Naročnina
Dnevna izdaja
za državo 5H3
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska tz<la>a celote.no v Jugo* »loviti SO Din. za Inozemstvo 100 D
COVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stolp. реШ-vrsia mati oglasi рз 130 ln 2 D. veCJt oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veUUl po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 DId 0 Pri veCjcm □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniKu
Uredništvo /e v Kopitar/o vi ulici šl. C/ III RolcopM se ne vraCa/o. nefranhlraso pMmo se ne sprejemalo * Uredništva tele/on St. 2050, upravntštva št. 2328
Političen
sta slovenski narod
Oprava le vKopltarlevl ul.it. 6 Čekovni račun: C/utallana štev. (0.650 In 10.34Г aa Inaerate. SaralevuAt. 7563, Zagreb it. 39.0U, Praga In Duna/ št. 24.797
Poštenje in demasosija
Seljačko-demokratska kaoalicija, kakor se po krivem imenuje Radič-Pribičevičeva zveza, je skušala svoj polom ob minuli krizi izravnati v skupščini z debato o prosluli belgrajski Glav-njači. Novi minister za notranje zadeve dr. Korošec pa je efekt te debate, po kateri je hotela RP opozicija po ceni priti zopet do kredita,, obrezuspešil s tem, da je demagogiji opozicije protipostavil sv,pjo poštenost in odkritost. Še preden je Radič uprizoril v skupščini zaradi Glavnjače škandal, je dr. Korošec čisto nenapovedano presenetil upravo grada Belgrada v Glavnjači, si to mučilnico natančno ogledal in zaslišal pritožbe tamkaj zaprtih, pa tudi takoj pri belgrajskem županu z vso odločnostjo ur-giral remeduro teh žalostnih razmer.
Da je radičevsko-pribičevičevska opozicija dvignila zaradi Glavnjače šum, to ne izhaja iz nagibov resničnega človekoljubja, ampak iz gole demagogije. Nepobitni dokaz za to je, da so tako samostojni demokrati kakor radičevci imeli v notranjem ministrstvu svoja podtajnika Pernarja in Wilderja, pa ni ne eden ne drugi nikoli ganil z mezincem, da odpravi zares škandalozne razmere v Glavnjači. Glavnjačo, ta prastari inštitut bivše kraljevine Srbije, smo sprejeli v novo državo, v kateri so bili današnji samostojni demokrati že ikskrat na vladi, pa se niso nikoli nad njo škandalizirali, najmanj takrat, ko so v njej sedele mnogoštevilne žrtve onih izjemnih zakonov, za katere se je najbolj navduševal g. Svetozar Pribičevič. Enako nismo nikoli culi nobenih pritožb zoper Glavnjačo, ko so radičevci sedeli v vladnih foteljih. Dr. Korošec je bil prvi, ki se je lotil tega problema in ga bo gotovo tudi zadovoljivo rešil.
Spričo tega je resnični škandal, če Jutro« in »Narod« zdaj napadata Slovenca ministra dr. Korošca, češ, da je »Glavnjačo v parlamentu zagovarjal«, dočim je celo član opozicije, zem-Ijoradnik Čeda Kokanovič izjavil v svojem govoru zadovoljstvo nad tem, da je dr. Korošec vzel stvar energično v roke in ne dvomi o tem, da bo razmere v Glavnjači razčistil. Iz steno-grafskega zapisnika je razvidno, da je dr. Korošec odkrito in pošteno — kakor je sam rekel — priznal, da so mogoči ekscesi in izjavil, da bo »vse slučaje, katere so govorniki opozicije predložili, najvestneje preiskal, krivce kaznoval in najstrožje postopal po zakonu.« In minister je povdaril: »Jaz dajem izjavo, da bom vsak prestopek, kakor hitro za njega izvem ali bom o njem obveščen, najstrožje kaznoval in da bom o vseh slučajih najresnejše vodil račun.« Dejstvo, da dr. Korošec ni sprejel od opozicije v demagoške namene predlagane ankete o Glavnjači, pa se popolnoma izravnava po ponovni svečani izjavi ministra, da bo »režim Glavnjače sam najobjektivneje preiskal in krivce kaznoval« in da je pozval parlament, da ima zaupanje v njegovo poštenje. Kdor dr. Korošca pozna, ve, da je ta njegova izjava in zaupanje v njegovo poštenje več vredno kot sto anket, ki bi celo vprašanje samo zavlačevale. Glavnjače nas bo rešil dr. Korošec, za to jamči njegova oseba, njegova splošno priznana objektivnost, vestnost in globoki čut človekoljubja ter moralne odgovornosti.
Radičevsko - lažidemokratska opozicija pa iz debate o Glavnjači ni odnesla nobenih la-vorik. S svojimi deloma divjimi pretiravanji in delnimi izmišljotinami ter napadi na krive in nekrive, ki so jasno razodevali njene demagoške namene, je popolnoma obrezuspešila tudi to, kar je iznesla resničnega in vse graje vrednega. Z izzivanjem pretepov je sama svojemu nastopu vzela vso resnost, parlament diskredi-lirala in dokumentirala sama ono nekulturnost, ki ji je simbol Glavnjača. I Ivala Bogu, da na-čeljuje danes naši notranji upravi mož, naš rojak, ki bo neglede na desno in levo zastavil vse sile, da se izkoreninijo taki nekulturni pojavi vsaj v njemu podrejenem področju. Zalo upravičeno lahko ponovimo, da je bil prvi nastop dr. Korošca kot notranjega ministra zmagovit in da je na ves parlament in na vso javnost napravil globok vtis, ki je bil predpriprav-Ijen po splošnem prepričanju, da jc dr. Korošec pravi mož na svojem mestu. Jutrovski časopisni koncem, ki mu niti ostalo opozicijonalno časopisje naše države ne sledi, je pa v svojih strupenih napadih na ministra Slovenca hvalabogu čisto osamljen in si s tem samo sam piše obsodbo in zaničevanje od strani vseli poštenih ljudi.
Ljuba Nešič pri Korošcu.
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič jc danes obiskal ministra notranjih zadev g. Korošca ter se z njim nad eno uro razgovarjal.
Proračun u načelu sprejet
Interpelanti odstavliajo interpelacijo - Od opozicije govore samo zemljoradniki - Opozicija zgubila slavo
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Na dnevnem redu današnje skupščinske seje sta bili dve interpelaciji. Dopoldanska seja je bila dokaj mirna; kajti poslanci tako zvane seljaško-demokralske koalicije se seje niso udeležili iz solidarnosti z užaljenim Radičem, ki je bil radi svojega jezika izključen ocl treh sej. Takoj po prečitanju zapisnika je zemljo-radniški poslanec dr. Tupanjanin protestiral proti dogodkom na včerajšnji seji, češ, da je predsednik skupščine postopal ne kot predsednik skupščine, temveč kot predsednik vladne večine. Trdil je, da g. Radič ni tako govoril ter da je bilo kazen neumestna. Ker poslanec Tupanjanin nadaljuje kritiko tega postopanja, ga predsednik opomni, naj govori k zapisniku. Ker govornik kljub temu nadaljuje govor v isti smeri in operira tudi s kraljevim imenom, mu predsednik vzame besedo. Ze-mljoradniški poslanci so zato vprizorili velik nemir in poskušali izzvati kravale, čeprav jih je samo 9. Končno so se pa le pomirili in je je skupščna prešla na dnevni red. Najprvo se je razpravljalo o interpelaciji radičeveev o delovanju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Minister za socialno politiko Čeda Radovič je odgovoril, da je administracija predmetne institucije popolnoma v redu in zato ne more sprejeti obtožbe, ki jo navaja interpelacija. K tej interpelaciji so še govorili poslanci Tupanjanin, Petejan ter ze-mljoradnik Novica, nakar je prišla na vrsto druga interpelacija, ki jo je vložil sam. demokrat Prvislav Gri>ogono. Ker pa je interpe-lant prosil, da se interpelacija prestavi, je bila Feja zaključena ter sklicana prihodnja seja za popoldne ob 4 z dnevnim redom: Razprava o proračunu.
Popoldanska seja je bila še bolj mirna, kajti poslanci KDK se še vedno niso povrnili na sejo. Razpravljalo se je načelno o prora čunu. Prvi je govoril proti proračunu tir. Tupanjanin (zemlj.), ki je navajal strahote režima, nepravilnosti v upravi, kritiziral finance in izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za njim je v istem smislu govoril poslanec Petejan (soc.). Tudi nad 20 Radičevih govornikov je bilo prijavljenih; ker pa niso bili prisotni, so izgubili besede. Ista usoda je doletela tudi odsotne govornike SDS. Nalo je govoril posla-
nec zemljoradniške stranke dr. Voja Lazič, ki je trdil, da se vlada premalo briga za kmečko ljudstvo in je izjavil, da bo radi tega glasoval proti.
Nato je govoril radikalni poslanec Buniša Racič za proračun. Ker ni bilo drugih govornikov, se je prešlo na glasovanje ter je bil proračun v načelu sprejet. Pred glasovanjem je zemljoradniški klub podal izjavo, v kateri konstatira, da vladi in njeni večini ni do objektivnega dela na proračunu in izraža mnenje, da je bila včerajšnja kazen preračunana na to, da bi se brez Hrvatov rešilo to najvažnejše državno vprašanje. Ker zemljoradniki vidijo v tem gaženje parlamentarizma, se bodo v svrho protesta vzdržali glasovanja.
S to izjavo svojega kluba pa se ni strinjal zemljoradniški poslanec Šavljič, ki je glasoval. Od oddanih 188 glasov jih je bilo 186 za, 2 pa proti. Nato je skupščina prešla na spe-cielno dehato in je bil en del sprejet. Nadalje so sprejeli na znanje tudi poročilo verifi-kacijskega odbora, s katerim se odbija pritožba poslanca Vilderja proti izvolitvi radikalnega poslanca Parežanina, češ da,ni imel 30 let. Skupščina je mandat verificirala. Potem se je prečitalo poročilo odbora za nujen zakonski predlog za pomoč krajem, ki trpe pomanjkanje. To poročilo pride na dnevni red prihodnje seje. Seja je bila ob 10. zaključena. Prihodnja pa je sklicana za jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje specialne debate o proračunu.
Poslanec pretepel skupščinskega uradnika
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov«) Danes je prišlo v skupščini do neprijetnega incidenta. Zemljoradniški poslanec Čeda Kokanovič je pretepel policijskega uradnika narodne skupščine g. Mantanija. Pred skupščino je namreč zemljoradniški klub imel sejo. Ko je poslanec Kokanovič pogledal skozi vrata kluba, je našel pred vrati g. Mantanija, ki je po trditvah poslanca Kokanoviča prisluškoval, kaj se govori v klubu. G. Kokanovič ga je zgrabil in ga krepko pretepel. Očividci tega dogodka pa trdijo, da je policijski uradnik slučajno šel mimo vrat in da ga je poslanec Kokanovič neopravičeno napadel.
Kumanudi po potih dr. Korošca
r Belgrad, 1, marca. (Tel. »Slov.«) Belgrajski župan dr. Kumanudi je izdal občinskemu tehničnemu oddelku naredbo, da takoj izdela načrte za začasno razširitev poslopja za policijsko zapore v Belgradu. Čm bodo tehnične priprave končane, se bo takoj začelo z delom na razširitvi sedanje zgradbe, med tem pa sc bo ukrenilo vse potrebno, da sc postavi definitivna zgradba za mestno policijo.
Cetvorka se prvič posvetuje
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) četvor-ka je imela danes sejo, ki je pravzaprav prva, ker so poslednje seje minister dr. Spaho radi odsotnosti ni mogel udeležiti. Danes pa so bili navzoči vsi voditelji vladnih strank, to je predsednik vlade Velja Vukičevič, notranji minister dr. Anton Korošec, minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho ler predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič. Na seji, ki se je vršila v predsedništvu demokratskega kluba, so razpravljali o delu v narodni skuščini, predvsem pa o načinu, kako postopati pri proračunski debati. Storjeni so potrebni sklepi, ki gredo za tem, da tlelo v skupščini čimbolj pospešijo, da bo proračun do 1. aprila sprejet in pridejo čimpreje na vrsto druge nujne zadeve. V razpravi o političnem položaju, ki je bila zelo kratka, so soglasno konstatirali popolno konsolidacijo sedanjega režimu, obenem pa tudi prisrčno in iskreno soglasje med koaliranimi strankami, kar daje nade za uspešno delo v parlamentu.
Novo naše poslaništvo v Buenos-Airodi.
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Na predlog zunanjega ministra se ustanovi v* Buenos-Airesu naše poslaništvo. Dosedaj smo namreč imeli tam samo konzulat. Za prvega poslanika je imenovan dosedanji generalni konzul g. Grisogono.
Ali abstinenca -- ali obstrukciia
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Selja. ško-demokratska koalicija je danes ves dan zborovala in se posvetovala, kako bi vsaj malo ublažila blamažo, ki jo je doživel njen vodja Stjepan Radič. Vendar ni prišlo do definitiv-nili zaključkov, pač pa so popoldne soglasno sklenili, da Radič prosi za avdieneo. Posredovali so voditelji SDS, nakar je bila Radiču dovoljena avdienca, da je bil Radič ob 2 res sprejet. Avdienca je bila zelo kratka in v nasprotju s svojo dosedaujo navado ni Radie dal o njej nobene izjave. Po avdienci se je seja KDK nadaljevala in so razpravljali o tem, kaj naj se stori. Zanimivo je, da o seji niso izdali nikakega uradnega obvestila, pač pa so posamezni poslanci dali časnikarjem med Stir'mi očmi in ustmeno informacije, glasom katerih prevladuje v poslanskih krogih KDK borbeno razpoloženje in so vsi za to, da poslanci HSS in SDS sploh žapuste Belgrad in se absenti-rajo od dela v narod, skupščini ter prenesejo borbo med narod. Po današnji Radičevi avdienci pa so prišli do nasprotnega prepričanja, da bi namreč bilo dobro, če nadaljujejo z ob-strukcijo. Če pa bi vlada med tem proračun v načelu izglasovala, bi po izjavah teh poslm-cev nastopila nova situacija., V tem slučaju bi poslanci Radičeve in Pribičevič-žerjavove stranke zapustili belgrajski parlament. Konč-noveljavnih sklepov v tem pogledu pa dosedaj niso storili, ker so zadevo preložili na na jutri. Ta neodločnost v krogih radičeveev in samostojnih demokratov najjasneje dokazuje popolno desorientacijo teh ljudi in jasne kaže, da je njihova borba brez vsakega programa in brez vsakega idejnega cilja.
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.';) .Tubi ob 6. uri prispe v Belgrad novi romunski, poslanik g. Filodor. dosedanji romunski pudauik v Pragi.
General baron Tanako, predsednik japonske skupščine.
aumenkovič prevzel zastopstvo Marinkoviča
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se jc v predsedništvu vlade vršila dolga konferenca med predsednikom vlade Veljo Vukičevičem, notranjim ministrom dr. Korošcem in zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem. Konferenci se je pozneje pridružil tudi minister za trgovino in industrijo dr. Spaho. Po tej konferenci jc zunanji minister dr. Marinkovič odšel na dvor, odkoder se je vrnil z ukazom, ki pooblašča ministra za izenačenje zakonov dr. Šumenkoviča, da za časa Marinkovičeve odsotnosti zastopa zunanjega ministra. Kakor smo že javili, namerava zunanji minister ostati dalj časa v inozemstvu. Dr. Marinkovič je takoj nato izročil posle svojemu zastopniku dr. Šumenkoviču. Nato je sprejel našega poslanika v Rimu Rakiča. sofijskega poslanika Ljubo Nešiča in italijanskega poslanika generala Bodrera. Razgovore med našim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom je prisostvoval tudi zastopnik zunanjega ministra dr. Sumenkovič.
Še en spokorjenec
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov«) Bivši minister dr. Srskič nadaljuje svojo akcijo. Kakor poročajo iz Sarajeva, je dr. Srskič snoči imel sestanek svojih prijateljev. V svojem govoru je zahteval revizijo ustave in napadel predsednika vlade Veljo Vukičeviča. Revizija ustave je po njegovem mnenju potrebna zato, da se decentralizira uprava in spodnese tla dosedanjemu centralizmu, ki vodi k neuspehom. Smatra, da bi bila za uspešen napredek v upravi zadosti devet do deset oblasti v celi državi. Tc izjave dr. Srskiča so zanimive zato, ker je on sam sodeloval pri delu za današnjo ustavo in bi bil svoje ideje takrat lahko uspešno zastopal.
Kako bo organmrana pomoč ubogim?
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.« Odbot za razpravo zakonskegu predloga za pomoč krajem, ki trpe pomanjkanje, je danes poti predsedstvom poslanca dr. K u 1 o v c a razpravljal o vladnem predlogu, v katerem se določa 150 milijonov dinarjev za podporo krajem, ki trpe pomanjkanje. Odbor je sprejel samo to bistveno spremembo, da se za vsako oblast ustanovi kot posvetovalen organ poseben odbor, ki bo stal ob strani oblastnega odbora. Obstojal bo iz predsednika oblastnega odbora, velikega župana, poljedelskega referenta in zastopnika Rdečega križa. K razdelitvi podpor se bodo poleg občin pritegnile še druge ustanove. Ubožniin so bo hrana razdelila brezplačno, ostali pa bodo plačali v petih letih. Cena bo odgovarjala borzni ceni na licu mesta. Ker zastopniki opozicije niso prišli na sejo. je bil predlog soglasno sprejet in poročilo poslano narodni skupščini.
Slovenci v tarifnem odboru
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Z novo uredbo o reorganizaciji železniškega ministr-stva je tudi tarifni odbor v istem ministrstvu postavljen na drugo osnovo. Dosedanjim članom je potekel mandat in jc na predlog železniškega ministra podpisan ukaz, s katerim se imenujejo novi člani. Slovence bodo zastopali v tem odboru profesor Bogumil Rcmccj Josip L cs t i č a r in Ivan M o h o r i C,
Odlikovana z zlato diplomo!
Prihranili bodete 40% na stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovito
dvofno zarezno opeko
99
BOHN"
Patent „Bohn" štev. 253
Zahtevajte vzorec in ponudbe od parne pekarne
„Bohn" - Vinkovci
v
Pazite na znamko „Bolin"!
OSTI
za plašče
in kostume
ravnokar doš/eJ
A & E. Skaherne
Ljubljana, Mestni trg stav 10.
Novosadska tovarna klobnkov v Novem Sadu
potrebuje
2 do 3 šteparke
k! znajo dobro šivati na cik-cak šivalni stroj, za to pomladno sezono. Pogoji: stanovanje, hrana in pranje perila pri lastniku tovarne ter 500 Din mesečne plače ter povračilo potnih troškov za tja in nazaj.	1470
DlogainiCarha
se spreime.
Starejša, izvežbana gospodična, lepega vedenja, zanesljiva v računstvu, vajena vljudnega občevanja s strankami, dobi gtalno siužbo. Lastnoročne ponudbe: Manutakturnn trgovina, Ljubljana. PoStni predal 69.
PSenicno moko
na;bol)6lb mlinov nudi uujoi. neje veletrgovin« žita tu mteVBkib indotkov
Л volk, LluDitana
Itenl evn cest.* ,t. 34
F 'TJ17 (*P«SSa) naj-
f	Ut cenejše di-
ru	tovarni. Meha-
ničii varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma. Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8.
