St. 22. ui V Trstu, v saboto 3. junija 1882. Tedaj Vll£Cv EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .EDINOST« izhaja v-uko »abalo zjutraj; cena za vso leta je 4 gld. 40 kr., za p<>lii luta 2 nld. 20 kr., za 4-rtrt lota I i{i I. IS kr. — Posa'iuzno it;vilki s> dobivnjo pri opravnUtvu In v trutlkali v Trstu po T kr., v Gorici in v Ajdovščini po 8 kr. — Ntroinine, reklamacija m lnner.it« prejsma Opravnlitva »via Zonta 5«. Vil t/iitj s>j poSiljajo UreJnlilvu tvia S. Lazzaro' Ti[i. Iluala; vsak mora biti Karikiran Kokopinl brez poiolmo vrodnosti §■) n i vračaj). — lučili (r.nn i vrit i naznanila in dosluni.;*) zarnJunijo po pogodbi — prav eouo; pri kratkih oglasili 7. drobnimi Srlumi so plačuje za vsako beaedo 'l kr. Volitve v Trstu in okolici. i. Volitve bi morale biti prav za prav izraz ljudskega meneiija, a čestokrat so izraz sebičnosti kakove svojati; kder pa je to, tam ni politične zrelosti. Trst prišteva svet mej kulturna in naprednjaka mesta, a vara se, to je varal se je dosedaj, ker mogoče je vendar, da slabši in ozbiljnlši časi, ki so nastopili v Trstu, pri-morajo nase občinstvo, da začne misliti. Ko so bili v Trstu zlati časi, storil je Trst to, kar so mu priporočali in velevali pri namestništvu, zatorej je prišel Trst na glas »najzvestejšega« (fedelissiina) tnesta, a k tnalu po dovršenej železnici, ki veže Trst z notranjo Avstrijo in Italijo, osnovali so nekateri po časti in denarja hrepeneči advokatje v Trstu politično stranko, kije Izdala gaslo: »Trst je italijansko mesto«. Od tistega Časa pa tudi nI bilo več prave sreče in prave roke v Tr»tu; kolovodje one strogo italijanske stranke so jeli ljudstvo, osobito mesarje in Žide vabiti v društva, osnovali so jim politično društvo »Progresso«, »Ginasticj« in druga društva, v katerih so Čistili manjše ljudi, katerim se je vse to dopadlo, ker pravega pojma o stvari tako niso imeli; mej tem pa so posedli omenjeni kolovodje, večinoma advokatje, vsa liplivna mesta v magistralu in drugod, in kakor hitro so imeli v rokih mestno starešinstvo, začeli so gospodariti prav kakor trinogi, ljudski žep jiin je postni dobra molzna krava in z denarjem, kateri je plačevalo ljudstvo, plačevali so ti gospodje agitacijo, ki je Imela namen Trst pripravljati za italijansko kraljo-tvo, a tudi to le bolj na videz, le za firmo, pravi namen je bil ta, da si neka klika polni žepe, — kajti, ko bi tudi Italijani bili prišli v Trst in tej svoj a ti o 1-vzeli molzno kravo, oni bi gotovo bili tudi Italiji nasprotovali. Da to niso kvante, lebko dokažemo. Poglejmo, kako so ti gospodje gospodarili z ljudskim denarjem. Prva skrb je bila, da prevzamejo v lastno administracijo užit-nino, plinovo svečavo in še druga enaka podjetja. Na čelo teli raznih podjetij so se postavili sami, manjše službe pa so otdajali svojim raznim agitatorjem. Kedo ne zna za škandal, katerega so napravili ti gospodje pri administraciji plinove tovarne? tam so bili kaki trije očetje, ki so za nič in zopet nič dobivali po več tisoč goldinarjev na leto; prav tako se je godilo pri dacu; namesti da bi bila imela meslna Podlistek. Trst in okolica.. (Zgodovinska črtico, spisuje M. Skalovič.) (Dalje.) Dasi je včasi prav se ozirali tudi na ustna izročila posamnih krajev, vendar dozdeva se nam, da je ta pripovedka saj glede obgozdo-vanja Krasa nepopolna. Mnogo več, nego dan-denes gotovo je bilo drevju, kajti manj je bilo ljudi in manj so netili, pa bere se uže 1. 1394, daje mestna gosposka tržaška sklcnola, naj se razdeli in pogozdi Golivrh nad Gropado, torej ni Lilo vse obrasteno. Pa tudi ni bila taka pu-ščava, kakoršno opisujejo nemški, talijanski in celo slovenski pisatelji. Ako bi res bilo samo golo pusto kamenje na Krasu, kedaj uže bi morali Kraševci se izseliti iz dežele, pa se o tem nič ni čtilo. Naši ljudje ljubijo svoj kameniti a zdravi dom, ter ne hodijo iskat kruha na Talijansko, a Talijani, dasi žive v lepej deželi, kdor jim sladki »si« na ušesa doni, («il bel paeseove dolce il si suona«), in ki se evropski vrt imenuje, vendar v trumah prihajajo k nam v Avstrijo, in v zahvalo za gostoljubno sprejetje Se druge zveste državljane proti vladi hujskajo. To se ve, na Krasu so bili pastirji in so pasli celo jako škodljive koze, katerih pa ule davno ni več, in tudi ovac neinajo več v nijednoj vasi tržaškega teritorija. Pa pomislimo, da takrat jo denarnlra dobičkov od teh raznih podj-tij, imela je zgubo, javna svečava je bila slaba, mestne doklade na tižilnino so rastle od leta do leta, ljudstvu se je slabo streglo, a plačevati je moralo in še mora, da je črno; pri vsem tem pa je javni mestni dolg narastel na toliko svoto, da se je bati, da ga mesto nikoli ne poplača, osobito pa ne, ako bode v Trstu s kupčijo tako slabo, kakor se to kaže nekoliko let sem. Ta svojat je tudi kriva, da je Trst, ki ima vodno potrebo od vlade, prišel na slab glas ne le v notranjih deželah, temuČ tudi pri vladi in celo na dvoru. Kaj je bil nastopek tega? Da je vlada zanemarjala Trst, in da je zidala železnice povsod, le do Trsta ne, akoprav je Trst prvo trgovsko mesto naše države. Kedo jo na priliko kriv, da je propala predeiska železnica? Ali ni znano vsem, da je mestno starešinstvo prav tlstikrat močno agitovalo proti lej železnici, ko sta bila vlada in večina državnega zbora pripravljena, dovoliti potrebna denarna sredstva, da se zida? Komu pač ni znano, koliko denarja je mesto potrosilo za vodo; naši mestni očetje študirajo uže 20 let na tein ptašanji, na stotine komisij je pojelo na milijone rakov in popilo več lepega vinca, nego je vode v Reki, a Trža-čanl morajo še vedno piti slabo vodo, in še te jim primanjkuje. Kupili so za drag denar mline bo Keki, da vodo napeljejo v Trst, a mlini me-Ijejo naprej kraško pšenico in najbrže pri tem tuli ostane, ker študije za vodo so še premalo stale, kaj je to polu milijona! za mline, ki so slali HJO.OUO gld dobi se še vedno par tisoč goldinarjev, a Tržačani naj pijo rajše dobrega terana, dobre vode jim tako ni treba. Vidite, čestiti čitatelji, tako in enako so delali omenjeni kolovodje i u še tako delajo. Lopo pa je to, da vsi Tržačani brez razločka, celo mnogi Irre-dentuiji kri£6 vedno na ves glas proti slabemu gospodarstu v našem mestu; a kadar piide zopet do volitev, volijo vendar zopet večinoma privržence one svojati v mestni zbor; oni se jih ne morejo otresti, ali iz bojazni, ali iz nemarnosti; to pa je gotovo, da so naši meščani vse drugo, nego marljivi in pazljivi za svoje politične pravice; oni se brigajo le za zaslužek, a ne vidijo, kako slabo ručunijo tudi kakor strogi raaterijalisti. Ako se troški in dolgovi mesta množe od leta do leta, ako Trst propada, ako bode vrednost hiš in družili posestev vedno manjša, kedo bo potem trpel škodo? Prav oni trgovci in posestniki, ki se zdaj nič ne brigajo edino pasa kaj nesla in drva, torej so drva sekali ne le za-se in za p:odaj, nego i zato, ker v odprtem solnčnem prostorji je tečnejša in slajša paša, nego v senčnem temnem gozdu. Največ raste hraslovine (uraden, in gnjelec pa tudi cer) po gozdih tržaškega okraja: v Farne tu (boschelto), v Kronestovem gozdu kedaj zvanem Coroneo, in ki je početkom tega stoletja v lasti mehitarisliČno-armenskih redovnikov; v starem borStu pod Melaro poleg Katinare; enemu delu pravijo ludi Ribnik. Da je celo pogorje deleče kraški svet od brdnega laporasto peščenega istrskega sveta kedaj bilo obrasteno, to je gotovo, a ogolili so je, da je bilo uže gišo nego dan danes. Ostanek i/, starih gozdov je dande-nes na Krasu le še lepi lipentki zavod (Lipica), ki obsega 308 hektarov, in je do leta 158'i bil lastnina tržaških škofov. Takrat je kupil nadvojvoda Karol Lipico, ter ustanovil tam glasoviti kobiljak (konjušnico, zrebčarijo), iz kojega se pobijajo plemeniti konji še dandenes v porabo svetlemu carskemu dvoru na