Kopitarjevi bL 6/111 S£0VENEC Telefoni arednlštrai dnevna ilužba 205* — nočna 2994, 2994 ln 205« ■ Uhaja nak dan »jntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn ček. račun: Ljnb-liana it. 10 630 ia 10.344 ia inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb Stv. 39.011, jeva 6, telefon 2V99 Prijateljstvo, hi ostane Konferenca v Stresi ho rodita (JOCfCfl kontUtlike /1 o« ^l^ifffl i • Smo solidarni s Francijo in Italijo, želimo pa /-1ISHIIIU IZl U I/ SI Cl • pritegniti k evropskemu sporazumu tudi Nemčijo (Ob odhodu francoskega poslanika g. Naggiara) V četrtek, dne 11. apr. zvečer, se je pri slovesni večerji, ki jo je njemu na čast priredilo naše zunanje ministrstvo, poslovil uradno od Jugoslavije francoski poslanik Paul Emil Naggiar. Pred tremi leti jo bil imenovan za zastopnika Francije v Belgradu in je to bilo njegovo prvo poslaniško mesto, ki ga je po zelo uspešni in hitri karijeri v francoskem zunanjem ministrstvu opravljal. Francoska vlada ga jo sedaj imenovala za svojega poslanika v bratski Češkoslovaški, imenovanje, ki ga jo francoski tisk označil kot napredovanje v zahvalo za zasluge, ki si jih jo stekel-na svoji prvi ministrski postojanki v Belgradu. Pri poslovilni večerji sta izmenjala g. Naggiar in naš predsednik vlade značilne zdravice, ki so mimo običajev diplomatskega protokola izrazile vso toploto odnošajev, ki vladajo med Francijo in našo državo, odnošaje, ki jih je poslavljajoči se g. poslanik z vsemi močmi gojil ter njihovo neskaljeno prisrčnost uspešno branil s svojega odgovornega mesta. V triletno dobo, ki jo je g. poslanik prebil med nami, se je v naši zgodovini nag-ne-tilo toliko važnih dogodkov notranje in zunanjepolitičnega značaja, da je imel polne roke, ker si je kot vesten diplomat iz šole pokojnega mojstra Bcrthelota postavil tožko nalogo, da hoče vse na lastne oči videti, se o vsem na viru prepričati ter razne dnevne pripetljaje naše notranje in zunanje politiko spoznati predvsem po njihovi notranji vzročni povezanosti. Morda vsemu res ,ni mogel do dna, kot bi bil rad, saj so zgodovinski predpogoji za politično miselnost v Franciji, kjer je dobil svoj osebnostni lik, popolnoma drugi, kot so pri nas, ampak lahko mu bo zadoščenje, da spada med one redke jiosla-nike, ki so ves svoj čas z ljubeznijo posvetili študiju naših razmer in spoznavanju našega duha in to v eni najbolj kritičnih razdobij zgodovine Med največje doživljaje njegovega službovanja v naši državi in morda sploh v vsej njegovi prošli in bodoči karijeri pa spada tragedija, ki se je končala v Marseilleu s smrtjp našega kralja Aleksandra. S kakšno skrbjo je pripravljal g. Naggiar ta vladarski obisk, ki bi moral pomeniti velik politični preokret v Evropi sploh. Pa sta v Marseilleu po zločinski roki legla k večnemu počitku dva velika snovatelja in ž njima kolikor toliko tudi njune zasnove za trdno organizacijo stalnega miru med evropskimi narodi, Morda so bile to najtežje ure francoskega poslanika, ki jih je preživljal ob žalujočem, a ne klonečem jugoslovanskem ljudstvu. A imel je priliko videti, ne, čutiti, ila sta se ravno takrat njegovo francosko in naše jugoslovansko ljudstvo drug drugemu najbolj približala in da sta blagopokojna kralj Aleksander in Barthou s svojo krvjo zapečatila zvezno pogodbo, ki je nobena politična naključja več ne bodo mogla razveljaviti. Vemo, da je bil tudi g. Naggiar tisti, ki je dal francoski vladi pobudo, če je sploh bilo treba pobude, da je ob polletnici marsejske žaloigre organizirala po vsej francoski državi »jugoslovansko nedeljo« za zbiranje prispevkov za skupen spomenik prvima dvema kraljema Jugoslavije Petru I. in Aleksandru I., spomenik, ki naj stoji v francoski prestolnici ter priča vsem bodočim rodovom o resničnem značaju prijateljstva, ki je vezalo, veže in bo vezalo obe državi. Velikanski odmev, ki ga je »jugoslovanska nedelja« našla med francoskim ljudstvom, in ganljivi prizori ljubezni, ki so se odigravali v vseh plasteh širne Francije, so tako rekoč zadnje darilo, ono, ki smo ga najbolj veseli in ki smo nanj najbolj ponosni, ki ga nam je ob slovesu poklonil g. Naggiar kot dokaz, da je delal v pravem duhu nesebičnih francoskih tradicij, ko je pri nas širil ljubezen do Francije, v Franciji pa klical po toplem odzivu jugoslovanskega prijateljstva. Da je tudi na polju mednarodne politike gradil dalje edino pravilne temelje evropskega sožitja, ko je veroval v praktični pomen francosko jugoslovanske zveze, ki ji je hotel mimo vseh sentimentalnih čuvstvenosti dati predvsem otipljivo konkretno vsebino. Morda bo g. poslanik mislil, da vseh svojih načrtov, ki so vsa ta tri leta oblegali njegovo delovno mizo, pri kateri jo presedel vsak dan dolge dolge uro, še ni mogel uresničiti. Gotovo. Rad bi bil šel še dalje, realist kot je bil navzlic vsemu, rad bi bil pomagal pri notranjem utrjevalnem delu naše države, rad bi bil ustregel vsem velikim potrebam, ki