Povest
У goliških plazovih
kolikor jo izide do konca 1. 1928 velja za vse nove „Domoljubove" naročnike
samo 38 Din
ker dobe poleg celega letošnjega letnika „Domoljuba" tudi vse pred novim letom izišle številke e to povestjo za nameček.
Povejte svojim prijateljem in znancem to-Ie:
je cas
za novo naročitev „Domoljuba". Naročite ga takoj po nakaznici ali dopisnici. Za celo leto velja 38 din., za pol leta 19 din. Na razpolago so vse letošnje številke.
ie cas,
da za mali znesek 38 Din naročite vse številke „Domoljuba", v katerih je doslej izšla velemikavna povest „V sollških plazovih" od oktobra 1927 in vse nadaljnje številke do konca leta 1928.
Se je čas;
da naročniki-zamudniki obnove doslej neplačano naročnino za leto 1928. Treba pa je pohiteti, ker je ta čas prav kratko odmerjen.
1Л
Pavlic Jahob
oblastv. izkušeni tesar, mojster, Domžale,
sprejema vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih. Vodne stavbe, jezove in kolesa, dalje visoke, industrijske in druge stavbe, stolpna in razna druga ostrešja itd. — Točna postrežba.
Cene/še kot Dri
RAZPRODAJAH
»u
se dobi vsakovrstno manu/akturno blago som o ori
i, O
IRPlfr, MARIBOR, Glaoni trg Sfv. i7
V najglobji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas jc naša neizmerno ljubljena soproga, predobra mamica, sestra in babica, gospa
roj.
soproga inšpektorja mestnih nasadov
dne 29. iebruarja t. 1. po dolgem in mučnem trpljenju, za vedno zapustila.
Blago, nepozabno pokojnico spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 3. marca 1928 ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Kraljevi Gradec, dne 29. februarja 1928.
VACLAV HEJNIC, soprog. — General DR. JAROMIR PEčlRKA, bral. _ MARIANNA JANOS'K roj. HEJNIC, hčerka. — Inž. JOSIP JANOŠlK, zet. — NADE2DA in IGOR, vnuka, in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod.
Sveže namočeno polenovko, kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano kavo
vseh vrst po najnižji ccni Vam nudi Fran Bergant, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jakoba trg 6, Ljubljana.
Naročila na namočeno polenovko sc sprejemajo. Poskusite, da se prepričale!
Naznanilo preselitve
Dovoljujem si cenjenim damam vljudno naznaniti, da sem svoj modni salon, dosedaj v Frankopanovi ulici 51, prestavila v palačo Pokojninskega zavoda na Krolia Petra trgu.
V zalogi stalno bogata izbira najmodernejših damskih, otroških, športnih in žalnih klobukov. Predelava se izvršuje točno po naročilu in po najnižjih cenah. — Sc priporoča
Ana Košuta, Maribor, Kralja Petra trg.
Praktični sadjar
Spisal M. Humek. Cena vezani knjigi 80 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Zahuala
Zahvala.
Z iskreno hvaležnostjo se bomo spominjali vseh onih, ki so nam ob prerani smrti naše srčnoljubljene, nepozabne hčerke, sestre, nečakinje, tete in svakinje, gospodične
margarete Ševčik
lajšali dneve nepopisne boli s številnimi dokazi iskrenega sočutja, vseh onih, ki so predrago pokojnico obsuli z najlepšim cvetjem in vseh, ki so počastili njen spomin s tem, da so jo spremili na njeni poslednji poti. Srčna hvala pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prekrasne žalostinke.
V Ljubljani, dne 29. februarja 1928.
Žalujoče rodbine:
Ševčik, Kos, Blumauer, dr. Fakin.
Za mnogostransko. izkazano nam sočutje ob prebridki izgubi nepozabnega ljubega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda
trgovca
za mnogobrojno poklonjeno prelepo cvetje in vence, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo na njegovi poslednji poli se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena gospodu dr. A. Kiihar za njegov trud. Iskreno zahvalo izrekamo domači čč. duhovščini za duhovno pomoč. Najlepšo zahvalo izrekamo za udeležbo pri pogrebu zastopnikom tukajšnjih oblasti, Gremiju trgovcev v Ptuju z načelnikom g. Franc Lenart, zastopnikom mestne občine Ptuj z županom g. M. Brcnčič, zastopnikom društev, vsem stanovskim tovarišem in prijateljem. Vsem naša ponovna zahvala ! Ptuj, dne 1. marca 1928.
Žalujoči ostali.
KMETJE!	TRGOVCI!	POSESTNIKI
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni
denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z:
„ALMAFLORUM"
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR'- proti konjski koliki. T-ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini. »LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici.
»URINOT« proli krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih.
Noben pameten živinorejec ln posestnik živine ne sme biti brez teb zdravil. Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da sc komaj potem zavarufe, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naie preparate, zato, da mu sploh ne bo obolela.
»ALMAFLOR« dobite v vsaki trgovini.
Trgovci, ki naših preparatov Se nimajo, naj jih nemudoma naroče!
Cena škatlji z navodilom za uporabo je 40 Din. Pristno samo s plombo »Govedomedika«, Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil. Nekai jih objavimo jutri.
Edina zaloga za Jugoslavijo:
„GOVEDOMEDIKA"
Jugoslovanska razpošiljalnlca preparatov za govedo, konje in prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. Maribor, KopaliSka ulica 11.
Za Jugoslovansko tiskarno V Ljubljani! Karel Ccfi.
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Uredniki Frana TerseGlen
Največji sovražnih našega naroda
Rudolf Horvat:
ГПзгНес telesa in duSe
Največji sovražnik slovenskega naroda je redno uživanje alkoholnih tekočin in njihov škodljivi vpliv na naše telo, na dušo in naše gospodarstvo.
Te strupene tekočine so viuo, pivo in žganje.
Pa poreče kak možakar: »Saj vino ni alkohol, ampak vino je vino, alkohol pa popolnoma nekaj drugega!«
Drugi ponuja svoje žganje in pristavi: »Le pijte ga, nič nima alkohola v sebi, saj sem ga pridelal doma. Nič vam ne bo škodilo.«
Tretji trdi z vso prepričevalnostjo, da je kozarec vina potreben po jedi za boljšo prebavo, četrti pa je mnenja, da dajejo alkoholne tekočine človeškemu telesu moč, ga ogrevajo v hudem mrazu, pivo pa »redi« itd.
O kolika nevednost in nespamet!
Iz tega pa tudi razvidimo, koliko pouka Se potrebuje naš narod in v ta namen naj nekoliko pripomorejo sledeče vrstice.
Plačilnega dne...
HiDbolne tekočine
Id sem jih zgoraj omenil, res niso samo čisti alkohol, vsebujejo pa strup alkohol ter se zato ne bi smele redno piti, vsled česar tudi ne imenujemo abstinenti vina, piva, žganja in likerjev — pijače, marveč alkoholne tekočine.
Imajo pa alkohola: pivo 6%, vino povprečno 12%, a žganje 48%, torej slednji skoraj polovico vse tekočine in lo pristno domače žganje.
Resnica o rojih
Žganje so začeli kuhati okoli 1. S00 po Kr. in so ga hranili mnogo stoletij v lekarnah ter uporabljali le kot zdravilo, kakor druge lekarniške strupe. Šele pred nekako 300 leti so ga začeli ljudje splošno uživati. Zato je znani Windhorst, vodja katoliškega centruma na Nemškem, .že pred skoraj 50 leti izrekel popolnoma opravičene besede: »Žganje naj se vrne v lekarne, odkoder je izšlo!«
Alkoholne tekočine pa se ne morejo prištevati niti med krepiila, niti med hranila. Saj ima 1 cm" sira toliko redilnih snovi kot 1 i močnega vina in košček navadnega kruha kot pet litrov piva.
Tudi za prebavo ni vino nič potrebno; zakaj mnogo uspešnejša sredstva so kuhana ali surova jabolka, kuhane suhe češplje in drugo sadje. Le poskusi in kmalu se prepričaš, da je to resnica, če nisi že preveč prepojen po alkoholovem strupu.
Enako nam ne dajejo alkoholne tekočine moči, temveč uprav nasprotno. Res je sicer, da se počuti človek po zavžiti alkoholni tekočini za trenotek bolj čvrstega, toda ta iz-prememba je le navidezna in je podobna
hiču,
ki z njim priganja voznik opešane konjiče, da napnejo svoje zadnje sile in potem pod-ležejo.
V svetovni vojni in pri drugih prilikah se je spoznalo, da so abstinenti mnogo lažjo prenašali dolge, naporne pohode kakor pivci. Telovadci iu drugi športniki so morajo vzdrževati popolnoma alkoholnih tekočin, da dosežejo kak rekord.
Zdravniki so napravili na tisoče poizkusov, na podlagi katerih so prišli do zaključka, da se fizična moč človeka zmanjša za približno 20%, ako zavžije 100 gramov alkohola. Pri ljudeh pa, ki niso vajeni alkoholnih tekočin, se pokaže padanje moči že prej. Ako so ti ljudje zaužili le 40 gramov alkohola, je padla njihova moč za Д7 odstotkov.
Alkohol tudi ne ogreva našega telesa, marveč ga celo ohladi. Občutek toplote po zavžitju alkohola izvira iz dejstva, da se razširijo krvne cevi. Zaradi tega razširjenja јз oddajanje toplote večje. Med Finci, ki bivajo v najbolj mrzlem delil Evrope, jc mnogo abstinentov. Tudi razni preiskovalci ledenih pokrnjin niso ves čas svojega potovanja po ondotnih krajih poktisili niti kapljice kake alkoholne tekočine.
Vsled prevelikega zauživanja alkoholnih tekočin zastajajo končno mladi ljudje v rasti, kar so dognale številne naborne komisije.
Aikoho? in eiooeSki organi
Alkohol napravi največjo škodo želodcu, od katara do — raka.
V	jetra prihaja vsled obilo zaužitega alkohola preveč krvi. Posledica tega je, da jetra odebelijo, včasih pa se močno skrčijo, kar povzroča zlatenico ali vodenico.
Ledvice ali obisti se po alkoholu skrčijo in napravi se kamen.
Hudo je prizadeto tudi srce, ki se razširi in obda z grdo tolščo ter se pokvarijo srčne zaklopnice. Zaradi tega srce tako močno bije, da nastane nenadna smrt vsled srčne kapi.
Alkohol in dnSa
Pivci se pogostokrat izgovarjajo, rekoč: »Vino pa smemo vendarle piti, vsaj za veselje ?«
V	duši se poraja človeško veselje in žalost, dobra in slaba volja, v duši imamo razum in spomin. Središče naše duše pa so možgani, kot središče vsega živčevja. Alkohol pa je najhujši škodljivec možganov. On goni preveč krvi v glavo, povzroča vrtoglavost in naposled pijansko blaznost (delirium tremens). Slabi pa tudi voljo in človek postane omahljiv in nezanesljivega značaja (za pol litra vina proda svoje politično prepričanje, če ga sploh ima), pijanec pa je navadno surov in nasilen. Spomin mu polagoma peša in ga celo popolnoma izgubi.
Pijanost vzame človeku razum in zavest, draži živce, neti nizko poželenje in vodi v zločin.
Alkohol in sotomitoo
Monakovski zdravnik dr. Gruber navaja v dokaz pogubnega vpliva alkoholizma na potomstvo švic. zdrav. Bezzolija in pravi: »Na-ziranje, da so v pijanstvu spočeti otroci manj vredni, ni po raziskavanjih Bezzolija več hipoteza. O priliki ljudskega štetja v Švici leta 1900. je on izvršil štetje idiotov. To štelje je izkazalo približno 9000 idiotov. Pri preiskavi teh nesrečnikov je dognal, da so bili spočeti v glavnem v dveh kratkih obdobjih koledarskega leta, namreč
T predpustu in oh času vinske trgatve.
Alkohol in narodno gospodarstvo
Vsevprek tožijo naši ljudje, kako silno propada naše gospodarstvo in za krivca teh skrajno slabih razmer smatrajo predvsem previsoke davke in slabo gospodarstvo. Temu utemeljevanju seveda ni odrekati upravičenosti, toda krivda, in sicer največja ie pa vendarle preveliko, in kakor smo slišati, popolnoma nepotrebno uživanje alkoholnih tekočin.
V	1. 1926. smo izpili Slovenci (po Mrku-novi knjigi) alkoholnih tekočin v vrednosti
ene milijarde in 30 milijonov dinarjev.
Koliko je ta izpita množina povzročila gospodarske, zdravstvene, moralne in verske škode, je nepreračunljivo. Ako smo izdali milijardo za nepotrebno pijačo, smo imeli drugo milijardo gospodarske škode, ker so ljudje zapravljali čas (plavi dnevi), bili manj sposobni za delo, povzročili razne nesreče itd.
Alkohol >rcdl«...
Slovenci zapijemo štirikrat več, kakor znašajo vsi naši davki.
Za 1. 1927, nam je doslej na razpolago samo statistika mesta Ljubljane In občine Trbovlje. Ker je zanimiva, jo navajamo bol; podrobno.
Ljubljančani so popili v preteklem lelu 2,078.269 I raznih vin, to je za 264.793 1 manj kakor v I. 1926. Buteljskih vin in šampanjca so popili 9142 steklenic, a v predpreteklem letu 11.711.
Piva so konzumirali 1,207.421 1, predlansko leto 1,285.282 I, torej nekaj nad 12.000 hektolitrov, medtem ko jo Ljubljana pri mnogo manjšem številu prebivalstva pred vojno porabila celo 35.000 hI. Torej velik razveseljiv padec.
Toda sedaj pride na vrsto žalostno dejstvo, namreč, da se nasprotno koiisuin zganja veča, kakor kažejo statistični podatki.
Ljubljana je porabila 89.677 I raznih spiritu-oz, iz katerih se je napravilo približno ','200 hektolitrov 40—42% žganja. Pri čaju in drugod je zavžila 37.423 1 ruma, likerjev in konjaka, predlansko leto le 34.603 I.
Občina Trbovlje je popila v preteklem letu 826.050 litrov vina, 22.251 I žganja in 7522 1 špirita v skupnem znesku 11 milijonov dinarjev. Konsum piva ni naveden.
Koliko bi se dalo s tem denarjem koristnega storiti v socijalne namene, naj razmišlja vsak sam!
Navedene številke jasno kažejo, da preli naš narod
telesno in gospodarsko uničiti
preveliko žganjepitje, ki se ne širi samo v Ljubljani, marveč v še mnogo hujši meri tudi po deželi.
Zato kličemo: caveant consules! Sklepamo pa z opominom: Troja so vrata, skozi katera izide alkoholik u tega življenja, namreč vrata groba, vrata hlaznice ali kaznilnice!
— o—
Puliar Leopold:
miadana usfant - pogina nsrod svoj obrani!
f:e je temelj stavbe slab, je hiša v vedni nevarnosti.
Najvišjo stopnjo kulture moramo brez-dvonmo priznati onemu narodu, ki ima uaj-maujše število pljučno-, spolno-, in duševno bolnih, ki se laiiko pouaša z najmanjšim odstotkom smrtnih slučajev novorojenčkov in največjim odstotkom umrljivosti vsled visoke starosti. To pa moremo reči samo o
treznem narodu,
dočim pijanski narodi, naj so še tako številni, neizogibno fizično in moralno propadajo. Kaj pa naj rečemo o našem narodu, ki je tako majhen?! Ta bi moral biti še posebno trezen, zlasti pa še, če ga čakajo tako velike kulturne naloge kot našega! Treba je povzdigniti naše gospodarstvo, pripomoči h konsolidaciji države, se obraniti številnih zunanjih sovražnikov. To morejo samo trezni ljudje, trezen narod, ki previdno gospodari iu je duševno čil. Namesto tega pa žalostno gledamo, kako gine v alkoholu moč našega naroda, kako se velik del ohromeva in zastruplja!
Na eni strani naše očetnjave narod gladu umira, a na drugi strani njegovi bratje iu sestre brezmiselno razmetavajo denar za nepotreben luksus, zabave in alkohol.
Samo nekaj številk: Jugoslavija ima 160 tisoč koncesijoniranih gostiln in pivnic, Slovenija nad 6000. V Sloveniji se popije vsak dan do 83.000 litrov samo vina za 660.000 Din! Zagreb sam pa izda v enem letu za opojne pijače 200 milijonov dinarjev. Bosna je leta 1926. porabila za žganje 8000 hI špirita, Srbija pa je konsumirala tega leta 40 milijonov litrov žganja (večinoma slivovke), 300.000 hI vina in 86.000 hI piva. (Priznati pa moramo, da v Srbiji — izvzemši večja mesta — nisem videl pijanih ljudi in v vojni sem opazil, da so bili srbski vojaki vedno trezni). V Jugoslaviji je med
100 blazniki 30 bivših alkoholikov, ined 100 postopači 80,
med 100 kriminalnimi dejanji je v
75 slučajih
podlaga alkohol. Značilno je tudi dejstvo, da je zadnja tri leta začel padati konsum piva,' a zato je silno narastel konsum žganja (neobdavčena kuhal) ter da je narastel tudi odstotek umrljivosti novorojenčkov kmetskili in industrijskih proletarskih mater.
Alkoholizem torej narašča!
Mladina je naš up in naša bodočnost — ako je telesno in duševno zdrava. Strah pa
nas mora biti pred prihodnostjo, ako vidimo mladino izprijeno, brez vzorov in podivjuno v strašnih sponah alkoholizma. Verski in narodni ideali, človekoljubje, kulturni cilji, umetnost, veda, gospodarski proevit, vse to je alkoholu udnni mladini deveta briga.
Narod s tako mladino pa je zapisan smrti.
Današnji čas zahteva trdne, jeklene značaje, ljudi močne volje in podjetnega duha. Mlad človek, ki so uda alkoholu, izgubi vso gibčnost in žilavost volje, nič ne prenese, ničesar si ne more odreči in ko zadene ob težave življenja, obupa. Pomislimo samo na številne
.samoumore mladih ljudi!
Treba je rešiti mladino, da rešimo na« rod, Cerkev, šole, država, so poklicani, da v to zastavijo vse svoje sile. Država pa za pobijanje alkoholne kuge in pospeševanja treznosti strašno malo stori, listava sama govori o borbi proti alkoholizmu, a izvaja se zelo slabo. Da se omejimo zgolj na negativno plat: Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo dne 7. julija 1919 pod Si. 3712 naredbo, s katero je nahranjeno dajati opojne pijače osebam pod 16 leti in naj si bi bili v gostilnah v spremstvu odraslih. Na žalost, pa je ta in še več drugih sličnih naredb ostalo samo na papirju. Tako n. pr. točenje alkohola že pijanim osebam; stavljenje pijancev pod knratelo oh pravem času itd. Državna oblast je tudi ukazala, da izginejo iz učnih knjig vsi stavki, ki govore v prilog alkoholu. Ali se je to tudi vsestransko izvršilo? Minister prosvele naj imenuje
posebnega referenta
za vzgojo mladine k treznosti. Prepričan naj bo, da bo dotičnik prezaposlen, kajti naša država je pivcev tako bogata, kakor je kulture revna in potrebna. Žalostno .je tudi dejstvo, da so ustvarja zarja boljših državnih financ na račun rdečih nosov pivcev.