Dunaj. Zraven Lipice so gropajska gaja, ki po imenu soditi, je moral biti kedaj gaj t. j. zavarovani gozd, a ni več niti senca proti nekdanjemu. Na osojnej strani m ijnega hriba nad Bani je Bušelje, gozd gabrov 91 oralov velik, lastnina g. Burgstaller-ja, sedanjega državnega poslanca i načelnika odbora za pogozdovanje Krasa. Se dveh lepo obrastenih dolov mi je omeniti: pri cesti, ki iz Opčln drži na Ipavsko. na meji tržaško repenskej je openski Priji dol, (kedaj za javno blagostanje, prav oni bo lo žrtva, mej tem, ko se bodo kolovodje večkrat omenjene stranke od strani smijali po pregovoru: »Chi ha il danno, non pensi per la vergogna« sili po slovenskem pregovoru: Kdor ima škodn, naj se ne briga za sramoto. Mlačnost v javnih zadevah je bila in bode vedno škodljiva, ona je mati absolutizma in terorizma, katerega zadnjega je žalibože v Trstu dosii preveč. Blagostan ne more cvesti tam, kder ni prave svobode, kder se ljudstvo ne briga za občni napredek iu za javne zadeve. To mi zdaj odkritosrčno povdarjamo stoprv pred volitvami v mestni zastop iu kličemo volilnem Pazite, kake ljudi boste volili 1 Pred vsem motajo biti ti izvoljeni pošteni in vestni možje, od katerih je pričikovati dobrega gospodarstva in prave udanostl do Avstrije. Novi mestni zastop mora gledali, da boljše uredi razne otdelke mestnega gospodarstva, da ne trosi za nepotrebne stavlip, kakorSnih več je mesto zidalo zadnje čase, da se ne protivi vladi, ako hoče ona vzeli mestne srednje šole po I svoje varstvo ker nesp imetno je, da hoče Trst izjeme delati v Avstriji; slabo gospodarstvo zadnjih časov ne dovoljuje, da bi se še nadalje trosilo na stoti-soČe za odgojo v irredentarskem zmislu in da naposled išče prijateljske zveze se sedanjo vlado in večino državnega zbora, ker dobra ali slaba priholnost Trsta je v gubah inlnlsterske toge; ministerstvo more za Trst mnogo ukrenoti, »Progresaovl« kričači pa morejo le škodovati, kakor so škodovali dosedaj. iz vseli teh razlogov, menimo, da ho ko-iistim Trsta dobro ustrezalo, ako se volilci drže nasvetov patrijotičnega volilnega odbora, h katerim se sicer mi ne ujemamo povsem, kar zadeva njega politično stališče; a vendar rajše njega težnje podpiramo, ker so vsaj avstrijske in v gospo laivkem obziiu boljše, nogo one »Progressovcev« in ker je nas Slovane v Trstu, akopram je nas v oklicu na volilce preziral, pri postavljenju kandidatov pa vendar pripoznal s tem, da je sprejel saj par naših kandidatov v III. in IV. mestnem volilnem razredu. Zatorej pa priporočamo vsem volilcem III. in IV. razreda, v katerih obeh razredih je gotovo tretjina slovenskin voliluev, naj volijo kandidate p it' ijotičnega volilnega odbora, k dere priob-čujemo na drugem inestu in naj vsak naš pa-trijot dela pri svojih znancih le za to kandidatno listo. --- •Perichian dou», tudi «Pureedou» pisan) z visokimi hrasti in ceri, kler množica vranov in krokarjev stoluje in prenočuje. V sredi prčjega dola je kal, kamor bolijo Oponke prat, a zato mislijo neki, da je ime od peric i peričji dol, Kadar je ostra zima, prihajajo Nemci i/. Trsta da se v prčjem dolu drsajo («povskajo»). Verjetnejše je PerČji dol dobil ime od prčev (kozlov), kojih je nekdaj mnogo bilo v teb krajih. Do prčj-ga dola so kedaj gonili in paševali tudi konje iz lipenskega zavoda, pa ovčarji so bili budi, iu ko je enkrat jeden po uhiii dobil, zmafičflval, se je nad kobilurji: zakolje «capa» (prča-kozla) ter potrosi meso okoli prčjega dola, a pastuhi (žrebci), ko zavohajo oni smrad, /.dirjajo nazaj in ni jih bilo več pripraviti, da hi šli v prčjl dol na vodo. Tako pravijo Hepouci, — Pri Prošeku je veliki »Šeginov dol«, lepo obraslem V novejšem Času si tržaški magistrat veliko in livalevre Ino prizadeva, da bi se sčasoma po-gozdile vse kraške goliČave tržaškega teritorija. V to svrho so napravili sajenišča za borovec pri Bazovici, ter posebno tu in pri Gropadi, Trebičah, Banih in Opčinah l?pe nasade črnega bora prigotovili. Le to se nam doz lava prenapeto lahonsko, da mesto da bi pustili onim prostorom domača imena: pri Kalili, Prtdgolce, na Vrhu, Župenee, Griža, llenetavka, Zavodi itd,, dali so imena: Conti, Angeli, Porenta, Tomasini, Mauroner, Kandler, Nobili, Scopoli itd., češ, mi ue maramo za barbarična slovanska imena, Slavnost dvajsetletnice pevskega društva „Kolo" v Zagrebu 28. in 29. maja. Binkoštne praznike je pogostil prijazni Zagreb na tisoče gostov iz vseli krajev slovanske zemlje. Slavnost je bila velikanska, a dobro vrejena in ločno izvršena, da se je človek Čudil odseku, ki jo toliko nalogo tako sijajno izvršil, liže v suboto 27. so prišla pi-vska društva • Vila« iz Varaždina, »Lovor* iz Slunja, uVelebit« iz GospiČi, •Rodoljub« Iz Virovitice in »Dvojnice« iz Belovara. Potem je bil po mestu ob !). uri sprehod z godbo in iampijoni. Y nedeljo zjutraj pa so dočakali na kolodvoru Še te le goste: pevska društva »Zoran iz Karlovca, »Javoru iz Jaške, uDanica« iz Siska, »Lira« iz Velike Gorice, 'Slavulj* iz Petrinja, »Sokol* iz Kostanjice, ljubljanski »Sokol* in čitalnični pettki ibor, deputacija čitalnice spodnje Šiške, deputacija tržaških narodnih društev, pevska društva »Žvono* in »Slavniju iz Križevea, »Pod rat ac* i/, Koprivnice, »Dunao* iz Vukovara in »Sklad* iz Dja-kova. Ob 10. uri je bil slovesni vhod v Zagreb skoz Ilico na .lelačičev trg. Velik slavolok je stal zunaj mesta, vse hiše bo bile z narolniini zastavami ozaljšane, ljudstva na lisoče. Ko se je vlak skoz Ilico pomikal, začelo ju deževati šopkov skoz okna okrašenih hiš polne košarice na vstopajoča društva, tla so bila cvetjem potresena. Polne roke šopkov je sleherni nosil, »Sokoli« so nosili vence čez ramo, iu ko so bile košare cvetic spraztiene, metalo so gospo in gospodičine iznad pis svoje lepe Šopke mej društva. V radosti se je srce topilo, ves-dja in iznenadjenja solze so rosilo na darovane šopke, /jvioklici tisočem« množice so proglašali pokanje topiČev. Potem je bila maša na Jelači-čevem trgu pod šatorom, belo oblečene kraso* tiče so ovenčalo najpred zastavo »Kolo« in potem vse druge zastave. Na to je bil sprevod v pevski hram, za to slovesnost nalašč postavljen, večji od vsake cerkve. Popoludne so šla vsa društva v bližnji ■Maksimir«, kder je bila velika slavnost; po 10. uri se je vrnolo vso v ineslo, Bin-koštui ponedeljek ob 11. uri je bila zornica, v pevskem hramu so peli vsi pevci vseh društev skupaj in tudi posamezna društva. Ljubljanski pevci so se najbolj oitlikovali i i moramo reči, da je vse za Slovence bilo uneto, potem jo bil banket in po banketu komers. Govorili so vsi raje zamenimo jih z lepodonečimi italijanskimi naših slavnih mož. (Mi di rjne^ti noml slavi scritti come stan no silile tavole geografiche moderne,., bo ribrezzo, non potendomi persua-dere, che alla nomenclatiira di lingua nobile, mita, giusliflcata dalla storia e dalla raglone, dehasi preferira la lingua idiota, la rozza e la volgarissima, sragionata ogni altro credore; ho ribrezzo di traspo'tare la lingua di stupidi bo-scaroli e di pastori in ultra qualunque, che sia nobile e culta, per discendere li io alla ridico- lezza di sproloqui____—Kandler: Discorso sul Tlmavo I86i). Omikanega človeka, ki ima še kaj srca do svojega bližnjega, kar groza spopade nad tako tužno pustinjo strastnega sovraštva iu satanskega zaničevanja Slovanov. Take, mnogo grše goliČave, nego so kraške pečine, trebalo bi v srcu in umu mnogih «učenjakov» pred »pogozditi«, nego temne propade napolniti iu zasuli. Kraški svet, katerega se nahaja ne le v avstrijauskein Pri morji teinuč po vseh petih ot-delkili zemlje, po Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, kder kob je golo pečevje, — ima se pogozdovati, da se z odpadlim listjem polagoma več rodovi le prsti pridobi, vetrovom jez postavi, vlaga primerno vravna, in s lem gmotno blagostanje st.niovuik