jih je x>ri nas rodila gospodarska stiska, rad bi bil kronal svoje delo s trgovinsko pogodbo, ki bi bila prenesla na polje gospodarskih odnošajev ves sijaj prijateljstva, ki obstoja na političnem. Naj bo miren. Velike brazde je izoralo njegovo delo pri nas in njegov naslednik bo imel lažje, ko bo nadaljeval, poučen po izkušnjah odhajajočega poslanika in po njegovih nasvetih tam, kjer je g. Naggiar prekinil, da razširi sodelovanje Francije in Jugoslavije na vsa področja udejstvovanja. »Jugoslovanska nedelja« v Franciji nam je zgovoren porok, da obstojajo za to vsi pogoji. Stresa, 12. aprila. V dvorani boromejske palače na Isoli Dell i se vrši med gg. Lavalom, Flandinom, Mussolinijem, Macdonaldom, Simonom, nevštevši Suvicha, Aloisi-ja, Legera in Vansittarta, razgovor za razgovorom, ki pa niso rodili in ne bodo rodili nobenega konkretnega rezultata razun tega, da bodo te prijateljske konverzaciie pokazale popolno soglasje treh zapadnih velesil, da je treba evropski položaj razčistiti in za vsako ceno ohraniti ter, če mogoče, še okrepiti mir, toda o potih in načinu, kako ta cilj doseči, pa te velesile slejkoprej niso edine in vprašanje je, ali se bodo glede tega zedinile. V Stresi gotovo še ne. Mussolini: Italija bo predvsem poskrbela zase Mussolini ni prinesel v Streso nobenega načrta, o katerem so toliko besedičili listi. Mussolini je na konferenci zelo rezerviran in ne skriva, da ne pričakuje od nje nobenega konkretnega rezultata. Diplomat, ki pozna njegovo stališče, je izjavil, da Stresa ne bo prines'a ne poostritve položaja, ki bi privedel do vojne, vsaj ne v bližnji bodočnosti, pa tudi ne bo zagotovila večnega miru. Ta mir je odvisen od nekoga, ki ga v Stresi ni... Kaj bo torej prinesla Stresa, me vprašate. Nič ko voden komunike. Ta komunike ne bo predstavljal več ko minimalni skupni imenovalec soglasja med tremi zapadnimi velesilami. Le če bi se nenadoma pojavile v Stresi Nemčija, Poljska in Rusija ali vsaj ena izmed t?h treh držav, bi se lahko kaj izcimilo, tako pa se ne bo nič razun zagotovila, da se tri zapadne države v načelu strinjajo... Vprašanje, kako Rusijo ali Poljsko priključiti zapadu, je zelo težko. Italija ni in ne bo predložila v Stresi nobenega načrta. Za Italijo je najbolj važno to, da mora biti dobro pripravljena, dokler se obzorje ne zjasni, in vzdrževati oboroženo stanje 600.000 mož ter pospešiti izgradnjo pomorskega in letalskega brodovja. To je zaenkrat ves italijanski načrt... Iz tega se vidi, da Mussolini ni preveč navdušen za alijanso z Rusijo. Sir Simon: Naše soglasje je neobhoden steber miru, toda treba je pritegniti tudi Nemčijo Sir Simon je takoj po svojem prihodu v Streso podal tamkaj zbranim angleškim časnikarjem izjavo o stališču Velike Britanije. To stališče je ostalo neizpremenjeno. Simon je dejal, da je solidarnost med Francijo, Italijo in Anglijo neporušljiv steber miru v Evropi, toda treba je k temu soglasju pritegniti tudi Nemčijo. Mir se da trajno in resnično zasigu-rati le s pomočjo Zveze narodov na osnovi kolektivne pogodbe, ki bi morala obsegati tudi Nemčijo. Očitki Angliji zaradi njenega razgovora s Hitlerjem so neupravičeni. Ni res, da je Anglija dala v Berlinu svoj placet oboroževanju Nemčije. Nasprotno, Anglija ta korak, ki predstavlja kršitev verzaj-ske pogodbe, najstrožje obsoja in meni, da mora dobiti primeren odgovor. O tem bo odločala Ženeva. Toda to ni glavno. Glavno je, kakor mir zasigurati v bodoče. Treba si je prizadevati, da Nemčija zopet vstopi v Zvezo narodov in da se na ta način skupaj z vsemi evropskimi državami obveže, da se mir na pametni bazi ohrani. Gospod Simon ni povedal nič novega ... G. Soullier: Če se Anglija ne odloči, bo Francija postopala na svojo roko G. Soullier, predsednik zunanjepolitičnega odbora francoske zbornice, ki se tudi nahaja v Stresi, je časnikarjem izjavil, da bo Francija v Stresi vztrajala na tem, da se mir v Evropi zasigura na ta način, da bo napadalec takoj zavrnjen, ne da bi bila potrebna prej diskusija in konzultacija, kakor določa ženevski pakt. Soullier je prepričan, da bo Anglija razumela resnost sedanjega položaja, in se Franciji pridružila. Soullier je odgovoril na vprašanje, kaj bi nastalo, če Anglija tega ne bi razumela, da bo potem Francija postopala na svojo roko, tembolj, ker ima za Dunajska vremenska napoved: Od zapada se bliža naglo poslabšanje vremena. Ohlajenje. Ponekod nevihte. Silni zapadni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo naraščala, toplo in vetrovno. Pričakovati je poslabšanje vremena zlasti v zapadnih krajih. Odhajajočemu francoskemu poslaniku, ki je bil prijatelj Slovencev in ljubitelj slovenske zemlje, kjer je preživel tudi dolge mesece, želimo, tla bi se na novem službenem inestu, kjer bo našel mnogo sličnih problemov, kot jih je imel priliko opazovati pri nas, z enako ljubeznijo in resnostjo posvetil svoji misiji, da ohrani Franciji stara