PHIHDHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto III - Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlene 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
TRST* četrtek, 25. decembra 1947
Poštnina plačana y gotovim Sp^dizionein^bbM^jOs^le^
Stev. 781
9 božiču 1947
Danes praznujemo tretji bo-Hi, odkar smo premagali fašiste, odkar se je končala vojna, odkar je mir. Toda, odi je v resnici mir?
O božiču 19Jj5. smo na tem mestu če pisali o Morganovi, Wilsonovi in o neštetih drugih črtah, ki jih je vse zabrisala ena sama ogromna črta prelite krvi primorskega ljudstva in ugotovili: Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, da bi moglo letošnji božič primorsko ljudstvo *praznovati v neskaljenem miru.
O božiču 19Jf6. pa smo ugotovili: V duhu konkretne borbe mir praznujemo letošnji bo-tič tudi mi.
A letos?
Od črt je ostala in se uveljavila namesto edino pravične krvave črte žrtev našega Ijud-stva krivična francoska črta, na katero smo pristali prav zaradi miru. Torej, h krvavim črtvam nova žrtev, to je naš najkonkretnejši doprinos k mi-ru v tej naši konkretni borbi za mir.
To borbo za mir pa moramo voditi in jo vodimo še danes. Kaj
razumemo mi pod to konkretno borbo za mir?
Predvsem sklenitev trajnih in resnično veljavnih mirovnih po-9odb, od katerih je bila do se-aaj sklenjena le ena vrsta, in 5*cer le z enim delom naših sovražnikov v pretekli krvavi voj-Pogodbe so bile sklenjene, toda ali so se uveljavile? Kakor da bi bilo začarano, ravno Pn nas se mirovna pogodba z Italijo še danes ni. docela uve-gavila. Da bi se to zgodilo, se tai borimo še danes. To je konkretna borba za mir.
Konkretna borba za mir je za 'tas tudi ustvarjanje vseh po-Oojev za mirno sožitje med vse-'n* narodnostmi na Tržaškem °zernlju, kakor tudi med vsemi knrodi na svetu. Zato se borimo v okviru naše velike politične Organizacije SIAU za bratstvo
enotnost med slovanskim in italijanskim narodom, da bi do-Segli tisto bratsko sožitje, katerega so dosegle vse resnično demokratične države s Sovjetsko *vezo na čelu.
In slednjič pomeni za nas konkretna borba za mir v tako Ustvarjenem mirnem in bratskem sožitju, osredotočiti vse srte delovnega ljudstva na ob-ijovo in normalizacijo vsega ^vljenja na našem ozemlju.
Zaradi tega se v tej naši konkretni borbi za mir borimo da-hes proti vsem tistim, ki no-V]o, da bi se mirovna pogodba pri nas do kraja uveljavila, a bi od tolikih črt, o katerih srno morali govoriti prejšnja jjfa, tudi tisti mali ostanek “°rganove črte izginil.
Zato gre naša borba za mir P° poti najradikalnejše odstra-nitve vseh nasprotnikov enotnosti m bratstva vseh treh narodnosti našega ozemlja: Pio ti vsem starim in novim fašistom, vsem zapeljanim in nezapelja-nirn in nesentimentalnim šovi-nistom, ki te enotnosti in bratstva nočejo, in ki so proti nor-Vtalizaciji življenja pri nas in Proti izvedbi vsesplošne obnove.
Detonacije bomb v letošnjem Predbožičnem času, propaganda l Vroti imenovanju guvernerja, b robentanje o tako imenovani mrzli vojn'.*, ustanavljanje strank, ki imajo edini namen, izbijati enotnost slovenskega soroda na našem ozemlju, ose
je borba proti miru in vojno-knjskaška priprava za novo Vojno, ki ni v interesu nikogar rugega kakor mednarodnih, Posebno pa še ameriških impe-Ttalistov.
In ko bomo v raznih božičnih tevilkah reakcionarnega tiska Vos videli zapisane z ogromni-Jjj črkami besede o miru in ^rtčanski ljubezni, se bomo kru-o zavedali, da so vse te besede samo hinavstvo. Kajti nji-°va dela nam govorijo, da mi-^ nočejo.
' Zato tudi letos za božič ne 'P°remo reči drugega kot «mir hdcni na zemlji, •ki so blage
Volje*.
ir ljudem», ki hočejo res-l-en mir, ki so zanj priprav-jjeM storiti vse in ne le pisati °Hčne poslanke o miru.
Negacija partizanov ZSSR odpotovala iz Rima
Al 24. — Delegacija sovjet-^ 'h partizanov Je odpotovala iz Ri-v, v Moskvo. Spotoma so Je ustali* *e v Livornu in Genov'
'Je ,
kjer
sestala z voditelji tamkajšnjih |ifi 'sanov in kjer se je udeležila Oj/^iitev, ki so jih njej na čast jri*®'*!rale 'krajevne oblasti m “Jzanske organizacije.
^neseva poslanica
za božič
24. — Predsednik Bene S bfhoooj, po radiu bral božčmi °*las na češkoslovaško ljudstvo
mm 'A
mmmmmM
? — --i 'V .	'
mmm
fc: & m
-" ■ 'Jif -	\
m ■	..	'"i
m'	-	...	j
Srečne in vesele božične praznike vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem vošči
„PRIMORSKI DNEVNIK"
To voščilo naj velja tudi vsem našim številnim prijateljem, ki so nam poslali posebna božična voščila, ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Pred podpisom
trgovinske pogodbe med ZSSR In Angiifo
LONDON, 24. — List «Evening Standard* sporoča, da bo verjetno še nocoj podpisana sovjetsko-angle-ška trgovinska pogodba. Zunanje ministrstvo sicer izjavlja, da te vesti še ne more potrditi, da pa je vendar treba upoštevati, da se pogajanja; ugodne razvijajo in da bo prišlo do podpisa pogodbe lahko vsak trenutek.
VLADA SV010DNE GRČIJE
sestavljena na osvobojenem ozemlju
Trgovinski dogovor med Italijo in Romunijo
RIM, 24. — Danes so v Rimu podpisali italijanskaromunski trga vinski dogovor.
Sergej Tolstoj umrl
PARIZ, 24. — Moskovski radio je javil, da je sinoči umrl v starosti 84 let Sergej Tolstoj starejši sin znamenitega ruskega pisatelja Le-va Tolstoja. .
BUDIMPEŠTA, 24. — Minister Ernest Mihaly je izjavil, da bo v januarju prišla v Budimpešto kulturna delegacija poljske glade, da sklene kulturni dogovor.
SEDEŽ VLADE NI ŠE ZNAN — ZMEDA V ATENAH - PROTEST GLAVNEGA TAJNIKA OZN PRI AMERIŠKIH OBLASTEH ZARADI ARETACIJE GRŠKEGA NAPREDNEGA NOVINARJA, KI JE BIL AKREDITIRAN PRI ZN
ATENE, 24. — Agencija France Presse poroča: Po še nepotrjenih vesteh je komanda severne grške armade prestregla poročilo radia grške demokratične vojske, ki javlja sestavo vlade Svobodne Grčije. C lan, vlade so med drugimi: General Markos, Miliades Porphyroge-njs, Jonnides Stringos in prof. Ca calis.
Atenske vojaške oblasti potrjujejo sestavo vlade Svobodne Grčije. Sedež vlade ni še znan, nocoj pa bo vladni predsednik in vojni minister general Markos objavil pivo poročilo.
Atenski vladni krogi so prepričani, da bodo Sovjetska zveza in države evropskega Vzhoda vlado svobodne Grčije kmalu priznale. V Atenah je imela vlada konferenca kateri so prisostvovali predstavniki
ameriške komisije za pomoč Grčiji ;n ameriški poslanik v Atenah. Prisotnost ministra za pravosodje in za javno varnost na tej konferenci ustvarja prepričanje, da p: a učuje monarhofašistlčna vlada načrt za obsežne operacije, kj. naj predstavn.kom svobodne vlade že v naprej onemogoči zveza med grško prestolnico in ostalimi glavnimi mesti.
Radio »Svobodna Grčija* je objavil poročilo pravosodnega m rii-stra svobodne vlade Porphyroge-nisa, ki javlja, da bo kmalu pre-osnovana demokratična vojska, k; bo opremljena tudi z letalstvom n mornarico in da bo Svobodna Grčija imela zveze z vsemi demokratičnimi narodi. Atenska vlada predvideva ukinitev civilnega zračnega prometa grške letalske družbe
Stališče Jugoslavije
giede imenovanja guvernerja
Gottaaldove izjave
o Marshallovem načrtu
ti
PRAGA, 24. — Ministrski predsednik Gottvvald je v razgovoru z urednikom ar er škega lista «News Masses* Johnim Stew3rto.ii, ki Je sedaj v CSR. izjavil na vprašanje, kakšna je omevna razlika med sedanjo m predvojno Češkoslovaško.
Glavna razlika med sedanjo in predvojno Češkoslovaško je ta, da je v predvojni Češkoslovaški o usodi države jjdločaia skupina velekapitalistov, bankirjev in lat funrii-stov, dočim odloča danes o usodi države in o njenem bogastvu delovno ljudstvo mest in dežele. Druga osnovna razi ka Je ta, da je bi la predvojna CSR vezana predvsem na zunanjo politiko zap.adnih držav, k; so jo v usodni uri izdale v Monakovem, dočim je danes CSR povezana s svojo zaveznico Sovjetsko zvezo, k. .e pokazala, da je njena najzvestejša prijateljica in najbolj vredna zaupanja.
Stewart je nato omenil, da je ameriški tisk objavil vesti, da se hočejo komun sti v CSR polastiti oblast: in odpraviti sedanji režim. Goitvvild je odgovor i: Kot predsednik češkoslovaške komunistične stranke izjavljam, da to ni obtožba pač pa kleveta. Komunst; n krajo nobenega takega namena. Nasprotno, komun sti so pred kratk m jasno izjavili, da je sedanji način sodelovanja med strankam: ljudske fronte najboljši za uspešen in m ren razvoj v državi.
Vprašanje: Alj mislite, da bi so-
delovanje CSR pri Marshallovem načrtu ogrožalo neodvisnost države In zakaj?
Odgovor: Tako je moje mnen'«, ker, kakor v.dimo ;Z dosedanjih zanesljivih izjav, bi bik> ptmoč, ki bi jo dobili na podlagi Marshalla vega načrta, yezana na pogoje, ki ^ržavam, ki so je deležne, onema gočajo, da b; neodvisno odločale o svoj.h gospodarskih in političnih vprašanjih; ker daje ZDA prav co nadzorstva, ki Je nezdruž jivo z neodvisnostjo držav. Ne moremo pristati na to »pomoč*, ki zahteva nenaklonjeno zadržanje do nacia nalizacije industrije tn financ, ker praktično m sl; uvest, padzorstvo upnika nad vsem gospodarstvom dolžnika, ker zahteva obvezno pra pagando za ameriško po.itiko in ker se lahko ukine, če pod določenimi pogoji ne bi več odgovarjala interesom ZDA. Končno ne moremo pr.stati na to «pomoč», ker predvideva y prvi vrsti obnovo nemškega imperialističnega velekap.tala ne pa obnove predvsem onih držav, ki so trpele pod nemško zasedbo.
Vpra-ahje: Kakšno Je vaše mnenje o češkoslovaško-amer škem prijateljstvu?
Odgovor: Smatram, da mora biti temelj tega prijateljstva medsebojno spoštovanje državne neodvisna sti, skupni napor: za zgraditev trajnega miru in gospedarsko sodelovanje, k; naj sloni na poštenih trgovinskih odnosih.
Preb vaSslvo
PRAGA, 24. (Imprees) — Leta 1930 Je bilo na CeSkcslovaškf-m 13 mil'Jonov 995.280 prebivalcev, do konca leta 1938 Je to število na-rastlo na. 14,012.000. Do konca leta 1946 Je bila dobra tretjina češka slovaškega prebivalstva v gibanju (izseljevanje Nemcev, množične smrti v koncentracijskih, taboriščih, prihod Cehov in Slovakov 'z tujine itd.). V primeri z letom 1930 ima CSR sedaj približno za 1 mi-jon 824.00 pr bivalcev manj, v pri-meri z letem 1938 pa 2,524.000 manj.
CSR ima danes majhno števMo prebivaloev tujih narodnosti. Gre za 150.000 Nemcev in 400.000 Madžarov.
NEW TORK. — Sindikalna >r» ganlracija AFL poroča, da bo še pred božičem začelo stavkati 50.000 nameščenoov družbe «W®stcra U-nlon Telegraph Company».
«$veta vojna« proti komunistom
na BHinjem vzhodu
KAIRO, 24. — Sirijska vlada je
razpustila komunistično stranko in ukinila njen list. Komunistični stranki Sirije in Llbanoma, ki šteje 20.000 članov, vod ta borbo v obramba neodvisnosti Sirije in Libanona proti načrtom kralja Abdulaha za ustanovitev »Velike Sirije* in proti spletkam arabske skrajne desnice za ustanovitev prot sovjetskega bloka arabskih držav ln Turčije ter končno proti političnemu ln gospodarskemu prodiranju ZDA na Bližnji vzhod. Kakor se vidi, ni prvi praktični rezultat «svete voj-ne», ki jo je prograsil mufti, borba proti palestinskim Zidom, pač p.a proti komunistom Srednjega vzhoda.
„Kralj na Betajnovi v Kopru
V torek es. t. m., je nastopilo \ Slovensko narodno gledališče s tvojo prvo letošnjo premiero, s Cankarjevim <iKraljem na Betaino-Cl», v Kopru. Dolgo smo čakali Slovenci, ki živimo na Tržaškem ozemlju, na ta dogodek. A zaradi doslednega odklanjanja dvorane v mestu po angloameriških okupacijskih, oblasteh Se /e naše gledališče končno zateklo v Koper, to je na tisti del Tržaškega ozemlja, ki ga upravlja ljudska oblast in kjer se lahko kulturne manifestacije, tako slovenske kot italijanske, nemoteno vršijo. Koprčani so dali našim igralcem na razpolago, kar so imeli. oder,' precej prostorno dvorano, ki se ne da ogreti, in svoje toplo srce. In čeprav je odšel na dan pred prazniki precejšen del uradnikov, prosvetnih delavcev m študentov na počitnice, je bila dvorana vendarle nabito jgolna pozornega in zbranega občinstva, med katerim je bilo tudi veliko Italijanov.