jv pospeši. Nu, dosego-li pogozdovalci Krasa tržaško okolici! tj namerja-vane svrhe to je dvomljivo. One prostore, kder so borovec nasadili, vzeli so kmetom, torej jim toliko potrebne pašnike uinogo skrčili a EDINOST. hrvatski dostojanstveniki; dr. Tavčar je govoril v imenu Slovencev, kateri govor j- bil gromo vito pozdravljen, govornika pa so vidignoli Hrvatje i ga nesli po dvorani. Prostora nam manjka, da bi popisali vso fdavnoit, omenili smo je le površno. Da Hrvatje vedno bolj Slovence z sočutjem obsipljejo, to je piko lepo, »že oa postaji Podsused so sprejeli vlak z godbo, prožili topiče in tema ljudstva jili i'' pozdravila z gromovitim Živio. V Zagrebu so bili Slovenci povsod odlikovani. Vse hvalevredno je, da je na5 roj. i k g, pi ofesor Kuralt, ljubljanskim pevcem in trialkej depnt iciji ves čas kot svojim gostom stregel. V veliki tj prostorih poljedelske žo.e je bilo vse zato poskibeno, da niso bili pevci 2-jni, stal je vedno na mi/.i sodček hladnega piva in izvrstno vino v boteljah. Pri odhodu v to rt k zjutraj so zagrebške gospi' zopet obsipalo odhiij.ijoćd z cveticami, katere so gostje za spomin v svojo domovino vzeli, divile zagrebške gospe in dična zagrebška gospoda! ako Bog da, vidimo se zopet v Trstu pri slavnosti blago-slovenja zastavo »delalskega podpornega društva« in bode tuli na jadranskih obalili bra-tovski zistanek Slovanov. Do|) pisi. V ft k cd nji 30. maja. Ta vas v okolici slovi kot doliro narodna vas v mnogih obzirih, le politične zrelosti manjka še nekoliko; v Skednji imajo sicer narodno založno, imajo pevski zbor, s kiterirn hi se smela celo bela Ljubljana ponašati, imajo dobro narodne duhovne in učitelje, vse bi bilo lepo in dobro, le to je pomanjkljivost, da sedanji upljivni možje premalo čiti|o in torej neinijo še pra-vega pojma za politične za leve, in nato litega navdušenja. Mnogokrat je imela uže »Edinost« volilni boj v I. okraju in skoro Vsikikrat je zmota pur ljudi uničila vse prizadevanje narodnjakov tržaških. Tudi to pot teško prodre prava narodna zavest pri bližnjih volitvah; a to nas ne straši, delali bomo z vedno ve^jo gorečnostjo, dokler tega okraja popolnoma ne pri dobimo za tiaro Ine težnje, ker seme je zdravo in lulika mora polagoma zveneti pod narodno matiko, katero vedno boljše rubiti hode zadaća umniših mož v Skednju. Povo 1 temu premišljevanju mi je dal moj obisk v Skednju na bin-koštno nedeljo. Potem ko sem se prepričal, da jo politična siinonija prodrla, žiliboža tudi mej naš narod. Šel sem s svojim prijateljem v cerkev k sv. maši. L"pa je ta cerkev in pobožni narod v cerkvi me je prepričal, da v Skednji živi Še duh naših pmdedov, ki so živeli v Božjem strahu ; a še bolj nego to vzbujalo mi je čute in ljubezen do Vsegatnogočneg i, ko zislišim najprej tiho in potem močneje petje slovensko, ki seje mogočno razlegalo po cerkvi; kakih trideset krepkih in dobrošolunih moških pevcev je pov-z ligalo svoje glase Hogu v slavo, in koga ne bi bilo to petja navduševalo za višje bitje, katero je človeku podelilo take lepe zmožnosti, ki se pač v najlepšem svitu kaž jo, kadar služijo njemu v slavo. A ne le petje, tudi lepi slovenska pridiga gospoda Župnika segli mi je globoko v srce; mislil sem: o da bi naš narod vedno ho til po potih, katere nanije kazal Zveličat-, koliko lepše in boljše živenje bi b lo v tej dolini snlz, katerih je največ kriva človeška poželjivost, človeška slabost napram matnonu. In zopet mi je prišla na misel žalostna izkušnji, da pošteno narodno trdnj ivo ruši nam čestokrat naših nasprt t-iikov zvijačna prekanjeno«!, ki porablja z ničesom ne nadomestili: listje borovo, ki vsako četrto leto odpade, na Krasu v sto letih ne napravi zaželene prsteno odeje, ako po nesreči se uname stnoljeni bor, ves pogovl in ako se poseče, ne izcimi nič več; novega treba saditi. Da burjo, glavno zračno nadlogo Trsta in nja okolice, borovec odstrani ali zmanjša, to je neverjetno, kajti burja je bila v onem času. ko so bili po Krasu gozdovi, še veča in dalje trajajoča nego dandenes. Saj v ipavskej dolini mnogo hujše divja, nego na Krasu, dasi je gorovje ondašnje obrasteno; in je divjala strašansko za časa Valvasorja; (16-15) in je neznano tulila in razsajala za časa cesarja Teodozija (39i po Kr.), ki je le z nje pomočjn premagal nasprotnika Eugenija v ipavskej dolini\ a vendar nepremišljeno blebetajo veči del pisatelji: kratka burja v ipavskej dolini razsaja? (»e? erhob sicb plotzlich, im kritisehen Momente fiir Theodo-sius, eine gevvaltige Bora, die ln der Karst-gegend heimiseh ist«. CzSrnig, Gorz elc. p. 178.) Ipavsko vino ne rase na Krasu, in Kraški teran ni ipavsko vino. — Da se bode vlaga ravnala (t. j. da bo večkrat dež padaj po Krasu) po onej stotini borovoev na openskem Selevcu, ali v trebenskih žtipnlcab, tudi ni pričakovati. (Dalja prihodnjič.) slabote ii išega naroda. Imel sem mej mašo ptiliko opazovati tudi ti.ko slabo stran našega naroda; kakor pobožno so možje molili mej mašo, tako nespodobno je zapustila cela njda mož in fantov cerkev, kakor hitro je začel oznanjevati župnik besedo Božjo. Ta slaba navada je prodrla tudi mej Slovence in tudi to navado so uvedli pri nas tujci. A Župnik po pridigi zapoje »Čredo« iu zopet pevci mogočno »Verujem v Boga očeta itl.« zapojć, a da le nehajo, obrne se gosp. Župnik zopet proti občinstvu in začne karati one, ki so s takim šun-drotn odtegnoli se pridigi; rek 1 je, da taki pohujšanje dajo otrokom, da jim ne bo škodovalo, ako poslušajo besedo božjo, katere so silno potrebni, da duhovni so kakc-r vsi drugi grešni ljudje, a vendar pa zato postavljeni, da ozna* nj.ijo sv. evangelije, da oni so v društvenem organizmu le žde, po katerih dospeva božja b.-sela mej ljudi, kouečno je lepo prosil, naj mu ne zamerijo, a njegova sveta dolžnost je, da svari iu na to pazi, da se ne vrinejo grdi običaji mej ljudstvo iti. Možje navdušeno govoril iu v svojej svetej jezi iiiipouiral je meni, kakor vsakemu navzočemu. Mislil sem si: dobro je, da imamo takih mož v bližini pokvarjenega Trsta, da bi la vrli gospod le tudi v urugem obziru dobro vpljlval, da prežene luliko na sicer dobrem in rodovitnem polji! Iu zopet zadoni veličastno petje; bili so to mojega Jivenja lepi tre not k i, ki so minoli prenaglo, ker znal sem, da m'j čakajo drugi trenotki — trenotkl prevare in — otožnosli — osoda mehkočutnih src. V HojailU 27. maja. (Nora magistratova okrožnica; Aeesica.) D.i šolski poročevalci po okolici ne ostanejo bie^i posla, skrbi magistrat v svojej neomejenej modrosti vsako toliko časa za katero opravilce. Znano je, da omenjeni gospodje šolski poročevalci uživajo na leto po nekoliko desetakov več, kar je jako pošteno, saj je to za nadzorovanje šole i dopisovanje z magistratom. Da pa magistrat desetakov ubogih davkoplačevalcev zaman ne rabi, misli si: ako jih hočete pošteno uživati, zaslužite jih! Ni mnogo časa, odkar je naš magistrat »in novuntanovesimo« na šole po okolici otposlai nek ukrep, ali okrožnico. ki po mojem menenju, po dozdevkih i na-glasovanji jako diši po slaboznanem »Čndru«, V omenjenpj okrožnici se zahteva, da vsak Šolski poročevalec, ali vodja nad honorem« naznani pismeno koinpctentnej strani, koliko zem-Ij-pisnih pripomočkov ima vs.ik razred posebe, in vsa šola skupno v vsakem okraji, kder se šolsko poslopje nahaja. Potem, kakov tekst ima zemljekaz, zemeljska obla {«lobns), leto izdaje, kraj, ime kainenotiska, ime izdulčevo i založ-nikovo Itd. V vsakem Šolskem okraji se je do sedaj dobivalo nekoliko zemljevidov, i celo globus za poduk v geografiji se hrvatskim tekstom; ker jzvzemŠi zemljeicazno stensko tablo Vodopivca poknežeue grolije goriške i gradiščanske i Trsta z okolico, ne nahaja se drugih stenskih zemlje-vi lov za Šolsko uporabo z slovenskim jezikom. Hrvatske so prestavljene po Matkoviču. Mogoče je, da še to malo, kar se nahaja po naših ljudskih učilnicah s hrvatsko-slovenskiin jezikom, zgine vsled te »okrož ilce«, k"r v njej se močno poudarja: nuj se zabilježi, če je učni pripomoček Šo za rabo ali ne! Da je ta sum opravičen, naj priča to le: Rodoljuben gosp. učitelj mi je pri -povedovitl, kako je dobro znan uradnik prispel neki dan k njemu, i ogledavši si tablo nad vholotn v šolo, omenil, dajo je treba sneti, ker jo uŽe stara, treba jo na novo pobarvati, če tudi je bila Šo prav čisto nova. Ali nova barva je imela tako čudovito moč v sebi, da je nedolžni slovenski napis »Ljudska Šola« pod njo kar prebledel, preminol. Da ne bi pod novo »okrožnico« preminol; tudi hrvatski zemljekaziI ker to bi bilo šoli na veliko škodo, i zemljopisni poduk v šoli nemogoč. Zgodopisci tržaški i drugi, mej temi naš slavni Kranjec Valvazor, kakor temeljito dokazuje v svo|ili zgod. Črticah »Trst in okolica« veleč. g. M. SkaloviČ, jako so si navkriž o menenju glede staro-rimskega mesta ali grada imenovan »Avesica« (Avesika). »Archeografo triestino an. II.