Najboljše sredstvo pa je proti alkoholu
samovzgojn mladine!
Ob studencu sem napolnil si to čašo, dvignil jo ponosno v gorski zrak; zašumeli so gozdovi, mi zapeli: »Slava ti, ki mlad si že —■ junak!«
Mladina naj sama obrne kopje proti največjemu sovražniku slovenskega naroda, rtnj pobija alkoholizem, ki nas najbolj ovira v poletu za visokimi narodnimi, kulturnimi in etičnimi ideali in v uresničenju moči in ugleda naše države — naj duha izobrazujo z vednostmi, umetnostjo, moralnim dvigom, telo pa г zdravim športom! Nagnjusnjemu pijanstvu, krokarstvu, firklčknrstvu, ki otopuje naše možgane in onilukuži našo duše, pa
neizprosen boj!
F. S. F.:
Zakaj?
f Profesorju Adolfu Robidi.
Ogromnost veličastva smrti me je vsega prevzela, ko sem bil pred njo — včeraj še najbolj srečno ženo — danes vdovo.
Od osmih do osmih — od smrti zvečer — vso noč — do jutra —- ves njen jok le suh krč srca, drget mišic, gledanje v neskončnost, v onostranstvo... Vzdihi — kakor nadaljevano umiranje šc nekoga, še žene za možem: brez solza.
Ko stojim pred tnko — ženo-vdovo, dobi vsaka moja beseda le prazen zvok, da jecljam, da me je sram; zobe. stisnem, da umolkne ta prazni človeški golč.
Zakaj?« vzdihne v bolečini in se sesede na stol — vdova.
»Ne vemo... Božje sodbe — niso naše sodbe...«
"Ali, izpod razvalin me je dvignil — (vojna vdova z osirotelim sinčkom je bila gospa Ivanka) -— vse Vas — svoje prijatelje zapustil, da je živel samo meni in družini. — Zakaj?«
»Nalogo je izvršil, tek dokončal...«
»Nalogo je izvršil..., je tiho ponovila iu plahe cči so objele sobo, kjer je delal, kjer je garal« (kakor je sam pravil), gradil, zidal in popravljal. — Vsak žebeljček na steni, vsako deščico v podu, \ sak košček oprave, ves ljubi drobiž in vso gorkoto domačnosti — vse je tisočkrat preudaril, vsega se šo drže njegove misli, dotiki njegovih prstov, ure in
nadure dela, skrb, računi... Tam — največja soba, od stropa do tal — sama knjiga. Kaj podstrešij je prebrskal po Sloveniji, koliko knjig rešil iz prahu in jih znašal in urejal, da je danes njegova knjižnica izmed najlepših, kar jih zasebnih premore slovenski člo vek.
»Nalogo je izvršil, tek dokončal...«
Iz čisto suhih, utripajočih oči so sff udrle vdovi solze.
»Hvala Bogu, vsaj solze...«
Nagnila se je na mizo, s solzami je tekle bolečina iz srca in zdelo sc mi je, kakor bi zajokala vsa hiša, vse knjige, vse vse...
»O, petindvajset let je pel na koru Marijinemu Oznanjenju — o, in mi ga ni oteia. _ Zakaj?«
?Niso Njegova pota — naša pota .. .<
V bridki molk so kapale samo solze vdo-ve. Mrzli dih smrti je zavel nad mizo, po stenah. po knjigah ... Onemeli so Adolfovi ko-raki za vselej Bilanca življenja je zaključena.
Kdo bi šel hladen mimo veličaslva smrti.
Kajne, da se še snideva z Adolfom?« je pogledala z očmi, kot bi se vrnile iz daljnih dalj.
?Še. gospa.«
Odšel sem ves vase pogreznjen in sem sodil:
•Ce si imel kaj napak, naj li jih očila, kdor je brez njih. Ta hip pa vem, da si bil v svojem velik.
Nalogo si izvršil, tek dokončal.
Zakaj?
., To ve Bog iu sedaj ves iudi ti
Društvo narodov in Dunai
(Od nagega stolu «ко f.unajfkega dopisnika).
Dr. I. Dunaj, 1 .marca 162«
»Slovene« je v dveh člankih z dne 15. in tO. februarja načel to vprašanje, ki Se vedno nj niti najmanj« rešeno. Predvsem ni dovolj znano, da trna ta načrt že veliko zgodovino za seboj. V najtežji Inflacijski dobi 1. 1920. so številni zastopniki reakcije dan za dnevom dokazovali, da ju Avstrija nesposobna, da ie dalje živi in eden prvih Avstrijcev, sedanji vodja panevropskega pokreta, mladi grof Coudenhove-Calorgl je v duhovitem članku vPunaj kot glavno mesto sveta izvajal, du Dunaj ne »odi več v današnjo Avstrijo, da ie glava bree telesa, da nima organične vezi z ostalimi pokrajinami republiko, da je kulturna mešauica nemškega, keltskega, slovanskega, madjarskega ln židovskega ihlja, geogrutično pa na robu Avstrije, n v središču Evrope. Zato ie predlagal nevtraliza-cijo Dunaja ta premestitev Društvi narodov na Du-tirtj. Dunaj naj bi se odrekel priklopitvi k Nemčiji, a tudi vključitvi z današnjo Avstrijo.
Predlog, ki je vzbudil veliko pozornost, odobravanje in ogorčenje, je ostal tedaj brez praktičnih Dosledic.
Slovenski odvetnik dr. Breje jo v sfasur leta 1025-26. razpravljal o možnosti razdelitve Avstrijo V tem članku se nahaja projekt nevtralizacije Dunaja, ki bi potem morda postal središče Zvezo evropskih držav.
Toda teorija je teorija. Avstrijska republika po je pa začela konsolidirati in največji njen državnik dr. Seipel je uspešno izvedel ogromno nalogo sanacije. Duhovi so se pomirili, politika se Je opredelila in nastale so tri glavno skupine: kršfansko-nsmška, liberatno-židovska in maksistiena. Ki-sčan-f!;o-nemsks ima še danes najrazličnejša krila, sentimentalne vpokojenee in sanjarje. zmernepe konservativce, versko mlačne, a nacionalno odločne, pristaše brezpogojne priklopitve k Nemčiji, rmerno Volenemce in najradikalnejše nacionalne socialiste, torej vse nianse, tako da jo enotna Unija izključena.
Marksisti so enotnejši. Toda vsi so za priklo-pitev, Dunaj pa imajo za svoj, ker imajo v njem svojo vlado, svi jega rdečega finančnega ministra iu зе v mestu prav dobro počutijo. Meščansko li-berabia smer želi kratkomalo bogastvo, nacionalno delo in udobno življenje, iu je tor<-j v tem oziru manj politična ter se udaja gotovemu kosmopo-litizmu.
Ves zunanji in notranji razvoj povojne Avstrije izvira iz duševnih utripov teh treh skupin. Nezadovoljnost z rbftoječim stanjorn pa je rodila najrazličnejše poskuse. Iz Dunaja izhaja panevrop-sko gibanje, -»Srednja Evropa* dr. Kannerja, >srei-n.;eevropska prometna zboruica« veletrgovca Meinla it; drugo. l>da življenje je Slo svoja pota, deiela se je po\zdignila, Dunaj je rastel zlasti turir,ično. so /.vezal z zračnim in trgovinskim premetom, osnoval načrt dunajskega pristanišča, posta) svetovno Blpsto koneresov in se udal z eno besedo v svojo v'.ogo. Postal je politična Švica, vohunsko središče ctle Evrope, gnezdo atentatov, intrig iu vsevrstno podzemske politike.
S Seipl-ivo sanacijo se ie ustvaril nek avstrijski tip. oživile so se vojaSke vežbe in parade in d', ignu gospodarski zanos s parolo: Kupujte avstrijske pridelke! Tudi v zunanjem svetu je Av-sti tja napredovala. Vojaška kontrola se je ukinila. Amerik« so je priključita Angleški in Francoski z izjavo, d« odstopi cd evoje predpravice na obrok avstrijskih dolgov, kar znači, da je Avstriji zagotovljeno novo investiciisko posojilo in torej nov gospodarski dvig d-Jave.
V tem času so krščanski Nemci desničarji tao3trdi za časom; naprednejše grupe Seipla in demokratov pa so prenehale z jadikovanjem in šle n j povsem realno pot. Pustili so ob strani mrlnjo do nasledstvenih Iržav ter poudarjali spoštovanje soredov in novo stanje v Bvropi Za Avstro-Ogrsko in za priklopitev se no brigajo in celo marksisti, ki sovražijo Seip'a, kolikor se sploh more nasprotnik sovražiti, gredo pri sanaciji v bistvu v isti liniji. Ta razvoj je imeti pred očmi. ko ee stavba vprašanje Dunaja in Društva narodov na Dunaju. Za to misel bi govorila okolnost, da je Dunaj danes 2e nevtralno mesto, da leži v središču Evrope; zanjo bi bili Dunajčnni, Češkoslovaška. Italija in vzhodne države, proti pa avstrijske province, Nemčija, Anglija, ke;' ne želi izpostaviti Društvo narodov vsakodnevnim burja m, m Francija.
Že 15 nrvembra 1927 je ^Fremdenpresset: zahtevala preselitev na Dunaj z areumenti, kot jih navaja j-Slovenec« v omenjenih dopisih. 7. februarja je >Fremdeupresse«- nadaljevala kampanjo iz Berlina v nasprotnem smislu, češ da je nevarno, če je generalni štab preblizu fronti. 9. februarja se pojavi skfpsa. r.Die Sttinde,- pa je priredila anketo, j<i je sevedf izpadla v navdušeni »ja<- za Dunaj. Po Meiplovem polovaniu v Prago pa je debata naenkrat ulihnilii in Dunaj pričakuje, kaj bo ta ntcscc odločila Ženeva, ali ве tam postavi palača ali pa »te. Seipel sam je napram temu vprašanju izredno skeptičen in se ogiblje vsaki izjavi. Dunajska Leonova družba pa se je zavzela za preselitev. Za nas bi bila geografska bližina Društva narodov brez dvoma koristna zlasti še radi vzhodnih držav Tudi la okolnost bo zapadne države odvrnila od tega, da bi se pustile — preseliti proli vzlKdu. Po vsem leni se lahko trdi, da je ideja o preselitvi Društva narodov na Dunaj — v zraku!
Med Dtma'em in Rfmom nI pofa?am
v Dunaj. 1. marca. (Tel. : »Slov.«) Od ine-lodajne strani doznava Vag dopisnik, da med italijansko in avstrijsko vlndo ni bilo nobene izmenjave misli o južnotirolskem vprašanju niti ofieijeino niti oficijozno. S posebno dobro informirane strani se poudarja-, da gre prt vsej stvari manj za to, da se ugotovi medna-roduo pravno stališče, kakor da se manifestira dobra volja, da so ohrani dobro sporazumevanje med obema državama. To se lahko zgodi e tem, da Italija z Nemci, ki so z mirovno pogodbo pripadli k Italiji, postopa drugače, posebno glede nemškega privatnega in verskega pouka. Vaš dopisnik dozuava se, da je zvezni kancler dr. Seipel projel številne simpatijske izjave iz inozemstva, ki pa ne tvorijo predmeta objav ali diskusij, ker se prizadevajo na Dunaju, da ne dajo nobenega novega povoda ио spore.
Romunska diplomatska imenovanja.
r Bukarešt, 1. marca, (Tel. »Slov.«) Za generalnega ravnatelja ministrstva zunanjih zadev Je postavljen g. Filoti, bivši ataše v Pragi, in urednik »Adeverulac. Dosedanji gene-fi ralni ravnatelj pa je postavljen za svetnika j poslaništva v Stockholmo.
11 prlčahooanln Žencoe
Kako prileti Mad'are?
v Ženeva, 1. marcu. (Tel. Slov <) Konfc-renca male aotaute sc bo menda začola žc v soboto dopoldne. Dr. Bcneš jc sedaj posle varnostnega komiteja odstopil podpredsedniku švedskemu justičnemu ministru Undenu, ker je sam zaposlen s pripravami za konfo-rer.co male antante. Romunski zunanji minister prido v Ženevo v soboto zjutraj. Na konferenci zunanjih ministrov ntalc antante sc bodo v soboto in nedeljo bnvili z vprašanjem, kako naj se invcstigacijski predlog male antante proti Madjarski zastopa pri Svetu Društva narodov in ali naj sc romunski zunanji minister kot delegat Sveta pooblasti, da tekom razprav spopolni predlog s predložitvijo nadaljnjega materijala proti Madjarski, za katerega je mala antanta v monoštrski aferi še zvedela. Spričo takih okolnosti jc torej računati še z znatnim razširjenjem tihotapskega škandala.
Madžarska »od kontrolo!
v Praga, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Povodom zasedanja Društva narodov se češkoslovaški listi ponovno pečajo z madjarsko tihotapsko afero Narodni Listy« zahtevajo, da sc kontrolna komisija obnovi. Svehlov list »Vcnkov« očita mali antanti in Društvu narodov pomanjkanje energije v postopanju proti Madjarski. Svet Društva narodov mora dosedanje inve-stigacijske določbe izboljšati. Svet Društva narodov bo moral reagirati na zahteve tnale antante, če noče biti Društvo narodov predmet dovtipov.
Madjari se orostovoljne ne uda©
v Budimpešta, 1. marca. (Tel. ^Slov.c) Predlog romunske vlade za poravnavo spora glede optantov, da se prizna natančneje ne
j ozuačena odškodnina na ručun reparacij, za i kar pa naj bi sp Madjarska odrekla svojemu
; pravnemu staliBču, se v madjarski javnosti soglasno odldanja. Smatra se, da je RomuD?ja samo še hotela pred zasedanjem Svetil ugoditi zahtevi Sveta Društva narodov za uvedbo direktnih pocajauj in da predloga ni misMia resno. Tudi ministrski predsednik Bethlen jo napram novinarjem označil romunski predlog za nesprejemljiv iu da ne more služiti niti kot baza za pogajanju. Izgledov za sporazum jc zelo malo, tako da bo naj'>rže imel zadnjo besedo Svet Društva narodov. Ni pa ludi nobenega dvoma, cla bo po dosedanji praksi Madjarska pri Svetu Društva narodov podlegla.
Sestanek Marinkovič-Mussolini-Briaiid demontiran.
v Pariš, 1. marca. (Tel. ^Slov.-.) Vest, da ee. bodo sestali Briand, Mussolini in dr. Marinkovič na razgovor radi sklepa pogodbe med Italijo, Francijo in Jugoslavijo, se na Quai d'Orsayu demantira. Vsekakor so Briand ni nič dogovarjal o kakem sestanku državnikov izven Ženeve.
Nobenih posaiani z Rušilo
v London, 1. marca. (Tel. "'Slov.«)- Na vprašanje v poslanski zbornici, ali ne bi Anglija spričo prevladujočega položaja Nemčijo pri uvozu v Rusijo bolela razpravljati v Ženevi o obnovi diplomatskih odnošajev z Rusijo, je izjavil Chambetiain, da je bila nemška trgovina z Rusijo navzlic 300 milijonom kredita v zastanku, dočim se rusko trgovanje Amerike, ki nima z Rusijo nobene pogodbe, razvija naraščajoče. Ce Rusija odpravi svoje drž. zunanjetrgovinske organizacije, bi bilo mogoče, pod ugodnimi pogoji z njo trgovati. Angleška vlada nima namena, prevzeti v Ženevi inicijativo za nova pogajanja z Rusijo.
Fuziia Cosulich - Tržaški Lloyd
v Milan, 1. marca. (Tel. Slov.-.) V svrho racijonaliziranja gradnje parobrodov in poenostavljenja prekomorskega prometa v italijanskih jadranskih pristaniščih sc fuzijonirata družbi Cosulich in Tržiški Lloyd. Glavnica sc namerava zvišati. Družba Cosulich prevzame ladjedelnice v Tržiču pri Trstu in paroplovno družbo -.Adrijo« na Reki, kakor tudi italijansko zračno prometno družbo ter ves ladijski park Tržaškega Lloyda, njegove tri tržaške ladjedelnice, paroplovno družbo Maritima Italiana« v Genovi in »Poglia« v Bariju. S tem sc ladijski prostor družbe Cosulich zviša na 500.000 bruto registrskih ton ter se združijo važne paroplovne proge v Levanto. Indijo in vzhodno Azijo. Trst sc od te spojitve nadeja novega razmaha svojega pristanišča.
Dalmatinske občine tožene v Pr* si
v Praga, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Pred praškim civilnim deželnim sodiščem sc razpravlja o treh tožbah Zivnostenskc baukc proti občinam Sibenik, Trogir in Split radi plačila hipotekarnih posojil, ki so jim bila dana pred vojno. Banka zahteva neskrajšano svojo terjatev valorizirano v razmerju: ena predvojne krona enako češkoslovaški kroni Zastopnik jugoslovanskih občin dr. Mandič je ugovarjal krajevno nepristojnost sodišča in izjavil, da velik del dolga obstoji iz obresti in anuitet, ki so narasle od leta 1917., katere pa občine priznavajo samo za zadnja tri leta od vložitve tožbe dalje, ter se skliceval na zakon, da je prekinjenje zastaranja rokov pri inozemcih izrecno odvisno od reciprocitete, katere pa pri Jugoslaviji ni. Zato je predlagal, da se zahteva mnenje pravosodnega ministrstva, — V to svrho je bila razprava preložena.
Slovamka v mednarodni
politiki
s Praga, 1. marca. (Tel. Slov.«) Znani propagator slovanske vzajemnosti narodni poslanec dr. Uhlit jc v svojem današnjem predavanju o slovanski ideji v mednarodni politiki razvil tezo, da imajo slovanski narodi v sebi prirojeno vzajemnost, sodelovanje in po-mirljivost. »Kadarkoli kličeš tne Slovana, naj se ti odzove človek! Na zemlji mir, med ljudmi dobra volja I« To je moderna ideja slovanstva v mednarodni politiki.
2200 Francozov razstavi v Solunu
v Atene, 1. marca, (Tel. : Slov.«) Velika francoska industrijska razstava, ki se bo otvo-rila dne 20. t. m. v Solunu v prisotnosti trgovinskega ministra Bokanovskega in katere sc udeležuje 2200 francoskih tvrdk, predstavlja velikopotezen poskus Francije, doseči v grški trgovini dominirajoč položaj. Razstava bo trajala dva mcseca, Dosedaj jc prijavljenih 5000 francoskih obiskovalcev. V okvirju razstave se bodo vršila francoska predavanja in umetniške uprizoritve. Razstava bo vsebovala vse panoge produkcijc od poljedelstva do industrije.