Igralce Slovenskega narodnega gledališča je v imenu ljudske oblasti pozdravil tov. Oskar Venturini, v imenu Slovenskega narodnega gledališča pa se je za pozdrav zahvalil njegov novi upravnik tov. dr. Andrej Budal.
Predstava aKralja na Betajnovi» jpomeni v resnici pomemben dogodek tako za občinstvo kot za naše Slovensko narodno gledališče. Težka naloga, ki so si jo bili zastavili režiser in igralci, je bila častno rešena. In čeprav bomo prinesli podrobnejšo oceno po eni izmed repriz, lahko pribijemo že danes, da je bilo Cankarjevo delo vseskozi skrbno naštudirano in je njegova beseda našla v igralcih dostojne posredovalce.
Po slovesnem večeru žive Cankarjeve besede in misli, ki je po štiridesetih in več letih z nezmanjšano silo in preprlčevalnosijo zagrabila naša srca, so priredili domačini gostom prijetno zakusko, na kateri je bila izmenjana še marsikatera tehtna beseda.
,	VI	B.
MOSKVA. — PrčzidiJ Vrhovn ga sovjeta ZSSR Je odločil, da bo cd-slej za dan 9. maja — praznik ima-ge nad Nemčijo — delovni dan. Namesto tega pa bo dan 1. Januarja kot praznik Novega leta dela prosti dan.
BEOGRAD, 24.	—	Današnja
»Borba* piše o vzrokih lažne in s'-srematične propagande o namišljenih jugoslovanskih pripravah za napad na Trst. V tej kampanji, poudarja članek, se šs posebno odlikuje tisk ameriških trustov. V tem letu so anglo-amerlške visoke vojaške in diplomatične osebnosti ter ves reakcionarni tisk z vsemi najbolj znanimi agencijami vodili protijugoslovansko gonjo v zvezi z obisk; maršala Tita v sosednih državah in so povezali te obiske z namišljenimi pripravami Jugoslavije za napad na Trst Članek poudarja, da hočejo s to gonjo predvsem izzvati nerede in tako podaljšati vojaško okupacijo Trsta. V ta namen podpirajo angla ameriške okupacijske oblasti v Trstu na vse načine fašistične elemente. V načrtih ameriških ekspanzia nistov predstavlja Trst «del železne utrdbe, ki vodi Evropo*. Razen cele vrste vojaških pomorskih oporišč v Francovi Španiji, v Salazarjevi Fortugalski in na drugih delih sveta »c želijo ameriški imperialisti posluževati Trsta kot nove močne utrdbe za ogrožanje in izsiljevanje demokratičnih držav vzhodne Evrope. Zato ustvarjajo ZDA in njihovi sateliti v Trstu stalno negotov položaj. To je pravi vzrok, zaradi katerega skušajo odložiti imenovanje guvernerja.
Končno poudarja list, da predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije v Varnostnem svetu že tri mesece ovirajo imenovanje guvernerja za Tržaško ozemlje, in zaključuje :
Stališče Jugoslavije je že dolgo časa znano. Jugoslavija želi, da novi guverner zajamči spoštovanje demokratičnega reda v Trstu. Jugoslavija je žrtvovala del svojih pravic, zato da se u-stvari mir. Ona ostaja zvesta demokratičnim načelom in prevzetim mednarodnim obveznostim ter zahteva, da se te uveljavijo in izvajajo.
(r3ncnsk;h Msvmv
jugoslovanskim in poljskim delavcem
PARIZ, 24. — Francoska Splošna konfederacija dela se zahvaljuje jugoslovanskim in poljskim sindikalnim organizacij:in za njihovo solidarno akcijo s francoskimi stavkajočimi delavci.
Vodstvo z zadovoljstvom ugotav-
lja, da je ogromna množica delavcev ostala zvesta Splošni konfederaciji dela. Glede vladnega finančnega načrta protestira proti napa v edini odpustitvi 150 tisoč uradnikov.
33% francoskega proračuna za vojsko
PARIZ, 24. — N^ današnji seji je francoska narodna skupščina oda brila dodatne vojaške kredite v iznosu 8 milijard, 897 milijonov in 31 tisoč frankov. Skupno znaša vojaški proračun za leto 1947 244 milijard frankov ,kar predstavlja 33% vseh ostalih kreditov, ki znašajo 505 milijard frankov.
Nacislična organizacija v Avstriji
DUNAJ, 24. — Iz Gradca poročajo, da ji bila odkrita tamkaj široko razpredena nacistična organi-zac ja, ki je zbirala pristaše po vsej angleški zasedbeni con; v Avstriji, zlasti pa na Štajerskem. Poročila iz Gradca navajajo, da bo prodajali tamkaj nacistične znake hitlerjevskega kljukastega križa po vseh trgovinah. Zadnje dn; so aretirali nad 40 članov te organizacije, vendar se js gaulajterju Gisaufu pa snečilo uteči.
Novi spopadi v Palestini
JERUZALEM. 24. — S noči je prišlo do velikega napada na področju med Tel Avivom in Jafo. A-rabci pripisujejo to akcijo židovski teroristični organizaciji Irgun. Na cesti proti Salamahu je Isto tako prišlo do boja med Zidi in Arabci.
Edina rešitev Francije s sestava demokratične vlade
PARIZ, 24. — Centralni komitet francoske komunistične partije je na včerajšnji seji odobril resoluc jo, v kateri pozdravlja uvodoma tri milijone francoskih delavcev, ki so sodeloval; v borbi za dosego minimalne mezde in za jamstvo, da bo imela ta mezda primerno kupno moč. Nadalje ugotavlja, da ‘e n.a rala vlada dovoliti delavcem razne zahteve, nakar omenja, da pomeni Mayerjev finančni načrt povišanje vseh industrijskih izdelkov, znatno pov šanje cen premogu, plinu, električnemu toku in stanovanjem, medtem ko pušča nedotaknjene vse prednosti kapitalistov ter povzroča
propast francoskega gospodarstva in pospešuje kolonizacijo Franclje od strani tujega imperializma.
Komunistična stranka protestira v tej resolucij; proti zasužnjenju države od strani napadalnega ameriškega imperializma, ki pripravlja novo vojna v kateri bi postala Francija prvo bojišče.
Resolucija navaja še, da so sa cialistični voditelji, k; pripravljajo »tretjo s lo», povzročili razkol Glavnega združenja dela, da pa bo delavski razred znal braniti sindikalno enotnost. Resolucija zaključuje, da je mogoče rešiti Francijo s sestavo nove vlade, ki bo resnično demokratična in v kateri bosta imela delavski razred in komunistična stranka odločilno vlogo in ki bo — oprta na vse ljudstvo — iztrgala Francijo iz imperialističnega tabora ter Jo povedla na pot demokratične obnove, narodnega ponosa, časti in miru.
»TEE*, ki vzdržuje zvezo med Atenami in Solunom, ker se boji ma rebltnih vdorov letalskih sil Sva bodne Gričije v to zračno območje.
Radio demokratične vojske javlja, da vlada v vladnih krogih za-radi poslabšanega položaja precejšnja zmeda. Zaradi zadnjih vojaških neuspehov se ministri odkrito obtožujejo drug drugega. Vojaški kra g, se baje pripravljajo na državni udar, monarhofašisti pa x nagi'ci spravljajo na varno svoje imetje in skušajo zbežati v inozemstvo.
Pred nekaj dnevi smo poročali i2 tVashingtona, da so ameriške ob lasti Izdale ukrepe za izgon raznih naprednih elementov, med njimi tudi grškega novinarja Kyr:azid sa, ki je bil akreditiran kot dopisnik pri OZN. Glavni tajnik OZN Trygve L‘e je z ozirom na ta ukrep ameriške vlade poslal delegatu ZDA pri OZN Aust nu spomenico, da je ta postepek y nasprotju z degova rom, sklenjenim med OZN in ZDA.
Trygve L-e opozarja Austina, da je bil Kyrjazidis aretiran in prepeljan na izseljeniški otok El’1- Is-land z namenom, da ga izženejo iz države. Glavni tajnik OZN poudarja, da je imenovani novinar prijavljen kot dop‘sn:k lista «Rizospa-stis* iz Aten, kakor tudi lista «De-mOkratis* iz Nicosie na Cipru in da uživa zaradi tega imuniteto, tako da ga ameriške oblasti brez predhodnega sporazuma med zunanjem ministrstvom in g'avn m tajništvom OZN nimajo pravice izgnati,
Niftti ustanavlja
,,tret?o silo"
RIM, 24. — Bivši vladni predaed-rik Nitti se Je pridružil pozivu Giann'n!ja .voditelja kvalunkvlstov za ustanovitev političnega bloka, ki naj bi tvoril sredino med demokristjani in združeno levico in ki naj b: predstavljal francoski »tretji sili* podobno formacijo. Nitti opravičuje svoj korak s potrebo organiziranja srednjih slojev, da se na ta način »prepreči konflikt med va limi strankam; ljudskih množic*.
TAKE SODELAVCE ima Harry Truman
Ameriški podtajnik za vojsko na seznamu črnoborzijancev
WASHINGTON, 24. (Telepress))
— Ameriško trgovinsko ministrstvo je nedavno napovedalo, da bo izdalo poseben seznam črnoborzijancev, ne oziraje se na njihov socialni pa ložaj. Danes je ministrstvo ta seznam objavilo in na njem je kot prvi črnoborzijanec naveden nič manj kot državni podtajnik za voj. sko ZDA Edwin Pauley. Seznam poudarja sicer, da je Pauley «ed:ni član vlade*, ki je vpleten v protizakonite transakcije, kar pa verjetno ne bo odgovarjalo resnioi. Trgovinski minister navaja, da je Pauley skril 300 t soč bušljev ječmena in tisoč bušljev oljnega semena in bombaža Toda državni podtajnik za vojsko Pauley, ki je postal mil jonar s špekulacjo s petrolejem, je bil že pred leti oarednja točka finančnega škandala. Leta 1940 je bil blagajnik demokratične stranke ln predstavnik ameriških petrolejskih magnatov. Kot tak je ponudil min stru za notranje zadeve Ickesu velik znesek denarja «za volivni fond de-mokrat.čne stranke* proti temu, da bi Ickes dal Pauleyu ln drugim
magnatom državne koncesijo za 5. tisoč kvadratnih milj državnega ozemlja v Kalifornij, ki imajo v sebi še neizčrpane petrolejske vrelca
Za ameriške pojme n. moglo biti tako sramotno dejanje, kajti Truman je leta 1945 imenoval Paurirja za državnega podtajnika mornarice. Njegovemu imenovanju so se sicer uprli nekateri član; senatorske ka misije, ki so bili gotovo nevoščljivi, da Je Pauley prišel do tako ugodnih milijonskih zaslužkov.
Pauley je imel kot velik »poštenjak* veliko besedo tudi kot predstavnik ZDA v medzavezniškl ka misiji za reparacije v Moški.
Toda Pauley je sabotiral Stalin-Rooseveltov sporazum in je že tedaj deloval konferenca leta 1945 propadla
Se danes Je Pau!ey «svetovalec» minls rstva za reparacije ZDA in je do sedaj tesno sodeloval z gena ralom Drapcrjem, ki je državni podtajnjk za vojsko. Draper je bil pred tem ravnatelj Dillon Rcad banke .in nedavno voditelj gospa darskega oddelka ameriške vojaške vlade v Nemčiji.
Wall Sireet in Vatikan odločata
o filmski	proizvodn
S POMOČJO FILMSKE OFENZIVE ŠIRIJO IZ ZDA PROTIDEMOKRATIČNE IDEJE IN GONJO PROTI NAPREDNIM DRŽAVAM — NITI EN AMERIŠKI FILM NI DOBIL PRVIH NAGRAD NA MEDNARODNIH FESTIVALIH — PROTESTI NAPREDNIH ORGANIZACIJ, DIJAKOV IN KULTURNIH OSEBNOSTI PROTI ODBORU O »NEAMERI-------------------------------------ŠKEM	DELOVANJU* —-----------------------------------
Objava seznama ^prevratnih* organizacij, ki ga je sestavil državni pravdnih Tom Clark, ),. izzvala številne proteste prizadetih organizacij, ki izjavljajo, da to pomeni kršitev državljanskih svoboščin in vodi k diktaturi ene osebe. Namen te akcije je zamašiti. usta Američanom ter jim preprečiti, da bi razpravljali o življenjskih vprašanjih, ki so odločilna za mir ali vojno, dalje o inflaciji in o reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj.
Tudi na univerzah postaja borba reakcije proti vsem naprednem elementom vedno ostrejša.
Reakcionarni ravnatelji posameznih ameriških univerz stalno preprečujejo predstaimikom naprednih organizacij predavanja ameriškim dijakom. Na njujorški univerzi so komunističnemu voditelju Arnoldu Johnsonu prepovedali predavanje, ker je komunistična stranka na seznamu tnUojalnih* organizacij. Dalje so prepovedali predavanja znanemu ameriškemu romanopiscu Hotoardu Fastu, ki so ga bili dijaki naprosili, naj Jim predava o temi: Marks‘zem in literatura. Odklonitev so utemeljili z izjavo, da je Fast član antifašističnega odbora za begunce.
Na univerzi v Wisoon.sinit so prepovedali predavanje Karlu Marza-mju, ki je voditelj organizacije *A-meriška mladina za d mokracijo in svobodo*.
Zaradi takega ravnanja so profesorji in dijaki teh univerz ostro protestirali.
Odsek za umetnost in kulturo odbora organizacije ttnjujorških naprednih državljanov» je ime! sejo pbd geslom: ttZa svobode filmske umetnosti». Seje se je udeležilo 1500 predstavnikov kulturnega življenja in več vplivnih osebnosti.
Senator Tcylor je v svojem govoru med drugim dejal: «Lov na komuniste» v Hollywoodu in v vseh Združenih državah je poizkus reak. cionarnih krogov, ki so na oblasti, da bi zadušili sleherno kritiko «sve-te dvostarnkarske po’itike». Začeli so s preganjanjem komunistov in vseh demokratov. Govoril je tudi duhovnik dr. Shipler ,ki je omenil napore hierarhije katoliške cerkve, ki predstavlja tujo državo, da bi diktira’a filme, ki se lahko predvajajo v ZDA. Dr. Shipler je pozval ameriško napredno javnost, naj sodeluje v borbi za svobodo v filmski umetnosti.