prijateljstva in ji najde se novih. s?boj Italijo in Malo zvezo (in Rusijo). Ko je neki j italijanski časnikar k temu pripomnil, da stoji spo-razumu z Malo zvezo napoti avstrijsko, posebno pa I madjarsko vprašanje, je g. Soullier dejal, da glede Avstrije po njegovem mnenju ne bo težkoč. Avstriji Se bo oborožitev z ozirom na nemško nevarnost precej gladko odobrila. Kar se tiče Madjarske, Stresa, 12. aprila. Konferenca treh držav se je nadaljevala danes dopoldne. Po opoldanskem odmoru se bodo razprave nadaljevale tudi popoldne. Poučeni krogi trde, da bo Mussolini, ki konferenci predseduje, danes fDročal o italijanskem stališču glede položaja v vropi. Splošno mislijo, da so potekle razprave prvega konferenčnega dne ugodno in da so bile koristne. Predsednik angleške vlade Macdonald je orisal glavne smeri angleške zunanje |x>litike. Macdonald je izjavil avtoritativno, naj po njegovi želji konferenca potrdi solidarnost ciljev vseh treh držav, zastopanih v Stresi. Obenem pa je ludi opozoril na to, da Francije, Italije in Velike Britanije ni več mogoče že v njihovem lastnem interesu ločiti drugo cd druge, kadar gre za ohranitev evropskega miru. Ena glavnih nalog angleških obiskov je bila ta, da doženejo, ali je mogoče računati na Nemčijo, kar se tiče lojalnega sodelovanja z Zvezo narodov ia organizacije ter ohranitve miru v Evropi. Velika Nemčija pristopi Stresa, 12. apr. c. Tik pred začetkom popoldanske seje konference v Stresi se je zgodil senzacionalen preobrat. Nemški zunanji minister von Neu-rath je povabil k sebi angleškega veleposlanika v Berlinu sira Erica Phippsa in mu sjjoročil, da je Nemčija sedaj pripravljena pristopiti k vzhodnemu paktu. Nemčija stavlja samo ta r>°g0j, da se določilo o medsebojni pomoči v primeru vojne vnese tudi v vse ostale dvostranske pogodbe. Ta vest je na vso konferenco delovala kot bomba. V zadnjem trenolku je tako zopet Nemčija preobrnila ves položaj na konferenci. V večernih urah se še- ne more ugotoviti, kolik je obseg te nemške poteze, ker je jasno, da je hotela Nemčija potlačiti vtis dopoldanske debate, ki je bila vsa posvečena enostranski odločitvi Nemčije, ko je prekršila mirovno pogodbo, ki ji to prepoveduje. Sedaj si je Belgrad. 12. aprila. AA. V zvezi s prireditvijo jugoslovanskega dne zn postavitev spomenikov blagopok. kralju Petru I. Osvoboditelju in blago-pokojneinu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Franciji, jo Nj. kr. Vis. knez-namestnik poslal predsedniku francoske republike Albertu Lebrunu tole brzojavko: Njegovi ekscelenri g. Lebrunu, predsedniku francoske republike, Pariz: Plemenita inicijativa francoskega naroda, da na francoski zemlji postavi spomenik v spomin kralja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Zedinitelja, je zbudila čuvstva globoke hvaležnosti v srcih vseh Jugoslovanov. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in vsega naroda se iz dna srca zahvaljujem zavezniški ini prijateljski Franciji, ki tako iskreno sočustvuje z našo veliko nacionalno žalostjo. Naj bo la spomenik znamenje neraz-družne zveze in neomajnega prijateljstva obeh naših narodov. — Pavle, knez-namestnik Jugosla-vi je. Na to brzojavko je Nj. kr. Vis. knez-namestnik prejel od predsednika francoske reuublike Lebrunu tale brzojavni odgovor: je vprašanje v resnici precej težje, ker je odvisno od sporazuma Madjarske s Prago, Bukarešto in Bel gradom. Dokler ostane madjarska politika taka, kakršna je, Francija oborožitve Madjarske ne bo trpela. Ce pa bo Madjarska svojo politiko usmerita v smislu Francije in Male zveze, poleni se bo o oborožitvi dalo govoriti. Britanija smatra Zvezo narodov za organizacijo, ki naj omogoči pogajanja o mednarodnih mirovnih pogodbah. Načelo kolektivne varnosti smatra angleška politika za temeljno. Zato je pripravljena sodelovali pri njegovi ostvaritvi z vsemi praktičnimi sredstvi, ki so na razpolago. Prav tako bo skušala doseči mednarodno ureditev oboroževanja. S svoje strani je voljna sprejeti nadzorstvo nad oboroževanjem s strani posebne ustanove Zveze narodov. Čeprav bi Velika Britanija pozdravila po. vratek Nemčije v Zvezo narodov, ne gre tako daleč, da bi to zahtevala, če bi ta akcija več škodila kakor koristila in če bi ograiala medsebojno zaupanje v Evropi, kar je edina osnova mirovne stavb* v Evropi. Francoski in italijanski delegati so se pridružili |x>ročilu predsednika angleške vlade in se nu' zanje zahvalili. Pokazalo se je, da vse tri države soglašajo v vseh načelnih vprašanjih. Francosko časojjisje je Macdonaklovo izjavo sprejelo z navdušenjem, dočim ruski opazovalci v Stresi izjavljajo, da Macdonald ni obljubil ničesai k vzhodnemu pahtu! odprla s pristopom v vzhodni pakt vrata, ki naj pomagajo, da prepreči neugoden razvoj debate, ki bi se šele javno pokazal na sestanku Sveta Zveze narodov. Jc pa zdaj jasno, da bo Nemčija dobila Anglijo, ki je bila itak več ali manj na njeni strani, sedai