«, kakor veleč, g. Sk. piše v podlistku »Edin.« št. 20, I. 1885. trdi, da Avesica je sedanje popačeno slovensko poznanienovanje Prosek; slavni Valvasor misli na Senožeče, drugi na Sežano, tretji na Bazovico, OpČino, i sam trlačan Kandler je sprva mislil rta Šenpolnj, kasneje na Volčjigrad. Zabilježevalec teh vrstic pa sodi, da staro-rimska Avesica ni drugo, nego staro pozname-novanje sedanjega sela imenom »Vojščica« na spodnjem Krasu. V tem ga tudi podpira me-nenje nekega rodoljuba, ki mu je to stvar obelodanil. Na spodnjem delu Krasa, v predelu ležečem ob Jadri, nahajajo so uže od starodavnih časov trije gradovi, ti so: devinski, trŽiški i mej obema proti severju na celinskej zemlji grad v Vojšici. Poslednja sta zdaj v razvalinah. Raz- valine grada v Vojsčici se Še dandanes opa-znjć. Taje pripadal devinskim grofom, a v ka-snejej dobi je tudi v njem prebivala pl. ro-dovina Montecucolli. Oe z ravno črto zedi-t imo imenovane gradov*, ustvarimo jako močan, utrjen tiikot, ki je gotovo v«č potov služil v obrambo silnim devinskim grofom. Za gra I v Vojsčici, kakor i tudi za selo po 1 taistim je rabilo poznainenovanje »Avesica« i poslednje imenovanje je še mnogo časa žilo mej Frijulci, po opravkih v to vas zahajajočimi. Slovensko ime »Vojščica« ni staro, še le od prvega desetletja tega stoletja. Preje se je imenovala AvŠČira, i Ovšira, i celo Ulšica; i gradu so tekali; Avšičin, i OvšiŽin, iti dosledno UšiČiu grad. Zategavoljo se dobiva tudi zabilježeno Adbesicin iti Alesicion. Tudi je starorimski Avesica zelo inalo predi ugačeno slovensko ime Avšica, minolega stoletja. Koreniku leiuu po/tiameiiovanju je gotovo slovanska, ker i omlot so še pre l Rimci žili stari Veneti; po najnovejih preiskavah pleme najiiližje slovanskemu. Noveje poznainenovanje »Vojščica«, kikor domačini ustineno poročajo, dobila je vas po neliej praski, ali majhnej bitki mej Francozi in Avstrijci. Omenjeni rodoljub mi je tudi pripovedoval o nekej starej kroniki, pisočej o zgodovini primorskih gradov, kojo je on imel v rokih, in čital v njej »Avesici« za sedanjo »Vojščica«; a žali bole, ni mi umel več naznaniti naslova, niti pisateljevega imena, ni leta izdaje onega dela. Satn pa je videl nek račun frijulskih trgovcev idočih kupovat turSlco v VojŠčico, na katerem je bilo zapisano »Conto dl Avesica«. Glede pa one majhne bitke pri tej vasi pastirji še dandenes izkopavajo marsikatero olovno zrno iz one dobe. Vredno bi bilo pozvedeli, koliko je resnice na »era. A. B. v R. las Vrnn 24. maja. (Velika nesrtia.) Na zadnjem mesečnem sejmu v Sežani je kupil g. Janez Dekleva stari, veleposestnik v Vretnah, mlado kobilico, katero je imel prodajalec po pogodbi isli dan v Vreme voditi. Okolo 4, ure popoludne vpreže prodajalec mlado živalico. G. Dekleva, spremljan oJ svojega sina, g. Andreja, predsednika krajnega šol. Bveta, katerega je on na sejm povabil, in sorodnikom g. Fran Dujec-a, sede na voz in iiajd proti Vremam. A voznik je pričel Izven-redno gonili niliulo stvarco, katera je vsa preplašena naglično proti Lokvi dirjala; pred že-lezuično mitnico se na malem ovinku voz zvrne in na vozu sedeči treščijo z obličjem v bližnji zid. Hudo ranjena sta bila oba g, Deklevi, Blaga gospa GuliČeva je koj ranjencema odstopila sobo, kamor sta bila v popolnej nezavesti prenesena. G. zdravnik jima je prihitel takoj v pomoč, a dal ni nobenega upanj i. G. Janez Dekleva je uŽe 14. maja zjutraj v 80. letu umrl in bil isti dan tudi i/. Sežane v Vreme prepeljan, spremljan od č. duhovščine, sinov, hčer, sorodnikov in prij iteljev. Dne 16. t. tn. smo izročili materi zemlji tega poštenega, za občno blago-stanje unetega in ubogim usmiljenega moža. Kako ga je spoštoval vsak, kdor je le priliko imel z njim občevati, ali saj nekoliko poznati njegovo blago srce, pokaz il ju pogreb njegov. Obilo njegovih sorodnikov in prijateljev iz Nak-lega, Matavuna, Divače, Lokve, Žirij, Trsta, Št. Petra, Senožeč itd. spremljalo gaje na zadnjem potu. A tudi preprosto Iju Istvo je z mnogobrojno udeležitvijo pokazalo, da ve ceniti svojega dobrega očeta, kateri mu je nad 40 let pošteno in umno župinil. Šolska mladina seje sč svojo novo zastavo, katero je daroval veliki Šolski dobrotnik g. Fran Dekleva, trgovec v Slavini, sin pokojnega, tudi udeležili pogreba in mu nagrobno žalostiuko zapela. Nagrobna ti-hota je nastala, ko je č. g. A. F. Frankheim, domaČi župnik, začel govoriti nagrobni govor. In koje spretno opisoval zasluge rajiega, primerjajoč je trem cveticam, zalile so solze oči mladim in starim. Na pozabljen nam rajnki ostane; bodi nm zemljicu lahka I Danes 24. t. m. je bil pa drugi ranjenec, g. Andrej, prepeljan v Vreme k svojej družini, katera je z neizrekljivim veseljem sprejeli svojega bolnega, a vendar živega očeta. Spremljan je bil o i svojih sinov in ljubega brata Leopol la, kateri se je vzlic mnogega opravka, vendar zmerom ckolo svojega brata trudil. G. Andreju gre vedno na bolje; tedaj se nadejamo in srčno želimo, da se k malu popolnoma ozdravi, ker on je pošten, vsem faranom priljubljen mož, kakor tudi vsem našim dober in pošten svetovalec. Bog pomozi k njegovemu zdravju! Oesti in hvale je pi vreden nam Vremcem zelo priljubljeni g. ZenkoviČ, zdravnik v Sežani, kateri se je noč in dan trudil okolo ranjenca za časa njegovega bivanja v Sežani. Bil je g. Andrej v Guličovej gostilni 12 dni kot pacijent, in blaga gospa Guličeva mu je bila prava mati, ker ol) vsakem času ga je obiskala, tolažila ga, in skrbela za točno in izvrstno postrežbo. Prva njena pot na *godaj je bila k bolniku; tedaj Čast in hvali Jej i Slavnemu občinstvu naj bode ta materinsko-gostoljubna gostilna toplo priporočena. Rodoljub. I« županijo Dekani, 30. maja. Resna beseda obiinarjem dekanskim). Dekan-ski Županija ohstaje iz župnij Dekani, Loka, Kubed, Sv. Anton in iz mnogo drugih vasi, katere pod te župnije spadajo. Uže v prastarih časih so Be naselili v te vasi vaši pradedje, iu vas je vseh nad pet tisoč. V novejših časih so se naselili mej vas nekateri ptujoi. Prišli so kakor siromašni delalci, brez hiše in imetja. Bili so pohlevni in ponižni, dokler si niso nekoliko imetja pridobili. Kolikor so več dobivali, toliko so bili bolj ošabni. Kouečno so hoteli tudi gospodovati. Kden mej njimi je dobil uže pred nekoiikerimi leti gospodarstvo nad vso županijo. Dogodilo vam se je skoraj tako, kakor lisici z ježom. Ta jo je prosil, naj mu da malo prostora v svojej jami, ker ga je zeblo. Lisica se je usmilila, in vzela gak sebi. Ko se je ogrel, začel se je vse bolj širiti, iu kouečno prepodil lisico in z (gospodoval v njenej jami. Vsi poznate doseljenca, koji je nad vami zagospodoval. To je Viđali iz Kubeda. Sladek je, zdi se, da bi muhi nenaškodil. S to sladkostjo vas je menda premotil, ko ste ga za župana izvolili. Kako je