Znani filmsk< proizvajalec Gri-
gorij Aleksandrov je izjavil, da je filmska industrija v ZDA prvikrat v zgodovini postala področje notranjega ministrstva, ki ga finansira Wall Street. Tako je ta industrija prišla v odvisnost reakcionarjev, kakor so Johnson, bivši zunanji minister Byrnes in drugi, ki so sprožili filmsko ofenzivo proti drža. vam Evrope, Srednjega vzhoda in Kitajske, v prvi vrsti pa proti državam, keterih ljudstvo se odločno bori proti reakcionarjem in novemu fašizmu.
Danes se vsak dan predvaja na ozemlju izven ZDA dnevno 300 tisoč kilometrov filma. Ti filmi širijo protidemokratične ideje. Norčujejo se iz čustev, kakor so dolžnost, čast, patriotizem, jprijateljstvo in spoštovanje med ljudmi. Moralna propast, zločinsko delovanje gangsterjev, umbri, pijančevanje, vse to so najbolj pniljubljene teme holly-‘ ivoodske proizvodnje, ki odvračajo pozornost gledalcev od najvažnejših javnih vprašanj. V zadnjih dveh letih ni niti en ameriški film prejel prvih premij na mednarodnih filmskih festivalih.
V Benetkah se je Gorbatov sestal s predstavniki filmske umetnosti 16 držav, ki so bili vsi zaskrb-
ljeni zaradi ho’lywoodske invazije v njihovih državah. Pripovedovali so o političnih in gospodarskih represalijah, ki ž njimi, grozijo Američani onim državam, ki odklanjajo predvajanje njihovih filmov. Razen Sirjenja imperialističnih idej imajo ameriški filmski proizvajalci pri tej invaziji velik dobiček. Tako je leta 1946 znašal skupni dobiček pri izvozu ameriških filmov 900 milijonov dolarjev, Johnson pa se je obvezal, da ga bo dvignil na dve milijardi letno.
Aleksandrov je nato obrazložil, kakšnih metod filmski podjetniki peslužujejo za uničenje filmske industrije v državah, ki so poplavljene z ameriškimi filmi. Najprej zvabijo najboljše proizvajalce, scenografe in igralce v Ameriko ,kupujejo negative filmov v Italiji, Franciji in drugih državah ter jih uničujejo, da izločijo konkurenco, nadzorujejo delovanje krajevnih filmskih študijev itd. Napredne prčizvajalce, tehnike, igralce itd., ki se v Ameriki kakor v drugih državah upirajo reakcionarni križarski vojni, preganjajo. Taka je bila usoda tudi velikih filmskih igra'cev, kakor so Sharlie shaplin, Catherine Kcpburn, Paul Murni in drugi.
)
Otroška božičnica
O božičnici se je zadnji mesec toliko pisalo 4» toliko govorilo, da gotovo »i na Tržaškem ozemlju človeka, ki bi ne bil obveščen o pripravah za ta veliki praznik otrok. Kot pri vsgki tudi najbolj humani tarni iniciatitA, se je seveda tudi pri t:h pripravah moral nekdo spotakniti in s tem pokazati svojo eviso-ko srčno kulturo» in skušal oblatiti napore širokih ljudskih plasti s svojo politično struipenostjo. Seveda so bili sinovi bogatejših slojev d ležni vse drugačnih daril in jim božiček skoroda ni bil praznik, ker ga imajo v stvari vsak dan. Toda tisoči otrok siromašnih družin predmestnih kolib in bajt, otroci brezposelnih staršev in sirote padlih bi zaman čakali božiča, kajti gmotna sredstva niso tako močna, da bi jim bila dana možnost nuditi otrokom vsaj to skromno veselje. Toda ne glede na darovalca, otroci st bili veseli. Deset tisoči meščanov brez razlike narodnosti ali političnega prepričanja, brez razlike stanu je dalo svoj majhen, včasih zelo skromen doprinos, doda pri tolikih darovalcih je bila le skupna vsota toliko velika, da je vsak otrok dobil Četudi skromno vendar zadovoljivo darilo in občutil je, da ni zapuščen, ampak da so nad njim skrbeče roke, ki so mn pripravile praznik. Po kulturnih krožkih, v ljudskih domovih, v raznih podjetjih so so zbrali otroci in prisostvovali delitvi daril. Materialno darilo je bilo izpopolnjeno s kulturnim darilom.
V gledališču rFenict* se fe včeraj zjutraj zbralo preko 1X00 otrok. Vsi otroci nameščencev Acegata so bili deležni majhnega darila, ki ga je poklonilo podjetje. Ob 9.S0 se je začel program z nastopom malih harmonikarjev, nato je De Rosi s svojo igralsko skupino razveselil malčke. Tej točki je sledil ples malih plesalk in plesalcev, ki so bilt deležni velikega aplavzd.
Otroci nameščencev mestne občine so se zbrali v mali dvorani gledališča Verdi, kjer jih je zabaval znani žongler Schaffer.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pogovor s predsednikom ZAM
„Mi smo vedno pripravljeni pogajati se, toda le če se pokaže dobra voija z druge strani"
Kaj pa šolski siuga v pri Sv. Jakobu
šoli
Običaj je, da ima vsaka šola svojega slugo, ki stanuje v šoli, da je s tem olajšano njegovo delo, in je obenem za čuvaja. Toda šola pri Sv. Jakobu je izjema. Pred vojno je imel sluga skromno stanovanje, sicer bolj podobno brlogiu, katerega
Dopisnik ATI-ja je intervjuval skih demokratičnih sil in jugoslo-
predsednika ZAM-a tov. Campagno,; vanske mladine. Te naše trditve ni
ki trnu je podal nekaj važnih izjav,: mogoče zanikati, zlasti ne po kon- j 90	mu	^^niška	letala z bombani,
predvsem o stališču mladinskega giresu in po intervjujih s tovariše- i w	^ zadele jo)ako poslopjer uničl.
vodstva socialistične mladine. Na ma Fredduzzijem in Dizdarevičem. • le	da	jg	ostal	brez	vsega.	To-
vprašanje dopisnika ATI-ja, kak- Zaradi teh razlogov sledi raznim	'	^	ne2godi	so mu pripraviu
šna je bila reakcija voditeljev mla Botterijem, Fabbriccijem in Ga 11-	nekoko	koUbo v	nepoškodovanem
d.r.ske socialistične zveze na vest jem vedno manj mladine, nasprot-! dc]u pogpjpj^ čeprav so obnovili o izvolitvi socialista Migliacci-ja v, no pa se ZAM vsak dan bolj krop' | $o)sko poslopje, se stanovanja šol-izvršilni odbor ZAM, je tov. Čampa-! m širi. To nam potrjuje dvajset gna odgovoril: »Socialistični mla-j tisoč vpisanih mladincev*, d i nski voditelji so skušali to dejstvo j Končno je dopisnik ATI-ja sta-takoj neutralizirati s tem, da so do- vil predsedniku ZAM-a še sledeše kazovali, da ni možno biti član j vprašanje: «Ali bi bila ZAM pri-7AM-a in obenem vpisan v kateri; plavljena pogajati se z drugimi koli stranko. S to pretvezo so ga1 mladinskimi organizacijami?* praktično prisilili, da je podal ostav-j Odgovor: «Mi smo vedno priprav, ko. Se enkrat izjavljamo, da jel l_'eni pogajati se, toda le, če se po spričo enotnega značaja ZAM-a, i kaže dobra volja z druge strani*.
lahko biti njen član ne glede na po- _______________________________________
litično usmerjenost, narodnost, družbeni položaj ali versko prepričanje. Seveda v ZAM-u ni mesta za zagrizene fašiste*.
ske sluge niso niti spomnili, tako da sedaj, ko je šolsko poslopje obnovljeno, stanuje še vedno v prostoru, ki je bolj podoben kolibi, kot stanovanju. In prav v tej kolibi stanujeta on, njegova žena, V je že napol hroma in vnukinja, ki ima šele nekaj mesecev. Kaj misli ta mestna občina in higienski urad kaj ukeniti?
Razprava proti izprijencu
Venierju odgodena na 31 t. m.
Tokrat mandantl niso poslali nobenega zagovornika
Včeraj afutraj se je za nekaj minut sestalo višje zavezniško sodišče, da začne soditi 17 letnega esula iz Rovinja po imenu Angela Venierja, elana banditskih tolp, kateremu so v nedeljo pri metanju bomb na partizane našli v žepu ročno bombo italijanskega izdelka OTO. Predsednik sodišča major Bayliss je prebral že po treh dneh sestavljeno obtožnico, v kateri je rečeno, da je izprijenec kršil proglas št. /., ker je imel pri sebi razstrelivo. Tožilec, podpolkovnik Harre, jc omenil, da so bili v nedeljo na tržaških ulicah srazlični incidentih. Ker pa nima še potrebnih, podrobnosti in ker preiskava še ni izpopolnjena, je predlagal, naj so-
Nato mu je dopisnik stavil vpra-šsnje: »Kaj bi nam lahko povedali o obnašanju mladinskih voditeljev strank «Giunte»?»
Odgovor: »Nekateri socialistični in republikansko-akeionistični, kakor tudi demokrščanski mladinski voditelji spletkarijo proti enotnosti mladine ter ob vseh prilikah obrekujejo ZAM. češ da je »protidemokratična* itd. Tako skušajo ohraniti okoli sebe neko število mladincev — ki se sicer vedno bolj krči — ki jim še v dobri veri sledijo. Na kongresu pa bi se morali pre-
06 S. uri popoldne so se včeraj I pričati, da so vse njihove trditve zbrali v mtmzi ladjedelnice Sv. obrekovalne, če izvzamemo plašno
Ni bil srbski knez
pač pa navaden slepar
Marka otroci nam*ščencev tovarne. Program, ki je vseboval petje, godbo, ples in kjer so nastopili tudi mladi harmonikarji tovarne Sv. Marka; je bil zelo obširen in je žel V‘llko odobravanje od strani malih gledalcev in njihovih staršev, ki so spremljali otroke.
AS! ŽZ
za žrtve bombnih atentatov
Antifašistične slovensko-italijan-ska ženska zveza Je ob priliki bo-žlfinih praznikov začela z nabiralno akcijo za tovariše, ki so bili ranjeni ob priliki bombnih atentatov in ki v bolnici ter za druge siromašne in oolne tovariše. Razdeljenih je bilo 22 zavojev tovarišem, ki so v bolnici, in 12 zavojev tovarišem, ki so v domači oskrbi.
Pri nabiralni akciji in pri prirejanju zavojev so se posebno izkazale tovarišice: Mlač Helena in Savli Marija kakor tudi neki pek iz Sv. Ivana, ki je napravil mnogo peo.va in slaščic.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V soboto 27. t. m. ob 20. uri
na KONTCVFLU
Cankarjeva drama «KRALJ NA BETAJNOVI®
omembo nekega socialista: »Nekaj emoOse naučili od vašega kongresa, ki se je končal s pozivom k združitvi vseh mladinskih sil v obrambo demokratičnih načel*. Ostali mladinci pa so ponavljali običajne prazne obtožbe in se pritoževali zaradi naše oetre kritike proti njihovemu obnašanju. Storili pa niso ničesar, da bi to obnašanje spremenili. Tako so dokazali, da so bile naše kritike utemeljene*.
Pred približno enim letom je potrkal na vrata nekega šolskega zavoda v Ceseni v Italiji neznanec in prosi, da bi ga sprejeli v službo. Dejal je, da je doma iz Trsta m da se imenuje Sajn Nikolaj. Ma-nevriral je tako spretno, da so ga postavili, za ravnatelja zavoda, posebno še, ker je nalagal vodstvo, da Je moral bežati iz Trsta, kjer da so ga preganjali levičarji.
Tako je živel že skoro leto dn: v miru n brez posebnega truda. Naključje je hotelo, da je imel pred nekaj tednj opravka zaradi nekega neznatnega dogodka z orožniki. Ko so ga vprašali za' dokumente, je pokazal svojo izkaznico na ime Šajn, iz katere je bilo razvidno, da je član hrvatskega verskega reda Sv. Hieronima. Pri preiskavi so našli y njegovih žepih še dve izkaznici, katerih vsaka se je glasila na drugo ime.
Ko so ga vprašali za pojasnilo, e dejal, da izhaja :z neke srbske
Vprašanje: «Toda, če se ne moti- plemiške družine, in navede, metno, so mladinski voditelji »Giunte* I na mnogih uglednh tržaških dru-trdili, da so vezani na italijanske. žin. katere ga baje peznajo. demokratične sile?*	j policija pa ni verjela njegovim be-
Odgovor: «Res, izjavljajo ali bolje (sedam in se Je podrobneje informi-izjavljali so, da so vezani na itali-! rala o njegovi preteklosti. Zvedeli janske demokratične sile, V resni-! so, da je njegovo p.nvo ime Antio-ci pa so dokazali, da so v-ezani na j co Accamo, da :ma 49 let m je sile, ki hočejo zasužnjiti Italijo doma iz P.etra Ligure v bližini Ge-amerikanskemu imperializmu, to nove, kjer je b:l njegov oče znan je De Gasiperijevl vladi, ki kakor j odvetnik.
VU v Trstu, odgovarja z napodi po- j Accamo Je Imel posebno veselje licije na zahteve demokratičnega j dičit; se s plemiškimi naslovi in ljudstva po razpustu fašističnih gi-: tako je še lansko leto trd i, da je banj tipa MSI, Uomo qualunque i član druž.ne srb. tv h Obrenovičcv, itd., ter kažejo razumevanje za gl-" banja. Socialistični, republikansko-
Svoje pozdrave pošiljajo vsem antifašistom iti demokratičnim organizacijam
SI>0VENCI JETNIKI iz kaznilnice Pizzighettone pri Oremoni
akcionlstični in demokrščanski mladinski voditelji se strinjajo s stališčem najslabših reakcionarnih sil. To Je resnica!
Mi izjavljamo, da smo edina mladinska sila, ki je zaveznik italijan
,Vespo" so odpelfaSi
V noči od nedelje na ponedeljek so vdrli tatovj v garažo Bellinija Renata v ulici Oumicolt 5. Tam so našli motorno kolo znamke »Vespa*, ki je last Marija Raimondija iz ul. Oomroercialo 15, in ga ^pd-peljali. Ob nem so odnesli tud; dve kompletni kolesi za avto in veliko platneno pregrinjalo za kamione. Vse ukradeno blago cenijo vredno preko 225.000 lir.