popolnoma zase. Stresa, 12. apr. c. Konfcrenra bi sc morala predvidoma končati že nocoj. Toda zvečer je bilo objavljeno, da sc bo konferenca nadaljevala še jutri, v soboto, ves dan. Senzacionalno vest iz Berlina je sporočil konferenci sani angleški zunanji minister sir John Simon, ki jo je pravkar sprejel od svojega poslanika v Berlinu. Po tej vesti sc misli, da je sedaj delo konference preeej olajšano in da je pričakovati, da bo sedaj še dosežen sporazum med Francijo, kakšna reso Ilirija sc naj predloži ZN glede nemške kršitve mirovne pogodbe. Nj. kr. Vis. knezu Pavlu, Belgrad: Zahvalo, ki mi jo je Vaše kr. Visočanstvo blagovolilo poslati v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. bodo moji sorojaki, ki so iskreno pridružujejo žalosti jugoslovanskega naroda, sprejeli z ganotjem. Francoski narod hoče na svojih tleli postaviti spomenik, ki naj večne Čase tolmači njegovo hvaležno privrženost spominu velikih kraljev Petra I. in Aleksandra I. Našemu ljudstvu bo ta spomenik simbol najglobljega prijateljstva z vami. Zato morata naša dva naroda ohraniti t< prijateljstvo kot nerazdružljivi in sveli del svojih nacionalnih idealov. — Albert Lebrun. ★ Moskva. 12. apr. b. Po vesteh jz vzhodne Sibi rije so odkrili tamkaj nove zlate rudnike, ki so naj bogatejši na zlatu v Rusiji. Milan, 12. apr. b. Danes je bil ob velikih svečanostih olvorjen milanski pomladanski velesejm, n? katerem je razstavilo 24 držav svoje proizvode. Newyork. 12. aprila. A A. Iz Roekvilla v Marylaiulu poročajo, da jo vlak povozil avtobus. 23 osob je ubitih. Kako poteka konlerenca: Načelno so vsi popolnoma edini Izjava Macdonalda je zelo dobro vplivala Anglija neomajno vztraja na svojem StaUŠČU Nobenih sankcij proti Nemčiji Stresa, 12. aprila, b. Današnji sestanek Veliko Britanije, Francije in Italijo se je pričel ob 10. Čuje se, da je na današnjem sestanku Francija izročila spomenico, ki bo predložena Svetu Zveze narodov zaradi uved: be splošne vojne, dolžnosti v Nemčiji. V tej spomenici Francija najostreje obsoja Nemčijo in v njej zahteva sankcije zaradi enostranske kršitve versajske mirovne pogodbe. MacDonald je izjavil, da vlada Velike IJri-tanije načelno pristane na obsodbo zaradi nemške kršitve versajskega mirovnega sporazuma, svetuje pa. da se v tej zadevi ne zahtevajo nobene sankcije niti za pretekle prestopke, niti za bodoče, ker bi bilo s tem Angliji še bolj otežkočeno, da pridobi Nemčijo za povratek v Ženevo in torej za mednarod- no delovanje. Velika Britanija predlaga, da se saino ugotovi kršitev mirovne pogodbe od strani Nemčije in da jo opozore na even-tuelne posledice. Angleška delegacija stoji neizprosno na stališču, da se ne sme storiti ničesar, kar bi lahko oddaljilo Nemčijo od zapadnih velesil in jiodkopalo smisel kolektivne ohranitve miru. Splošno se čuti. ila se MacDonald in sir John Simon še vedno trudita in tudi upata, da se jima bo najkasneje do jeseni posrečilo pritegniti zopet Nemčijo v Zvezo narodov. Angleško stališče prihaja do izraza tudi z ozirom na francosko protestno noto. Oba angleška državnika smatrata francoski lired-log za preveč oster. Senzacionalen preobrat v Stresi Francija Jugoslaviii Plenarna sejci Zbornice za TOl Za javna dela v Sloveniji potrebujemo nad 100 milijonov Din Ljubljana, 12. aprila 1935. Letošnjo prvo plenarno sejo Zbornice za TOl v Ljubljani je vodil danes predsednik s- Ivan . e-IJ 1 je uvodoma pozdravil zas opnika ban,ke „ g. Borštner ja. nalo pa pre, lagal brzojavko siru trgovine in industrije g. dr. Vrba niču ler banu d ■ Pu«.. Poročal je nadalje o mieuovanj Gostinskega odseka Zbornice, njega konstituira. u Te Mi. Sporočil je, dn je banska uprava odobrila prora Jn zbornice za 1935 kakor tud, l>«stojben.k ,a zbornične takse. Nadalje je sporočil, kdo iz sta-leža zborničnih interesentov je bil imenovan za častne sodnike, kdo je bil vse imenovan v davcm n reklaniacijski odbor (o katerem smo svojecaano le poročali), nadalje koga je Zbornica imenovat, v banovinski odbor za strokovne nadaljevalne so k ild. Končno je še čestital k 00 letnic. dr. Rudolfu Marnu, načelniku oddelka za trgovino, .ndustrijo in obrt pri banski upravi Ker je v svojem nagovoru g. predsed nik posebej pozdravil nove člane gostinskega odseka, se mu je v imenu odseka zahvalil načelnik odseku g. Ciril Majcen. v j Sledilo je obsežno predsedstveno poročil", j z katerega posnemamo o gospodarskem poh z-iju , ua zborničnem |x>dročju lete. podatke: Po dolgi dobi mrtvila in pretiranega tiskal z-ma se je pojavila nova vlada, ki v svojem proglasu obeta prvenstveno pažnjo gospodarskim us »nova m in zadevam sploh. Nato našteva vse dosedanje vladne ukrepe /a ozdravljenje gospodarstva, med drugim odlaganje plačil za kmetovalce. finančni valutni in davčni politiki, delo na lelor-mi železniških tarif in končno vprašanje javnih 'M' Preciziral je stališče trgovstva do zadružništva ter ugotovil, da smo dolgo let