Smo'a Viliemove sestre
v Berlin, 1. marca. (Tel. -Slov.«) Sestra biv. nemškega cesarja princesiuja Schaum-buig-Lippe, ki jo v zadnjem času bivala s svojim soprogom Aleksandrom Zubkovom v Berlinu, se je samu vrnila v Bonn. Sedaj se doznava, da finančne razmere tega zakonskega para bajo niso povsem v redu. Dasi dobiva princesinja od kise Sehaumburg-Lippe mesečno apauažo 50.000 mark, je morala, da dobi denar za potovanje v Berlin, podpisati menico za 3000 mark. Zubkov je poskušal v Berlinu dobiti za zračni polet Evropa-Ame-rika 400.000 mark. Polet naj bi izvedel neki ruski pilot z zakonskima' Zubkov kot potnikoma. Tzposojevalcem denarja se je najprej ponudil v zastavo nakit princesinje v vrednosti 1 milijon mark, pozneje pa samo pismen žiro princesinje. Do sklenitve te kupčije pa ni prišlo, ker je hoielo preveč ljudi pri tem zaslužiti. Ker je pri velikih dohodkih princesinje nerazumljivo, kako more priti v denarne stiske in ker se njeno znatno premoženje, njene dragocene umetnine in pravljični nakit, vse v skupni vrednosti 12 milijonov mark, od omožitve z Zubkovim smatra v nevarnosti, se od princesinje blizu stoječe strani vršijo prizadevanja, da se njenemu možu odvzame uprava njenega premoženja ter da se posebno nakit in umetnine proglasijo za rodbinsko imetje, da jih rešijo iz rok Zubkova. v
Škandal s orncesinjo postaja ved«o večii
v Bratislava, 1. marca. (Tel. ^Slov.c) Žena nekega mestnega uradnika v Bratislavi, rojena Rusinja z imenom Zubkov, je sedaj izjavila, da jo soprog uemške princesinje Schaumhurg-Lippe in svak bivšega nemškega cesarja Aleksander Zubkov njen brat. Zubkov ni plemenitega rodu, kakor trdi, temneč je sin nekega čevljarja iz Moskve, Bil ie trgovski potnik ter se je pred S leti oženil v Rusiji. Ta zakon še ni ločen, tako da je sedanji mož princesinje pravzaprav bigatni.st.
v Berlin, 1. marca, (Tel. »Slov.«) Aleksandru Zubkov u so danes v njegovem berlinskem hotelu sodno /aru bili več dragocenosti kot varščino za odškodninsko tožbo 3000 mark, ki jo je vložil oče nekega vajenca v berlinskem baru, ki ga je Zubkov v pijanosti pretepel.
Maršala Diazu bodo pokopali v soboto.
v Rim, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Radi smrti maršala Dtaza so vsi italijanski listi izšli v žalni obliki. Pogreb se bo vršil na državne stroške. Truplo pokojnika bo jutri javno položeno na oder v cerkvi Santa Maria degli Angeli. Pogreb bo v soboto dopoldne.
Vse javne prireditve so v znak žalovanja odpovedane. V parlamentu je Mussolini govoril o pokojniku in posebno naglašal njegove vojaške zasluge. Mesto Rim je odeto v žalne zastave.
Madjarski emigranti ne bodo amntmtirnni.
v Budimpešta, 1. marca. (Tel. Slov.c) Z amnestijo o priliki osemletnim Hortbyj<i bo 'oproščenih nekoliko stotin oseb, javnost pa j«! začudena, da jo vlada pri tem nespravljtva napram madjarskim emigrantom.
Stavka v ČSR končana
v Praga, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za odpravo rudarske stavke v severoza-padnih čeških premogovnih revirjih so bila danes ponoči uspešno končana. Stavka sc lahko smatra kot končana. Posvetovanje sc jc končalo s popolnim spornzumoni v vseh spornih točkah. Jutri dopoldne sc sestane ožji odbor, ki bo redigiral besedilo nove delovne in tarifne pogodbe za severozapadne češke revirje rjavega premoga. Posrečilo se jc doseči sporazum na vsej črti na podlagi linearnega zvišanja mezd za 5 do 6 odstotkov,
V Parizu pa izbruhnila nova stavka
v Pariz, 1. marca. (Tel- Slov.«) Danes ja v pariški gradbeni stroki izbruhnila stavka. Zaenkrat še ni razviden obseg in jako*st pokreta. Parolo so izdali komunisti, pobijajo pa jo socialistične strokovne zveze. Danes se gradbeni delavci sestanejo v poslopju strokovne zveze na velikem shodu, da formulirajo svoje zahteve in sc obenem posvetujejo o vodstvu stavke.
Drahma v Franci«! narašča
v Pariz, 1. marca. (Tel. >Slov.<) Učinko« vanje novih francoskih carinskih tarif se že kaže s tem, da so se občutno podražila važna živila in predmeti, še preden je stopila v veljavo nova carinska tarifa, katero mora še sprejeti senat. Cena surovega masla je v enem dnevu poskočila za 1.60 franka, kruh se je po dražil za 10 centimov. Tudi ostala živila ii obleka se prilagodevajo uovemu uivoju cen. Iz vse države prihajajo protesti proti podra žitvi.
Strašna nesreča v rudniku.
v Essen, 1. marca. (Tel. : Slov./) V premo govniku Evvald pri Rccklingshausenu je odrekla naprava za dviganje, pri čemer sta se utrgal dve dvigalni kolibi, v katerih je bilo 48 mož. Mrtvih jc 13 mož, 35 pa jih je težko in lahko ranjenih. Nekateri so v smrtni nevarnosti.
Lokomotiva brez strojevodje
v Miinchen, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Iz nepojasnjenih vzrokov je včeraj padel z elekttič. ne lokomotive strojevodja, ki je sam wdil stroj, ko je lokomotiva zapeljala v glavni kolodvor. lokomotiva je brez strojevodja zape-peljala v dvorano, kjer je podrla dva zidu in sta bili težko ranjeni dve osebi. Strojevodja je umrl.
Diamantsko polje odkrito?
v London, 1. marca. (lel. »Slov.«) Iz Cs* petovvna se poroča, da se jc v »parlamenti poročalo o scnzacijonalnem odkritu diamant skega polia na aluvijalnih tleh v okolici Aleksandrovega zaliva pri ustju reke Orangc.
Princ Pavle iu kraljica Elizabeta v Bukarešto
r Bukarešt, 1. marca. (Tel. -Slov.c) Snoči je prispel semkaj z dvornim vlakom pr-nc Pavle in grška kraljica Elizabeta. Na kolodvoru so ju sprejeli princesa Olga in Jelena, jugoslovanski poslanik Antič ter adjutant kraljice.
Kralj odpotoval v Topolo.
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol štirih popoldne jc Nj. Vel. kralj odpotoval v Topolo. Kakor sc govori v dobro informiranih krogih, je v najkrajšem času pri čakovati potovanje Nj. Veličanstva v ino zemstvo.
Jugoslovanski obisk Nemčiji.
r Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je nemški poslanik Olshausen obiskal prosvetnega ministra Milana Grola radi organizacije obiska jugoslovanskih intelektualcev v Nem čiji. Več nemških organizacij, med njimi znan stvena akademija v Monakovem, je namreč povabilo naše intelektualce, da obiščejo Nem čijo. V isti zadevi jc prosvetnega ministra ob iskal tudi predsednik Srbske akademije Slo-bodan Jovanovič.
v
Ze5. uradniki ¥ Sloveniji dobe svofe pravice
r Belgrad, 1. тагсч. (Tel. --Slov.«) Iver ir pri zadnjem napredovanju železniških uradni kov bilo prikrajšanih mnogo uradnikov, poseli no druge in tretje kategorije v ljubljanski di rekciji, je nastalo med njimi upravičeno razburjenje. Intervencije so imele toliko uspeha, da je ljubljansko ravnateljstvo predlagalo generalnemu ravnateljstvu izpopolnitve in korekture napredovanj. Poslanec Zebot je dobil danef poročilo generalnega ravnateljstva, da bo t» predlog iz Ljubljane sprejet. Na ta način eC* bodo popravile krivice, ki so se prizadele železniškim uradnikom v Sloveniji.
Revizija železničarske pragmatike.
r Belgrad, 1. marca. (Te!. Slov. ) V ministrstvu za promet je te dni zasedala komisija načelnikov ministrstva in generalne direkcije Končala je razpravo o noveli k zakonu o prometnem osobju, ki pride po proračunu pred skupščino. Poslanec Zebot je v iinenu Jugosk vanskega kluba zahteval, naj se v priliodnjosli pozovejo vse železničarske strokovni.' organizacije na posvetovanje ter se jim ua priliko, cla uveljavijo svoje predloge.
Narodni guslar Tanasije Vužlć
priredi
gusiarski večer
ЗвГ danes ob 20. uri v »UNIONU«.
Pri tej priliki p r e d u v a o srbski narodni pesmi gosp. jiroi. dr. LAH.
Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, Kongresni trg.
CfiiMfmna
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drcvi imajo nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * *
O Posetnikom prosvetnih večerov uljud-no sporočamo, da se vrši. danes ob 8. uri XIX. prosvetni večer v Akademskem domu. Radio-fonija je pri nas pravkar stopila v razvojno fazo. Zato bo slehernega zanimalo bistvo, pomen in organizacija naše radio oddajne postaje v Domžalah in radia sploh. Po predavanju bodo ohiskovalci lahko poslušali razne evropske postaje.
© Umrla je včeraj gospa Marija S t r i -c e 1 j ( roj. Pressinger, vdova dimnikarskega mojstra in posestnica. Pogreb bo v soboto ob štirih popoldne.
0 Prijave odpovedanih stanovanj. Za zamudnike, ki imajo stanovanja odpovedana in dosedaj še nimajo stanovanj, sc prijave sprejemajo samo še v soboto, 3. marca, od 8. do 1. ure v mestni posvetovalnici.
© Namesto venca umrlemu g. Ivanu Gro-belniku daruje rodbina Olup 200 Din podpornemu društvu slepih, Ljubljana, \Volfova ulica štev. 12. — V sti namen jo darovala tvrdka A. Miklauc 200 Din.
O Umriš so v Ljubljani v času od 2-1. februarja do 1. marca: Marija Šloser, žena krojača, 80 let, Knezova 23; Frančiška Cerne, za-sebnica, 80 let, Sv. Florijana ul. 38; Ivan Kut-nar, nadučitelj v p., Holzapflova 7; S. Jožefa Marina Klemen, usmiljenka, 63 let; Vidovdanska 4; Mihael Suštersič, izvošček, 49 let, Kolezijska ul. 12. — V bolnišnici so v istem času umrli: Leopold Hude, posestnik, 43 let; Grosuplje 19; Franc Poznič, sin delavke, 141., Spodnje Hraše 9; Ivan Tepina, postrežček, 45 let, Dolenjska c. 2; Vid Šubic, pastir, 13 1., Samotare 14; Franja Kckalj, žena posestnika, 71 let, Posavce 7; Franja Bolha, hči posestnika, 4 leta, Pcženk 22; Cclestina Rogelj, delavka, 22 let, Gorenjavas 10; Ciril Zupančič, delavec, 32 let, Zagorje ob Savi 12; Janez Ambrožič, delavec, 32 let, Babna gora 7.
© Ogenj v Mestnem logn. Otroci, ki so šli včeraj ob 8. uri zjutraj v šolo, so opazili, da v Mestnem logu gori neki skedenj. Obvestili so o tem lastnika, mizarja Severja, ki je ogenj pogasil. Vnela so se lc vrata. Medtem so prišli tudi mestni gasilci, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. Škoda je malenkostna. Ogenj so zanetili najbrže kaki postopači.
0 Odmev Čparovčevc afere. Ženi znanega tatu Sparovca, ki jc bi! lansko leto pred ljubljansko poroto obsojen na daljšo ječo, jc policija zaplenila v njenem stanovanju pohištvo. Ko so Šparovčevi to sporočili, je uprizorila v sredo zvečer v svojem stanovanju velik izgred. V divji besnosti je grozila, da bo s sekiro ubila svoja otroka in da bo razbila vse zaplenjeno pohištvo. Sosedje so jo s težavo ukrotili, jo zvezali in oddali v bolnišnico v oddelek za slaboumne. Sparovčeva trpi za težko živčno boleznijo in ni povsem pri zdravi pameti.
© Samoumor. Včeraj na vse zgodaj zjutraj so našli na nekem kozolcu pri Brinjah na Ljubljanskem polju obešenega neznanega človeka. Ljudje so spoznali v njem berača In bivšega dclavca Franceta Korošca. Korošec je šel v smrt najbrže radi bede.
Maribor
O Nevarno je obolel duhovni svetnik in profesor g. Josip Z i d a n š e k. Priporoča se tovarišem v molitev!
□	Koncert »Drave« danes zvečer v Uni-onovi dvorani.
□	Vincencijeva konferenca stolne cerkve ima danes 2. marca ob 8 zvečer svoj mesečni sestanek v župnijski pisarni mestnega stolnega župnišča. Člani, duhovniki in prijatelji kršč. dobrodelnosti so iskreno vabljeni na sestanek. Glavna točka tokratnega sestanka je čitanje novih pravil Viiicencijevih konferenc! — Predsednik.
□	Od doma pobegnil. V sredo popoldne so na tukajšnjem kolodvoru aretirali Candir Franca, doma iz Hramš pri Celju. Fant je vso vožnjo cd Polzele v Maribor prodajal žepno uro. Bil je sumljiv in policija ga je odpeljala ua pol. komisarijat k zaslišanju. Pri zaslišanju pa je fant prizna!, da je pobegnil cd doma in da je staršem ukradel 600 Din. Candir pa je še osumljen, da je svojemu kovaškemu mojstru v Polzeli ukradel 1000 Din. Sicer bo Candir-jevo zadevo policija še temeljito preiskala.
Celje
& Somišljeniki SLS iz Celja! Kakor že naznanjeno, se vrši prihodnji pondeljek, dne 5. marca v vrtni dvorani hotela »Beli vol« zopet redui sestanek somišljenikov SLS. Na pondelj-kovem sestanku bomo razpravljalo o silno važnem stanovanjskem vprašanju. Želeli je, da se naši somišljeniki sestanka v obilnem številu udeležijo.
Razstavo kuharskih in šivalnih izdelkov
priredi v nedeljo, dne 4. marca povodom zaključka gospodinjskega tečaja v novi okoliški šoli šolski odbor kmetijsko nadaljevalne šole. Razstava, ki bo v prvem nadstropju v konferenčni sobi, bo odprta vse dopoldne in popoldne. Isti dan popoldne priredi gospodinjski tečaj na šolskem odru v telovadnici nove okoliške šole gledališko predstavo V Ljubljano jo dajmo« s prčetkom ob 15.
-o- Umrli so: V noči na 20. februar jc umrl v Celju g. Fric May, vpokojeni evanpeljski župnik in častni senior evanreljskih občin v Sloveniji, ki je mnogo let boleh?!. Pogreb se vrši danes, 2. marca ob 3 popoldne iz evanceljske cerkve. — V P?steurievem zavodu v Celju je v groznih mukali umrl 26 letni posestnik Lu-dovik Zeljko iz Pečarovcev v Prekmurju. L'griz-nil ga je stekel pes in nesrečnež je prišel prepozno v bolniško oskrbo. Sploh je frekvenca po steklih psih ogrizenili v zadnjem času v celjskem Pasteurjevem zavodu zelo velika.
& Pevci in pevke! Danes, dne 2. marca ob osmih zvečer v opatiji pevska vaja. Pridite vsi točno!
Dramlje. V nedeljo 4. marca po večerni-cah se vrši v prostorih kaplaniie prosvetno-politični tečaj, ki ga vedi tajnik SLS iz Celja. Vabljeni so vsi Somišljeniki z Dr? me!j, tudi šoli cdrasla m!-dina ter ženstvo, da se tečaja polnoštevilno udeležijo.

Cjubljanslto gledališče
drama.
Za?eteW ob 8 irečer.
Petek, 2. marca: SESTRICNA IZ VARŠAVE. A.
Sobota, 3. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Izven Otroška predstava pri izredno znižanih dramskih cenah.
Nedelja, 4. marca: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska prcdstnva pri znižamh cenah. Izven.
Ponedeljek, o. marca: SESTRICNA 17. VARŠAVE. Red D.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Petek, 2 marca: Zaprto.
Sobota, 3 marca: PLES V MASKAH Red 11.
Nedelja, 4. marca ob 15. uri pop.: HO F FM AN NOVE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. — Ob pol 20. uri zvečer: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cejiah.
Ponedeljek, 5. marca: Zaprto.
Mariborska gledališče
Potek, 2. mnrca: Znprto.
Sobota, 3. marca ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH. Ab. C. Prvič.
Nedelja, i mavca ob IS. uri: MANON. Znižane cene. Zadnjikrat. Kur.oni. — Ob 20. uri: >DO-V,BI VOJAK S VEJ K. Kuponi.
Prireditve
in društvene vesti
Ljubljana.
»Zvctu »loveaddh vojakov i/, svetovne vojni (, podružnica Mo?tc pri Ljubljani, ima III. roJ-
>Ioste pri Ljubljani
Nekdo se jc v »Jutru« nekaj vsajal zaradi občinskih računov. Bodi s tem občanom povedano, da je županstvo v zadevi občinskih računov popolnoma pravilno postopalo, kakor določa § 66 še sedaj veljavnega olčinskega reda. Računi so bili skozi 14 dni razpoloženi vsem občanom v vpogled. Vsak občan je imel pravico pregledati račun in posamezne priloge k vsem postavkam dohodkov in izdatkov v obdi blagajniških dnevnikih. Odborniki
Varujte se prehlada!
Proti neugodnim posledicam eventualnega "kuSenja Vam nudite nalliolj o varslvo okusno
ni občni zbor v uedeljo 4. marca ob pol 10 uri dopoldne v gosliirii pri g. Štor v Vodmatu.
XVII. reuni občm zbor Slov. lovskega društva v Ljubljani se vrši dne 19. marca 1928 ob 9. uri v steklenem salonu restavracije na Glavnem kolodvoru v Ljubljani z nastopnim sporedom: 1. Poročila. 2. RazreSnica odboru. 8. Društvena organizacija. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. Samostojne predk go jo postati v zmlslu društvenih pravil najkasneje do 10. maren 1928 do 18. ure v pisnrno društvenega predsednika dr. Ivana Lov-renčiča, odvetnika v LjublianL, Tavčarjeva ulica št. 12. - Odbor S. L. D.
Klub ljubiteljev ptifarjev naznanja, da se vrši klubov občni zbor dne 3. marca ob 8. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor.
Železniški upokojenci, ki so bili prevedeni po novem zakonu, se vabijo na sestanek 8. marca ob 6 zvečer v steklenem salonu g. Mlkličo, Kolodvorska ulica.
Ruska Malica. V soboto, dne 8. marca, se bo vržtlo v balkonski dvorani univerzo predavanje g. univ. prof. Mihajla Jasinske^a o predmetu »Civilni zakon in njegova zgodovino«. Začetek ob 19. uri. Vstop prost.
l'odn-CHi godbenikov (Podsnvez uiuzičtira) za Slovenijo ima svoj redui ob?ni zbor dne 4. marca ob 10. uri pri Lloydu.
Maribor.
Кгксаи.-ка ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, 4. mnrca v veliki kazinskl dvorani misijonsko predavanje s skioptičniml slikami.
1 Obrtna zadrusn mesarjev In prekajevaleev ime v sredo, 7. marca ob 14. uri v dvoraui hotela Halb\vild, svoj геч1п; občni zbor.