FIZKULTURA
Primorje P. K. je spoznal
grenkobo poraza
Tudi Vesna poražena - Col 1LVA si je zaslužil dve točki brez borbe
Dolgo pričakovano srečanje med
najboljšima moštvoma okrožnega prvenstva Je prišlo na pozoruico v nedeljo. OMMSA in Primorje P. K. sta ee srečala m st ep.a med seboj: toda OMMSA ni hotela jodieči svojemu resnemu nasprotniku. CeJo več, hotela je zaigrat, nogomet vreden višjega prvenstva in posrečilo sc ji je. Primorje je izgubil 3:2 in Je s tem moral prepust.ti drugo mesto v lestvici Sv. Vidu, ki se je v nedeljo izkazal v tekmi proti Arzenalu, ki je premagal s precejšnjo lahkoto. Aqu<la je zače.a kar resno misliti na prvo mesto, čeprav Je sedaj šele na četrtem, ven dar mora odigra/ii še tri tekme in v pr-meru zmage bo brez dvoma
eriSla na stolček drugega mesi«. >a ima namen nadaljevati zmagovito pot, nam kaže izid nedeljske tekme z Vesno, ki Jo je odpravila kar z 10:0. Medtem ko so T.skarji in Sv. Marko od grali neodločeno, je Kolonji uspelo premagati Bolni ško blagajno. Najbolj srečen pa Je bil GOL ILVA, ki si je pridobil dve točki brez borbe, ki bi mu delala precejšnje preglavice.
Lestvica okrožnega prvenstva Je naslednja:
1. OMMSA 13 točk; 2. Sv. Vid 11; 3. Primorje P. K. 11; 4. Aquila 8; 5. Kolonja 7; 6. Sv. Marko 7; 7. Skorklja 6; 8. Tiskarji 5; 9. Procter 3; 10. Vesna 8; 11. COi ILVA 3; 12. Bolniška blagajna 2; 13. Grt-ta 1.
V nedeljo množični tek čez drn in strn
Neumorna lahkoatletska sekcija ZDTV organizira v nedeljo 28. t. m. množični tek čez drn in stm na Montebellu. Vsi tekmovalci bodo razdeljeni na tri skupne :n sicer: 1. ženske s pro'o 800 m; 2. tekmovalci od 14. do 18. leta s progo 2500 m; 3. tekmovaloi od 18. 'eta dalje s progo 3500 m.
Vse tekme bodo izvedtne v krajih nad konjsk m d.rkal ščem na Mon tebeilu in se bodo začele ob 10 30. 2bor tekmovalcev bo ob 9. uri pri gostiln! »Ali* Gioria® na Reški cesti. Vsi odgovorni za lahkoatletske
sekcije športnih društev vpisan h v ZDTV motajo predložiti seznam
kragujevački vojvoda -n lori z D A kevsk:. Poleg tega je pa na debelo sleparil in trošil denar. Tako je neki pjemkinji v Rimu, kateri je natvezel, da je njen nečak, v kratkem času skoro popolnoma zapravil nieno precejšnje premoženje.
Pdlicija je namišljenega princa spravila v zapor, kjer bo počakal sodne razprave za svoje pretekle sleparije.
Nesreča nrl de’u na Opčinah
Mavricij Moreale, 19-leten, mehanik z Opčin, j: delal pri ameriških vojakih v tamkajšnji vojašnici. Ko je predvčerajšnjim popoldne hotel zamenjati kclo pri nekem kamionu, mu je železno dvigalo zlomilo roko v lev:m ipodilaktu. Z rešilnim vozom »o ga odpeljali v glavno bol-n'co, kjer bo moral ostati na zdravljenju dva meseca.
olepšal božične praznike. Policija jo oba tatova, 27-letnega Santina Marija iz ulioe Donota 3 in Princa Alojza iz Androna degli Orti 1 aretirala in poelaia v ulico Coroneo, kjer se bosta pač morala zadovoljiti s tisto božičnico, ki so jo oblasti pripravile za tamkajšnje pripornike.
Pri tržaški tovarn.; testenin so policaji isto noč presenetili druge tatove, ki so ravno nakladali na evoj kamion moko iz skladišča. 13 vreč so imeli že na vozu. Policija je dva izmed tatov aretirala. Eden od njih jc Dellse Alojz iz ul. Tarabccch a 5 in drugi Ivan Indrigo iz ulice Molin a vento 24. Tudii ta dva eta šla delat družbo prvima dvema v policijske zapore.
Zastrujslfenfe pri peži
Pred dvema dnevoma so pripeljali v bolnico 41-letno Blanco Saf-faro iz ulies Belpoggio št. 25. Bila je nezavestna in njeno stanje je po Izjavah zdravnikov precčj resno. Njen 56-letni brat Mario, ki stanuje skupaj s svojo sestro je povedal, da jo je našel zvečer, ko se je vrnil domov, nezavestno pri plinski pečici, ki je gorela. Verjetno je ravno plin povzročil zastruplienje.
Zopet razprava proti borcem za svobodo
Otroška božičnica pri Sv. Jakobu
Ker Je treba na vsak način blatiti pridobitve osvobodilne borbe m borce za svobodo, partizane, so režiserji pohiteli dn določili, da se 27. t. m. začno kar dve sodni razpravi naenkrat, :n sicer proti tov. Bruno D’Este1u na okrožnem sodišču in proti Žarku Besednjaku pa pred porotnim sodiščem. Medtem ko je tov. D’Este na zatožni klopi, ker je baje «odvzel osebno svobodo* nekaterim fašistom, kot to pra-vi obtožnica, so režiserji proti tov. Besednjaku uprizorili pravo komedijo, kot so jo pred meseci napravili proti Lonjercem. Na zatožno klop pa so postavili celo vrsto ’ju-di. Da bi bil učinek večji, so začeli špekulantje s fojbami stikati po kraških gmajnah in jamah, da bi Izvlekli kake kost-. Toda -pri tem so imeli smolo; izkazalo se Je, da kosti sploh ni, ali pa če so, so le okostnjaki nemških vojakov, ki so padli v boju z JA. Najbrže nam tokrat ne bedo med sodno razpravo v dvorani javljali odvetniki in spehani po!: ca ji, da so pravkar našli kosti prav onega, o katerem je govora na razpravi! Kvečjemu če nima inšpektor De Giorgi kake posebne naivne čarovnije, s katerimi navadno žonglira na razpravah o fojbah.
dišče razpravo odgodi za 7 dni; pristavil pa je še, naj obtoženca med tem časom ne izpuste na začasno svobodo. Predsednik major Bayliss je prošnji ugodil in razpravo odgo-dil na 31. t. m. zjutraj. Da bo komedija popolnejša, so mandanti tokrat takoj na začetku razprave poslali obtoženca v borni obleki in brez odvetnika zagovornika na zatožno klop. S tem mislijo namreč prevarati javnost, da ni mandan-tov. Vendar je predsednik opozoril obtoženca' da si mora poiskati zagovornika. Radovedni smo, kdo o d odvetnikov Specialistov za te izprijence bo branil to pot tega zapelljan-ca. Dasi se je mladenič v nedeljo s svojimi pajdaši dobro zavedal, da ima pri se bi bombo in kaj to pomeni, je že med preiskavo zanikal vsako krivdo. Včeraj na razpravi pa se je ves čas jokal, tako da je predsednik major Bayliss kar sam, namesto Venierja izustil že prislovično formalnost, da se ne čuti krivega.
Tako se bo razprava nadaljevala čez 7 dni. Kaj bodo odvetniki čvekali, dobro vemo, oprijeli se bodo priljubljenega argumenta, da je obtoženec še mladoleten. Važnejše pa je, kako bo sodilo vojaško sodišče, organ vojaške uprave. Potek in sodba nam 'bodo pokazali, ali ima vojaška uprava, ki ima nalog skrbeti za osebno varnost državljanov resen in odločen namen napraviti za vselej konec razbojništvu in terorju, ki že dolgo časa sem ob dobrohotnosti nekaterih krogov izvajajo razni šovinislični krogi in organizacije. Da ne bo ljudstvo zopet razočarano, ker bo sicer na lastno peci očistilo mesto banditov.
URADNS OBJAVE
Obnovitev obrtnih dovolilnic za manufakturas trgovins. Finančni urad Vojaške uprav: sporoča, da je treba do 31. t. m. predložiti prošnje za obnovitev obrtnih dovorinic za prodajo ročnih izdelkov na drobno in na debelo. Za nadaljnje podrobnosti se je trloa obrniti aa tehnični urad, odsek za davke na izdelavo, Tret, ul. Palcstrina 4.
Imenovanje članov nadzornega odbora posojilnice v Sv. Križu pri Trst. Robert Ersini, Alojz Fabris in Josip Tenče so imenovani za člane nadzornega odbora hranilnice v Sv. Križu v likvidac'ji 19. decembra.
KOLEDAR
Četrtek 25. decembra BOŽIC
Sonce vzhaja ob 7.44, zahaja ob 16.24. Dolžina dneva 8.40.
Jutri 26. decembra
Stefan, Venče
Spominski dnevi
1576 je umrl v Ljubljani protestantski pisatelj Sebastjan Krelj.
16jX se je rodil Izak Neivton, ustanovitelj modeme fizike.
181)0 se je rodil Peter 1. Čajkovski, veliki ruski skladatelj.
19 j j je pričel sovražnik ofenzivo proti partizanskim enotam med Sotlo in Savinjo.
PROSVETNA DRUŠTVA
Delo življenje sladi.
PRESKR8A
Razdeljevanje drv. 29. t. m. Be to nadaljevalo razdeljevanje po en stot drv po znižani ceni na odrezke V-e in 5e prednostnih nakaznic za brezposelne, upokojence in reveže. Opozarjamo, da je razdeljevanje drv na odrezke 32-di in 39-d še vedno v teku. Cena dolgih drv je 936 lir, kratkih pa 1040 lir za stot.
ZPP
Na splošno željo občinstva bo prosvetno društvo na Opčinah ponovilo 26. t. m. na dan sv Stefana božično pravljico »Petrčkov* poslednje sanje*. Začetek ob 16. uri. Ta igra je bila že lansko leto sprejeta a splošnim zadovoljstvom. tipamo. da se bo tudi letos občinstvo z veseljem in polnoštevilno udeležilo te prireditve naših najmlajših-
DAROVI IN PRISPEVKj
Zveza primorskih partizanov vabi vse spodaj navedene tovariše, da se zglase na sedežu v Korzo 19. zaradi dviga partizanskega priznanja: C-revato Ezzelino, Kalc Emil, Godina Mario, Cupin Luciana, Božič Edvard, Milič Ivan, Kodarin Andrej,
Pobega Benjamin, Milkovič Sreč-Hrvai
ko ftrvatin Ivan, Kraševec Štefanija, Peroša Rudolf, Ražman Dušan, Slokar Sonja, Skrij Albin, Sa-vron Silvan, Kofol Viktor. Medvešček Adam, Strajn Rudolf, Kalc Valerija, Kralj Mirko, Krmac Egi-dij, Pertot Karel, Pečarič Mario, Možina Just, Marušič Anton in Kan tel j Danilo.
Za otroško božičnioo 191)7. N®rie' sto cvetja na grob Ane Daneu “®' ruje Ema Stoka s Kontovda w lir.
Za Dijaško matico daruje v počastitev spomina Edvarda Škabar] z Opčin sestra Irma 1000 lir božično voščilo.
Za otroško božičnico 191)7 so 8® rovali sledeči profesorji: dr. Pf* havec Rudolf 1500, Umek Jože, Savli Ivan, Skok Cvetko, Glavič v* lerija in Zubalič po 1000, Babič Jože, Pegan Branko, dr. Zavrtani* Peter, Seražin Jože, Renko Karmen-Bezenšek Ada, 2un Danica in Bližina Marija po 500, Penko Tone 3 lir (200 dal v Rojanu). Skupna vsota nabranega denarja: 10.800 lir.
Radiiski sporedi
TRST II (m 288.6/Kc 1260) v četrtek 25. decembra
10.00. Maša iz svetega Justa
(15
iZLET!
Silvestrivanje v Bohinju. Ob uvedbi posebnega vlaka, ki vpeljan z 31. decembrom z odgodom s kolodvora) pri Sv. Andreju ob 15, priredi zim- j sko-športni odsek ZDTV za svoje | organizacije smučarski izlet v Bohinjsko Bistrico - Bohinj združen s silvestrovanjem. Vpisovanje sprejemajo športne organizacije ZDTV do 26. t. m. Stroški vožnje, skupnega dovoljenja, večerje in kosila znašajo 1200 lir. Ker je število udeležencev omejeno, pozivamo vse, da pohitijo s prijavami. Snežne razmere ugodne.
minut klasične gla3be). 11.30. Bož' na pridiga. 11.45. Glasba za Boh
12.45. Napoved časa in poročil 13.00. Slovenske pesmi. 13.45. So11' stična glasba 14.15. Pregled t:®*
17.30. Pestra glasba. 18.00. Pravi)1’ co za otroke. 18.15. Violinske skri be. 18.30. Zenska oddaja. 19.00. _> opernega sveta 19.45. Napoved c#" sa in poročila 20.00. Veseli teater-
20.30. Lahka glasba. 20.45. Slovenščina za Slovence. 21.00. Komora* glasba (prenos iz Ljubljane). 21.4"
21.45. Arije iz slovanskih oper. 22.0“-Lahka večerna glasba. 22.45. Igr®! plesni orkestri. 23.15. Napoved čas® in poročila. 23.30. Citanje sporeda-23.35. Polnočna glasba 24.00. Zaključek.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V nedeljo 28. t. m. ob 16.SO
m OPt we N
«KRALJ NA BETAJNOVI®
Odg. urednik DUŠAN HRESCA# Tisk Stabilimento Tip. Triestin«
MALI
O G L A Jj
petnd
OPREMLJENO SOBO z vtsme ir. žimnicami prodam za 60.000 2r-Dalje prodam razkošno sobo, 't,J, hlnjo, jedilno sobo, 2 volneni “n®" r.lci, salon, 2 postelji, štediln1" odeje in zavese. Naslov: Ul. B®*' faelo Sanzio 20-1.
Danes od 9. do 12 se nadaljuje razdeljevanje božičnih zavojev za I. sektor. Vsi, ki imajo vabila, so ; naprošeni, da se zglase v ulici Scuo- ! le nuove 12.