pred vojno poznali lep razvoj zadružništva v Sloveniji v......Inr ie bilo sožitje trgovstva, obrtništva in zadrug mirno in se je lahko i'Aenzadružna iniciativa dobro »bdržiila poleg zadružne iniciative. V drugih predelih države na je zadružništvo zraslo tudi radi d runih vidikov, ne samo socialnih in gospodarsltili kot"pri nas. poleg tega pa stremi eliminirali vse trgovsko poslovanje ler prevzame njegovo vlogo. Za take svrhe pa niso potrebne žrtve iz javnih sredstev Stvarno more uspevali in koristiti gospodarstvu le ono zadružništvo, ki je zraslo iz resničnih potreb in ki posluje po klasičnih načelih zn družništva. Naše kreditno gospodarstvo Zbornica ugotavlja, da je že davno pred ne-lavnimi valutnimi izpremembanii opozarjala na posledice deflacije ter zagovarjala drugo politiko, rc bi Narodna banka v centrali in vseh podružnicah poslovala tako kot pri nas v naši banovini, je verjetno, da izgube, ki so zahtevale stomilijonske odpise, sploh ne bi mogle nastati. Ker se je stanje kreditov pri Narodni banki zelo skrčilo, bi jih bilo 'reba ponovno povišnti in sicer na obseg, ki jiri-padn naši banovini z ozirom na obseg obratovanja iu višino prometa. Reforma javnih dajalev je bila vedno aktualno vprašanje ter se je vlekla skozi vse zadnje mesece. Razbremenitev se je začela pri kmetu, za pridobitne sloje pa je važno, da se je vsaj v rekla-jViacijskem postopanju uvaževalo dokazane primere dohodkov izpod omenjenega davčnega nn-nimn. Za javna dela potrebujemo več Z ozirom na dejstvo, da bomo dobili v Sloveniji od 508 milijonov za ceste samo 35 milijonov Din, je potrebno ugotoviti, da je za našo banovino določen prenizek znesek in se mora vsaj naknadno povečati. Poudarili je treba, da je tovorni promet v okolici Ljubljane prav znaten in da bi bilo morda pravilneje, če bi se vzela v gradbeni program utrditev vseh glavnih dovoznih cest do I jub-fiane iz najbolj frekventirane okolice in ne samo v eno smer. Tudi za zvezo Ljubljane s Sušakom je določenih 10 milijonov Din odločno premalo. Treba bo ludi izbrati -novo Iraso, ker sedanja ne odgovarja več potrebam modernega prometa. Cilede železniške tarifne reforme navaja potniško |ioročilo, da se ceni povečanje šlevila potnikov v prvem mesecu po uveljavljen ju nove potniške tarife na 120.1 :<:;> oseb in je oživljen,je prometa v znatnem odstotku nadomestilo finančni izpad, ki je ero7.il železniški upravi radi znižanja tarif, Gospodarski krogi pa pričakujejo tudi znižanje blagovnih tarif. Tozadevne predloge je tudi že stavil tarifni odbor, ki je pred nedavnim zasedal v Ljubljani. Naša industrija vedno bolj čuti konkurenco cenene vodne poli. Tako n. pr. stane 10 Ion bombažnega predivn iz Milana do Sarajeva skozi Benetke' m Metkovič 8.200 Din. i-/ Tržiča v Sarajevo pa po železnici K .'',10 Din, dalje islo blago iz Man-chestra do Beli;,adn 1 t.5(>\) Din. iz Slovenije v Belgrad pa 9.730 Din. i? Dubrovnika do Skoplja inozemsko blago plača 5.710 Din. slovenske predilnice |>a plačujejo za krajšo progo 14.980 Din. Objavili smo že podatke o padanju šlevila trgovinskih in rokodelskih obratov. To padanje pa se nadaljuje tudi v tekočem letu in lako je bilo v f-rvih dveii mesecih prijavljenih I4ti rokodelskih, !19 trgovinskiii in 31) gostinskih obratov, odjav-1 jenih pa v isti dobi 330 rokodelskih obratov, 279 trgovinskih in HI gostinskih obratov. Glede obrtnih zadev omenja predsedniško poročilo, da je izšla uredba o obrlno-nadaljevalnem šolstvu, katera je dobila tudi že banovinsko izvršno uredbo. Marsikaj je izpadlo drugače kot je predlagala Zbornica, predvsem pa je napačno rešeno vprašanje finansiran ja leh šol. Ker je banska uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč z dne 20. novembra 1934 naletela na mnogo odpora, je banska uprava ustregla intervenciji zbornice ler je uredbo začasno sislirala in uvedla nedeljski po-.ilek v Ljubljani in Mariboru samo za brivske -Iroke. Ker manjka še. mnogo pravilnikov k obrl-lemu zakonu, je ludi za izdajo teh pravilnikov {»prosila zbornica trgovinsko ministrstvo. Obširno je nato poročal g. predsednik o bn-uoviiiskem proračunu, glede katerega je bil osebno j>ri banu. Nova trošarina in Slovenija Glede novih trošarin ugotavlja, da so se cene frošarinskih predmetov povečale v toliki meri. dn se je bali izdatnega padca konzuma. Predvsem velja to za riž. pri katerem znaša trošarina skoro 25'. povprečne cene. Enaka verjetnost obstoji pri čaju. koji stane 15—20 Din, dočim znaša carina g luisiranskimi dajatvami in s trošarino vred približno 50 Din. Cilede nove trošarine banovin je omenili. d» se ceni ve» dohodek od teh oreiemt-iv v naši banovini okoli 9 milj. Din. dočim bi naša banovina dobila nazaj samo nekaj okoli 3 milj. dinarjev. Trgovslvo izraža tudi željo, da bi se liošarinska razlika pobirala v obrokih. Poročilo se nato obširno peča s sociaiuo-političnimi zadevami, kjer je zliinli omenil predloge glede nove ureditve