Županova), to sami najbolje veste. Njegovega županovanja ste se nasitili, kakor najnovejše volitve kažejo. V enem razredu je bil sicer izvoljen za zastopnika z enim glasom večine. Kako je tudi to večino dobil, kako je mogel nekoliko mož na svojo stran pridobili, tega nečem izpraševati. O tem odloči višja oblastnija. Proti njegovej volltvi ste vi protestovali, in praSa se, kaj bole zdaj? Dvojno so more dogoditi. Ali dosežete to, kar hočete, se svojini protestom, ali ne dosa-žete. Ali bode ovržena volitev Vidalija in bodo nove volitve vseh zastopnikov, ali ne bode ovržena njegova volitev in on ostane v zastopstvu. Ako bode ovržena volitev, potem vam bode lehko. Nadejam se, da se ne n.ijde več mož, kateri hi ga volili v drugič. Teže bode, če volitev ne bode ovržena. Vi. dali bode v zastopstvu In gledal bode na vse kriplje, da postane tudi župan. Jaz vem, da sle mu kakor takemu vsi nasprotni in vi veste tudi zakaj. Vendar pri njego v. j zvijači in pri r alej needinosti bi on mogel hiti izvoljen zopet županom. Vi neŽete njega za Župana, ali se niste še zedinili, koga hotele za Župana. Edni bi hoteli ednega, drugi drugega, tretji tretjegn, četrti četitega. A najmanj štirjl so možje, o kojih se govori, da se bodo za župana volili, a samo eden more biti izvoljen. ln prav to je velika nevarnost. Trav to bi moglo prouzročili, da bi postal župan oni, katerega najmanj želite — naseljenec Vilali. On se veseli vaše needinosti, on jo brž ko ne tudi podpira in skrivno na to dela, da bi si pridobil zastopnike na svojo stran. Ni se on dal zastonj voliti v zastopstvo. S tem je satno eden korak do županstva storil. Samo z edinostjo morete to zabraniti. Vsi se zedinite o enem možu, koga hočete voliti za župana. Kakor eden, stopite vsi za njega in vsi njega volite. Ta mož ne sme biti predaleč od Dekani, kder je uradnlja župinije. Ta mož mora hiti pošten in neodvisen. Ta mož tnora biti nesebičen, da ne bode gledal na svojo korist, ampak na korist vse županije. Ta mož mora tudi znati nekaj. Ta mož mora bili pravi domačin. In takovega moža vi mej seboj imale. Takov mož je gospod Grižoti. Mnogo vas je, kateri ga mislite voliti. Potrebno je, da ga volite vsi za župana. On gotovo nerednosti v županiji odpravi iu bo deloval za dobro vse županije in vseh občinarjev. Živio Grižou, vaš bodoči župani Prijatelj vašega blagostanja. Iz Klanca v Istri 29. maja. Letina nam dobro kaže; vinska trta obeča do3ti pridelka, da bi tudi dobro obrodila, ker bile so uže 3 letine prav slabe za vinski in drugi pridelek iu zato je ljudstvo v velikej potrebi. Slana nam ni posebne ško le napravila, pač pa je sosednjim Brkinom sa Ije skoraj popolnoma uničila. Naznanjam vatn tudi gotovo nepričakovano, pa toliko veselejšo novico, da se je pri u as Število žganjepivcev na 1 polovico slačilo. Poprej so mnogi vsak dan žganje pili, a prijazen svet od priljubljenega moža je poboljšal mnoge, ki se mej tednom zdržujejo pijače, v neleljah in praznikih po popoludanskej božjej službi pa se odškodujejo z dobro vinsko kapljico, katero toči g. Metlika. In tako je prav. ker pri nas se pije še po ceni dobro istrsko vino EDINOST. p > 32 ilo 10 kr. prav dobro pa po 41 kr. Bol|Se je te laj, tla se dobro vino pij* enkrat na teden, nero zdravju iu pameti zelo škodljivo žganje vsak dan; to se ve, da mera mora tudi pri vinu biti, i da pijanosti ne zagovarjamo, ampak vsa-cega svarimo, naj po pameti uživa božjo kapljico, smrdljivemu žganju, ki mu drob Žge i zgodnjo jamo koplje, pa naj za vselej slovo di. Žganje je kuga. ki se je zanesla mej ljudstvo, i ta pijača je najbolj obogatila — jude, ki so skoraj ves svet z njo poplavili. koper J4. maja. Miij h no mesto a mnogo nesreč iu bas zadnje tedne so se pričele ove prigodbe žalostnega spomina silno množiti. Naj dragej »Edinosti« v skromnih vrsticah nekaj njih naštejemo. Fantič je fantička, s kojim se je »svinje klati« igral, zaklal; novooženjenec se je tri dni po poroki v globok vodnjak vrgel ter samega sebe usmrtili stara ženica je petroije uže goreče svetiluice na večer na sebe zlila ter vsled smrtnih ran takoj dušo izdahnola; sin je po nepriliki očeta ustrelil —• in sedaj slelnja nesreča, koj i je vse tu živeče Slovane, tudi nežno čuteče N.-siova ne močno užalosiili. Znanemu profesorju Kr.skoraj četiri-letni sinek, ki je uže v kaj lepej slovanščini — kar je tu povsem izvenredno — govoril, padel je te dni v Čeber z vrelo vodo napolnjen ter je nekaj dni potem mlado dušico izdahnol. Večnemu seje dopa ilo, da ga je sprejel mej angeljce; nam pa, ki stno ga poznali, ž njim se večkrat po domače pogovarjali, ostane v inilem spominu. Pogreb mu je bil v dokaz občega sočutenja pri tej velikej nesreči izvenredno lep. Dvajset gojencev ga je neslo ter mu svetilo okoli rakve, za kojo je stopalo učiteljstvo, učeč i se mladina in mnogo gosp6 le vseh stanov in uradov. Pri tej priliki naj še dostavimo, da smo te dni dobili dva žalostna parte-lista iz ljube nam domovine. V prvem naznanja profesor celovške višje realke, Tom. Schrey, da mu je njega prijatelj, JHattj 7W./>c-Samostal, meščanski učitelj in reservni častnik na Dunaji, v rojstnem kraji v Zgornjih Gorjah pri Bledu na Gorenjskem dne 15. t. m. v 34. letu zamrl. Pokojni nam je vsem, ki smo zadnja leta njegove izrstne in hvaljene izvirne spise v dunajskem »Zvonu« in >Kresu« čitali, v dobrem spominu. Škola za moža, ki iti bil še mnogo storil za razvoj naše literature. Pred preselitvijo na Dunaj je bil pokojnik nekaj časa meščanski učitelj v Celovcu in začasni su-plent na celovškej realki in kot tak je bil tu li u I odbora za JaneŽičevo svečanost leta 1870. Ovo i/.venredno nadarjeno moč bodemo močno pogrešali. V drugem listu pa nam župnik Ku-lavic Matej, brat c. k. dvornega kaplana In vodja Avgustineja na Dunaji, dr. Janez Kuhvica, naznanja, da je v SI. Vidu, Smarijsk'j dekaniji na Dolenjskem minolo biti blago in mirno Inšno srce duhovnika Janeza Stritarja, rojenega v Vel, Laščah, strica vsem Slovencem znanega pesnika Boris-Vllrana. Pokojni je nekaj let pasti-roval pri št. Jakobu v Ljubljani ter živel zadnja leta radi bolehnosti v pokoji. Morana nas letos močno Šiba! Iz Planine 30. maja. (Postojnski shod. — Za »Narodni dom«.} Za naše razmere jako veliko število, 50 odličnih rodoljubov iz vseh krajev mile Notranjske, zbralo se je dne 28. maja v postonjskej čitalnici v posvetovanje prireditve veselice, koja se ima v prid »Narodnega doma« Izvršiti. Pričelo se je zborovanje pod predsedništvom soglasno izvoljenega velečestitega gospoda dr. J. Strbenc-a, koji je vse v najlepšem redu vodil. Z ogromno večino glasov se je sklenolo to le: V prid »Narodnemu domu« se napravi v »Postojni« prej ko mogoče jedna sijajna, velika, narodna svečanost, za koje povzdigo so uže pritrdila razna slovenska društva svojo bligodušno pomoč. V to 8vrho se jo volil ožji odbor, v koji so se zopet soglasno sprejeli nasvetovani vrli in vsem došlim dobro znani, za blagost naše domovine uneti rodoljubi, kojih naliga bode vse potrebno učinoti. Ta odbor bode volil zdaj še širji odbor, koji bode v vseh večjih krajih Notranjske po značajnih rodoljubih kot povernikih zastopan. Napravijo se tudi druge veselica po večjih trgih, ker je upati uspešnega pripomočka k temu podjelju. Naloga ožjega glavnega odbora je silno važna i težavna; kijti opozorovati bode moral, da bodo širji, to je pododbori, porazumno na-pravljali, jedenkrat tu. drugikrat tam, dotične veselice, da se ne bodo moči cepile In rušile, ker to bi uspehu jako v kvar bilo. Organizacija je v krepkih, reči moram, za to svrho izgleda vrednih rokah. N;ij bode tukaj ta le opazka dovoljena: »Narodni dom«, koji bode dičil našo stolico Slovenske, zidal se bode iz pripomočkov cele mile Kranjske. Darovi bodo prihajali tudi iz takih rok, koje glede svojih lastnih in nujnih potreb silno teško dajo, a za