Tržaški prebivalstvo še vedno narašča
KINO
Namesto v PsCestlno sta prišla v zapor
V ponedeljek ob 14. uri je prista^ la v tržaškem pristanišču ladja
»Diana*. Med potniki na krovu je KU>jO y NABRE2INI, v četrtek
KINO OB MORJU. 1530: »Prva plesalka*. Sovjetsko filmsko ve-ledelo z G. Uljanovo. Sledi: »Pesem veselja*, ljubka otroška pravi j ca v barvah.
FILODRAMMATICO. 16.00: »Krinke ;n bodala*, Gary Cooper in Lily Partner.
ARMONIA. 15.30: «Taj:nstvena ž<-na», F. Tone, E. Rainis.
IDEALE. 15.30: «Saratoga», Gary Cooper in Ingrid Bergman.
FE NICE, 16.00: »V vrtincu ljubezni*, Marlene Di trich, J. Gabin.
ITALLA. 15.30: »Veliki valček*, L Rainer, Fernand Gradet.
ALABARDA. 15.30: «Knj!ga džungle*. Rose, De Camps in Sabu.
GARIBALDI. 15.30: »Večno tvoja*, Loretta Young, David Nlven.
IMPERO. 15.30: «Kralj požeruhov*.
MASSIMO. 15.30: »Lisica na dvoru*. Nastopajo živali.
NOVO CINE. 16.00: »Kitajska*, L. Young, David Niven.
ODEON. 15.30: »Velika ljubezen*, Irena Dunne, C. Bojrer.
SAVONA. 15.30: «Sin Montekrista*.
RADIO. 15.30: »Vedno v zagati zaradi Mare*, J. Lovrel in Stanky.
Priseljenci še vedno edini vir prirastka, izredno število mrtvorojenih in smrti zaradi nesreč. Število žensk narašča
t il tudi en nemški in en madžarski 2id, ki sta izjavila, da potujeta iz Bene i k in sta namenjena v Haifo, ker se mislita naseliti v Palestini. Oblastem sta pokazala tudi potne liste.
2e je bilo skoraj vse dobro in sta mislila, da sta gladko odpravila, ko i je neki uradnik opazil, da sta pot-!
in petek: «Ropar iz Bagdada*. Barvani film.
»ftZN£>
Otroška božičnica 1917
Danes ob 11. uri dopoldne bodo razdeljevali v dvorani kina ob mor-na lista ponarejena. Zato so oba ,»ju {ne MVojo za otroke padlih potnika ustavili in namesto v Pa- l^cev )n pohabljencev v osvobodil-leotino sta priromala v tržaške za-1 n; vojni ter za otroke ponesrečenih
pore, kjer bosta počakala, da se njuna ladja vrne v Benetke, kamor ju bodo vrnili.
Božičnica v zaporu
V torek ponoči so policaj; opazil! v gostilni v ulici San Cilino 81 skozi neko špranjo, da je v notranjosti svetlo. Ker je ob tist' ur! gostilna po navadi zaprta, »o postali policaji pozorni in so n: n udoma vdrli v lokal, kjer so presenetili dva tatova, ki sta vlomila vrata . in se ravno pripravljala, da odne-Poročilo št. 6 istrskega nogo- stta bogat plen, ki naj bi jima metnega prvenstva |_________________________________________________
tekmovalcev najkasneje do sobote Tl. dereirbra lahkoatletski sek-c:Ji ZDTV, ul. Maehiaveil! 13, II. Za atlete, ki niso vpisani " nobeno društvo, se sprejemajo vp‘s-n.ne v zgoraj imenovani pisarni. Ne bo dcvcljen vpis neposredno pred tekmo.
pobiralcev min.
Pred razdeljevanjem z začetkom ob 9. bo zabavna prireditev za naše najmanjše.
Štefanov anje v Boljuncu
Na dan sv. Stefana, 26. t. m. cb 15.30 bo v Boljuncu običajno »kamenjanje sv. Stefana* z Jabolki. Ob 17. uri pa bo kulturna prireditev z enod:jartkama:	»Ped	božičnim
dievesoem* in «Dekl: e severa*, ki ju izvaja prosv. društvo «Slavec» jz Ricmanj. Pel bo tudi pevski zbor iz Ricmanj.
V preteklem mesecu smo imeli v Trstu nazadovanje v rojstvih :n po večano umrljivost, kar je več ali manj normalen pojav, kadar gremo pfotl zimi in starejši ter manj odporni ljudje podležejo nastopajočemu mrazu. Rojstev smo imeli novembra 233, do& m je umrlo 283 ljudi. Kljub temu nazadovanju v naravnem gibanju pa je mestno prebivalstvo po zaslugi priseljencev narastlo za nadalnjih 377 ljudi. Ker pravijo, da je vzhodna meja hermetično zaprta ,potem bi se dalo sklepati, da so novodošli, po večini nevabljeni gostje, prišli v glavnem •Iz Italije, posebno ker menda ne prištevajo k rednemu civilnemu prebivalstvu ljudi, k: prihajajo iz Amerike in Anglije.
Tudi v porokah smo zadnji mesec nazadovali od 241 v oktobru na 184 v novembru, pri čemer je verjetno vplivalo tudi stanovanjsko vprašanje In težave, ki so z nj m v zvezi. Kot ob:č>jno je bilo med mladimi pari večina ženinov sta-rejš.h od svojih nevest Med temi 38 od 4 do 8 let, 39 od 8 do 14 let, in 5 celo nad 16 let. Med nevestam'! jih je bilo le 35 starejših od ženinov in med temi ena za celih 14 let.
Med novorojenimi prevladujejo ta mesec ženske (120) nad moškimi (113). Zakonskih novorojenčkov je bilo 214, doč!m se j-h Je-rodi lo 29 izven zakona.
Izmed umrlih jih je prem'nulo 90 na svojem domu, 2 v zaporih ali vojašnicah, 6 po raznih ubožnicah in trije na ulici ali v morju. Zaradi samomorov ata umrli 2 osebi, 2 str bili ubiti, in 12 j h je umrlo zaradi nesreč ali nezgod. Na splošno so pobrale največ ljudi bolezni dihalnih, prebavljalnih in spolnih orgi-mov, ki so zahtevale 125 artev.
Vendar pa umrljivost v -novembru v primeru z istim mesecem v prejšnjih letih ni večja, ker smo imeli že lansko leto 289 in leta 1945 celo 292 umrlih v tem mcsccu.
Pač pa so se rodili 4 ljudle manj kot lani, za kar pa je morda kriv-
da v tem, da je bilo letos 10 mrtvorojenih, kar je najvišje število
IJrnik trgovin med prazniki
Sporočamo občinstvu, da bodo tr- j govine danes zaprte ves dan razen | mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 10. ure kakor tudi cvetličaren, ki bodo odprte od 8. do 13. ure.
Jutri 26. t. m. pa bodo trgovine poslovale do 13. ure. •
Vesele bolifne praznike želi
Dr. DDRČE SARDOČ
zobozdravnik
TRST
ni. Carduccl 8-11
Vesvle božičree praznike žeh osem svojim odjemalcem in znancem
KROJACNICA
CECCHI1VII
TRST	Korzo	2
NECCHI
Prodaja na obroke
f TVRDKA
Tuliiu l\!alnlR
TRST Ul. C. Battisti 12, tol. 6533 Podružnica v TRŽIČU Korzo
KINO TV 7\ OPITMAU
je spremenil v toliko svoj spored, da bo DANES v č-trtek, začenši ob 16. ur; in JUTRI v petek tud ob 16. predvajal svetovpo velefilm:
Samo v SOBOTO film:
Balalajka
flabonga
OGLEJTE SI JU!
OGLEJTE SI JU!
Odobrijo se vse tekme od.grune preteklo nedeljo razen tekme Partizan - Rdeča zvezda zaradi preiskave y teku.
Tekme, ki bi morale biti odigrane v nedeljo bodo odigrane v petek 26. t. m. kakor sledi: V Brto-n-gli ob 14. Brtonigla-Aurora B: v Fiorinih ob 14. Flor ntia P.mtzan; v Ankaranu ob 14. Rdeča zvezda Olimpija: v Nov«m gradu ob 14. Novi grad-Umag B.
V nedeljo 28. t. m bodo odigrane sledeče neodicrane tekme: V Brto-nigu ob 14. Brton gla-Meduza; v Kcpru ob 12. Aur..ra B Fiorentia.
POZOR!	POZOR!
KOMPLETNO SPALNICO
Z VZMETMI IN ŽIMNICAMI za 58.000 lir;
drugo o štiridelno omaro, jedilnico s kristalom, marmorjem in ogle-
dalom. Kuhinjsko opravo z marmor] ?m za 35.000 lir, radio, salon, divan, zastor«, odeje, rjuhe, kuhalnike, vzmeti, volnene žimnice, šivalni stroj »Singer* in štsdilnlk, prodam zaradi odsel'tve.
CJ1. Raffael Sanzio 20-1. (Sv. Ivan)
©
TRST — ulica C. Battisti 20 Telefon 20-586
CAR
TRGOVINA
I N l
ELEKTROTEHNIČNIH PREDMETOV PRODAJA RADIJSKEGA MATERIALA Opremljena delavnica »a POPRAVILA RADIJ. APARATOV
Skrbna in zajamčena popravil«. — PRIDE TUDI NA DOM.
PROBVET. DRUŠTVO OPČINE
uprizori 26, t. m. ob 17. uri v zvptririg-e»r»r> PROBVET. DOMU NA OPČINAH M Mu I KLIVU V £i
Pavla Golje
POSLEDNJE
SANJE
Popolna iebtra ea vsak okus Na vadne, srednje m dragocene kožuhovine. — Plačilo tudi na obroke
KKZNAKSTVO Z1LIOTTO Trst - ul. Trento 11 - tel. 29374
Novo blaao novih cenah
BOGATA IZBIRA
POVRŠNIKOV
V RAZNIH MODELIH IN VZORCIH
POHITITE Z NAKUPOM
Nekaj cen iz našega
ckhik/i y.i\ m;r.mKR 1947
Hlače ...............
Podloga iz kamelje dlake................
Površniki
iz VOLNENE flanole it	n	Eflll
prvovrstna izdelava Ul	O.UllU
čiste volne, ki »e lahko vstavi k vsakemu dežnemu plašču ali POVRŠNIKU .... bogati izbiri značilnih vaorocv, izdelava 5 najboljšimi podlogami
11
3.900 ., 10.000
PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP, NAB OBIŠČITE!
MKCIHIli DEL CDRSfl
TRST, KORZO 1 - P1AZZA PELLA BORSA (Galleria Prott!)
n	1 ■
od 2000 lir mesečno dalje
Velika izbira raznih modelov		
	ROSSOVICH	
KORZO GAR'BALDI 8 - TELEF. 93 700
PREK RASNI
MODELI
Najmodernejši čeviil za otroke In odrasle
CENE ZMERN®
/ TRGOVINA ČEVLJEV
GEC ALOJZI]
TRST, UL. TRA I RIVI 2 (ROJAN)
TRST, UL. VASAltl 10.
U'». 'usUjM
TRST, UL. VASAR1
BOGATA IZBIRA MOŠKIH IN ZENSKIH ČEVLJEV
TREVISAN
ZELO NIZKE CENE TRST, UL. V AS ARI 10 TRST, UL. VASARl^
Him
fmrnm
..
BOŽIC PARTIZANOV NA POLOŽAJU
Ponarejeno
BORIS RA BOR
Burja je ponehala in Trst se je sredi decembra nasmehnil. Na ulicah je bil direndaj in ljudje so sirujili mimo izložb. Bližal se je božič, na trgu so zagradili prostor in prodajali drevesca. Bližal se je tudi poldan in priprosta žena je hitela s torbo v roki proti obrežju; ob nji je drobila hčerka, ki je bila mala kakor brbunček.
Ko sta šli mimo dreves, je dejala:
»To ni za nas, ne, mamat»
»Letos ne*.
»Letos ne bomo kupili, rest»
»Ko boš bolj odrasla*.
»Kako moremo kupiti, ko pa so tako draga!*
»Da*.
»Mi ne »moremo toliko, ne, mama t*
»Ne*.
«Ce bi papa delal vsak dan, potem bi tudi meni kupil drevesce, kaj ne, mamat*
»Bi, prav gotovo*.
»Takd pa ni mogoče, če dela le vsak drugi dan!*
Potem je mati prijela malo za roko in prečkali sta cesto. Potem sta vstopili v pekarno in mati • je naročila škrnicelj bi Škotov. »Zdaj papkaj in bodi pridna*. Mala je držala škrnicelj v naročju, kakor da pestujo punčko. Na korzu so bile zbrane gruče pred svetlimi okni izložb. Dekletce pa je stopalo modro ob mami, niti se ni ozrlo na trgovine; ko da imata onidve drugačno, posebno pot.
»Mama*.
*Dat*
«Si kupila biškote, ker je ukazal zdravniki*
»Zato, da boš papkala, sem kupila; ker hodiš letos v šolo in se boš lepo učila*.
»Toda zdaj bomo imeli počitni-oe, mama*.
Mati jo je spet prijela za roko in prečkali sta Borzni trg. Potem sta šli po obrežju. Pomoli so se belili, po dnevih burje je bil zrak prozoren; hišice na pobočju tržaških gričev so v decembrskem soncu bele, ko da so iz belega naškrobanega platna. Kakor da so poslikane se, zbrane v prisojno piramido, dvigajo gor v breg. Morje pa je bila burja pobarvala s temno modro, živo barvo, le ob branu nekje je mal-09 skodrano. Tam se kedaj iz spenjene gubice rodi galeb. »Mama*.
»Dat*
<Ce se boš spet jokala, ne bom šla več k zdravniku*.
»Zdaj papaj, in bodi pridna*. Mala je šla z ročioo v škrnicelj. »Dve jajci na dan da mi moraš dati, taki Je rekel, ne, mamat* »Da*.
»Zato, ker imam luknjo v pljučih t »Baj ni rekel luknjo*.
»Tri luknjice je dejal, net* »Zdaj bodi pridna, boš videla kmalu papa, ko bo prišel z dela*. »Ko bo piskalo poldne, not* »Da*.
»Mama, papa je rekel, da bi lahko imela dve jajci na dan, če bi vsak dan delal*.
»Da*.
»Toda Karlčto dA, on ima luknjo na pljučih, ne, mamat* e Z da j bodi pridna, sem ti rekla*.