zavarovanja zasebnih nameščencev, načrt glede povišanja denarnega ekvivalenta za naturalne dajatve pri bolniškem zavarovanju. Glede uredbe o zaposlenju litjih državljanov je žal izločena kompetenca zbornice. Oddaja m izvedba deviznimi predpisi. ■ (i. Itebck .lo^i|> navaja lež-i.oče, ki so naulitle pri finansiranju obrtnih mi-dalievainih šol ter zahteva od države pomoč za vzdrževanje leh šol. — G. Zadravee Jakob je za znižanje skupnega davka na poslovni promet za moko od (1 na 4'/r, obenem pa naj se izpremenijo ludi določila o pobiranju lega davka, tako da se izenači obremenitev naših in vojvodinskih mlinov. _ (i. klim ne zavzema za ukinjenje kmečke za- Sfjte, _ G. Bučar zagovarja znižanje trošarine na vj,10. _ (i. ("'oh Štefani opozarja na nujno potrebo uvesti čimprej po vseli tujnko-prometnih krajih kopališke rede, da se urede odnošaji med hoteli in zasebniki. — G. (Joričar Matija je za strogo upoštevanje momenta resnične krajevne polrebe. —■ K temu poročilu zborničnega predsednika, ki ga je |>lenum z odobravanjem vzel na znanje, je podal dodatno še obsežno strokovno poročilo o oddaji in izvedbi javnih del zb. sv. g. Ivan Bricelj. Uvodno je ugotovil, da je vsota 35 milj. za ceste v Sloveniji odločno premajhna, naša banovina bi morala dobiti od' skupne vsote 5(5» milj. najmanj 70— KM) milj. Din r.aradi svojega velikega tranzitnega promeln. znesek 35 milj. Din pa ne odgovarja niti ključu j>o številu prebivalstva niti davčni moči naše pokrajine. Poleg lega je treba upoštevati dejstvo, da se priključujemo velikemu prometu z zapada sem, ue pa a severu ali juga. Iz naše pokrajine ven naj napredujejo cestna dela v ostalo državo. Vsekakor pa je Ireba začeti z delom takoj, kajti po sedanjem stanju stvari sodeč se bodo dela začela šele jeseni v deževnem času, kujli^ doslej so »e v le|>em vremenu delali načrti, v deževnem vremenu pn dela na prostem. Kaže, da terenska sekcija ne bo v stanju v kratkem izdelati načrtov, ker pa brez njih ni mogoče začeli z delom ua terenu, bi jih lahko dali v izdelavo našim brezposelnim iiižen.ierjeni. ICer je piomet na okoliških cestah največji, bi bilo poirebno v ljubljanski okolici urediti ceste, nadalje pa je Ireba lakoj začeli s Irasiranjem avtomobilske ceste Ljubljana -Sušak, katere stroški so preračunani na 200 milj. Din za 100 km. Vsekakor pa se naj pri cestnih delih porabljajo predvsem domače malerialije, ne pa asfall, ki ga moramo uvažati. S tem ne bi zaposlili samo delavstva pri griidbi cesta, ampak ludi pri kamnolomih ild. Pri razpisu del je ireba izprcmeniti licitaci.j-ske jiogoje. ki so se izkazali za pretežke. Poleg lega je treba dela razdeliti na čimveč podjetnikov in bi bilo pravilno, če bi se oddajala jio sektorjih po 5 milj. Din. Pri licitacijah naj se upošteva samo srednja ponudba, ker imajo tudi najmanjše ponudile velike nevarnosti v sebi, da se dela izvrše dovolj solidno. * Dodatno k predsedniškemu poročilu je -v. g. Zadravee zahteval, da naj zbornica ukrene potrebne korake proti uvedbi tako zvane zadružne tarife, ki bi zopet vzpostavila stare privilegije zadrug, nadalje naj se ukinejo nakaznice za brezplačni dovoz živil in izvede reorganizacija železnic sploh. O računskem zaključku je poročal v imenu nadzornega odbora g. Lavližar ter je omenil, da so znašali dohodki zbornice lani 2.88 milj., izdatki pa 3.25 milj. Din in da se je primanjkljaj krilit iz blagajniške rezerve. Zbornična doklada je vrgla samo 1.95 milj. Din namesto proračunanih 2.(5 milj. Din. Nato je bil sprejel pravilnik zavoda za pospeševanje obrti, v kolikor so bile v njem izvršene izpremembe. O tem je poročal g. Rebek, ki je med drugim poudaril pomen pri zavodu na novo ustanovljenega strokovnega sveta. Nato so se i izvršile volitve v finančni odbor, v nadzorstveni odbor ler v upravo Zavoda za puspeŠevanje obrti. Izv&z seielja in lesa O našem izvozu sadja je poročal g. Senca r in obrazložil vee predloge izvoznikov sadja za pred-slo.ječo izvozno sezono. Te zahteve so v glavnem tele: Privilegirana izv. družba naj skliče takoj eksperte, da se pripravimo na sezono. Odjiravi naj se obvezno pakiranje. Da naj se možnost zaslužka legitimni trgovini. Ugolove naj se borzno uzance za trgovino 8 sadjem iu v Mariboru naj se ustanovi borza za sadje. Tudi izvoz sadja naj se kreditira kot izvoz koruze (s H%). Od vsega kontin-. genta za izvoz jabolk naj dobi naša banovina 80'Jo. Dovoljujejo naj se v-prometu z Nemčijo kompenzacije. Dovoli naj se izvoz, iz vseli obmejnih posluj, dovoliti večji uvoz nemških proizvodov k nam. Prošnji- za izvoz naj se rešujejo v 8 dneh. Vsi dokumenti, potrebni za uvoz v Nemčijo, naj bodo na razpolago pri Prizadu že do 15. julija, ker se i/.vo* začne že v avgustu. O izvozu lesa je poročal g. dr. Uekar. Ugotovil je, da se je položaj za naš les v Italiji še boli poslabšal, kajti sedaj nam prele Avstrijci vzeli še srednjo Italijo, kamor smo doslej zaradi cenene morske poli dobavljali. Dalje naj Narodna banka uredi lečaj lire lako. da bo plačevala izvoznikom zanjo več kol sedaj, ko znaša kur/. 