sveto stvar polože svoj dar —; zato bomo toliko bolj opravičeno pričakovali, ako potreba nastane in bi mi na dež'di je Ino ali drugo pomoč iz Ljubljane že-Mi, da se nam ne odreče. Marsikateri klir: Gauimo s« t Pomagajte nam! V resnici nu delo I — Vi koji imate moči, da sveto dolžnost, preziral se je sicer do zdaj. Časniki so prinašali dolge, jedernute članke za zboljšanje in povzdigo našega preprostega kmetskega stinu na deželi — a žal, klic seje v daljavi izgubil. Zdaj pa, ker pripomore borni stati tudi za diko, katera bode nam vsem v ponos, a bode tudi mestu Ljubljani največ koristi dajala, pričakuje se v potrebi gmotne bratske podpore. V ti namen ted.ij Bo„' da blagoslov! Delajmo sknpno in neumorno. Vez mej stolico Slovenske iu deželo naj bode trdna. Glava naj se gane, potem bode tudi Život oživenl Glavna misel, prva izpodbuja za zi lanje »Narodnega doma«, izvira tu li z dežele, s kmetov. Temu lehko vsak pritrdi in se je prepričal, ako je čital zadnja leta, posebno zadnji č »s, slovenske časnike. Trkalo se je vedno, naglašavalo svetovalo, pritoževalo. Da! mej nami na No-tranjskej biva mož trdnega, jeklenega značaja, kojemu mi v zaslugo prištevamo, da je »Narodni dom« oživel! On je duševno prvi kamen za to položil. Denarnega zaklada ni sicer pri-fiatral, tudi ne izkopal — a lepši, trdnejši zaklad je on prinesel: — svoje blago srce, koje je narodne zavesti in neomahljive domoljubne zvestobe prepolno; svoje duševne moči, svoje govorne nadarjenosti; svoje neprenehoma delujoče pero — to SO milemu Narodu posvečeni zakladi. Ne zabilježeni imena. Poznamo gat Ne mlatim prazne častne slame, to je njemu »gnjus«. Te moje preproste besede »niso kadilo«. On tega sovraži. O njem molčati zdi se mi pa tudi krivica —, to bil bi »narodni greh«. Mi smo ponosni, da ga imamo. On je duša vsakega narodnega podjetja pri nas Notranjcih. Bog ga živi še mnoga leta — »Narodu v prid!« (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje deželo. V delegacijah je Imela doslej še vedno v čino tako imenovana ustavoverna stranka; pri zadnjih volitvah je tudi to izgubila, Čeprav so Češki veleposestniki saine ustavoverce vanjo I z-voliii. Izmej 00 udov jih spada mej ustavoverce 2i, desnica jih ima 27, drugih pet ne spada k nobenej teh dveh strank, glasujejo pa večidel z desnico. Državni zbor se utegne sredi meseca novembra zopet odpreli. Prva predloga bode proračun za leto 1883, katerega obravnava se konča do božičnih praznikov. Z odprtimi rokami so sprejeli volilci svoje poslance, ki so se po trudapolnem, a jako vspešnem delu z Dunaja na dom vrnoli, V/Jasti v zadnjih dneh so si pribojevali slavne zmage, ki so dika pirlamentarnega živenja. Tega priznavanja jim ne daje le hvaležno ljudstvo, celo cesarjeva pohvala jih je spremila domu, cesar je namreč pri nekej avdijenci rekel češkemu poslanci Krofti: »Gotovo ste veseli, da morete domov iti. Vi ste bili zelo marljivi, in jaz se ne spominam nobenega zasedanja, v katerem bi si bilo toliko delalo in storilo, kakor v sedanjem.« Letos smo imeli veselo novo leto, še veselejše so bile binkošti, ker vidimo pred sabo lepše dni, po katerih smo toliko zdihovali. Slovenski poslanci s Kranjskega in Štajerskega so šli pod vodstvom g. grofa Hohenivarta zahvalil se ministroma grofu Taafeju in dr. Pražaku za ministerski ukaz glede rabe slovenskega jezika pri sodnijah. Minister Pražak je rekel, da uvede preiskavo zoper vsacga uradnika, kdor bi slovenske vloge ne rešil slovenski. Grof Taaflfe je izrekel, da ima vlada trdno voljo izpolniti v prestolnem govoru dano zagotovilo, pop>lnoma onnkopravnost, a ovire so velike in potrebno je previdno in polagoma postopati; alco bo veČina državnega zbora trdno skupaj držala i se ne krušila, potem bo vlada lehko odločneje postopala. Judje se še vedno tropoma selijo iz Rusije v Galicijo. Mesto Brodi jih ima uže nad 15.0110. Ker ni mogoče spraviti vse pod streho, zato jih polno leži ob cestah in po ulicah; živeža manjka iu denarja ni, da bi se mogel vsem priskrbeti; zato pa izstradani ljudje prete ter celo policijske stražnike napadajo. Ljudstvo je vznemi-jeno i nezadovoljno; Rotschild i drugi bogati judje so za te svoje ljuli Še menijo ne, da bi jim pomagali; podporno judovsko društvo, katero je dobilo GOO.OOO gld. neče dati računa, kako je porabilo ta denar; beda je neskončna. Mnogo se jih skuši v Galiciji naseliti, nekateri so uže posestva v najem vzr>li i začeli po znanem svojem običaji trgovati. Galiciji preti tedaj velika nevarnost. V Bosni se je vojafenjt brez upora izvršilo. Skoro vsi naboru podvrženi ao prišli k stavi. Vnanje države. V Crnogoro je zopet prestopilo več upornikov, katere so Crnogorci po kratkih bojih razorožili. Vstavki vodja Tri/ko l'ukulović se je tudi »,mo-^oiceni udal z svojo četo, ki je imel i še 140 m< ž. Pri novik volitvah v srbsko skupi/ino je pridobil i vlada šest sedežev. Skupščina ini i 170 poslancev, izmej teh pripada 120 k vladnej stranki; odpre se skupščina 21. junija. Na angleHem odpuščajo iz fabrik na stotine delalcev, ker fabrikam dela pomanjkuje, zato beda iiifj delnici vsak dan rasle i nobeden ne ve, kako bi se pomoglo. Ker je zdaj delu najugodniji Ča-;, zato ljudstvo gleda strahom v bodočnost, kaj bo pozimi, ko je dela veliko manj. potieb p t dosti več. V Egiptu so stvari dospele do skrajne meje. Uporno miui.sterstvo je sicer odslopilo, in nadejati se je bilo, da se razpor poleže, a zgodilo se je drugače. To minUteratvo je na-mestnemu kralju odpovedalo pokorščino, ter javno ščuje voj ištvo zoper njega, da ni več varen svojega živenja in sumi se, da lina turška vlada roke vmes, da bi Egipt zasedli i Turčiji priklenola, kar bi vzbudilo veliko vojno, v katero bi se skor.ij gotovo zuplele vse evropske države. Evropejci uže bežu iz Kalre v Aleksandri jo, ker Re bnj£, da jih muzelmanska fanatična drhal ne pokolje. DOMAČE STVARI. Vol licem IV. volilnega razreda V inefttu t PatrijotiČni odbor priporoča, da volite na dan volitve vašega razreda, ki bole 5. i u G. t. m. te le može: Dr. Rihard Hazzoni, Alojzij Borglii, trgovec, dr. Alojzij Buzzi, inženir, Julij Danneker, posestnik, Anton Dejak junior, trgovec in posestnik, Ludvik Herinannstorler, posestnik, dr. Klemens Lunardelll, odvetnik, Josip Mihael vitez Mauser, posestnik, baron Milan Morpurgo, Guidon vitez Porenta, trgovec, dr. Ivan Highetti, posestnik, Eiuard vitel Strudt-hof, ladjar. Tržaški ilieftlnl »vel je zadnjo sredo izvolil komisije, katere bodo vodile volitve. Ubo-zim italijanskim dijakom na vseučilišči v Gradcu je dovolil 200 gol i. podpore, in za prirejenje ljudskih kopaljiŠČ 500 gold. Predložil seje dalje račun upravništva mestne plinove tovarne, kater' kaže donodkov 193.00 ) gold., 30.0 JO gld. manj, nego so jih postavili v proračun. Uzrok teinu je ta, ker so ceno plina podražili, in torej za-sobniki rajše rabijo — petrolije! Odlikovanje. Gosji. Rajraund Mahorčič, sežanski župan, in odbornik »Edinosti,« prejel je zlati križec za zasluge s krono. Čestitamo ! Tržaška razstava. Mehaniker Kgger je prišel z Dmaj i, da izvrši priprave za električno svečavo v razstavnih poslopjih. — Firma Dockert in Ilomolka se je ponudila odboru, da napravi telefon iz katerega gledališča ali koncertne dvorane. — Puienje je v okolišu razstavnih poslopij policija ostro prepovedala ter var-stvenej straži, katero je tam postavila, zanka-zala, naj z vso o4rosljo postopa zoper one, ki bi se pregrešili zoper to prepoved. — Pri trgovinskih zbornicah se je oglasilo 181)0 razstavi-teljev, iu sicer: na Dunaji 581, v Trstu z okolico 330, v Budapeštu 113, v Libericah na Češkem 81, v Gradcu 81, v Pragi 70, v Ljubljani 05, v Lincu 61, v Gorici 52, v Celovcu 52, v Olu-mucu JJ7, v Brnu 37, v Hehu na Češkem .'52, v Rovi nji .'10, v Rove re t u 25, v O pav i 22, v Splitu 17, v Levovu 17, v Polznu 17, v Ljubnem na Štajerskem 10, v Zadru 10, v Bolzanu 13, v Inomostu 13, v Hudejevicab 9, v Krako-vem 2, v Brodi 2, v Solnogradu 1. — (Ješka dežela je tedaj za Dunajem in Primorskim najbolj zastopana. 