Dekletoe je grizljalo biŠkot, ob bregu so lahno nihale jadrnice, iz skladišč pod Starim svetilnikom so prihajali tovorni avtomobili. »Mamat*
»Kaj je pitkat*
»Dve jajoi na dan! Kako je to mogoče! Kvečjemu eno na teden, se ti ne zdi, mamat*
»Bomo videli, daj mi roko zdaj.* sin Karletov oče, mamat* »Dat*
Opozorilo naročnikom In dopisnikom v Jugoslaviji
Uprava našega časopisa' ima dnevno precejšnje stro-ike zaradi poštnih pošiljk, ki so premalo frankirane. Zato opozarjamo naročnike in dopisnike, da svoje pošiljke zadostno frankirajo. Nezadostno frankiranih pisem uprava ne bo več sprejemala.
«On nikoli nič ne dela, kaj net* »Ne, brezposeln je, toda zdaj bodi pridna.*
»Niti eno jajce na teden ne more kupiti Karletu, net*
«Ce na boš pridna, ne boš šla več z mano k papanu, vvšf* Potem sta šla mimo postaje Sv. Andreja, potem vzdolž nasadov v drevoredu. Delavci so že sedeli na zidku onkraj tramvajskih tračnio in kosili; ženo so sedele ob njih na zidku.
»Mama.*
»Dat*
«Ce bi me ne bila peljala k zdravniku, bi morda papa kupil drevesce.*
»Zakaj f»
»Ker bi ne mislil, da mi mora kupiti vsak dan dvo jajčki.*
»Ge boš pridna, ti bo morda vseeno kupil.*
»Dat*
IL
Delavci so sedeli v soncu pod zidom; ko so zajemali iz posod, se je aluminij Svetlikal, svetlikali so se jim zobje. Možje so prihajali po mostu z dela in sedali na kamne, na travo. Eden je uprl stopala v bodečo žioo, ki je varovala ozek pas trave, žena je stala ob njem in hči, in sta ga gledali ko je jedel, ga vemo poslušali, ko je med jedjo pripovedoval.
Zena in mala sta čakali ob nasadu in gledali može, ki so prihajali z mosta.
Ko je prišel, je imel omot v rokah, oprezno je držal dlan pod njim, ko da nosi dragocen pladenj. Dekletce je steklo k njemu in on se je sklonil, da mu je dala poljubček na lice. Potem sta šla k mami, in on je sčdel na kamen in se naslonil ob zid. Zena mu je postavila aluminijasto kozičko na kolena.
Mala je pokazala škrnicelj, dejala je: »Mama mi je kupila.*
»Ker si bila pridna, net*
Mala je hudomušno namrščila obrvi in mu skrivnostno počepnila:
»Zato, ker imam tri luknjice na pljučih, veš!*
»Tako se reče, si razumela*, je rekla jezno mati.
Potem so molčali. Mala se je igrala ob nasadu. Mož si je zavijal cigareto, žena je nadrobila kruha v kozičko in pomazala kar je bilo ostalo. Takd kakor vse žene vzdolž zidu; katera si je še oplaknila usta s požirkom vina, ki je ostalo v steklenici.
»Kar zdaj ji bom pokazal*, je dejal.
Ko je odvijal omot, je bila mala že ob njem.
»Kaj je tu notri t*
Na delavčevi dlani je stalo malo drevesce: v vitko debelce je bil zvrtal luknjioe in zapičil vejice. V vsako vejo so bile zabodene smrekove iglice! Iz lesa so bile, vendar — kakor da so resnične. In vse je bila tako lepo temno zeleno! Nihče ne bi sodil,
da ni resnično, na prvi pogled,
o ne!
»Kako srčkano!*, Je dejala mala in tlesknila v dlanmi. Oče je dal drevesce na tla, mala pa je stala ob njegovem kolenu, se ga oprijela, in opazovala božično drevesce.
»Domov ga neseva, ne, mamat* Zdaj je bila ob nji.
»Na mizico v kuhinji ga bomo postavili.*
»Seveda.* c Mama.*
»Dat*
»Je ponarejeno, a je lepše kakor tisto kupljeno, net* »Seveda.*
»Zakaj!*, je vprašal oče.
»Zato, ker mi ga je naredil moj papa.*
In delavec Je postavil malo med kolena in jo objel. In ona mu je ovila, ročice okoli vratu.
S Henrikom sva se nepričakovano odločila, da odideva na teren. V Vipavski dolini bi moralo biti veliko zborovanje, ki sva so ga hotela udeležiti. Ni je bilo stvari, ki bi je mogla biti bolj vesela. Našla se bom s svojim otrokom. In to je pomenilo tedaj zelo veliko.
Tudi Henrik je bil vesel. Poln je bil nekega notranjega zadovoljstva in takega nisem videla nikdar poprej. Pred dolgimi meseci je prišel glas, da se je ženo z otroci preselila v Ljubljano Dalje ni vrtal in imeli smo občutek, da se je zaril v svoje delo, in da kdo ve iz katerega vzroka odganja misel na dom. Ni bilo tako. Ng tihem ga je črvičila in molčal je, ker je bilo v njej preveč grenkobe. Živel je tako leto za letom. Prazniki so prihajali in odhajali in se ga niso dotaknili. Ta božič je čutil, da ne bo mogel več. Kot plaz se je usulo iz njega. Moral je poiskati za vsako ceno vez z domom in že to ga je navdajalo z njegovo toplino.
Naši so se selili iz Zgornje Tribuče na varnejši prostor. Selitev je bila, skoraj tako kot hajka. Nešteto nevšečnosti je prinašala s seboj in radi smo se jim izognili t drugim delom. Na terenu jt bilo o praznikih vselej leno, še
B. GROM: DOLENJA VAS PRI KONTOVELU
ROŽIC V PARTIZANIH
lepše kot drugače. Kmečke hiše so sprejele partizane ko svoje otroke. Kar so premogli, so postavili na mizo. Dom bi jim bili radi nadomestili. Potem, so si pripovedovali ob ognju partizanske zgodbe in si pričali osvobojenje. Kdor je šel ob praznikih lahko na teren, je bil srečen. V hribih so bili veliko bolj skromni.
Henrik in jaz sva šla najprej h goriški mami in od tam bi morala dalje. Tako smo ji rekli zaradi njenega srca, ki jt, umelo vse sprejeti vase. Postala je mama vsem, ki so se mudili kdaj pod njeno streho. Hiša je bila raztegnjena na hlev in hram, kakor so vse stare hiše na Goriškem. Čepela je ob razriti cesti. Za njo se je raztezal vinograd in se končeval v zelene jase, ki so se zgubljale v skalnate pečine visoko v čavenskik bregovih. Grozdje, ki je zorelo jeseni v njem, je bilo veliko in polno. Očka je trdil, da ga ni takega, nikjer okoli. Vselej je tudi pristavil, da partizani pri njih ne bodo žejni. Oči so So mu smehljale kot senčnate jagode v soncu. Njegov razoran obraz je bil poln njihovega bleska.
Oba sim videla pred seboj. Ona pojde zibaje preko dvorišča z velikim škafom na glavi. Burja bo trgala z latnika poslednje listje in ga ji metala v vodo. Pred kuhinjo, na kamenltl polici, ga bo odložila. Prismejala se bo no-
MAKI N C I C IVO
To, kar mto bom povedal, se 'e zgodilo pred 15 leti, ko j« bil fašizem na vrhunc-u svoje moči in je bilo treba res neomajne vere, da je mogel človek še upati v boljšo bodočnost.
Grčar je postal na ogonu in se ozrl po njivi. Pred njim, vso tja do podnožja hriba, se je zibal klas pri klasu in nalahno priklanjal svojo težo proti zemlji. Na vzhodu, tam za Snežnikom, Je šop zlatih pramenov najavljal skorajšen prihod sonca. Stegnil je roko, odtrgal dozorel klas in ga potežkal v roki.
»Dobra letina bo, ako še zadnji čas ne pride toča in uniči pridelka*, je menil Grčar sam pri sebi in se zamislil nazaj. Z Janezom sta orala ves dopoldne, potem je Grčar sejal, Janez, njegov sin pa je branal. »Hi, hot», je vpil nad konjem, ki ni hotel delati prav. On pa je počasi ko-racal med brazdami in v širokih zamahih sipal zrnje po njivi.
Danes pa ni Janeza na polju in tudi doma ga ni. Neko jutro so prišli orožniki, vklenili so ga in odgnali. Kamt Kdo vet Da jt v ječi, zaprt, to je gotovo. Ali je
v Reki, alf v Kopru, ali kje drugje, tega niti Grčar, niti njegova hči Rezika nista mogla dognati. »Janez, moj sin!* se mu je iztrgalo is prsi kot težek vzdih.
Sonoe je stegnilo svoje božajoče prste po njem, po njivi, po travnikih, ter jih obsijalo z mehko jutranjo svetlobo. Iz o gona se je dvignil škrjance, švignil pod nebo in zapel jutranjo pesem. Za njim se je dvignil še drugi, tretji.
Ko je prišel do doma, mu je okrog ogla planila naproti Rezika: »Oče, policija, je zopet tu. Vas iščejo*.
»Mene!*, «» Je vzdramil iz težkega premišljevanja Grčar. V tistem hipu je bil že policijski komisar pri njem. Za njim sta
BOŽIČNO JUTRO V GORAH
J stala še dva policaja. Komisar je nekaj govoril. Grčar, ki je znal samo nekaj besed v italijanščini, ga ni razumel. Tudi ni mogel zbrati svojih misli, da bi razumel vsa) tisto malo besed, ki jih je poznal. Vendar je natanko vedel, kaj hočejo in po kaj so prišli: »Ni jim dovolj ena žrtev, ni jim dovolj, da so odpeljali Janeza. Bedaj so prišli še pome*.
Ko pa je komisar končal, so ga uklcnili. Ko se je železo dotaknilo gole kože v zapestju, ga je neprijetno spreletelo po vsem telesu in nepopisna žalost mu je segla v dno duše. Za hip je pozabil na dom, ki je ponosen stal ob poti, na Reziko, ki je glasno jokala poleg njega. Ko se je zopet zavedel, je že sed'l v avtomobilu. Hčerin jok ga je vzdramil. Zdrznil se je in pogledal okrog sebe. Po oesti so prihajali ljudje. Niso se upali blizu in so samo od daleč gledali na žalosten prizor. Hiša se je kopala v sončnih žarkih, okna so blestela. Rezika se je krčevito držala vozila in glasno jokala.
Grčar je hotel dvigniti roko, da b\ jo pobožal, pa se je spomnil, da ne more, ker je,vklenjen. Samo glavo je okrenil k njej:
»Rezika:* Prenehala je ihteti In se z objokanimi očmi ozrla nanj. »Rezika, čuvaj dom, naš je in naš mora ostati. Janez so bo vrnil in tudi jaz se bom vrnil. Skrbi za red, skrbi za živino. Zbogom Rezika!*
IL
»Tam je ležišče in tukaj je voda*, je rekel paznik in ga pustil samega. Zaloputnil je vrata za seboj. Njegovi koraki so odmevali po hodniku vedno tiše In tiše, dokler niso popolnoma zamrli nekje	v daljavi... Nastala je
mučna tišina. Grčar je s težavo napravil tistih par korakov do ležišča in takoj sedel. Skušal je zbrati svoje misli in urediti doživetja današnjega dne. Kako je bi lot Glava ga je bolela, vse se Je mešalo In prepletalo v njej, da si ni mogel ustvariti jasne slike. Spomnil se je samo svojega prihoda v zapore. Da. Gnali so ga skozi vtsto mračnih hodnikov in potem čez neko samotno dvorišče, na katerem ni bilo žive duše. Samo na nasprotnem koncu je nekdo hodil gori In doli, od enega Zidu do drugega.
Ko je stopil on na dvorišče, jt oni drugi dvignil glavo in zavpil. Bil je Janez. Hotel je skočiti proti njemu. Tudi on mu je zaklical in hotel k njemu, k svojemu sinu. Teda) ga je zgrabilo več močnih 'rok, ki so ga, potegnile, nazaj. Tam na drugem koncu so prav tako vlekli Janeza proti drugim vratom. Videl je še, kako mu Je bledo in Izmozgano obličje zaplulo v krvi, kako se je skušal iztrgati biričem.
»Skozi zamreženo okno je lezel mrak. Dolga in ozka sobana se je še bolj razširila. Golt, stene so ga gledale mrzlo in trdo. Ležišče v kotu je edino motilo to enoličnost, vendar ga je bilo v velikem, prazneči prostoru komaj opaziti. Tam daleč onstran mreže in zidovja so se črtali obrisi istrskega gričevja, ki so počasi tonili v mraku. Za steno, na desni jo tedaj začel hoditi človek. Njegov korak je moral biti težek, i ruden in mlahtdrav, Prav do vrat je šel in potem nazaj do Okna in zopet in zopet, enolično in enakomerno, kot da bi hotel priti t to svojo hojo naravnost
v večnost. Grčar si je skušal predstavljati tega človeka, dolgega in suhega, ki se maje v nogah in zgiblje v križu, kot bi se hotel vsak hip sesuti na tla in razpasti na kosv. Potem je čul podobne korake tudi v celici na levi in končne še nad svojo glavo. Neprijetno se mu Je zdelo poslušati te enolične korake, ki so votlo odmevali in delali še bolj grozno strašno tišino in zapuščenost, ki je vladal okrog njega. Da bi jih Več ne poslušal, se je dvignil tudi on in začel korakati od vrat do okna, do vrat. Tudi njegov korak ' je votlo odmeval na mrzlem tlaku in se odbijal od golih sten.
Tako, sedaj sem tudi jaz v zaporu. Zakaj so me zaprli t Ali nisem plačeval vedno v redu vseh davkov, ki so jih od mene zahtevali t Ali morda nisem izpolnil vseh svojih dolžnosti do države in do človekat Zakaj so zaprli Ja-neza! Kaj je napravil oni
Na misel so mu prišle učiteljeve, besede, ko mu je nekoč dejal: »Nič ne marajte, Grčar, Tisoči so že šli fio Janezovi poti, pa niso j omagali. Tudi on ne bo. Naši pra-] dedje so se morali tudi stoletja | boriti za staro pravdo. Obešali so jih in streljaii, pa niso odnehali, dokler ni zmagala pravica. Turli noša borba je borba za staro pravdo, za naš dom, za naše pravice*.