3.02, dočim r,.orajo uvozniki zanjo plačevali po 3.92. G. dr. liekar naglašuje potrebo sklenili tako trgovinsko pogodbo z Italijo, da bomo imeli iste ugodnosti kot Avstrija. Končno je o sedanjih razmerah v obmejnem prometu z Avstrijo poročal g. Janko Klim iz Slovenjgradca ter se zavzemal zn večji promet med našo dižavo in Avstrijo. Sledil je referat g. Majcna o gostinstvu kot faktorju v našem narodnem gospodarstvu in t-e-ferat g. Ivana Bauovca. o reformi banovinskih in samoupravnih financ. Samostojni predlogi G. Diduičiir Maks pledlra za znižanje veselično I; se G. ilerlic .i ti s i p prosi zbornico za posredovanje na pristojnih mestih, da se naj pri dovo-Ijevunju vinotočev postopa bolj rigorozno kol sedaj. Končno je prečital g. Vrečar resolucijo obrtnega odseka, s katero odsek obsoja sporazume, ki so se delali med političnimi kandidati na račun sestave obrtniškega zastopstva v Zbornici. Osobilo pa odklanja kakršnekoli koncesije glede sistema zborničnega gospodarskega predstavništva. Politični sporazumi ne smejo biti vezani na seatavo zborničnega zastopstva.' S tem je bila prva letošnja plenarna seja zbornice zaključena. Ponudba med Nemčijo in Rusijo Berlin, 12. aprila. Medtem ko med Nemčijo in Rusijo obstoja na političnem polju največja napetost, jia sta obe državi 9. t. m. sklenili novo trgovinsko j>o-godbo. Rusi bodo po tej pogodbi kupili od Nemčije zu 200 milijonov murk nemškega blaga. Dočim so doslej iioinf.ki industrijalci prodajali Rusiji blago na kredit, ki ga je garantirala nemška država, bo sedaj ruska država I >1 tiče vala v gotovini potom Deutsche Bank in Dresdener Bank. To je čisto nov način financiranju v pogledu sovjetske Rusije. Nemški uradni krogi ugotavljajo, da je Rusija točno plačevala. Nemčija jih bo kupila v Rusiji za f30 milijonov mark blagu. Z novo pogodbo so in ko v Nemčiji kakor v Rusiji /clo zadovoljni. Kar pu sc tiče nemškega izvoza v Rusijo, jo je v letu I'>">-(. prekosila Anglija. Pogodba, ki obveže Rusijo, du kupi v Nemčiji za 200 mili- li, llruderman Lcop. so zavzema za revizijo poštnih tarif v smislu znižanja poslavk zu pakete, za kreditiranje poštnine in končno za zmanjšanje poštnine za j)oslovno in reklamno korespondenco. Nadalje slavl.ia predlog, naj se zbornica zavzame za tako ureditev renlnine, da bi se plačevala od resnično prejetih obresti, ne pa od lerjalev, ki pn-slajajo v splošnem vedno bolj dvomljive. —- G. Doiinšck Avgust zahteva enotno ureditev policijske ure v interesu tujskega prometa zu gostilne ild. do 24, ozir. 23. za kavarne do 2, ozir. 1. — (i. Majcen Ciril navaja obseg hišnega dela v njegovi stroki ter pledira za ureditev oddajanja zasebnih sob, kakor tudi dajanje hrane, da ne bo šlo v škodo gostinskim obratom. — G. .sn-teršič fr;inc zahteva glede ustanavljanja in ureditve gostinskih obratov izpremembe pri praksi dovoljenj /.a preureditev iz ene stroke v drugo. G. Slorgnr Anton zahteva ojaccnjc proge Kamnik- Ljubljana, kar bo ludi v korist železniški upravi, ker se bo povečal promet na tej progi. — G. Pinter Perilo se zavzema zn drugačno sistemizacijo železniške tarife. — O. Lenarčič Stanko nnvaja ležkoče prebivalstva v logaškem okraju, ki ima okoli 700.000 lir italijanske valute, pa se zavzema za pomoč, ker I so tečaji te valute izredno padli v zadnjih dneh zaradi težkoč, ki so nastale v zvezi z italijanskimi j on o v mark blaga, predstavlja posebno kupčijo, ki je neodvisna od drugih tekočih kupčij med Nemčijo in Rusijo. Nemčija izvaža v Rusijo predvsem stroje, dočim ji prodaju Rusije sirovine. S Francijo pa se USSR ne more pogoditi Moskva, 12. aprilu. A A. Pogajanja o novi trgovinski pogodbi med Francijo in Sovjetsko ltusijo, ki so se pričela koncem marca, še niso rodila končnih rezultatov. Glavna ovira je francoska zahteva, nuj se najprvo uredi vprašanje predvojnih ruskih dolgov. Na drugi strani pa sovjetska vlada ni mogla v Parizu dosečr večjega posojila. Francoska narodna banka odklanja jamstva vse dotlei- Ruždi Aras v Belgradu Belgrad, 12. apr. in. Turški zunanji minister Ruždi Aras je prispel snoči semkaj. V razgovori, med Arasom in Jevtičem so sc danes pretresala vsa mednarodna politična vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem času in ki interesirajo člane >!alc zveze in Balkanskega sporazuma. V teh razgovorih sta oba ministra ugotovila popolno soglasje. Razgovori so (rajali do Iričetrt na 12. ko se je Aras podal na dvor, kjer je bil sprejet v posebno avdienco pri knezu namestniku Pavlu. Popoldne so se visoki gostje odpeljali na Oplo-riac, kjer so se poklonili limnoin blagopoko.jnega viteškega kralja. Italija se obotavlja Ženeva, 12. aprila. AA. Italijanska vlada je poslala Društvu narodov poročilo o postopku, ki ga določa italijansko-abesinska pogodba iz I. 1928 za spore. Italijanska vlada je obvestila vlado v Addis Abebi, da zdaj pristane na ta postopek. Zunanji podtajnik Suvich je obvestil Društvo narodov, da je italijanska vlada sicer za nadaljevanje neposrednih pogajanj z Abesinijo, ker bi taka pogajanja rodila uspehe. Če bi se pa pogajanja ne obnesla, je italijanska vlada za postopek pomiritve in arbitraže potoni ZN. — Ta nepričakovana vest. daje povoda k sklepu, da jo Italija opustila misel nu okupacijo Abesinije. Nove železnice Belgrad. 