0*ludno«t Izdajalca nam kaže najlepše »Tagblatt« od 31. t. in. On popisuje, kako je renegat Tomaščuk govoril v državnem zboru proti seda njej vladi in parlamentarnej večini. — »Tagblatt« pravi, da vsacega Nemca, tudi Herb-sta, bilo bi sram tako govoriti, da nemški narod no premore moža, ki bi se drznol tako strastno ostudno govoriti, kakor Tomaščuk, Slovan, Rutenee, pravi grdi renegat. Dakle celo Nemcem se studijo taki ljudje, ki se potezajo za germanizacijo v Avstriji, pa so Slovani. Naj bode to izgled našim renegatom. Eden pol urica za 100 Turaka, to je istina. Ali niso v Trstu najhujši Irredentarji Slovani: Vidakovič, Butko-vič, Benkovič in drugi »čiči«. Mlavofob. Znano je, da je pri varslvenej straži tukaj v Trstu mnogo Slovencev, in so nekateri tudi ostali zvesti svojemu narodu. V to svrho so si omislili slov. Časopise ter jih polagajo v stražnici na mizo. Ali čudo! zaprek se jim ne manjka. Prepovedal je v svojej velikej oblasti nadzornik ./. V. slovenske liste I knjige, osobito pa »Edinost«, v stražnico nositi ter pretil, da jih raztrga. Tako dejanje je graje vredno. Ne veni pi, j-li om. nj. ni gospod nadzornik Civour-ijev potomec di je jz Bizmar-kovega naročja; le to veni, da je iz idiiških hribov dom i. — Jaka, ne preganjaj M ,jke Slave, koja te |e rodila 1 Matične knjige so dospele v Trst. Matičarji naj se t.-daj zanj; oglase pri poverjeniku. g.Jerebu via Culogna n nadstropje. »premeiiibe |>r| di pomagati našemu narodu, osob to pi okoličanom, naj se pred izdajo novih knjig posvetuje glede nekitudh slovniš-kili razločkov z našim uredništvom, ali pa s kakim drugim njemu ljubšim gospodom brs :do-grizcem. Njegova namera je lepa iti koristna, zatorej pa si smatramo v svojo dolžnost, da jo podpiramo. Mor*keflra volktt. ki je bil .">.29 metrov dolg, ujeli so 13. maja ribiči pri sv. Martinu blizu Orsera, Pro*e$ko tiral it» • Ivan Zor, telegrafski uradnik, ki je Slovencem v Trstu in okolici še v najboljšem spominu, in katerega je vsled rodoljuhja pognal Moring iz Trsta v Tlregence, in Ve-te-neck-Auersperg iz Ljubljane v Ćrnovice, pride zopet v Ljubljano. N k šaljivec nam je pravil, da ga ljubljanski oskrbnik, go-p. Pickl, uie z razpetima rokama čaka. Tahor pri Olji so Štajerski rodoljubi sklonoli napraviti 25. dan juniji; dotična prošnja je liže pii politični j gosposki vložena. Zemljišč i je v ta namen prepustil c. k. dvorni svetovalec g. Wassitsch. Koper PražaUovo Jezikovno naredbo se je uprla pliberška sodnija na Koroškem, ker je neko slovensko vlogo zavrnola s prečudnim odlokom, da bi vloga morala biti pisana v koroško-pl'borškem dijalektu!! iu ima minister Pražuk posel. l elik konjski semenj se je uvedel prvi četrtek vsakega meseca v Gradcu. Zadnjj I. t. in. je bil zelo obiskovan, iu prišli so tudi kupci iz Trsta, Popravek* V zadnjem podlistku, »Kako star je slovenski žlvelj v Vrstu«, izostala je opazka za besedo »Vena«, ki se tako le glasi: Ime Vena so dali Italijani pogorju, ki deli polu-otok Istro od Krasa, podgrajskega in kastav-skega okraja. Ali Vena je bilo ime le jedne skale blizu Sovinjaka. Glej Franceschi, L'Istiia, pg. 158 et 159. Poslano. Ud več strani naše slovenske domovine dohajajo sporočila, da imajo rodoljubi nabrane užo izdatne zneske za »Narodni dem«. Ker je podpisanemu odboru na tem ležeče, da se nabrani denar neutegoma naloži na obresti in da ima vedno natančen pregled o vseli prostovoljnih darovih, obrača se s tein do vseh onih gospodov, ki so prevzeli nabiranje prostovoljnih doneskov, s prošnjo, da jih blagovolijo kar najpreje mogoče odposlatl društvenemu blagajniku gosp, dr. Jos. Starelu, v prihodnje pa da vse doneske odpošiljajo konci vsacega meseca neglede na nabrane svote. V Ljubljani, dne 26. maja 1882. Za upravni odbor društva »Narodni dom«. Iv. Hribar. dr. Alf Mosche. tajnik. predseduik. „Delalsko podporno društvo". Pripetilo seje, di se n-k bolni ud ni s knjižico vdiuštvenej pharnici objavil, da poj le v bolnico; zato opominja podpisani o Ibor vse č. ude, v smislu $. D. društvenih pravil, da se mora s kij žico v druStvenej pisarni ali pri svojem nadzorniku objivlti, kdor zboli, da mu odbor nare li pozivnico do zdravnika; kedor tega ne stori, zgubi pravico do podpore. V Trstu I: junija Odbor. Tržno porodilo. Kava — v slabem obrajtu, ker je prav malo prašanja po njej. Danes stane Rio gl. 38 do gl. 62.—, Java gl. 70 do gl. 85.—, Portoricco gl. 7(i do gl. 90.—, Cevlon plan t. gl. «8 do gl. 13:). Sladkor. — mlahova kupčija, cene nazadujejo. Sladkor v Stokih gl. :J6 do 37.50, v kosili gl. 33 do gl. 36.- Olje. — brez spremembe, eene šibke. Jedilno velja gl. 38 do gl. 54.—, namizno gl. 50 do gl. 63.—, bombažno gl. 33 do gl. 38.— Sadje. — Porneranč', limoni gl. 5 do 7."0, rožiči »I. G do -,.50, fige v vencih gl. IG do gl. 18.—. lige v sodih gl. 11.5'), mandlji gl. 77 do pi. 8'/.—, rozine gl. 37 do gl. 45.—, cveb; gl. 10 do gl. 33,—, opaša gl. 19 do gl. 21.— Rii — v slabem obrajtu, cene so bile zadnje dni nekoliko boljše, a poslale so zopet Šibko. — Iiiž italijanski gl. \ \ do 21.—, Rangoon gl. 11 .HO do 18,50. Petrolije. — Gene šibke in utegnejo še pasti, danes slane petrolje gl. 11.25. DomaČi pridelki. — Fižol je bil zadnje dni nekoliko iskan zarad nove eolneine, ki je v veljava stopila I. t. m. Hudeči gl, 12.50, beli gl. 10.5'), zeleni gl. 12.25, mešani gl. 9.50, koks gl. 13.50, boiiinec gl. 13.25, maslo gl. 75 do gl. 1(14, Češplje gl. 12 do gl. 13.50, koru u gl. 3.50, novi gl. 7 do gl. 8. Žito — je bilo do 1. t. m. draže zarad vpe-Ijanja nove carine, benes velja pšenica gl. 11 do gl. 12.—, koruza gl. 8 do gl. 8,50, pa koruza utegne postati Šc ceneja, riž gl. 8 do 8.50, oves gl. 8 do gl, 9. Les — brez spremembe. Seno in slama. Slaba kupčija. — Seno gl. 1,10 do gl. 1,30, slama gl. 1 do gl. 1,20. Dunajsko liorsa dne /. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih 7G gl< (•'notni drž. dolg v srebru . . 77 » Zlata renta........91 » 1 G i državni zajem.....!;:() » Delnice narodne banke . . . 8:2 » Kreditne delnice ...... 330 » London 10 Ur storlln .... liti » Napoleon.........9 » C. kr. cekini.......5 » 100 državnih mark.....58 ■ 30 kr. 05 » 30 » 80 ■ 70 .. 50'/,« 06 » 55 » Dražba. Naznanja se, da se bodo hiša in zemljišča Francu ftilielju št. G. v Šiholjah pri Komnu rt. ju ija, S. avgusta in 12. septembra t. 1., zadnjikrat tudi pod eenilno ceno — po c. k. sod-ii i ji na javnej dražbi prodajala. Občne znana zaloga Žhvljarskaga blaga in usnja EDUARD-A HENZEL vla S. Antonlo nuovo tik. gosp Marini & C.° obstoječa Že nad 30 let naznanja si. občinstvu, da inm vedno, veliko Število Izdelkov vsake vrste za gospodu in gospe. Dobroto in i/vrstno blago garantirajo neštevilui kupei, ktere si jo pridobil zadnja letu NaroČila na mero, iu tudi popravo se Izvršujejo v kratkem čuku. (26-16) Zlatar JANEZ RISEGARI Vla S Sebastiano N. 4, I. naditrop. zraven štiicune z niumifukturim blagom Fratell! Tavolatto, (-Jti-ift] prevzame vsako delo v zlatu, srebru in juvelah, kakor tudi popravo take robo po nisoki ceni. Naročila so uskrbo tudi v druge krajo natančno. AKTIH FAZZ1.M, Trsi, Plavža Casernta X. 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin. esenc velika Izbirka, mineralnih vod. itd. Pri vsem najniže ccne! (26—83) Riccardo Dinelli vla fanale \. 9. Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in atabastra. Tovarna Ideja iz mavca /.a prilepljenje, prodaja na drobno in veliko. (30—24) LA FILIALE tlolln BANCA UNION THIESTE l' oocupa di tutte le operuione di Banea e dl Cambiovalute. a) Accetta rersamenti ni routu corrtnle: Abhuonando 1' interesu« unnno per Banronote | per Napoleoni 3Si JI Con J»»wvvii0di » ,inr.i J on urmv. isu ili ?'l (tinr. 3 • » > >14 i h > , » 4il » M • i i . ■ 3mw| .11 > . > t A niHrtl JH » » > > .'I1, ■ h t Iflmi f-4" I » n Bel m-rti 1'iH'i • i ir in n.. .1 11'tatffMM M mm kito la MMi in tkw« l»*ione r.in h Iiiorni ili j,r.