»Za staro pravdo*, je brnelo Grčarju po ušesih in tisti hip je doumel vso veličino teh besed. Treba je bilo velikega ponižanja In trpljenja, da je prišel do tega spoznanja. Misel mu je pohitela tja pod Snežnik, objela travnike in njive, ki so se šopirili v bohotni pomladni rasti, objela živino na pašniku, ki pozvanja s svojimi zronci v toplem soncu, objela hišo, hlev,, kaščo in ves dom, njegov dom. Za staro pravdo, za dom. — Vzravnal se je v križu in se zagledal skozi omrežje v mrak. Na dami, da levi in od egoraj so še vedno ožlmevali težki, enolični in dolgočasni koraki, kakor tiktakanje ure, ki meri Večnost.
in.
Ko se je naslednji dan Grčar zbudil, je bilo že svetlo. »Glej, dan je že, zaspal sem,* se je prestrašil prvi hip. MisHl je, da Je doma in da je zamudil delo, po se je tako zavedel, da je v ječi in da se mu nikamor ve mudi. Prišli so pazniki, pregledali celico in tolkli po omreženem oknu, da bi se prepričali ali je še celo. Nato so zopet odšli. Dan se je vlekel kot slabo leto. Ure so tekle počasi, brez dogodkov, brez barve, puste in sive. Zopet je hodil gori in doli. dokler ga niso noge bolele. Potem je sedel na ležišče. Kaj sedaj? Kaj mi hočejo? Kam neki me bodo peljali?
Doma polje kriči po delavcih, dom po gospodarju. On pa mora tukaj medleti sam in pozabljen od vseh, v brezdelju, ki ubija. Bila mu je neznosno težko, da ni mogel več ne stati ne sedeti. Dovolj, dovolj, proč, proč od tu, Je vpilo v njem.
Popoldne, že proti večeru, so zopet prišli stražarji in pregledali vso celico in okno, kakor zjutraj. Grčar se je obrnil do onega z rdečimi našitki, ki se mu je zdelo, da mora biti glavni: »Kaj hočete od mene? Zakaj ste me zaprli, kako dolgo me boste še mvčlli tukaj?*
Oni ga je premeril od nog do glave in zamrmal: »Potrpite, tudi vi boste prišli na vrsto; vsi pridejo na vrsto tukaj, vsak ob svojem času.*
Grčar je trpel in čakal. Kaznjenec, ki je pobiral smeti po celicah, mu je skrivaj izročil košček papirja:	»Od sina, brž
skrijte». Grčar je krčevito stisnil dlan in jo nesel v žep. Ko je bil zDpet sam, je stopil v kot in previdno odvil papir. Od sina je, od Janeza, ga je spreletelo toplo pc vsem telesu in roka mu je zadrhtela. Potem je čital: «Oče/ Nič $e ne bojte. Zaprli so vas, da bi s tem mučili mene. Kako so pogodili, lopovi. Vendar bom vzdržal, ker moram vzdržati. Tudi vi morate biti močni, oče. Se vse bo dobro in zlasti vi boste kmalu doma. Pogum, za našo staro pravdo/ Janez.*
Za našo staro pravdo, je ponovil Grčar in zamišljeno zrl predse. Vso dolgo vrsto let, odkar pomni, je bil tujec, ki je gospodaril nad njim. Pustili so ga, da je delal in garal skozi vse leto. V jeseni pa so prišli in zahtevali: Plačaj! In Grčar je molčal in plačeval kakor stotine in tisoče drugih. Najprej v kronah in sedaj v lirah. Ko pa je šel na sodnijo, na glavarstvo ali kamor koli, da bi zahteval svoje pravice, so ga podil proč: «Ne razumemo tvojega jezika, povej nam po naše.* Samo v času vojne, ko je bilo treba iti v klavnico, so znali govoriti po naše, da so nas laže gnali na morišče. Ko pa se je vojna končala, je šlo zopet vse po starem tiru. Tako smo živeli skozi desetletja in skozi stoletja Kakor on, tako njegov oče in ded. Z vsemi štirimi so se morali braniti, da so rešili pred grabežljivim tujcem vsaj dom in tisto krpo zemlje, ki jim je še ostala.
Sedaj so mu pa zaprli še sina In tudi njega samega, zato ker branita dom in zemljo, tisti dom in tisto zemljo, ki so jima jo izročili pradedje v varstvo in oskr bo. Čuvaj jo! Mu je še donelo v ušesih priporočilo njegovega umirajočega očeta. «Bom, bom,* si je ponavljal Grčar v mislih. Počasi je zvil skupaj sinovo pisanje in ga spravil na varno. Potem se je vsedel, vtaknil glavo med roke in se zopet globoko zamislil.
IV.
Tako so prešli tedni in meseci. Vsako jutro, ko se je zbudil, se je tolažil Grčar sam pri sebi: »Danes me bodo klicali, da bom vsaj zvedel, česa me dolžijo*. Pa je prišel večer in noč in ni bilo nobene spremembe. Naslednji dan se je zopet tako potolažil, čeprav je dobro vedel, da s tem le samega sebe vara.
Pomlad se je prelevila v poletje in tudi to je minilo. Vročina je ponehala in ljudje v ječi so čutili, da prihaja jesen v deželo. Rezika mu Je pisala nekajkrat. Delo da gre dobro izpod role. Sbsedov Marko jim prihaja pomagat, kadar le utegne. Letina je bila letos dobra, boljša od lanske. Mlatev so končali. Sedaj kosijo otavo v Dolu. Nikar naj se ne vznemirja in naj pazi na zdravje itd. Grčar ni vedel zakaj, ampak imel je vtis, da ga varajo, ker ga nočejo vznemirjati in da ni vse tako, kot mu je hči pisala. Skušal si je predstaviti domače gospodarstvo sedaj, ko ni njega doma. Živina je zanemarjena, orodje pok-
varjeno, kašča in hlevi v neredu in zapuščeni. Res, da je Rezika doma in da je pridna. A kaj naj napravi slabotna zenska pod bremenom, ki so mu komaj kos široka moška ramena? Dom, predragi dom; tako ti razpadaš, ko midva s sinom medliva jpo zaporih. Do kdaj bo to trajalo?
Po dolgih mesecih so se ga končno le spomnili in ga poklicali pred komisarja. Ta ga je ostro premeril od nog do glave: «Ali veste, zakaj ste tukaj?*
«Kako naj vem, če mi pa ne poveste?*
«0, prav dobro veste. Le izprašajte si svojo vest. Izročil mu je neke papirje: «Sedaj ste prosti*.
Grčar se je obotavljal: »In moj sin Janez? Boste pustili tudi njega domov?*
Komisar ga je 'ironično pogledal in dejal zafrkljivo: »Ne, ta zdrasbar in politikant pa še lep čas ne bo šel domov. Postavili ga bomo pred sodnike*.
V.
Ko je korakal od postaje proti svojemu domu, se mu je smehljalo polje v živih jesenskih barvah in tudi živina na paši se mu je zdela, da je veselo mukala kot v pozdrav. Od daleč mu je poredno mežikal beli dom, od katerega so se poslavljali poslednji Žarki popoldanskega sonca. Grčarju je bilo toplo pri srcu, kakor že dolgo ne. Vsa teža prejšnjih dni mu je padla z ramen in čutil se je močnega in silnega kot takrat, ko je peljal svojo ranjko zeno kot nevesto na prenovljeni dom. Vaščani so ga srečavali in ko
Ves čas do večerje je hodil po
hiši, po hlevu, svinjaku, kašči in vrtu. Vse je hotel videti, vse pregledati. To bo treba popraviti, ono zavreči, to predelati. Streha pušča, gredo bo treba ojačiti in nekaj strešnikov nadomestiti z novimi. Vsepovsod je vpilo in klicalo po gospodarju. Vendar si je moral priznati, da je Rezika dobro gospodinjila in da je pričakoval, da bo našel slabše. Uboga Rezika! Komaj da jo je kratko pozdravil. Bolj ga je vleklo k hiši in gospodarstvu, kakor pa da bi malo pokramljal s hčerko. Potolažil se je, da bo tudi zato še imel dovolj časa.
Pri večerji, so le malo govorili. Hlapec in dekla sta kmalu odšla za večernimi opravki. Z Rež’ko sta ostala sama za mizo. Toliko mesecev se nista videla, veliko bi sl imela povedati, pa nista vedela, kako in kaj bi začela.
«Kaj pa o Janezu, ali kaj veste*, je končno spravila Rezika iz sebe. «Ali bodo tudi njega k-malu izpustili?*
«Janeza? Ne, ne bodo ga še. Pred sodnike ga bodo poslali*, je dejčl Grčar in povesil glavo, kot bi se sramoval in bi bil on kriv, če se je vrnil brez sina domov. »Le kaj ga bodo sodili, saj ni ničesar kriv*.
\Rezika ni vprašala ničesar več. Cez dolgo časa se je Grčar zdrznil: »Pojdi k sosedovim in vprašaj, če bo lahko prišel jutri Marko malo pomagat. Dosti dela imama in ne bomo mu sam i kos*.
Rezika je molče odšla: Grčar je ostal sam za veliko družinsko •mizo. Nekaj časa je tako zrl predse, potem pa je sklonil glavo in skril obraz v dlani. In vsa hiša se je pogreznila z njim v globok molk.
ter, si obrisala roke v predpasnik in rekla: *Dolgo vas ni bilo. Te dni sem mislila na vas vse. Prišli ste, kot bi vedeli za moje želje. Upam, da se tud i Emil in Marija zglasita doma. «Nasmeh bo polagoma izginjal iz njenega lioa' in se umikal tegobi, katero ne bo nikoli premagalo njeno srce. Božič je in vsi bodo prišli. Njenega Vladka, tistega ki je bil ves zavervan v delo na domačiji, pa ne bo nikoli več. Naglo bo obrisala z robom predpasnika solzo, tako kakor bi se je sramovala. »Ne sme mo boleti! Dala sem ga za našo svobodo.... Kaj bi vam naredila1 Nič nočete roči. Ze vem, kaj imate radi*. On pojde na tiljem v hram in prinese goste črnine.
Pri nas so bili v tistem času tudi tovariši iz doline in skupaj smo odšli na pot. Med njo se je Urška odločila, da ostane z nama in bo * nama božičevala. Utonili smo v jutranjo meglo,, ki je pokrivala vso tribuško grapo in se razprezala čez Trnovsko planoto. Rinili smo dalje drug za drugim, gnani od silnega kopmgnja, da pridemo iz nje v pravem času ko bo vstajalo- sonce nad Gorico in se razlilo preko mesta tja do Brd. Ta pogled je bil čudovit, in še dolgo potem, ko ga ni bilo nikjer več, nas je omamljal. Ogreval nas je po vseh samotah.
Pri goriški mami se je dogajalo vse natanko tako, kot sva že naprej vedela. Proti večerni pa smo doživeli presenečenje, ki nam Je zagrenilo božični večer in vse božično dni, ter prekrižalo naš načrt. Po oesti Je prihajalo strašno bučanje. Zmeraj bolj glasno je bilo in grozotno. Nobenega dvoma ni bilo več. Tanki so se pomikali iz Gorice proti Ajdovščini! Sovražnik je pričenjal ofenzivo. Lahko bi So zgodilo, da bi nas presenetil v kili, ki ni imela bunkerja, ne stranskih vrat, da bi krila umik. To se ni smelo zgoditi. Kakor tolikokrat poprej, smo v naglici pobrali svoje stvari in se zatekli k Boletovim.
Beletova domačija je stala na bregu. Za njo se je razraščal
gozd in imela je dober bunker.
Nešteto partizanov je v njej našlo zavetje in šele proti koncu so sovražnikove tolpe zalezle tudi tja goiA Odgnale so s soboj gospodarja Mitko in ni se več povrnil iz Nemčije. Nič niso bili razburjeni. Partizani so izza dreves in zaslonov gledali na cesto, ki so jo osvetljevalo tankovske luči. V sob i je postavljal Mitka otrokom božično drevo. Rod njega so dali jaslice. V hlevčku iz slame je bil kipeo Jožefa in Marije z zibelko v sredi. Kar se je potom zgodilo, se je dalo razvozljati samo z njihovim neutešnim kopmenjem po svobodi in z njihovo neskončno predanostjo naši borbi. Otroci so prinesli iz prodala Btalinovo fotografijo in jo postavili v zibelko poleg Jezuščka, tako jim je bila draga.
Zunaj so se razlegli prvi streli. »V bunker, da vas zadelam*, je rekel Mitka. Pokorili smo Sc brez ugovora.
Od žive skale se je cedilo 'n zemlja na drugi strani je bila vsa vlažna. Gez tisto mesto, kjer je bil v tleh vdelan vodnjak, z katerega so domači poprej zajemali vodo, smo potegnili pisalno mizo. Okoli nje smo raztegnili slamnjače in se ulegli tesno drug poleg drugega. Ko je bilo gotovo, je Cvetka utrnila luč. Nihče ni izpregovoril ničesar več. Vsaka beseda je bila odveč in vsaka bi bila lahko usodna. Gori v sobi so čebljali otroci ob jaslicah in božičnem drevescu in Henrik je zdaj z gotovostjo vedel, da št dolgo ne bo zvedel ničesar o svojih.
Drugo jutro se je okrenil k Urški: »Povej, ali ti ni nerodno, kaj bi tipkala. Poročilo bi naredila*.
»Prav rada, mi vsaj ne bo treba misliti na drugo*.
Goriška mama nam je po skrivni stezi sama prinesla koš z jedili, ki jih je pripravila prav tako skrbno, kakor da bi bili njeni posti. V hribih je bobnelo. Strojnice so nepretrgoma rtgljar le. Borba je bila v polnem razmahu.
MARA SAMSA
Nebeški tkalci platno tko, zdaj vsem sirotam dobro bo; zdaj kučmo ima vsak tat rman,
Se daljši nos prav vsak nosan.
Kaj, če si bos:
Dolg ti je nos —
le žvižgaj ž njim kot s kljunom kos.
Nebeški mlini meljejo, na zemljo moko stel je jo: stresite v zastor, rjuho, prt, sprostite njivo, travnik, vrt; kdor bolj drži, ta vef dobi — joj, mene že hrbet boli.
Nebeške dude piskajo, vsi ogli in dimniki vriskajo, raz streho slama hajd na ple moj plaši bi tudi rad bil vtnet kdor dva ima, naj mi enega da,
(e ne, vse skup nič ne velja.
