, a zado-voljnost čitati jej je bilo ua obrazu. Kako tudi ue, ko je vedela, kako Slovenci ljubijo petje in glasbo. — G o 1 o b -1 i s t o-n o š a — brez zamere : nijeden listonoša pri tržaški pošti ni tako dražesten — delil je pisma, a obžalovati moramo njegovo pristranost, kajti spomnil se je le nekaterih posebno favorizovanih gospodičev. — Izborno sta se zabavala — kar smejala sta se — Mihec in Jake c, samo na tem sta se pritožila, da se jima vender preveč nagajali kakor peklenšček zlobni ženski piorroti. — Jako možko je opazoval ženski dimnikar vse to vrvenje, a menda mu ni bilo posla ta večer. Naj le pride k nam, mi mu že povemo, kje bi trebalo omesti in pomesti. — Zastopniki in zastopnice iz rokoko-dobe so pa tudi dokazali, da niso tako nazadnjaški, kakor bi človek mislil : prisvojili so si kaj hitro oblike, veljavne za občevanje v novejši dobi. — Krasni Egipčanki ni najmanje motil predpustnega veselja konflikt, kojega imajo ravnokar Egipčani z mogočnimi Angleži. — In da je bila slika še popolnejša, dr-vili in sukali so se v mes mnogovrstni domino, pierroti in slikovite maske, koje je porodila bujna fantazija. — Ka-driljo je plesalo do 60 parov. Iz kratka : bilo je lepo, bilo je krasno] Vivat sequens I Običajni „Corso" se jo prva dva dneva, to je v nedeljo in ponedeljek izjalovil popolnoma. V nedeljo je bilo sicer kolikor toliko krivo zelo neugodno vreme. A tudi v ponedeljak ni bilo bolje, dasi je bilo vreme krasno. Vidi se, da mej Tržačani ni več tiste živahnosti in tistega veselja kakor nekdaj. V nedeljo sti nas zbadali v oči samo dve skupini: jedna, ki je persi-Hirala naše vodovodno vprašanje, druga pa velikansk fijasko, kojega so letos napravili naši „umetniki" bo svojimi „narodnimi pesnimi*. Sicer pa je bilo jako malo elegantnih mask, malo metanja konfetov in malo elegantnih kočij. No, na večer pa je bil pravi dirn-daj po ulicah : petje, ali Če hočete : vpitje se je razlegalo po vseh kotih. Tudi včerajšnji corso je pokazal, da so minuli nekdanji stari, veseli časi. Udeležba je bila sicer ogromna — kakih 400 voz — ali tistega pravega veselja ni bilo: nedostajalo je dostojnih mask in skupin. Na večer je bil po ulicah velikansk hrup: človeku se je zdolo, da so kar znoreli ti ljudje. Ali Bi jo krenil na desno ali na levo, povsod ti je donelo na uho — sovraštvo do Slovanov. Lasce che i canti e subii, Nolla patria de Rossetti No se parla che italian ! Dasi nam ti izbruhi sovraštva nikakor niso imponovali Bog ve kako, vendar nam je bilo težko pri srcu videčim, kako je poznani brezvestni kliki bilo mogoče, zma-miti in zbegati — gladno ljudstvo, da niti ni sposobno misliti od danes do jutri. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo o priliki pevskega večera društva „Zarja" v Rojanu 5 gld. 12 kr ., kateri znesek se doštejo že nabranemu znesku za pokroviteljsto rojansko župnije. Nabralo se je v isti namen dne 13. t. m. v veseli družbi „AdrijaŠev" in druzih Barkovljanov 2 gld. 30 kr. Ta svota všteje se k pokroviteljnini „Adrije*. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri SV. Jakobu ima svoj občni zbor v nedeljo dne 9. februvarija ob 4 uri popoludne. Že naznanjeni občni zbor se ni mogel vršiti, ker je došlo premalo število članov. Predpu8tni veselici. V nedeljo je imelo društvo „Danica" na Kontovelju Bvojo veselico, koje se pa, žal, nismo mogli udeležiti. Kakor čujemo, pelo se je precej dobro, igro so pa predstavljali izborno. Zlasti je g. Stoka vzbujal mnogo smoha in burno veselost. Udeležba je bila ogromna. Veseli nas, da so se zopet ganili vrli Kontoveljci. — V ponedeljek so pa nekateri rodoljubi p r o s e š k i priredili druž-hirisk plus, ki se jo odlikoval s tera, da je bilo mnogo plesalk v narodnih nošah. Svirala je vojaška godba. Iz spodnje okolice se nam piše : čas vpisovanja v „Družbo sv. Mohoratt bliža se h koncu. V minolem letu naraslo je število udov po nekaterih okoličanskih vaseh, v drugih je ostalo pri starem, a v nekaterih je celć zdatno padlo ! Častiti gg. duhovniki okoličanski imajo v tem obziru prvo besedo in je odvisno največ od njih, je-li število udov narašča ali pada. Ako bodo gg. duhovniki večkrat z lece ljudstvo opominjali na to, za nas prekoristno družbo, ter razja*njevali važnost in pomen iste, množilo se bode gotovo i število Mohorjanov. Iz Kanala se nam piše: „Besedo", katero je priredila Kanalska čitalnica dne 9. t. m. v prostorni Segalovi dvorani, izpadla jo povsem povoljno. Občinstva se je kar trlo; pevski zbor, pomnožen z Ročinskimi pevci in mešani zbor pela sta pod vodstvom vrlega g. M. Zego izborno; istotako stase tudi igra „Pravo junaštvo*, in deklamacija „Jefteva deklamacija* dobro obnesli. Šaljiva loterija vzbujala jo mnogo smeha ter je donesla društvu lepo svoto. Posebno je ugajala občinstvu Zegova najnovejša skladba, šaljiva polka „vinskih bratcev" pod imenom „Mi smo mi". Ta v vsakem obziru dovršena skladba naj bi so pela na kakem večjem odru n. pr. v Gorici, Trstu ali Ljubljani. Zagotovljam, da bode ugajala pnvsodi. Po „Besedi* je bil ples, pri ka. tereiu sti si plosali precizno tudi dve če tvorki; pri plesu je sviral kvintet gledališkega orkestra iz Gorice. Pri tej veselici so nas posebno iznenadile gospodičini Ema Križničeva in EvgenijaGarlattijeva v krasnih tirolskih kostumih. Prodajale so mej plesom šopke svežih cvetlic, za katere so skupile lepo svoto okolu 10 gld., kateri znesek so darovale za sloveuske šole Sloginih zavo-lnv v Gorici. »e dva imenitna dogodka se imata vršiti pri nas to leto : dijamantna maša preč g. An t. Ukmarja in 251 e t n i c a našo narodne čitalnice. Obe slav-nosti obetati postati velikanski. O izidu teh dveh imenitnih in pomenljivih dogodkov poročal Vam bodem o svojem ča*u. C. Ponarejeni petdesetaki krožijo na Dunaju. Ponarejeni so izborno in umetno, kakor Re da to doseči le z vsemi pripravami in stroji. Iz tega je sklepati, da so ponarejevalci vrgli veče število mej svet. Ponarejenje jo poznati po tem, da naslikani deček gleda navzgor mesto navzdol. Pazite torej ! Za ponesrečence na otoku Zante je daroval naš presvetli cesar 10.000 frankov. V morje je skočila 23Ietna dekla I. Sameli na pomolu Giuseppina, a rešil jo je nje ljubček A. Lenič ter jo spremil v njeno stanovanje. Mrzla voda bode menda dobro vplivala na njeno vročo domišljijo. Samomor. Deklico Marijo Iloffinger našli so minolo nedeljo ležati mrtvo na tleh v nekej kampaniji v ulici Ponziana. Nesrečnica je izpila steklenico strupa. Pri njej so našli mej drugim tudi pismo, v kojein piše, da je zgubila svoto 200 gld,, katero bi sama ne mogla poplačati, radi česar se je rajši usmrtila ! Vola 80 ukradli nepoznani tatovi v ulici Te*a št. 25 zadrugi kamennsel