Mariborski aeroklub. .lutri zvečer ob 20 priredi Mariborski aeroklub skioplično predavanje o zrakoplovstvu. Predavanje bo v Apdlo kinu, vstopnice po s« dobijo pri ge. Brttoik in g. UOfferju.
so pa imeli vrh tega še dolžnost pregledati vse postavke. Ako tega niso storili, ni krivda županstva. Tudi lelos se je z občinskim računom postopalo tako, kakor se je vsako leto doslej in se bo tudi v bodoče, dokler za to ne bodo veljali drugačni predpisi.
Kočevje
Davica. Ker so se med otroci razpasle ošpice in davica, je okrajna zdravstvena oblast zaprla osnovno šolo za 10 dni.
Cerkveni koncert V nedeljo 4. t. in. priredi frančiškanski cerkveni zbor v kočevc-ki cerkvi koncert evharističnih, Mariiinih in cerkvenoletnih pesmi. Po prihodu vlaka Schubertova maša v g-duru v spomin 100 letnice Schubertove smrti. Popoldne ob 3 koncert cerkvenih pesmL
Stara Loka. Dne 29. februarja smo izročili materi zemlii telesne ostanke naistarejšega Staro-ločana g. Luke K a 1 a n a vulpo šfinetovega očeta iz Pevna. Pokojni ie dosepel čas ti (ti i vo starost blizu 8SIet. Bil je svoičas vzpleden gospodar lepe kmetije. daleč po Doleniski znan vinski trgovec, mno-go'etni ključar domače cerkve in veren možak stare korenine. — Slovesnega popreba se ie udeležilo do 200 samih bližm'ih in dab'nih sorodnikov — tedaj v«a »ž'ahia« Kalanov. Trilleriev. Hafnerjev itd., kar jih ima Satrološka občina in niena okolica.
žužetnberk. Pri nas se vrši od novega leta sem gospodin!=ki tečni pod vodstvom počne Cerne-Henkove. V okriVu tepa tečaia ie priredil hioiVn-ski zavod i» I iubb'ane preteklo soboto in ned»1jo tro'e rrntialknholnib predavan«. Predava! ie sr. Leopold Puhar. Vse trikrat je bila prostorna dvorana polna in vsi poslušalci so v/traiali do konca, četudi je predavanje za odrasle trajalo nad dve uri. Zlasti možem ie znal g. predavatelj priti do srra V'de'i smo iih, da so si brjepli sol-ne oči in slišni! kako so se po tovoru iavno zahvalieva'i rovornikti za krasen pouk. Unanio, da so besede padale na ugodna tla in da bodo obrodile veliko dobrega sadu. Žalostno na ie. da ie (koaTvana »napredna« inteli-pen гц d o-ledno i"norira'a ta predavanja. Kje ie pričakovati pnbol'San'a. če se 5e izpraševania vesti tako boii? Veliko zanimale našega preprostega liud°t"a za te povore pa priča, kako ie 1'to dovzetno tudi za resna vprašan'a liud°ke hi.P"ene. 7ato se nam nrav »za malo« zdi. da so meroda'nl krogi ravno pri nas na?4 v7rok za opustitev nonka mater
0	nepi do'>"fkov. kakor ce fa pouk sicer v zvezi z posnn'l'niskiml tefriii redno vr«l. A'l naše matere niso toVko vredn». kot d*wod? Potrebne pouka pa so rn^-da š" b"H. кт ctMistika k?že. da iim timrie približno 40 od«t doierčkov v n?.':nr,7n°iši starosti in to večinoma radi nepoučenosti. In š<>. ko smo zopet fcrer zdravnika, kar se pri na« tolikokrat p-i-ttieri! '""^ovor. da se rnora rav no seda i vršiti ta te-č>a v TrbovVrb ie dokai neroden. V indu«triisldh kraiib imaio matere ča« ob vsakem letnem času, na kmet:b pa ^amo primi.
Sv. leruei pri Lečah. Tukaj je dne 27. f»bru-aria umrl kovač Takob Sovič, oče onepa fanta, ki <e bi1 ""d 1Л dnevi, kakor smo poročali, na pre-/aniu 7pt'1nn. /'Modna ?nrrt sinova ie ?1a očetu (ako k srni. da pa ie ?adelp kap. V teku 14 dni dvojen hud t"laree za	ф
КгечпЈее T>r) T.'t'i!. Zn*ni podi<MnlV p. TVrolla
1	v, /ipnrfe jo v Kresuleeb nasproti poste!) od posestnika PodVežnna knp'1 relfk kos sveti, dn bo na n'em pest-u-il veliko novo ln moderno npn«nico. Kamen, ki 'e za žpnnie »pna prvovrsten, ie in delno č'isa kupljen nn levi savski s'rnni nad Z'pod-iom. Kamen bodo prev-židl z žično železnico. 7 delom se bo kmalu pričelo in bo v delo snre|etih do ?/) delavcev. Baje namerava p. Rirolla svoie posestvo v Zaporfu produti in se stalno n-meliti v Kresnieeh. Ker bodo nnjbrže ir to pomlid z iMi v Jevn'ei r>ri Kresnicah zidifi tako potrebno in dolpo z'iželieno novo šolo ln ravno tako vnžno post" IMiSfe istotam, si bo lahko mnogo delsvcev služilo svol kruh.
I.jntemer. Samo 1 liter vtnn Vam ie potrebno si pHtrcrH. da lahko kupite srečko TI. loterije Orlovskega slrdionn v Lfubl'ani, ki stane samo 10 Din ln s katero lahko zndenote vilo Stedlon v Ltubl'ant. šivalni s'roi. knlo fbicfkell, veliko »ten-sko ntbe]no uro Itd. Blppnvo'ite si oplednli stike dob'fkov v izlo3Tjenem oknu kniiparne »Pnfonije« v T.lntomeru, kler se dobiio hidi srefko. Гепјепо občinstvo opozorpmo. da hitro seže po niih, ker jih že ni več dosti In bo žreb-mie nepreklicno ?o dne 25. marca t. 1. Srečke se dobiio tudi rrl predsedniku Llut. Orlovske srente. br, Senčar'u. na Glavnem trgu v Ljutomeru. Požurite se za srečo.
Glasba
Na velikem konrertn, katerepa priredi v ponedeljek, 5. mnrca ljubljanska Glasbena Ma'iea, itrra pomnoženi orkester orkestralnega društva Glasbene Malice Schubert^vo uverturo za veliki orkesler. To delo se izvaja tudi t ozirom na to, dn praznuje glasbeni svet v letošnjem letu НХ) letnico velikepn komponista Sc^uberta. Komponist I Schubert je za nas zanimiv iz tega ozira, da je leta 1S16. bil med 21 kompetenti. ki si konku-; rirali za razpisano mesto glasbenega učitelja na 1 pravkar otvorjeni šoli Filharmonične družbe ljubljanske. Tegn mesta Schubert takrat ni dobil, najbrž radi tepa, ker je bil star 19 let Na to mesto je bil imenovan s strani vlade neki Sokoli iz Celovca. Sloves Sc'-ubertov je danes tako velik in jegova dela tako pomembna, da ee povsod in zelo pogosto izvajajo. Orkester je pomnožen z godbeniki Musike drav. diviz. oblasti in dirigira p. Emil AdamiS. Predprodaja vstopuic v Matični knjigarni.
Orkestralna generalna vaja za ponedeljkov koncert se vrši v soboto 3. marca ob 20. uri v Unionski dvonini.
Naše dijaštvo
Danica. Dne 20. febr. t. L se je vrsii 68. redni občni zbor Jug. kat. akad. druživa >Dnuica<. Izvoljen je bil sledeči odbor: Kalan Zdravko, cant. iur, predsednik; Lenček Janez, stud. tur., podpredsednik; Cnitgoj Adolf, stud. techu., tajnik, Sobar Štofan, stud. med., blagajnik; Hočevar Lojze, stud. mont., gospodar. Za revizorje pa so izvo ljeni: Hafner Janko, stud. techn., Povsič Jože, stud. phil., Hubad Ivan. stud. med.
redni letni občni zlior Jugoslor. kat. akad. društva »Zarje« se vrši v soboto 8. marca ob 8 zvečer v lokalu »Zarje* Duevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zb^ra. 2. Proglasitev starešinam. 3. Poročila odbornik-ov fn revizorjev. 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti. Za člane udeložba strogo obvezna! — Predsednik.
Tivrlsfvisa
Litijska podružnica SPD imn svoj r^dni let-! ni občni zbor v nedeljo, 4. marca ua Sveti Planini j Zborovanje se bo vršilo v društveni koči, začatek i ob 14. Skupen odhod planincev je 7, jutranjim vla-
I kom (iz Ljubljane ob 7.00, iz Litije ob 8.21). Od-i hod iz postaje Trbovlje. Vabljeni vsi prijatelji Sv. Platviue In litijskih planincev in planink.
iiiiiiiiiiiiiiiiiin;
Moderno »redatvo
»a nf-oovasi« ttpža.
Eueerit vtebuje sedaj substanco, ki pospeiuje funkcije kote. Ta Eueerit v Mvea-cremi vpliva vsled teya nepr'tnerno ublaiu-jote in lefilno na razpokano in pnbatto koio Poizkusite
Nlvea-cremo
пшнпшшшп
Spori
TEKME ZA POKAL LNP.
V nedeljo nLroini semifinale ▼ Ljubljani in Mariboru.
Tekme zn prehodni pokal LNP-a prinesejo v nedeljo važne tekme v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani se srečata Prim тје in Herrnes, v Mariboru Rapid : Železničarji iu Maribor : Svoboda. Po otiigranju teh treh tekem ostanejo v konkurenci le še štiri taktično najmočnejša moštva Slovenije. Poleg Ilirije, ki pride v naslednje kolo že po žrebu, imn v nedeljo gotove šanse, da pride v ta četvorico edino Maribor, dočim je v tekmah Pri-morje : Hermes in Rapid : Železničar popolaonu negotovo, katero moštvo bo zmagalo.
Carr ie skočil s palico 4"29 m
V Madison Square Gardenu so se vrfile ameriške lahkoatleteke prvenstvene tekme, v halli Carr je skočil ob palici 14 čevljev hi 1 colo, to je 4 ni in 29 eni. Najprvo so dejali lato v višino 4 ra in 22 cm. Kratek zalet in gladko je splavalo Carro-vo telo 5ez lato, dobre 3 cm nad njo. Dvignili to lato, na 4 m in 29 cm. 8000 gledavcev je gledalo, ali se bo posrečilo iu če bo zboljšan svetovni r<v kord 4.267 m. Ta rekord je napravil tudi Carr, a zunaj na prostem, kar je lažje. Polno dolžino bambusove palice je Carr izrabil tn — Čez je biL Ko je bil nn tleh, je najprvo pogledal gor v višino, kako je z lato. Nepremična je bila lata v omotični višint svetovni rekord je bil zboljšnn na 4.2926 m. Natančno so ga izmerili in potrdili, še više je hote! Carr, na 14 čevljev in 3 cole — 4.313 tn. PriŠel je čez; a ko je letel dol, se je z roko dotaknil palice, in padla je na tla.
KONGRESI V AMSTERDAMU.
Zveza hoc.keva bo zborovala 18. in 19. maja; nogometna zveza 24. do 26. moja; olimpijski odbor 25. do 27. julijo, lahka atletska zveza 28. julija ter 3. in 4. avgusta; sabljaška zveza 26. in 27. juliia; zveza športnega časnikarstva 27. julija; amaterska zveza rokoborcev 29. julija ter 6. in 7. avgusta; težkoatletska zveza 30. julija; plavalna tvora 2. in 13. nvgusta; veslaška zveza 4. in 5. avgusta; amaterska boksna zveza 5., 6. in 12. avgusta; kolesarska športna zvezi 2. avgusta; urad mednarodnih športnih zvez 8. avgusta; odbor za prve afriške igre 9. avgusta. Roki zborovanja smrtnih zveze za gimnastiko in jadranje šo niso določeni
Zapreb 310. Milan 549, Rreslau 315 8, Barce-lona 344Л Praga 348.9, Leipzig 365 8, Seheiiectidv 379.5. Sluttgail 879.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Kaloviee 422. Frankfurt 428.6, Brno 441.2. Rim 450, Pariz 458. Oslo 461.5. Lanpenherg 468.8. Berlin 483 9, Daventrv 491.8. Dunni 517.2, Munchea 535.7, Budapest 555.6. Varšava 111L
Petek, 2. marca.
Zagreb: 20.35 koncert skladb za violončelo in klavir. — Milan: 20.50 koncert simfoničnega orkestra. — Praga: 19 Smetana: »BranJenburžani na Češkem«, prenos iz gledališča. — Leipzig: 16Л0
i koncert. Odlomki iz nemških oper; 20.15 romantič-na glasba. Weber: Uvertura iz »Oberona. — Men-delssohn: Viiolinski koncert a-mol. — Schurnann: Prva simfonija, b-dur. — Schenectady: 20.30 orkes
stralni koncert. — Stuttgart: 20 simfonični koncert stuttgartskcga filharnioničnega orkestra. — Hamburg: 21 koncert ljudskih pesmi. — Katcvire: 20.15 korrert varšavskih filharmonikov. — Frankfurt: 20
simfoničen koncert. — Rim: 20 45 instrumentalni in vokalni koncert. — Oslo: 20 koncert osloškega simfoničn. orkestra. — Langenberg; 20.15 »Norec Tranlis«, drama v 5 dejanjih (liardt). — Berlin: 21 koncert skladb modernih mojstrov; 22.30 pesmi iz veselih in žalostnih ur pastirjev. — Daventrv:
20.45 sindonični koncert. — Dunaj: 20.30 »Prevara in ljubezen«, veseloigra v 3 dej. (Holberg). —-Miinrhen: 20 »Eurianlha«, velika romantična opera
v 3 dej (Weber). — Varšava: 20.15 koncert varšavske filharmonije.
Sobota, 3. marca.
Zagreb: 2035 koncert pesmi za sopran In klavir. — Milan: 20.50 konrert vesele in resne glasbe. — Praga: 21.30 klavirski koncert. Dvorak: Poetično razpo'oženje. — Chopin: Balada v g-molu.— Leipzip: 20.20 koncert poskočnih pesmi. — Stuttgart: 20.15 koncert. Pester spored. — Hamburg: 20 Oilbert: »Gospa v hermelinu«, o|?ereta v 3 dej. — Katovice: 20.30 prenos operete iz Varšave. — Franlurt: 20.15 koncert solo točk za bariton. — Brno: 19 orkestralni koncert; 20 bolparski večer Predavanje, pesmi in ргота; 21 vojaški koncert. ~ Rim: 20.45 »Življenjski el-krir«, vesela opera v 3 dej. (Donizetti). — Os'o: 20.30 koncert. Supeč: Poet in kmet — Mascagni: »Prijatelj Fric«. — Bizet« »Carmcn<. — Morena: »Večerja pri Suppčju. —• Lehar: Mariška. — Berlin: 20.10 »Alesečmca«, opera v 4 dei. (V. Be lini); 22.30 lahka glasba. — Da. veniry: 23.20 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 18 i koncert; 20 »lohn Gabriel Borkmann«, igTa v 4 dej. (Ibsen). — Miiucben: 19.30 orkestralni koncert. — Varšava: 20.30 opereta.
»Oospod doktor, pustite me umreti, preveč
trpim.«
»Ne rabim nobenih nasvetov; jaz poznam svoj poklic saiu dovolj dobro.« —
2Г
J\a
/ /
c
t Hdolt Robida
aj/e novega ]
V sredo zvečer je nepričakovano u.url v Bplošni bolnici profesor Adolf Robida. Vnetje v ušesu, ki ga je bilo že v prejšnjih letih večkrat napadlo, se je letos ponovilo; ko je že skuraj okreval, se je bolezen vnovič pojavila; v nedeljo je šel še sam v bolnico, da so ga operirali. Pa tudi dvojna operacija ga ni mogla več rešiti. Številni prijatelji in vsa Ljubljana, ki je pokojnika poznala, skoraj ni mogla verjeti v to nenadno smrt. Pokojni je bil šele v 44 letu in je bil na zunaj krepak in zdrav, izredno delaven, skoraj neutrudljiv. Šele v jeseni mu ie v visoki starosti umrl oče Ivan, znana ljubljanska osebnost. Tudi Adolfa moramo šteti med najbolj znane Ljubljančane.
Z Adolfom Robido je umrl eden najna-darjenejeih profesorjev. Po stroki je bil slavist in germanist, njegova izobrazba pa ie bila tako vsestranska, da je bil podrobno poučen o vsem mogočem in je zlasti upošteval praktično stran izobrazbe. Temeljito se jo pečal tudi s stenografijo in je napisal izbrano stenografsko Čitanko V mladih letih «e je veliko bavil z literaturo i sodeloval kot pesnik in dramatik pri tedanjih slov. revijah. Preko svojega strokovnega študija se je posvetil proučevanju drame, predvsem sloveu-ske, pa tudi nemške in nordijske. Bil je prvi pri nas, ki se je začel intenzivno teoretično pečati z dramatiko in gledališčem. Svoje razprave o slov. drami je priobčeval več let v Času (1900—11), pisal je pa tudi o Tbsenu in SHrdbergu. Teoretski študij ga je pripeljal hnv do sar stojnih dramatičnih po'-':usov. ki so osnovani na naturalističnem pravcu. najbolj pod Strindbergovim vplivom; nekaj so jih tudi itrrali v gledališču (ciklus - Demon Venus* in drama >V somraku«). V razpravah in kritikah s- je podpisoval ali s pravim imenom ali s psevdonimom Homunculus. Zadnje njegov- originalno delo ="> bili Kljuko-vale'1 : vprizoril jih je nekdanji Ljud«Vi - der, bi ga je Robida z veliko vnemo vodil.
Prevedel in priredil je več dram za gledališče; nekaj ljubkih iger je preuredil '"di z* tisk (Krivoprisežnfk, Re,,sek An^-^ek, Lumpacij Vagabund, Zapravljivec, Mlinar iu njegova hči). V njih se kaže gledališki prak-ti'- ki pc-na občinstvo in dobro računa z nJim; kjer јз pokojni Robida služboval — v Kranju in v Ljubljani —, je onraniz'ral liud-eko gledališče. Tako je izvežbal v Kranju in Ljubljani številno igravsko družbo, r-»fj»vll v obeh krajih širokopotezno in bogato opremljen o^er osnoval povsod d^amaHčno šolo. ,V Ljubljani je stopil v tesne stike z gledališkimi krogi, bil je v prijateljskih zvezal' zlasti г v„r-~,-3kom in Nučičem; pozneje je /->11 če val ves čas v dramatični šoli, ki jo je vzdrževalo Združenje igravcev in marsikakega svojih dijakov je navdušil za gledališče. Gledališče Je bila njegova najbolj srčna zadeva in ga ni nikoli spustil z vidika, čeprav zadnji dve leti rti več zahajal vanj. Robida je bil brez dvoma naš največji gledališki praktik.
Od svojih dijaških let do smrti je bil navdušen in dober pevec. Večkrat je nastopal kot tenorski solist pri koncertih i-Ljubljane*, več let pa je z veliko vnemo pel v Satlner-|evem frančiškanskem cerkvenem zboru. Od mladosti do zadnjega časa se je veliko zanimal tudi za plesno umetnost; pri raznih prireditvah je bil Robida nedosežen aranzer.