OTON ŽUPANČIČ
*
AS PRAVIČNOSTI
Gore, ki „lnči)o“ Koroško od Sloi/enije, ne morejo biti meje, če jih ljudje, kt pod njimi žii/e, ne priznavajo
V tihih valovih blejskega jezera se zrcalijo vrhovi Alp. V pogorju Karavank nad Bledom je zgradila mati narava . prirodno zavoro. Ljudje so pa to zavoro premostili s svojim iivljenskim poletom: pod Karavankami sicer konča slovenska ravnina, toda pod njimi ne konča slovanska zemlja. Karavanke so prekrasne gore, v prvi polovici leta se na njenih vrhovih iskri sneg, v drugi polovici pa blešče v soncu, zelenju in b lem kamenju. Karavanke so pd tudi nesrečne gore:
prinesel svobodo. To niso ljudje, ki so prišli na slovensko Koroško iz Jugoslavije, da bi 4:nasilno usmerili razvoj*, kakor hočejo razložiti vseljudsko udeležbo koroških Slovencev v protinemški borbi francoski in deloma tudi angleški krogi.
V kaosu in neredu, v težavah in v senci velikih konfliktov se izgublja glas malega naroda. Cut sveta so otopili mednarodni problemi. Toda ti občutki ne smejo biii zadušeni, da bi mir, kateri se nam rodi, ne jemal v obzir
ZIMA, ZIMA BELA ...
ob nje se je opirala nemška -.ks-panz ja, da bi jih z vsemi razpoložljivimi sredstvi napravila za trdnjavo nemštva proti Slovanom, pa četudi za Ot.no tisočev človeških življenj. Karavanke so gore, na katerih se že nad sto let vodi neizprosni boj narodnosti na življenja in smrt, danes so pa postale Karavanke ona črta, no kat-ri se vodi diplomatični boj.
Od 400.000 prebivalcev avstrijske pokrajine Koroške je 100.000 Slovencev. Važno je dejstvo, da to slovensko prebivalstvo tvori povezano celoto na avstrijski strani Karavank, celoto, kat‘ra tvori, dasi jo loč\ od materinske zemlje ogromni gorski masiv, ne samo etnično, temveč tudi gospodarsko enoto. V 30 U-tih največje avstro-ogrske germanizacije jod leta 1880 do 1910J je ta slovenska narodna enota na Koroškem izgubila polovioo svojega prebivalstva. V dobi avstrijske republike od leta 1918 do marca 1938 se je moč slovenskega prebivalstva zaradi vedno večje germanizacije zmanjšala z 10,1% v letu 1923 na 9,8% v letu 1939. Avstrijska povojna republika je zaradi lastnih notranjih težav samo zmanjšala tempo germanizacije avstro-ogrske monarhije. Zato je pa Hitlerjev režim nastopil ostro in dosledno ter načrtno germaniziral slov-nsko Koroško. Tudi ni brez načelnega pomena dejstvo, da se je plebiscit v letu 1920 na Koroškem vršil v znamenju propagande za zAnschluss* k Veliki Nemčiji, kakor tudi to, da so biii pri protidemokratični prvi vstaji v Avstriji 26. julija 1934 baš nemški kraji Koroške, ki so bili v rokah nacističnih predhodnikov 8eyss * Inquarta, m^d tem ko so bili predeli slovenske južne Koroške v teh razburljivih trenutkih za vso Srednjo Evropo prava trdnjava demokracije. Koroški Slovenci so, kot prvi v Evropi, v tej dobi postali peta kolona demokracija. Peto kolono v Avstriji jih imenujejo tudi danes. V sredini, kjer so ostali nacistični birokrati, katere je nastavil Hitler, tudi po končani vojni še naprej v vodstvu civilni, in policijske uprave, v sredini, v kateri je bil tudi mir po drugi svetovni vojni pozdravljen v misti in želji obnovitve Velike Nemčije, v taki sredini jr, čast biti speta kolona». Saj bo šo naprej kolona demokracije. C- tudi so nacisti izjavljali, da je Koroška kot prva skorakala v tretji rajh», je treba poudariti, da je korakala severna Koroška i n ne južna, slovenska. Na Koroško so prišli nacisti in so pri. nesli s seboj vse, kar Je prinašala njihova okupacija. Samo v Udu 1942 je bilo v korist nacističnih naseljencev izseljeno 300 slovenskih družin, ki so bile odgnane v koncentracijska taborišča. Slovensko prebivalstvo Koroške je plačalo vojno z dvakrat tako velikimi izgubami |n škodami, kakor bi s' rer na nje pripadlo v razmerju s številom Avstrijcev. Na slovenski zemlji, na ‘ dinem ozemlju Hitlerjevega rajha, so se borili slovenski partizani domačega porekla, borci so izšli iz kmečkih vasi, v katerih ni veleposestnikov, med njimi partizanski poveljniki Primožič, Peter Rieg-l, Senčnik, kapitan Prusnik, kateri jc podobno kot Karel Prušnik zaprt v državi, katers je s svojimi oddelki
cilje, za katere se j^ vodila vojna.
Kaj zdhtevajo koroški Slovenci t 90% koroških Slovencev želi, da bi bili svobodni Slovani, hočejo postati sestavni del svoje materinska deželi Slovenije, ki je ena izmed federativnih jugoslovanskih republik. Gore ne morejo biti meja, če jih narodi, ki pod njimi živi, ne priznavajo. Gluha zavest sveta ne sme otopeti, kajti slišati se mora glas pravičnosti, glas, ki je predvsem ljudski in pošten.
Kulturne drobtine
RAFAEL KUBEHK V JUGOSLAVIJI
Dirigent Rafael Kubelik, sin slavnega češkega violinista Jana Kubelika, je prispel s svojo ženo Ljudmilo Bertlovo-Kubelikovo v Beograd, kjer je v dneh 15. m n. decembra 1947 dirigiral dva koncerta z beograjska filharmonijo. Prli koncertni večer je bil posvečen skladbam Bedricha Smetane. Izvajala se je simfonična pesnitev «Afa vlast». Na drugem koncertu je bila na sporedu Dvorakova simfonija za violino in orkester. Violinski part je odigrala ob tej priložnosti Bertlova-Ku-
belikova. Oba koncerta sta v moralnem pogledu izvrstno uspela in sta bila tudi dobro obiskana.
NABAVNO-PRODAJNA ZADRUGA LIKOVNIH UMETNIKOV SRBIJE
Po vzoru drugih republik Jugoslavije so si tudi srbski upodabljajoči umetniki osnovali nabav-no-prodajno zadrugo, ki ustanavlja delavnice za svoje člane in jim preskrbuje material, ki jim je potreben pri delu. Zadruga je do-bi'a za začetek poslovanja pol milijona dinarjev kredita.
MARIBORČANI
SO ODPRLI RAZSTAVO
V Mariboru so v dvorani FD <Poletar> odprli razstavo upodabljajočih umetnikov. To Je šesta povojna razstava slikarjev in kiparjev na področju Maribora. Razstavili so slikarji: Kos, Kavčič, Polajnko, Zinauer, Bratuš, Ipavic, Zei, Primožič, Mandur ir. Žagar ter kiparja Hribar in Kol-bič. Slikarskih del je bilo 60, kiparskih pa 8.
MARŠAL TITO V JUGOSLOVANSKI KNJIŽEVNOSTI
Znani bolgarski pesnik in prevajalec iz jezikov jugoslovanskih narbdov Dimitar Pantelejev, avtor zSlovanske antologije* je objavil v sofijskem sOtečestvenem frdntu* od 25. novembra 1947 informativen članek z naslovom «Tito v literaturah jugoslovanskih narodotD. Najprej prikazuje glavne elemente književnega ustvarjanja jugoslovanskih narodov po osvobojenju, nato pa analizira pesem Radovana Zogoviča «Poe-ma o maršalu Titu*. Pesem o biografiji maršala Tita je zdaj prevedena tudi v bolgarščino. Prevajalec piše, da je poleg Zogoviča Ovekovečil maršala tudi stari hr-vatski bard Vladimir Nazor, in navaja, da so zgledu sivolasega pesnika, ki je odrinil v partizane l. 1943., sledili še mnogi drugi hr-vatski književniki, igralci in upodabljajoči umetniki. Nazor je izdal svoj «Partizanski dnevnik* in «Partizanske pesmi*, med katerimi je tudi «Titov naprej!* To pesem je Pantelejev prelil v bolgarski jezik. Poleg Zogoviča m Nazorja omenja pisec še Dedlje-ra, Otona Zupančiča, Rodotjuba Colakoviča, Cedo Minderoviča, Marina Franičeviča, Venka Mari kovskega in niz mladih in naj-mlaššth ustvariftreeir v književnostih jugoslovanskih narodov. Maršal Tito je v vseh pesmih, ki so mu jih posvetili jugoslovanski pisatelji, prikazan kot genij in legendaren lik. Noben ljudski voditelj, zaključuje svoje pisanje Pantelejev, ni bil tako spontano in široko opevan kakor maršal Tito.
Vesele božične praznike in™ srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
mlekarna TROŠT
TRST, Rossettijeva ul. 8
VcsHe božične praznike !eitW
Anton Podgornik
mirod lnica na Kernu GORICA
Vsem MIZARJEM želi VESELE PRAZNIKE tvrdka
L PANIGDS d. z o. z.
Trgovina mizarskih potrebščin TRST	ul.	Gatteri št. 34 - tel. 93682
Obenem jih obvešča, da je dospela nova pošiljka vezanih plošč (panel).
Vesele božične praznike želi svojim odjemalcem
tvrdka M. ŠL A H
TRST
ul. Sv. Just 16, tel. 93609
k
Vesele božično želi vsem gostom
praznike
Bar PAILA
TRST
ul. Milano
«l/livn» d. z n. z. Koper
že// srečen božič in novo lolo vsem svojim odjemalcnm
Uvozni in izvozni zavod
TRST
ULICA CICERONE 8
TELEFON
80-00, 29-306, 56-38
želi vsem vesele		
	božično p	
Vesele božične praznike želi
It
Ceniralsped
ii
TRŽAŠKA SPEDICIJSKA DRUŽBA Z O. Z
Centrala:	TRST,	ul.	Miramare	3,	tel.	32-08
Podružnice: MILAN, ul. Valtellina 32, tel. 696-458
BENETKE: S. Polo - Calle della Laca 2465-B
tel. 25-562
RIM: ul. Staži one S. Pietro 31, tel. 51-416
Vsem svojim odjemalcem in prijateljem želi vesele božične praznike in uspeha polno novo leto
Drogerija TOSO
TRST
Trg sv. Ivana 6 - Tel. 93603
J
TRANS - Trst d. z o. z.
UVOZ IN IZVOZ GRADBENEGA MATERIALA, LESA, TEHNIČNIH IZDELKOV itd.
TRST
ul. Valdirivo 31 - Tel. 8827
želi vsem vesele in zadovoljne praznike.
Srečne in zadovoljne božične praznike želi cenjenim odjemalcem
P. PMEL ČEPAR
modna trgovina
TRST
ul. Udine 36
ZADRUŽNI D0NZDRCI1 TRCOVCHI Z ZIVIll
za Trst in okolico
konzorcij z o. j.
TRST	ul.	Torrebianca	27	a
želi vsem zadovoljne božične praznike.
Vesele in zadovoljne praznike želi svojim oenjcnim odjemalcem in prijateljem
MirkoP.rec,.TRANSALPINA<<
trgovina gojzerjev in športnih čevljev
TRST ul. Settefontane 3
Zadovoljne in vesele božične praznike želi svojim cenjenim gostom in prijatelj‘m
gostilna «Petelin»
TRST Trg Oberdan 1
Vesele božične praznike želi
E I V n D
GORICA
ul. XXTV Maggio
Vesele božične praznike želi
KAVARNA BRATOŽ
GORICA
ul. Mamelli
Vesele božične praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Krznarstvo NAERM0LJA
TRST	ul.	Coroneo 3, II. nad. tel. 38-18
Velika izbira najmodernejših plaščev. Se priporoča.
Vesele božične praznike 2<-/i|
tvrdka ČUK
trg. koles in šivalnih strojev GORICA, Stolni trg 1 in Korzo Verdi 26
Vesele božične praznike žetijfc,
Vida Zora pri Lubeju
gesfilna pri Cubeju GORICA, ul. D. d’Aosta
Zadovoljne božične praznike želi
Z/MREŽNA Tl S K /IR IV/1
d. z o. j. v likv.
najemnik: Založništvo »PRIMORSKI DNEVNIK* d. z o. z.
Trst - ulica S. Francesco 20
Tiska: liste, revije in brošure eno-in večbarvno kakor tudi trgovinska dela ROTACIJA - STEREOTIPI JA - CINKOGRAFIJA - KNJIGOVEZNICA
Vesele božična praznike želi vsem svojim odjemalcem
KANITE
trgovina jestvin
PROSEK
Vesele božične praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
A. PERTOT
iFODERAMIi
TRST
ul. Ginnaatica 22
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim gostom in prijateljem
gostilna „JADRANJ“
(pri SV. JAKOBU)
Vesde božične praznike želi
Leopold Lapize
manufakturna trgovina GORICA, ul. Ras tel 10
Vesele božične praznike želi vsem svojim cenjenim odjtmaloem
Edvard Grudnu
trgovina jestvin
NABREŽINA
Srečne in vtsele božične" praznike želi vsem svojim odjemalcem, posebno pa tistim i* bistriškega okraja
DOVGAN VIKTOR
trgovina jestvin TRST
Sv. Jakob št. 3, tel. 90-390
Vesele božične praznike teh
BAVCONI
modna krojačnica GORICA, ul. Sv. Ivana
Vesele božične praznike želi■
gostilna LETM/IN
GORICA
V os f le božične praznike teh |
JOŽE CIGOJ
trgovina jestvin GORICA, ul. Monache 17
ADRIAIMPEX
DRUŽBA Z O. Z.
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST
ulica Valdirivo 11 * telefon 87-70 - 29-135
i
želi vsem vesele božične praznike
Ves-le božične praznike želi
ANTON MERVIČ
mirodilnica «Diana» GORICA, ul. Raštel 27
Vesele božične praznike teh
I
IVANI LEBANI
steklarna
GORICA ul. Mamelli
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem, (e posebno onim na Krasu, in to v upanju, da se Čimprej zopet snidemo v veseli družbi pf* kraikem teranu,
URDŽINfl BERGER, Trst DRUŽINA BERGER, Chicago ter. tov. IVI0TT/1 IN EDVNHD