-a .■ mu> d.il i! i. hitih i. qn<'ll" «i •'"M 1- K' rui dal lil (jjiinil rjnoll......n 'I (jiuni i|»l 3" . | MAM »• c. i\ it \\co rano abbunaiulo II 3"/0 Interoiie anntio sino ipia- luni|ue »onima; prelevuzioni si no a liorini 2U UU0 (J a vistu verso clieipie; importi nmKgiori preavvlso O avantl la Borna. — Confernia del versamentl O iu upposito librelto. O € '»vito^K'o per tuUl i ViTsamenti falti a O qualsisisi ura d' uffleio /d raluta del „ledestmo O gtnrno. Q Att«iinio pol propri eoren« O tinti I'incasso ili Cainbinle per TritUe, Vienna U c HMnjifSt, rilascia lom as&cgnt per queste v!time O pi/t::e, nI urrordu tom la faco} (h d t O II nro t/fellt prttsn hi sna rnssn Irnncod' O <>|4III NpOMd |)OI' OMMl. O b) S'niriiririi dell'arifuistf) e drilu rendilu dl effetti O liubbllci, valute o divino, nonehi deli' innisso O d'assegni, citmbiali e rovpons, vorso '/»"/« di O proviggiotie. O r) arcnrilii ai suni ram miltenti la facolta di depo- y sitarr ej'etli di qual$iusi speric r ne curn gratis Q I'incasso dei coupons «1 hi icadenta, O La Filiale della Banca Union S (Noziono Merel) s'incarica deli' ac- g qui8to c della vendita di incrci in commissionc, s accorda sovvenzioni cd apre erediti sopra mer- H canzie ad essa coiisegnatc. oppura polizze tli 8 (14) carico o \Varrants. 2 »OOOOOOOOOOiOOOOOOOOOOOOO Pozlatarska dela in poprave so sprnjcninjo v Corsia Stadion AV. 10 in via Gliiozu Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na okiiuh in ogledalu po cenah proti vsukej koukurund, (30—27) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden cjolclinaf dobi se Originalni MU stroj, in to brez povijanja cene Poroštvo se tlaje /a pel lel, poduk na iloinia l»rexpla^no. G. NEIDLINGER, genGrolni agent V Trstu, Corso, plača Modello Širanke za Singerjete Šivalne stroje komad 3 kr. in tuca t 30 kr. (i3-,r)) Velulina po bismutu najboljši prah, obrazu in rokam dati poprejšno nežnost iu melikoto. Velika elagantina Skutlja 11. 2. — Vrečica soliiov 40, Trojen izlccek kolonjske vode napravljisti no najnovijsih Iznajdbah izdelovalcev na Luškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem. Velika steklenica soltlov (>0. Tinktura „Klerville" Neprimerljivo sredstvo, lasom iu brkam vrnotl lepo svetlo črnoit • Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50 Prodajalcem se ponuja velik dobiček. Zulopa v Trstu pri: Artur Migllorinl, dlšavar in le-kariuiar, via Majolioa N. II, 1. nadstr. Drugi pro-dalel, lekarn.): O. iiunetti, G. H. 1'oruboschi, 1'. Rocca A. Suttina, 1» Slocovich, G. U Rovls. I'Gorici: G. U. Pontoni, Cristofoletti. V Zadrn: Bruz-zanovich. (20-16) Bolezen r grlu, kalelj, hripavost. zguba glasu. I I nahod, angino, gripo. Itd. ozdravljajo naglo i ■ in popolnoma premirani hlcpčki Prendini pripravljeni iz kasije in galuna' SJO l«*tn« raba prića o njih izvrstnej moii, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste. Varovati sc je treba ponarejenih. Ozirati se je vedno na napis IMMissle P renti i ni i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatclja PRENDINI Prodajajo sc v Trstu v lekarnici PHEN'DINI in vseh drugih lekarnicah po kr. Skatljica, zunaj čolne poleže po -IO kr. in se tudi do. bivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glnv_ nih lekarnicah. (20—llj G. Jaschi nt ccttl v Istro (pri sv Jakobu), Trst. C. k. zalo^n Hmodikn. Prodda en crns & datail. fimihiik za lov i-.i min^, za moznirje, I .ustnik dovo jen.-ga skladišču za dinamit. Naročilu se izvršuj ju nat:inčno v k it To b >di dež'-lo. V.mestu jih spr^j ma O. Nanzln & C. prodajalec cvetic na Velikem trgu. Palazzo Modello, (26 -80) !jbsz525zs2ne]j1 Dr, Eatsch-ova zdravilna kava. Po receptu Dr. Ferdinanda Katscha v Stuttgartu edino pristno popravljena po Henrik Franelcnvlh Mfnovih v Ludwigsburg. Popolno nadomestilo za kavo v zrnih! Se priporoča, pomeSano z mlekom za okusen, krepiven ni ljudshl živež; | kava, katera ne vzdraži Čulnic, pa j« zelo K zdrava, hranilna iu lehko prebavljiva; g najbolje se priporoča osobam, katere imajo »n slab ž -lodi c, tudi zarad finega kavinega »g duha in zi-lo nizke cene, ter, ker je uže m brez dodatka kavinih zrn pripravna za K kuhanje. ui Se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah S v mestih in na kmetih, in tudi v mnopih K -j lekarnaii, (10-3) « ^5Z5Z5Z5Z525Z5Z525H5taZ525H5Z5Z5UZ5Z5affS^ Ozdrav\j ax\j e bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, nemeroidov, zlatcnice, migrene, s pomočjo frnn-eoveetitMino, priredjene po g. PIocmiII, lekarju v Ljubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp O. IMoeolI, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 2.\ steklenic Vaše izvrstne Fpnnnove ossonecv Slednjo po-šiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv ic bil vedno izvrsten — V Fianoni Istra 22. avg. 1881. S spoštovanjem Anton VlašiŠ, župnik - kanonik. _ aO-15 Tu je na mestu: »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vaio odlično Frnnoovn pseneo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kcrsanu, Istra. 27. jun. 1881, S spoštovanjem: Anton Lupetlna, župnik — dekan Prosim, blagovolite mi zopet ij steklenic FVn 11-c«ovo «»«•*«>i»cm» poslati. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, ^občutim olajšan e in zbolišanje. — Kamnje poAta Černica, 1. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik. Iftiiunj! Dunaj! Velika dunajska razstavna dvorana. Dunaj Franz Josefs Quai 27. MT Le dokler je kaj zaloge. 3 kose ženskih srajc, okrašene z najlinejim vezenjem in šipkami......gld. 2 25 3 « linili nočnih korset za gospć . u 2'25 3 o kostimnin halinj okrašene z vol- natim delom in obrobkom , . • 2.2'j 3 « hlač, najfineje vezenje okrašene fantasljo.........« 22,r» 11 « batistnih žepnih rut, barvane, obrobljene .......« —-75 6 parov dokolenskih nogoric, lepo barvane ali šamoje......» 1 &0 3 kosi predpasnikov za gospe z linim vezenjem........ . « PoO 3 « rijuh, velike šivane in obrobljene « 3- — 12 kosov prtov, belo obrobljeni in barvani u 2 20 1 kos kavni prt za gospe, najfineji barvan z resami.............« PoO 12 kosov prtičev za gospe fina garnitura « 1 30 (>l kosov, to je popolna oprava le . . gld. 20 9j l/, oprava 10' gld. ijO kr.. — '/« oprava 5 gld 25 kr. Srajc za moike okoli SoCui kosov iz najtinejega franc. kretona, angl. Sirtinga ali Okgfort od jo kr. do t gld. 811 kr. v vsakaterej velikosti. Velikansko lepa npsgarnitura okoli 3390 parov, obstoječa iz 1 posteljnih odej, 1 finega miznega prta poprej 35 gld. žilni lo O f(ld. a. v. Cenilnike franko in brez plačila. Naročila proti naprejnem pošiljanji zneska, pa tudi po povzetji. (3_3) Kova izmtjdlm! Nij več okrpanih čevljev! Patentirano r rseh drtnrahl C. k. edin. privilegiran unlverialni za usnje, Max. Bluhr-a, Bruck na štajerskem. Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem in z drugo robo popolnoma nepremočno mehko trpežno zv.-že; 11 i>r: raztrgan čevelj se popravi neznatno m lepo, celo n.'preinočiio I11 trdno, ako se s tem klcjom na poškodovan; del prilepi kos prirejenega usnja. Po o manj k lllvem načinu popravljeni čevlji dado predreti vsako mokroto, ktera zakrivi po razlilujenju nog toliko bolesni-, torej svetujem p. n. občinstvu, nuj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena one steklenice je gld. 1.2j kr. proti poSiljatvl svote po kt'>ri bodi pošti. In vii a zaluča: pri Max. Mulia* v Ili>uek na Muri. V Trstu prodaju AnilroiiN IVlmcr* rlcltteis čevljarska zaloga, Corso. (20-19) Lastnik, društvo »KD1NOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSlP MILANIH Tisk. F. HUALA v Trstu.