Nenavadno sprehii in okretni mož se je zadnja let« posvečal največ družini — nikoli pa ni miroval. Zanj sta bila dan in noč razdeljena res ua ure — zdaj v šoli, zdaj privatni pouk, idaj petje, zdaj domače delo; vedno in povsod je računil samo p časom. Vse je vedel in znal prav izrabiti, celo svoj oddih, če ga je sploh imel. Zato ga listi, ki ga je poznal samo od zunaj, ni poznal vsega in prav. Znal je biti do skrajnosti tmlužen in požrtvovalen in marsikdaj nisi vedel, kdaj je z dobroto mislil nate. Za kogar se je zavzel, zanj ni pozne! zaprek ln rou je odprl mnogo vrat.
Od nekdaj je bil pokojni Robida velik ljubitelj knjige. Zadnja leta si je zbral veliko in dragoceno knjižnico, ki hrani' mnogo slovenskih dragocenosti; njegova knjižnica utegne biti ena največjih in najpopolnejših zasebnih knjižnic. Bavil se je še z vsem mogočim; vsako novost je hitro in temeljito preštudiral, si jo nabavil in je bil vedno o vsem poučen.
Ta nikoli mirujoči mož je uašel oddih mnogo prej, preden je sam mislil na to. Nenadoma ga je zmanjkalo in skoraj ni mogoče verjeti, da ga ne bo več ne v družbi ue na cesti ne v šoli, ker povsod je bil viden in glasan. Naj počiva v miru!	F. K.
Vse drugače je pa ravnal oče pokojnega. Svobodomiselni list »Lidove Noviny«, ki je v krogu njegovih urednikov bil tudi omenjeni brezkonfesijonalec, opisuje zanimivi prizor takole: »Krsto so dvignili na voz. Zdaj atopi urno zraven starček, oče pisateljev, pa naredi s tresočo roko tri križe čez krsto, nato pa prekriža še sebe.« — Na severnem Češkem so se razne svobodomiselne družbe branile, da bi pri pogrebu nosili križ na čelu sprevoda, kakor veleva cerkveni predpis. Državna oblast je pa odločila, da društvom vmeševanje v cerkvene predpise ni dovoljeno.
■k Seja ožjega obl. šolskega odbora se vrši 6. marca, širšega pa 7. marca v Ljubljani v palači vel. županstva.
* Upokojeni so: Ivan Benefličič, šolski upravitelj v Mirni; Josipina Zakrajšek-Zerce, učiteljica v Blatni Brezovici; Henrik Lobe, šol. upravitelj v Zagradcu; Roza Reichmann-Piehlar, učiteljica v Sromljah.
k Napredovali so železniški uradniki: A) pri generalni direkciji državnih železnio v Belgradu: V I. kateg. uradnikov: v 5. položajno skupino: dr. Leon Vučina in Ivan Manfreda; v II. kateg. uradnikov; v 2/b položajno skupino: Josip Rožman in Fran Bajec; — B) pri
KOLEDAR.
Petek, 2. marca. Simplicij, Henrik. — Jutri: Kunigunda, Andrej.
Novosadska vremenska napoved 2. marca-. V celi državi bodo prevladovali zmerni	i direkciji državnih železnic v Zagrebu: v I. ka-vetrovi južnovzhodne smeri. V Podonavju bo	tegoriji uradnikov: v 5. položajno skupino nastopila močna košava (vzhodni veter). V	Janko Pirjevec; — C) pri direkciji državnih Vojvodini in severni Srbiji bo deloma oblač-	železnic v LjubPani: V I. kategoriji uradnikov: no. Snega in dežja ne bo. Hujši mraz bo na-	v položajno skupino: inž. Rudolf Kavčič, dr. stopil v Srbiji in Vojvodini. Solnce vzhaja ob	Ludovik Ladiha, dr. Miško Jevšek; v 5. polo-6. 24, zahaja ob 17.35.	j žajno skupino: Alojzij Randl, Fran Jelašič,
Dunajska vremenska napoved za 2. ma-	i inž- Fran F"nc. inž- Josip Turba; v 6. položaj-
гес: V severnih Alpah povečini jasno, ponoči	i no skupino: Alojzij Vehovec, Srečko Lenard,
mraz, južnovzhodni vetrovi bodo postali sla bejši. V južnih Alpah večinoma oblačno, temperatura malo izpremenjena.
Vreme v Belgradu dne 1. mr.rca: Danto
inž. Leben, dr. Anton Mauri, inž. Fr. Sedlak, inž. Anton Ozvald, Fran Zemlja, Anton Pe-trovčič; v II. kateg. uradnikov: I/b položajno skupino: Martin Poher, Ivan Zoreč, Makso
je prevladovalo precej hladno vreme z zmer- 1 Hubalek, Fortunat Kink; v 2/a položajno sku-
nimi vzhodnimi vetrovi (košavo), ki so proti večeru postali močnejši. Povprečna dnevna temperatura je znašala 3 stopinje Celzija.
ZGODOVINSKI DNEVI.
2. marca: 1791. je umrl ustanovitelj meto-distov John Wesley — 1810. se ie rodil papež Leon XIIL — 1824. se je rodil češki komponist Bed f ich Smetana. — 1820. ee je rodil pisatelj Edvard Douvres Dekler (Multatuli). — 1851. se je rodil na Dunaju jurist kriminalist Franz von Liszt.
*Umrl je v Limbušu pri Mariboru upokojeni g. župnik Janez Kapler. Rajni je bil rojen 15. aprila 1862 v Sevnici ob Savi in po svečen v mašnika 20. julija 1884. Dolgo vrsto let je župnikoval pri Sv. Jakobu v Slov7, goricah. Pred leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji lastni hiši v Limbušu. Pogreb se bo vršil danes popoldne na pokopališče v Limbušu. Blagopokojnemu ostani časten in hvaležen spomin med duhovnimi sotovariši in med vsemi, ki so poznali njegovo blago dušo!
VI. telovadna akademija
Jugoslovanske orlovske zveze
4. marca ob 8 v Unionu.
-k Smrtna nesreča župnika g. F. Agreša.
Včeraj ob četrt na deset dopoldne je izdihnil v celjski javni bolnišnici g. Franc Agrcš, župnik iz Sirja pri Zidanem mostu. V sredo popoldne je še! pogledat k delavcem, ki so v gozdu podirali drevesa. Bukev, ki so jo ravno podirali, se je nenadoma prevrnila ter z vejevjem s toliko silo oplazila g. župnika, da se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga takoj
v Zidani most, kjer je tamošnji zdravnik kon-statiral, da ima župnik prebito lobanjo. Od-premili so ga takoj v celjsko javno bolnišnico, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zaman. G. župnik je ves čas v bolnišnici ležal v globoki nezavesti. Pokojni gospod župnik je bil rojen 1. 1886. v Zdolah in posvečen v mašnika 1. 1914. V Širju je deloval komaj od oktobra lanskega leta.
•k Za križ. Kako razne svobodomiselne družbe zavestno in umetno zasajajo sovraštvo do križa med ljudstvo, dokazuje ta-Ie slučaj iz Brna: Pri nekem pogrebu je češko svobodomiselno telovadno društvo ^Sokol-zahtevalo, da naj se pri pogrebu nekega pisatelja, ki si je s samoumorom pomagal v večnost, odstrani razpelo od pogrebnega voza, ker ie bil pokojni brez veroizpovedi. —
pino: Peter Mozetig, Ivan Kitak, Fran Rožman, Jurij Ilešič, Rafael Ogrin, Fran Šircelj, Karel Šircelj; v 2/b položajno skupino uradnikov: Alfonz Knez, Јзпко Medved, Mirko Pirec, Fran Gorše, Fran Pagon, Karel Subic, Ignacij Rancinger, Pavle Mašič; v III. kateg. uradnikov: v 1. položajno skupino: Iv. Kumer, Martin Sivk Martin Perme, Janko Lenščak.
—	D) pri direkciji državnih železnic v Subo-tici: v I. kategoriji v 6. položajno skupino: Lovro Testen in Rudolf Fistar; v II. kategoriji v I/b položajno skupino: Alojzij Kovačič; v 2/a položajno skupino: Fran Seničar.
•k Osebne novice s pošte. Za pogodbena poštarja sta nastavljena Ivan Majetič v Fari pri Kočevju in Ant. Ožura v Osilnici. — Za pisarice v 2. skup. III. kateg. so napredovale uradr-icc: Pavla Kavčičeva in Jožica Zavrta-nikova na ravnateljstvu ter Minka Pristav-čeva pri III. teh. sekciji v Ljubljani, za kond. v 2. skup. III. kateg. Vaclav Stanislav in mariborski kol. pošti, vsi ur. 3. skup. III. kateg.
—	Premeščena sta: pb. ur. II/5 Anica Kosova z Zidanega mosta v Loko pri Zidanem mostu in dnev. Vladimir Mosolov od poštnega urada št. 3 v Ljubljani na glavno ljubljansko pošto. '— Upokojen je zvan. 1. skup. Fr. Kokol na ravnateljstvu. — Odpuščena je pogodb, po-štarica Rozalija Kocmut pri Sv. Urbanu poleg Ptuja.
k Umrl je v 28. t. m. v Kropi bivši načelnik Zebljarske zadruge, g. Ignacij Blaznik, slar 48 let. Pobrala ga je delavska bolezen
—	jetika. Z varčevanjem si je pridobil hižo in nekaj zemljišča. Zapustil je troje nedolet-uih otrok.
k Breskev in marelica. Znani sadjarski strokovnjak M. Humek je posvetil celo razpravo temu dragocenemu sadežu, ki po nemarnem izginja iz naših sadnjakov in vinogradov. Podrobno in izčrpno razpravlja o vzgoji podlagi vrstah oskrbi, gnojenju, rezi, bolezni, obiranju in vlaganju teh žlahtnih sadežev, ki nam zamirata ravno radi nepouče-nosti nekaterih sadjerejcev. Cena knjigi okrašene z 22 slikami in 2 barvnima prilogama je 12 Dn v založbi Jugoslovanske knjigarne.
k Slovensko zdravniško društvo vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v soboto, 3. marca t. L, ob ?0. uri v prostorih restavracije Ljubljanski Dvor< v Ljubljani.
•k Brezje—Žirovnica—Jesenice. Na tej piogi vozi od nedeljo 4. t. m. vsako nedeljo tn praznik avtobus in sicer dvakrat na dan: zjutraj ob 5 in dopoldne ob 9.
k Odbor S. D. Z. v Pragi se zahvaljuje vsem darovalcem ob priliki božičn nabiralne akcije Zadruge ter ponovno prosi vse one, ki so prošnje sprejeli, naj je ne izroče p zab Ijenju, temveč se po možnosti spomnijo rev-nih slovenskih visokošolcev v Pragi. Denar,
Tczka glava
in bolečine, kadar se čita pozno v noč! 1—2
. Aspirin
tableti
takoj pomagajo in misli posta-nejo zopet jasne. Zahtevajte pa vedno originalni zamot „®oye%"3 kite (poznana modro-belo rdeči varstveni znam-kL
poklonjeu v ta namen, gotovo ni zavržen ter predstavlja narodni kapital, ki se bo obilno obrestoval. S. D. Z. daje tudi vsa pojasnila c študiju ter razmerah v Pragi. Naslov: Slovenska dijaška zadruga v Pragi, Akademicky dftm, Praha III.
•k Umrla je pri ŠL Andražu pri Velenju v zgodnji mladosti ena najboljših in najzgled-nejših Marijinih družbeuic Francka Dedič, Občo priljubljenost prezgodaj utrgane cvetke ie pokazal njen veUčastei pogreb.
■k Duhovniška vest. Z dnem 1. t. m. je prevzel župnijske posle v Turnišču domači g. kaplan Ivan G r e i f, ki je s tem duem imenovan za provizorja turniške župnije.
•k Vse župne urade prosi 3>Sveta vojska« v Ljubljani, da — ako tega še niso storili — razglase podrobne informacije glede romanja ra Trsat, ki se vrši od 26. do 28. maja t. 1. >Svefa vojska« je župnim uradom v vsakem oziru na razpolago »predavanja, vloge itd.) zato upa, da jo bodo vsi pri njenem delu podpirali.
■k Ogenj. V Blatnem pri Globokem je stanovala užitkarica Ana Denžič v leseni koč krojača Vučajnka iz Sel. Kakor drugi je imela tudi ona navado, da je spravljala pepel v stranišče za gnoj. Pri tem pa najbrže ni dovolj pazila in tako se je zgodilo, da je v noči "od petka na soboto razpihal veter bržčas še tlečo žerjavico ter je nastal ogenj, ki jc vpepelil kočo in tudi streho sosede Liparce. Ani Denžič je zgorelo popolnoma vse, kar je imela. Precejšnja škoda je le deloma krita z zavarovalnino.
Ke govorite!
O vSgdSUb cenah! Oglejte «f 11 izložb t?rdke
L
da mska kombineža d. spalne srajce J. tTico; hlače
. I
čipkam'
Din 34,— Din 59.— Din 36.-
domače halje
d. рујата d. volneni inillover
Din 98.— Din 128.— Din 169.—
Ce ne za Vas, sa ta Vaše . . .
Vi, spoštovani gospod meščan, ki Vam ni treba ne vile ne tire ne koles ne šivalnih strojev, premislite, da bo Stadion čast in ponos vse Slovenije. Prispevajte, da se čimprej dogotovi in izroči plemenitemu kulturnemu namenu, kateremu bo služil, ko Vas, spoštovani gospod meščan, in nas, graditeljev, ne bo več med živimi.
Kupite nekaj srečk za II. stadions k o loterijo in storili boste velik čin za naše slovensko kulturno delo. Povrhu pa lahko dobite — četudi, morda ne rabite — tudi vilo, uro, kolo, šivalni stroj ali kaj takega, česar ne rabite Vi, bodo pa morda rabili Vaši in Vaših otrok otroci.
k Žrtev alkohola. Poročali smo žc, da sc v Zagrebu našli mrtvega delkvca Stjepana Zvonarja. Obdukcija je dognala, da je bil Zvonar totalno pijan ter da se je pri bljuvanju zadušil. Njegov tovariš Dominič, ki so ga našli pijanega poleg mrtvega Zvonarja in ga aretirali, je bil takoj izpuščen iz zapora.
Smrtna nesreča dveh zrakoplovcev. V Sarajevu se jc dne 29, t. m. ob 4. uri popoldne zopet pripetila zrakoplovna nesreče, ki je v zadnjem tednu že druga in pri kateri sta izgubila svoji mladi življenji podporočnik Bo-rivoje Vučičevič in pilot narednik Milan Si-mič, Oba sta se dvignila v novem zrakoplovu tipa ; Potez« ob treh popoldne z aerodroma v Rajlovu ter sta nekaj č<tsa krožila nad Sarajevom. Ves čas je aparat izvrstuo funkcioniral, toda ravno nad aerodromom je motor najbrže eksplodiral in strmoglavil na tla. h razvalin aviona so potegnili trupli obeh mladih junakov, ki ju jc smrt doletela najbrže še prej, preden sta padla na tla. Ravno ko je prišlo do tega groznega trenutka, je privozil mimo Rajlovca proti Saraveju vlak. Pogled na goreči zrakoplov je r.u potnike grozno učinkoval in mnoge ženske so pri tem omedlele. Trupli ponesrečenih zrakoplovcev so prepeljali v sarajevsko mrtvašnico. Tragična smrt te dvojice je vzbudila v Sarajevu splošno sočutje.
k Opozarjamo trgovce in živinorejce na
današnji oglas »Govedomedike«, jugoslovanske razpošiljalnlce preparatov «« govedo, konje in preSiče v Mariboru.
Stev. 53.	»SLOVENEC«, dne 2. marca 1028.	«tran T.
mJL
Sir H. Rider Haggurd:	74
Kieopatra, egiptovska krallica.
»Kraljevske so te besede, plemeniti Antonij,« Je odgovorila Kieopatra, »milostne, velikodušno besede, kakršne pristoiajo osvojitelju sveta! Glede svojih hudobnih del v preteklosti — ako so sploh lo bila hudobna dela — rečem tole in samo tole: takrat še nisem poznala Antonija! Zakaj kdo more grešiti zoper njega, kdor ga pozna? Katera ženska bi mogla vzdigniti meč zoper človeka, ki mora vsem ženskam biti kakor bog — človeka, ki pritegne — kadar ga vidiš in spoznaš — nase vsa srca kakor solnce cvetlice, da se za niim obračajo? Ali morem še kaj več reči, ne da bi prestopila meje ženske skromnosti? Ej, samo tole: položi mi krono na čelo, veliki Antonij, in vzeti si jo hočem kot dar od tebe, ki mi je dvakrat drag in ljub, ker si mi jo ti dal, in jo hočem čuvati v tvoje namene!
-Tako, sedaj sem tvoja kraljica podložnica in po meni se ves Egipt, ki ga vladam, klanja triumviru Antoni ju, ki bo Antonij, cesar Rima in vladar Khc-ma!-
Ko ji je položil krono na kodre, je stal pred njo In strmel vanjo; topli dili njene lepote ga je prešinil, in prijel jo je za roke, pritisnil k sebi in jo trikrat poljubil rekoč:
Kieopatra, ljubim te — ljubim te, predraga, kakor nisem še nikdar ljubil.« Ona pa se mu je izvila Iz objema in se mehko smehljala; pri tem ji je zlali obroč iz svetih kač, ki ji je bil samo narahlo položen na čelo, padel z glnve in se zakotniil v temo zunaj svetlega kroga.
Videl sem lo slabo znamenje in seni celo v grenki bridkosti svojega srca čutil njegov slabi pomen. Onadva pa se nista zmenila zanj.
>Ti me ljubiš?« je rekla sladko. >Kako vem jaz,
da me ljubiš? Mogoče ljubiš Fnlvijo, tvojo za- i konsko ženo?«
»Ne, ne Fulvijo, tebe, Kieopatra in samo tebe! | Mnogo žensk je izza mojih mladih let že ljubeznivo gledalo za menoj, ampak nikdar me ni do nobene tako vleklo srce kakor me vleče do tebe, čudo sveta, kakršno še nikoli ni bila nobeno ženska! Ali me jnoreš ljubiti, Kieopatra, in mi biti vdana in zvesta? Ne zavoljo mojega dostojanstva in moči, ne zavoljo tega, kar lahko dam in vzamem, ne zavoljo resnobne godbe korakov mojih legij ali zavoljo svetlobe, ki sije iz svitle zvezde moje dobre sreče, ampak zavoljo meno, zavoljo Antonija, tistega surovega poveljnika, ki se je postaral po taborih? Da, zavoljo Antonija, tistega veseljaka, slabolnega, nestanovitnega glede cilja, ki pa še nikdar nj zapustil prijatelja, nikdar oropal siromaka, nikdar napadel sovražnika zahrbtno. Keci, ali me moreš ljubiti? Oj, ako me boš ljubila, veš, potem bom bolj srečen, kakor če bi nocoj sedel na kapitolu v Kimu in liil kronan kot neomejen vladar vsega sveta!
Ko je tako govoril, je Kleopa'ra upirala svoje čudovite oči vanj in v njih se je svetila svetloba resnice in poštenosti, Id mu je bila neznana.
Odkrito govoriš,-r je rekla, in tvoje besede so prijetne mojim ušesom — in prijetne bj bile, ako bi bile razmere drugačne kot so. Zakaj kateri ženski ne bi bilo všeč, ko vidi gospodarja sveta pred svojimi nogami? Ker pa so razmere lake kakor so, ej, Antonij, kaj more biti tako prijetno kot tvoje prijetne besede? Mornarju, ki ga je vihar melal sempa-tia po morju, mirno pristanišče — lo je gotovo prijetno! Ubogemu, spokornemu duhovnu na poti k daritvi, sanje o nebeški sreči — to je gotovo prijetno! Zora z rožnatimi prsti, ki prihaja z obljubo, da raz veseli brlečo zemljo — to je gotovo prijetno! Ampak nič vsega tega. nobeno veselje, nobena krasna slvar se ne more primerjati v sladko prijetnostjo beeedi,
ki si jih govoril meni, Antonij! Ti namreč ne veš — si ne moreš misliti — kako pusto je bilo moje živ-j ljenje in prazno, kajti usojeno je tako, da se more j ženska samo v ljubezni otresti svoje samota ost i. In I jaz nisem nikdar ljubila — nikdar nisem mogla ljubili — vse do današnjega srečnega večera! Ej, vzemi me v svoje roke in priseziva veliko prisego — prisego. ki je ue bo mogoče prelomiti, dokler bo količkaj življenja v naju! Glej, Antonij! Sedaj in za vedno ti prisegam popolno zvestobo! Sedaj in za vedno sem tvoja, samo tvoja k
Tedaj rne je Karmion prijela za roko in me peljala proč.
Ali si dovolj videl?« je vprašala, ko sva zopet bila v izbi in prižgala svetiljko.
»Sem«, sem ji odgovorij; »oči so se ml odprle«.
Šestnajsto poglavje.
Načrt dvoraice Karmion. — Njeno priznanje. — llarmakisov odgovor,
Nekoliko časa sem sedel s povešeno glavo In mojo dušo je objela poslednja grenkost sramote. Tak je bil torej konec vsega. Za to sem bil prelomil svoje prisege, za to sem bil izdal skrivnost piramide, za j to sem bil izgubil krono, čast in morebiti upanje na nebesa! Ali je mogel biti še kak človek na širnem ' svetu, ki bi bil tako pogreznjen v žalost kot sem tisto noč bil jaz? Prav gotovo ga ni bilo! Kara uaj bi se obrnil? Kaj naj bi storil? A celo skozi vihar, ki mi je divjal v srcu, se je glasno glasil bridki klic ljubosumnosti. Kajti ljubil sem to žensko, ki sem ji bil dal vse; ona po je bila v tem trenutku — oj! Niti misliti nisem smel na to. In v teh silnih mukah se ! mi je i/, srca vlila ploha solz, kakršne je strašno prelivati.
Tedaj se mi je približala Karmion in videl eem, i da jo tudi ona jokala.

Eni—ni
Učinkovito svarilo
V neki vasi pri Oderburgu (Frankfurt-Oder) je eden tamkajšnjih kmetov postavil v bližini svoje hiše ob cesti sledeči napis: >Av-tomobilisti! Počasi vozite! Vsaka povožena ] gos stane 50 murk!« Napis je dosegel popoln uspeh — gosi so varne pred avtomobili.
Piratski klobuk Je^jsariški model. Prav za prav sta Iu dve pokrivali: Svilen robec, zavezan okolu glase po načinu starih piratov, vrhu njega pa širok piratski klobuk, ki se nosi po strani. Brez dvoma bo ta uioda našla mnogo pristašinj.
Koiiec morske bolezni
i
Praški učenjak prof. dr. Starkenstein je j po dolgih prei.kusih sestavil'zdravilo proti J morski bolezni: »Vasano« - Srečno pot. Pre- | parat vsebuje hyoscyamin in scopolanun in j učinkuje v vseh slučajih popolnoma zaneslji- ! ! vo. Deluje tudi preprečevalno, tako da je vsak, j I ki zavžije predpisano količino, 6 ur popolno-j ma varen pred morsko boleznijo in enako j pred podobno boleznijo na železniški vožnji. Prof. Starkenstein se je zaradi preizkušnje
Procesorski zbor državne realke v LJubljani
javlja tužno vest, da je gospod
prefesor Rdolf Robicfs
Meh w/hi
i /
Kanarček kot priča odločil pravdo
Pred civilnim sodiščem v Mflnchenu se je te dni vršila pravda za ločitev zakona. Mož je trdil, da mu je žena vedno pljuvala v obraz in ga bila, kakor hitro pa ji je hotel vračati, Je hitela k oknu in klicala na pomoč. Žena je pa trdila nasprotno, da jo je mož pretepaval. Priče ni bilo v hiši nobene. Končno je mož pripomnil, da žena tako grdo ravna z njim, đa začne kanarček vselej divje frfotati v kletki, kakor hitro se hoče zona njemu -- možu — približati. Možev zagovornik je nato takoj predlagal, da se kanarček pred sodiščem »zasliši«, to se pravi, da se napravi poizkus za dokaz. Sodišče je predlog sprejelo in v sodno dvorano so prinesli gajbico s kanarčkom. Sodnik je velel ženi, naj se približa možu. Komaj je to storila, je začel kanarček tako silovito letati po gajbici, da je med žicami obvisel. Zena je začela krčevito jokati — dokaz se je posrečil. Sodišče je izreklo razsodbo na škodo Ženi.
Mož v omari
Pred kratkim je holandska kraljica obiskala ljudsko kuhinjo v Amsterdamu Zanimala se je za vse, pokušala jedi in nazadnje vprašala: >Kje pa.imate shrambo za živila?« »Tukajle, Veličanstvo,« je uslužno pohitela ena izmed navzočih dani in odprla vrata ogromne omare. Ali prav tako hitro je odsko-Čila — v omari je stal neznan moški I Po prvem strahu so vsi pogledi sumničavo oši-nili kuharico, dasi je žena že zelo zelo v letih. Reva se je rotila in prisegala, da tega moža ne pozna in ga še nikdar videla ni. Končno je grešnik sam odprl usta in povedal, da je re-porter ter se je skril v omaro, da bi mogel svojemu listu natančno poročati o kraljičinem obisku v ljudski kuhinji.
Filmski šiiud
češkoslovaška filmska cenzura je lani zavrgla odnosno prepovedala 76 filmov v dolžini 144.000 metrov. Večina tega filmskega Sunda je prišla Iz Amerike -- to je 29 filmov; Nemčija je s 24 filmi na drugem mestu, potem sledi Avstrija z 9, Češkoslovaška s 4, Anglija t 3, končno Poljska, Rusija in Italija vsaka z enim-,filmom.
Življenje za življenje
Na Dunaju, kjer je središče paganske pro-pagande proti olrol.u, sta se te dni pripetila dva slučaja, ki kažeta, kako se narava sama maščuje za zločine proti spočetemu življenju.
V dunajsko splofino bolnišnico so pripeljali prejšnji večer 19 letno šiviljo Јеппу Pakfeifer, ki je že na potu vsled krvavenja umrla. Zdravniki so dognali odpravo plodu. Zločinske operacije je osumljena ginekologinja dr. Olga R. Berger-Hennig, ki so jo zaprli. Zdravnica je bila zaradi enakih obtožb že dvakrat v kazenski preiskavi.
Na izkrvavitvi po zločinski operaciji je umrla dalje 32 letna zasebnica T. St. Na njej je izvedla operacijo 48 letna babica Ana Schlil-ler, ki je bila zaradi enakega zločina že tri krat kaznovana. Tako ustvarja gonja proti otroku zločinske tipe in zločinsko ozračje, ki pomenja začetek konca ...
46 miljonov otroških prihrankov
Praške hranilnice so lansko leto med šolsko mladino uvedle akcijo za štedenje, ki se je nepričakovano dobro obnesla. Mestna hranilnica v Vinohradih in Praška mestna hranilnica sta zato tudi ob začetku tekočega šolskega leta izročili vsem novim učencem in učenkam v mestnih šolah hranilne knjižice z vlogami po 5 Kč. Danes znašajo vloge na te knjižice v Mestni hranilnici v Vinohradih 26 milijonov Kč, v Praški mestni hranilnici pa 20 milijonov Kč, skupaj torej 46 milijonov K6. Zares: zrno do zrna pogača in kamen do kamna nalačp.
Ukročena sobo.ja, vzgojena u« AiaSK'.
svojega sredstva skozi dva meseca vozil po ! najbolj razvpitih vodah Južne Amerike tar je večkrat na en sam dan idrqvil do poldrudi
sto oseb. »Vasano« se je v vseh slučajih, tudi j najtežjih popolnoma obnesel. Morski bolezni je torej enkrat za vselej odkleukalo.
Panamski prekop prekosil Sueškega
Panamski prekop je ena najprometnejlih vodnih poti na svetu. Otvorjen L 1914., je dosegel v Ionskem letu, to je v 13. svojega obstoja 30,069.000 ton. S tem je prekosil evo-jega 58 letnega tovariša — Sueški prekop za : 1,104.000 ton — le-ta je v lanskem letu "pre- ' vedol samo 28,965.000 ton.
Panamski promet se deli na 28,610.000 ton trgovske plovbe in na 1,459.000 ton pro- ; meta vojnih mornaric Združenih držav, Paname in Colombe. Iz dosedanjega razvoja se da z gotovostjo sklepati, da se uresniči napoved Philippe Bunau-Varilla, da bo dosegel promet v Panamskem kanalu 1, 1935. — 44 milijonov ton.
Spitjeiuua poeiaja v noulionu v Ameriki za bre» žično telefonijo.
Oderuhovo umetno oko
Angelzi so oborožili svoja vojaška letala celo t dvostranskimi strojnicami.
K znanemu oderuhu je prišel mlad тов ln prosil, da bi mu rok za plačilo zapadlega dolga podaljšal. Oderuih pa ni hotel o tem ničesar slišati. Da bi pa omilil videz svoje brezsrčnosti, je rekel žrtvi: »Ako uganelet, katero moje oko je umetno, Vam dovolim odlog.« Dolžnik se zazre v oderuhove oči in po kratkem premisleku pravi: »Desno«. — Oderuh vzkipi: »To ste uganili pač samo slučajno, kajti še nihče nI mogel ločiti moje umetno oko od naravnega.« — »O pač,« odgovori dolžnik, »lahko ga je spoznati po tem, da je dobrotnejš© nego pravo.«
Moderna turščina
Francoski listi poročajo, da nameravajo Turki namesto svojega skrajno zamotanega alfabeta uvesti latinico; za glasove, ki jih latinica ne pozna, se poslužijo slovanskih šumev-cev: š, ž in 6.
Zločinski avtomobilisti
Blizu Vereaillesa eo našli 28. mm. v ob« cestnem jarku mrtvo truplo. Preiskava je do« gnala, da je dotičnega moškega povozil avtomobil, nakar so avtomobilisti mrtveca polili s bencinom in zažgali, da bi se tako izognili odgovornosti.
dne 29. februarja 1928 po kratki in mučni bolezni preminul. —• Pogreb pokojnika bo v petek, dne 2. marca ob Štirih popoldne u drž. splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Vzornega šolnika in zvestega tovariša ohrani naš zavod v trajnem spominu.
V Ljubljani, dne 1. marca 1928.
gospodarstvo
Narodna banka v 3etu 1927
Narodna banka je za leto 1927 kakor običajno izdala obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo za naše gospodarstvo najvažnejše podatke:
Posti z državo, ki jih je imela Narodna banka, so bili dvojni: Narodna banka je bila državni blagajnik in je imela od tega prometa 8.5 milijarde dinarjev napram 7.7 v letu 1020. N. b. je nacftljc delala za državo na taktični stabilizaciji dinarja s pomočjo svoje devizne politike. Koncentracija deviznih poslov pri N. B. postaja vsak dan večja. Državni dolg pri N. b. znaša 4.33S milijonov Din napram 4.414 milijonov Din koncem 1026. V teku leta 1027 je N. b. prodala deviz za 1.076 milijonov Din (—72). Za državo je N. b. kupila lani deviz za 4.3 milijarde Din, prodala pa za 1.05 milijarde Din. Nadalje sc poslo\no poročijo obširno peča z žetvijo, izvozno in uvozno trgovino ter industrijo.
Glede kreditne politike omenja, da je posebno pazila na delo in stanje denarnih zavodov, s katerimi N. b. dela. Denarni zavodi so lani imeli kreditov 676 milijonov, od 718 denarnih zavodov v državi s kapitalom 1962, rezervami 572 in vlogami 6 652 milijonov Din je uživalo kredit pri N. b. 315 zavodov (kap. 1.646, rez. 426, vloge 5.330 milijonov Din.) Ves kredit N. b. v znesku 1503 milijone Din se razdeli na 4.332 tvrdk (od teh 318 bank). Povprečni odstotek izkoriščanja znaša 60. V Ljubljani je odobrenih kreditev za 129 milijonov (izkoriščenih 46 odst.), v Mariboru 43 milij. (izkoriščenih 63 odst.) Slovenija je torej udeležena pri kreditih z 11.5 odst. (1926 11 odst).
Naiveč bankovcev je bilo v obtoku 8. novembra (5024 milijonov), najmanj 22. junija (5257 milijonov).
Od javnih posojil je lani prišlo v državo 1470 milijona Din; 'erjatve inozemcev so 31. decembra lani znašale 366 (1926 5°2) milijonov, dolgovi pa 37 (39) milijonov Din.
Glede obrestne mere onunja poročilo resolucije ankete 15. februarja lani in navaja opombe uprave Narodne banke, ki stoji na stališču, da se obrestna mera ne more znižati s prisilnimi ukrepi.
Povprečni kurz dinarja je znašal v Curihu lani 9131 napram 013 v letu 1026. Lansko leto je pomenilo preizkušnjo za devizno politiko. Ves pre-ostatek deviz iz aktivne zunanje trgovine 1926 je hit lani porabljen za deficit zunanje trgovine, pa | še ni zadostoval. Porabiti so se morale v svrho popolnitve deficita devize od inozemskih posojil. Tretjina odkupljenih deviz je dala 1756 milijonov Din (+ 34), svobodni nakup pa jc dal 668 miliiona (— 325). od države je bilo kupljenih 1890 milijonov. Deviz je bilo manj prodanih ua borzaii (za 68 milij), za državo pa več (za 226 milij.). Banka ie imela 3!. decembra lani deviz za. 1006 milijonov Din (1°26 615), kar zadostuje za sigurnost stabilizacije. Stabilizacija je bila vzdržana tudi v težkem letu 1927, ko je bilo potrebno od dev. zaklada potrošiti (4)0 milij. Din. Dnigi del programa pa je zakon ka stabilizacija, ki jo ntore izvršiti samo drsava. Poleg zvez z Bank of England« je Narodna banka lani vodila zveze tudi z vFcderal Rešene Bank of N. V.«, Banque Nationale Suisse« glede deviznega posla. S pomočjo avstr. N. b. je bila uničena vsa špekulacija z dinarjem na Dunaju.
V bilanci ie zanimiva postavka pri kov. podlogi v depojili v tujini v tuji valuti. Pri preračuno-vaniu po predvojni pariteti znaša postavka 345.6 milijona Din. po podatkih r>ri bilanci bi pa znašala valorizirana nad 2 miliiardi Din napram nad 1 milijardo za 1026, to pa radi teea, ker so se povečala imetja v švir. frankih, dolariih, Kč. zmanjšala pa v funtih šterlingih in franc. frankih.
* ,
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
01>rtr,a banka — zopet dividendo. Obrtna banka v Ljubljani izkazuje ze leto 1927. čistega dobička v znesku 110.514.18 Din napram 110.407.28 Птп za leto 1920. (107.038.80 Din za 1925 in 222.030 Din za 102-1). Upravni svet predlaga za 1027 kakor za leti 1025 in 1926 izplačilo 5% dividende. to je 2.50 Din za delnico. Občni zbor zavoda ko vrši dne '27. marca ob 11 v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani (regularia. volitev uprave in nadzorstva).
Zadružna banka — zopet 0% dividendo. Računski zaključek banke izkazuje za leto 1927. Din •2*3.82708 čistega dobička napram Din 324.770*)-! za 1926 (Din 271.043.69 zs> 1923 in Din 286.tS3.40 za 1924). Kakor za leti 1925 in 192« je tudi za leto 1927 predlagana zopet 0% na dividenda. Občni zbor zavoda se vrši 17. marca ob 17. uri v bančnih prostorih (regularia, volitev uprave in nadzorstva).
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurz Kajfežn v Kočevju Kakor smo že prvič poročali dne 29. februarja, jo razglašen kc.n-kurz o imovini Antona Kajfeža st., industrijca, trgovca in posestnika v Kočevju, konk. komisar je .Jakob Jerman, predst. okr. sodišča v Kočevju, upravnik mase pa dr. Štefan Rajh, odvetnik v Kočevju. Prvi zbor upnikov se vrši pri okr. sodišču v Kočevju 14. marca ob 10, oglasili se je treba do 81. marca; ugotovitveni narok se vrši 16. aprila ob desetih. Kakor smo že poročali, znašajo pasiva okrog 20 milijonov Din.
Konkurzi: Sava Kolarič, modna trg., Novi •Sad (prijaviti do 25. aprila); Marko Mikovič, liiko-tažna tvrdka. Novi Prid (prij. do 1. maja); Damjan T'odunavec, trg. v Glini (do 20. aprila); Radomir S. Gajič, trg., Donji Milnnovac do 15. marca).
Potrjena poravnava: Fr. KOnig. trg. v Celju 17 У?%.
Zhor upnikov: Zapuščina po pokojnem Janko Modicu, trg., Lj. 3 marca ob 'A10.
Upravni odbor »agrcliškega zbora.
c, Zagreb, 1. marca. (Tel. »Slov.:) Snoči se je konstituiral upravni odbor Zagrebškega Zbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Rudolf Erber. generalni ravnatelj zagrebške mostne hranilnice. V predsedništvo so bili dalje izvoljeni soglasno: Za 1. podpredsednika industrijec Milan Prpič, za 2. podpredsednika trgovec Milko Saračevič, za 3. podpredsednika obrtnik Jovan MiloSevič. V odbor so bili izvoljeni še: arhitekt Ignacij Fischer, vseučil. prof. dr. David Karlovjč, veTetrgovec in industrijec Oton Stern, industrijec Armin Srh rr I nor. veletrgo-vec Oskar Jelinek, obrtnik Franjo Mihokovič in
trgovec Štefan Javor.
* * •
Odobren proračun Zbornic«- za TOI v Ljubljani. »Uradni list* prinaša razglas trgovinskega ministra, e katerim se odobrava proračun Zbornice za TOI v Ljubljani za 1928. Dohodki znašajo 8,507.057 Din, izdatki pa so preliminirani ua 3.818.685 Din, torej je 253.472 Din proračunske bla-gajnlčuo rerferve. Zbornična doklada znnan 15%.
Obrni zbor: Splošno kreditno društvo v Ljubljani, rog. zadr. z o. z. 17. marca ob 17. uri v m-družnih prostorih; Zadružna elektrarn« v Trbovljah, r. z. z o. z. 20. marca ob 15. uri v trboveljski šoli.
Povišanje kapitala Wosrhnagga. Tovarna usnja Frane Woschnagg in sinovi, d. d. v Šoštanju sklicuje za 25. marc ob 10 občni zbor, kjer bodo poleg običajnega dnevnega reda sklepali tudi o povišanju kapitala od 8 na 12 milijonov Din.
Jakilov premogovnik v Šentjanžu, d. d. Trgovinski minister je odobril ustanovitev delniške družbe »Sentjanški premogovnik And. Jnkil, d. d.« s sedežem v St. Janžu pri Krmelju. Osnovni kapital znaša 3 milijone Din (15.000 delnic po 200 Din na ime). Družba prevzame od Jakilovih naslednikov šentjanški rudnik. Ustanovni občni zbor družbe se vrši 14. marca v Krmelju (grad) ob 11.
ćtkduf?
Horssa
Dne 1. marca 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil bolj slab. Edino za Curih in London je bilo več povpraševanja. Dočim je morala včeraj vso potrebo kriti Narodna banka, je bilo danes privatno blago v devizah: Berlin, Pariz in Trst. Budimpešta blago je bila danes 994.67 napram 994.10 zaključek včeraj, Bruselj blago 792.79 (včeraj 793). Kurzi so ostali nespremenjeni: razen Prage, ki je popustila za 5 par iu Trsta, ki pa jc tudi mednarodno oslabel.
Ocviznl tečaji na iiubllatishl borz! dne i. marca !9Z8
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 29 II.
Amsterdam —		22*89		
Berlin	1357.00-	360.0!)	1358.50	1358.50
Curih	1093.50—1096.50		1095.0 > |	1095.00
Dunai	800.15-	803.15	801.65	801.65
London	277-15—	277.95	277.55	277.55
Ne\vyork	—	56.89	—	—
Pariz	222.85 —	224-85	223-85	—
Praga	168.15—	168.95	168.55	168.60
Trst	300.C0-	302.00	301.00	301.16
Zagreb. Amsterdam 22.86—22.92, Berlin 1357 —1360, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 800 35— 803.35, London 277.15—277.95. Newyork 56.77— 56.97. Praga 168.15—168 95, Trst 300.05—302.03.
Belgrad. Berlin 1357-1360, Curih 1093.50— 1090.50, Dunaj 800.15—803.15, London 277.15— 277.95, Ne\vyork 50.77—56.97, Pariz 222.85—221.85, Praga 168.15—168.95, Trst 300.05—302.05.
Curih. Belgrad 11.135, Berlin 124.04, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20, London 25.3425. Newyorlt 519.40, Pariz 20.435, Praga 15.39, Trst 27.50. Sofija 3.75, Varšava 58.80, Madrid S7.9o.
Trst. Belgrad 88.28—83.25, Curih 263- -265, Dunaj 263.50—269.50, London 92.20—92.23. >V-w-york 18.87—18.88, Pariz 74.75—75.35.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.-179, Kodunj 190. tO, London 34.6225, Milan 37.50, Ne\vyork 709.50, Pariz 27.91875, Varšava 79.56. Valute: dolarji 707 90, angleški funt 34.60, francoski frank 28.05, lira 37.67, dinar 12.39.
Pra#a. Devize: Lira 178.30, Belgrad 5i).35, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.745.
Dinar: Newyork 176, r>crlin 7.37, London 277.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani Kred. zavod brez kupona (10 dinarjev) 153 den. Na tržišču državnih papirji".- se je v Zagrebu že včeraj proti zaključku bori" pojavilo povpraševanje, ki je danes zavzelo večji obseg. Kurzi državnih papirjev so se učvrstili in ie vojna škoda narasla. Bančni in industrijski papirji nespremenjeni.
Ljubljana, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 880 den., Kred. zavod 155 d. (brez kupona), Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 91—91.50. agrari 58.50, vojna odškodnina 447—448, marc 450—454, april 454—456, dec. 477—182, Hipo 65 den., Jugo I 96.25, Praštediona 882.50—885, Ljublj. kred. 135— !
110,	Sečerana 530—340, Drava 510, Slavonija 14, Trbovlje 510—525, Vevče 1-10—144.
Bel«rad. Narodna banka 6100, vojna odškodnina 446, 445.50, 445.50 (1800), uit. marc 450, ! 453.50 (2950), uit. april 454.50—454 (1600), uit. ju- \ nij 459 (400), Izvozna banka 1100. Prometna bnn- j ka 2025, 7% invest. posoj. 91—91.50 (775.СОО), | agrari 58 (25.000).
Trst. Adria 208, Assicurazioni Generali 6560, ! Cosulich 194. Riunione adriatica 2885, Tripcnvich 240, Split cement 260, Trž. Llovd 688, Oceunia 93.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.65, Hipo 7.95, Alpine 42.85, Levkam 10.50, Trbovlje 61.75, Kranj, industr. 41.10, Mundus 186.75, Slavonija 1.63.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka L, II.,
111.	lahko konične fko vag. meja 2 vag. po 460, deske smreka-jelka 24 mm 4 m fko vag. meja t vag. po 300; zaklj. 3 vag. Tendenca živahnejša.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 392.50—395, slav. 390 - 392. moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu, fko Ljubljana 580—535, oves baški zdrav rešetan 300. koruza času primerno suha za prompt 295—297.50, marc 302—302.50, april 305—307.50, maj 310—312 50, činkvantin 305 —312.50; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 337.50—342.50, gor. ban. 332.50—337.50, sr. S37.50—342.50. rž bač. 300 —310. ječmen bač. 295—305, mac. 245-255, -.ves bač., ban., sr., slav. 250—360. koruza bnč. 247.50— 252.50, marc-april 250-252.50, april-maj 257.50— 265, bela 2H3. ban. 247.50— 253.50, par. Vršac, 252.50—257.50, sr. 247—252.50, par. Indjija 247.50 —255, marc-april 250—262.50, moka 0 g in gg 170-480, š!. 2 .450-400, št. 5 480-140, št. 6 37)— 380, št. 7 800-810. št. 8 220—235, otrobi bač. 210 —211.50, slav. 200- 207.50. Tendenca slaba. Promet: 1У, vag. pšenice, 37 vag. koruze, 5 vagonov moko.
Budimpešta (terminska borza), 1. marca. T< n-denca zelo čvrsta. Pšenica marc 31.5«, 31.74, zaklj. 31.72-31.74. maj 32.52, 32.64. zaklj. 32.04—32.66, okt. 30.34, 30.50, zaklj. 30.48—80.50, rž marc 80.38, 80.08, zaklj. 80.04—80.60, maj 30.72. 30.94. zaklj. 30.94-81, okt. 25.48, 25.80, zaklj. 25.72—25.74, koruza mnj 26.88, 26.90, zaklj. 26.00—20.92 julij 27 21. 27,30.
ШШШ
iz kulturnega življenja -Slovencev v Ameriki
(Pevska društva. — Napisal ameriški Slovenec.)
Newyork 14. februarja.
Društva, člani in nčitelji.
V	Združenih državah obstoji 65 jugoslovanskih pevskih društev; 32 slovenskih s 753 člani, 24 hrvatskih s 559 člani, 8 srbskih s 138 člani in 1 »jugoslovansko« s 16 člani; vsega skupaj 1466 članov.
Po poklicu predstavljajo moški člani 56 odstot. rokodelcev, 95 odstot. delavcev, 5 odstot. profesionalcev in 5 odstot. trgovcev. Članice so 26 odstot. industrijske delavke, 20 odstot. profesionalke, 20 odstot. učenke, 20 cdstot. nameščenke v proda-jahricah in 15 odstot. gospodinje.
Ucitolji teh društev imajo različno veposob-ljenost. Samo petnajst društev ima sposobne učitelje z višjo glasbeno izobrazbo in sposobnostjo za poučevanje zborov. Štiri in dvajset društev ima učitelje, ki niso muzikalno visoko naobraženi, toda imajo toliko vaje, da morejo s precejšnim uspehom voditi svojo zbore. Šest in dvajset društev trpi za pomanjkanjem sposobnih učiteljev.
Pevci sami dostikrat uimajo potrpežljivosti niti razumevanja za teoretsko šolanje. Peti hočejo, zato pa pojo po posluhu in pred seboj drž« note le zato, da se ne zmotijo v besedah, ki jih morajo izgovarjati. Niti četrtina pevcev ne pozna not.
Kaj se poje.
Zbori pojejo večinoma ritmične in melodične pesmi. Koračnice so jako popularne ш veliko je Izpraševanja po njih. V poslednjem času se opaža pri občinstvu želja po harmoniziranlh narodnih popevkah. Pesmi, izbrane za pelje, so navadno enostavno harmonizirane, ker večina zborov ni v stanu izvajati pesmi, ki so muzikalno. bal j komplicirane. Opaža sc pa prizadevanje poedinih Iru-štev, da izvajajo skladbe novejših skladateljev; toda njihovo omejeno muzikalno znanje jih ovira, da bi globlje zašli v to stvar.
Javni nastopi.
Povprečno število javnih nastopov z lastnimi koncerti je po dvakrat na leto. Društva, ki imajo dramatične odseke, prirejajo predstavo približno dvakrat na leto. Za vsakim javnim nastopom s kncertom ali predstavo sledi ples. Mnoga društva prirejajo tudi demače zabave za svoje Člane.
V	ogromni večini se vrše prireditve v privatnih dvoranah, za kar se plača najemnina. Najemnina za vsako prireditev znaša 75 do 300 dolarjev, dohodki pa znašajo '200 do 6(4» dolarjev. Povprečni čisti dobiček javnih prireditev znaša okoli 200 dolarjev.
Pred ameriško neslovansko javnostjo so doklej nastopila tri društva. V zadnjem času je osem društev nastopilo v radio-koncertih. Med Ameri-kanci se opaža precejšen interes za našo glasbo, zlasti za naše narodne popevke radi njene posebne in bujne glasbene izrazitosti. V Newvorku se je nedavno osnovalo pevsko društvu, sestavljeno iz izvežbanih pevcev, dn ameriško javnost zajame ta stran naše kulture.
Zadnja leta se kaže čini dalje večje zanimanje za boljše izvajanje in občinstvo se ne zadovoljuje več s slabimi sporedi. Leta nazaj je bilo občinstvo zadovoljno s čemersibodi, ker je 'ako redko imelo priliko slišati pesmi v svojem jeziku. ■.Zorae v Chicagu predninči s svojimi operetnimi naatopi in izvedbami težjih kompozicij.
Klavirski koncert XPoženelove
Snoči, dne 1. t. m. je bil v Filharmoniji kla-\ irski večer, ki ga je priredila mlada, nadarjena pianistka gdčna. Jadviga Poženelova. Razen ene Kogojeve in ene Prokoljcve skladbe je izvajala čisto francoski program večinoma impresionistične smeli, od katere sc je ugodno odločil Faurejev novi klasicizem. Faurejev tema z varijacijami je značilen za kult čiste linije in zvokovno in kompozicijsko jasnost in pozornost, ki jo je mogoče čisto moderno občutili. D. de Sčveracovi »Menitri-ers et Glaneuse3« razodevajo Debussyjevega učenca, Les Muletiers devont le Chrisl« z unisotiim začetkom in ekspresivno povdarjeno linijo se mi zde moderni bližji, čeprav so romantično občuteni. Chabrierjev »Fantastični bourrće« ni kdovekaj; po cklektični začetni temi, ki spominja na XVIII. stol., bi človek pričakoval kaj več kot sentimentalne vložke. R a v c 1 se nam je s Preludijem in Tokato iz suite »Tombeau de Couperin« predstavil za De-bussyjevega epigona; skladba ne dosega svojega vzora, Debussyjev »Prelude et Poccata« v invenciji. A 1 b a n i s — fanlast, kolorist in ritmik je neke vrste francoski Skrjabin, kalvirski je zelo hvaležen lema. Prokofjeva groteskni Marš nosi jako noto avtorjeve individualnosti in genialne neposrednosti — ta siloviti ritem, zagon in ta kolorit sta rastla iz istih tal kakor ^barbaro-genij« Stravin-skega...
Gdčtia. Poženelova je pokazala visoke tehnične spretnosti v Albenigu, se znala vživeti v Fau-reja z odličnim smislom za linijo in prozorno tehniko, in jx>dal Severaca, Chebrierja, Prokofjeva s pravim značajem — posebno pa cenim njeno globoko interpretacijo zamotane Kogojeve meditacije Andanlino sostenuto, ki je dihal ono pravo, silno neposreduo lirično refleksijo, ki je značilna za nekoliko starejše Kogojeve skladbe. Gospodična je zelo muzikalna in ve kaj igra; želel bi ji le, da bi sledila finesi tenčično prozorne igre svoji veliki učiteljici Blanche Selve, ne pa sčasoma zapadla surovosti in nedisciplini. Želim ji stroge avtokritike — pa bi ji vedel voščiti lepo bodočnost! Jeli se ne bi prihodnjič lotila novejših del: Milhaud, Poulence, Prokofjcv, Stravinski, Kfenek, Petyrek... Želeli bi se seznaniti tudi z najmodernejšo klavirsko literaturo! V ostalem naj si bo zagotovljena velikega uspeha, čeprav koncert ni bil kdovekaj obiskan — Poženelova sc jc častno uvedla I	S. V.
msvce
штшшшшшшшшшшшшштт
ШШШШ^ШЧ^Ш
»ШВтшш
SLOVANSKI m DIJ V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Brez dvoma ima Češkoslovaška prvenstvo v stremljenjih po čim ožjem zbližanju slovanskih narodov. ("si. vlada vzdržuje v Pragi ukrajinsko univerzo in jo ustanovila eno izmeri najbogatejših ruskih knjižnic. Na Karlovi univerzi v Pragi je mogoče študirati zgodovino, jezik in književnost vseh slovanskih narodov, celo lužiškoprbskega. Zanimanje znanstvenih revij in političnih Časopisov 7Л slovanske narode .je zelo veliko. Trdno znanstveno podlago pa so dobile težnje po slovanski vza jemnost i v Slovanskem institutu.
Pri tem pn čsl. kulturni delavci up pozabijo nn svoje lastne potrebe. Uvideli so. da ie pereči
P. Schmirti,
najslavnejši ethnolog našega časa, o katerem sint
o priliki njegove 60 letnice obširno pisali.
češkoslovaški problem mogoče najlažje rešiti i pametno šolsko politiko. Dali so Slovakom ljudske in srednje šole, pa tudi univerzo. Toda to bi bilo premalo, ker Slovaki niso imeli dovolj svojega izobraženstva in ga nimajo še sedaj. Zato je ministrstvo v sporazumu z akademskimi oblastmi izdalo naredbo, da mora vsakdo, kdor študira češki ali slovaški jezik in književnost, napraviti izpit v govoru in pisavi ne samo iz češčino ali slovaščine, temveč iz obeh. Tako najmlajša generacija čeških in slovaških filologov popolnoma obvlada oba jezika, odprta ji je ceia država, obenem pa izginjajo medsebojni predsodki.
Veliki Slovan prof. dr. Hodža, prosvetni minister in član Slovanskega instituta, je sedaj tudi poskrbel, da bo Slovanski institut lahko pritegnil v svoj delokrog široke vrste. Izdal je naredbo, ki stopi v veljavo s prihodnjim šolskim letom za slušatelje jezikoslovja in slovstvene zgodovine, dn si morajo do državnega izpita pridobiti znanje glavnih slovanski!} jezikov. Iz ruščine, poljščine iu srbohrvaščino mora vsak kandidat napraviti izpil že pred državnim izpitom. Želeti bi bilo, da ib sf tudi v drugih slovanskih državah posvetilo vel pozornosti slovanskim jezikom, slovanski književnosti in zgodovini.	—nš— *
Mladika, najboljši slovenski družinski list, priuaša v svoji marčni številki lepe pesmi Pogačnika, žužka, Strniše, Krajinarja, nadaljuje prekrasno domačo povest Ovčar Janeza Jalna, Pustno pridigo Ivana Preglja, Mladost Meškovo, Oceanskega Krista Anatola France-a. Poljudnoznanstveno pa obravnava dr. Plečnik refleksije, ing. Jeglič pa Rano cvetje. Res pisano je Pisano polje, praktične in poučna pa sta kot vselej -Gospodar in gospo dinja-r. Letna naročnina 84 Din.
Nova Evropa, februar, 1928. je posvečena povečini poglobljenju naših odnosov s Francijo. Vsebina: Naš savez s Francuskom — Kulturni odnos izmedju Francuske i Jugoslavije (R. Varnije) —-Jean Vait Delaroičre (P. Kneževič) — Pjer Loti i naš narod (M. Ibrcvac) itd.
»Nova Revija«. Radi spremembe tiskarne (N. R. se tiska sedaj v šibeniku, prej v Splitu) je tretja knjiga (zv. 8—4) N. R. lanskega letnika izšla šele pred par dnevi. Pričujoči dvojni zvezek prinaša sledeče razprave: dr. P. Grabič: ^Praktično krščanstvo . globoko zamišljen cerkveni govor, ki ga je dr. P. Grabič govoril o priliki lanskega kongresa hrvatskega katoliškega dijaštva v Splitu; dr. P. Cvilanovič: :Druga vremena, drukčiji ljudi«, lepe misli o duhu in idejah srednjega veka; P. Ciko-jevič razpravlja o prosvetnom delu frančiškanov v Dalmaciji; Tomič nadaljuje svoje zanimivo poročilo o »protokolih sionskili mudraca«; Binički se peča s sodobnim verskim in političnim življenjem med Hrvati; najbolj poučna, pa obenem aktualna pa je razprava šibeniškega kateheta Krste Stosiča »Seksualna pouka«; vsak vzgojitelj bi se i njo naj seznanil; sledi še slovenska razprava ^Tretji red iu inteligenca«, ki jo je napisal dr. P. A. Tominec; sledita še dva članka, ki se pečata z vprašanji iz dalmatinske narodno starine, izredno bogat kulturni pregled, prav tako bogat književni pregled, vestnik iz življenja in delovanja cerkve in .iCronirjue religieuse eu Jougoslavie.: v francoščini. — »Nova Revija« je poleg »Životari, ki ga izdajajo očetje I). J., in »Bogoslovne smotre ki jo izdaja Bogosl. akademija v Zagrebu, najboljši hrvatski religiozno-znanstveni časopis za naobra-žene kroge. Smer revije je bolj frančiškanska. Izhaja štirikrat na leto. Cena 50 Din. Uprava: Fra-
njevački samostan, Makarska (Dalmacija. — Mt. Md *
Hochland, februar 1927-28. prinaša med drugimi članek o eehoslovaškem pesniku Jaroslavu I) u r y c k u , odločnem katoliku. Fina in globoka so izvajanja o »Skrivnostih ženske I«-Р o t er, o katerih ta pesnik bogona vdali njeno poje.
Encydopaedia Judaiea je monumentaluo znanstveno delo, od katerega je izšel 1. zvezek, ki obsega 1200 kolon. Vse delo bo obsegalo 15 zvezkov in bo obsegal register okoli 40.000 tvarinskih besed. (Založba Eschkol, Berlin). Že prvi zvezek prinaša znanstveno važne članke, tičoče se biblijskih tem, tahnudizma itd. Tudi katoliški listi hvalijo objektivnost in označujejo to enciklopedijo za pravo zakladnico znanja.
•I i torej hočeš, da gre Janezek k mornarici?« >Ko ie pa tako leoo vodnoglav...«