12. apr. Danes ob pol 5 je. prometni minister inž. Vujič sprejel v svojem kabinetu novinarje in jim dal tole izjavo: Vlada predsednika ministrskega sveta Bogoljuba Jevtiča, je določila končni program novih železniških prog, ki se bodo gradile iz notranjega posojila ene milijarde. Te proge so: 1. Koprivnica—Varaždin z normalnim tirom, dolga 12 Ion. 2. st. Janž—Sevnica normalnega tira z mostom čez Savo. dolžina 13 km. 3. Bilcfe—Nikšič, ozkotirna proga s širino 0.70 m, dolžina 71 lun. I. Priboj- Prijepolje s spodnjim ustrojčm za normalni tir iu z zgornjim ustrojem začasno ozkim tiriščem 0.76m; dolžina 28km. 5. Uspreka—Eoča—Gafko—Bllcča z ozkim tirom 0.70 ni, dolga 100 km. 0. Skoplje—Tetovo- Goslivar, normalni tir, dolžina 70 km. 7. Železniška zveza Anuidjelovar. s Topolo, ozki lir 0.70 ni, dolžina 15 km. 8. Železniški most na Savi pri Zagrebu z dvojnim lirom, z rauijio in prevozno ulico j>od nasipom. Čstdm glasovi iz Romusmjje Bukarešta, 12. apr. AA. Rador poroča: Profesor Jorgu je vprašal predsednika vlade Tala-resca, kaj je z akcijo za izpremembo uslave in ukinitev senata, ki o njej krožijo glasovi. Predsednik Tatarescu jo odgovoril, da je iz-premcinhn ustave mogoča samo po ustavno določeni poli. Mogoča je samo inicijativa od strani kralju ali parlamenta. Dokler bomo na svojem mestu, pravi Tatarescu, bomo odbili vsako akcijo ali pustolovščino, ki bi skušala spremeniti ustavne osnove naše države. Gospod ban na Štajerskem Prcvaljc, 12. apr. Osvobojena slovenska Koroška je danes z. iskreno domovinsko ljubeznijo sprejela bana dravske banovine dr. Dinka Pura, ki se je pripeljal davi ob 8 z vlakom iz Maribora v Prevalje. Sprejem, ki so se ga udeležili mnogoštevilni zastopniiii civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti in mnogo občinstva, je bil nadvse slovesen. Ban se je toplo zahvalil za prisrčen sprejem, nakar so vsi zapeli državno himno ler priredili viharne ovacijo kralju Petru II., kraljevskemu domu in veliki Jugoslaviji. Nato je odšel g. ban na sresko načelstvo, kjer jo sprejemal deputacije. Gosjiod ban se je nalo odpeljal v Črno in Žerjav ler si ogledal topilnico, Reparacije in druge naprave. Ob Iričetrt na tri se jc g. ban odpeljal v Slovelijgradec. Slovenjgradec se je bil odel v praznično obleko. Tudi Iti je bil sprejem veličasten. Na čelu duhovščine je bil dekan in pisatelj Meško iz Sel. Julri zjutraj se rt. ban odpelje v Celje, popoldne pu v Šmarje pri Jelšah in v Rogaško Slatino. Ban dr. Puc je izročil sreskemu načelniku ptujskega sreza g. Brulini 5000 Din kot podporo najrevnejšim dela nezmožnim v Halozah. Osrednji občni zbor društva Bran-i-bor, sklican za nedeljo. 14. aprila v dvorani OUZD v Ljubljani. je preiožen. Nailaljna obvestila podružnicam sledijo. — Osrednji odbor društva Bran-i-bor. Za evharistični kongres Belgrad, 12. ajir. m. Prometni minister Vujič je danes pod USbr. 5582 podpisal akt, s katerim dovoljuje polovično vožnjo za udeležence evharističnega kongresa v Ljubljani. Vozne olajšave za ta kongres veljajo za vse vlake, razen ekspresnih, od 24. junija 'do 4. julija zaključno. Železniška ravnateljstva so dobila tozadevno obvestilo iu nalog te dni. , Belgrad, 12. apr. m. V tukajšnjem hotelu Sr|iski kralj so priredili na čast francoskemu poslaniku Naggiaru poslovilni večer. Belgrad, 12. apr. m. Davi se .je vrnil iz Slovenije minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič. Osebne vesti Belgrad, 12. apr. m. Upokojena sta višji davčni kontrolor 6. pol. skupine davčne uprave v Mariboru Makso Merčun in Franc Donaj, višji davčni kontrolor 6. pol. skupine davčne uprave za Maribor-mesto. * Strašni viharji v Ameriki Newyork, 12. apr. b. V srednjem in zapadnem delu države divjajo zopet strašni peščeni viharji. Vse ceste in vsa polja so popolnoma uničena, ker ie peščeni sloj že j>ol metra visok. Vsa letina je na in je škoda ogromna. Strašen vihar nosi orjaške oblake peska po zraku, iz katerih ni rešitve. Tamkajšnji farmerji bežijo iz hiš, v kalere prodira peščeni dim skozi okna in vrata, da si (ako rešijo živ-Ijenje, ker ni mogoče dihati. Vlaki, ki prihajajo iz krajev katastrofe, imajo velikanske zamude in sd Vsi zavili v pesek in prah. Promet' vlakov je silno nevaren, ker zaradi nanešenega peska ne funkcionirajo niti signalne niti druge naprave. Baltske države za Anglijo London, 12. apr. b. »Times« jioročajo iz Rige, da bo 6. maja v Kownu konferenca baltskih držav, na kateri bedo zavrnili zadnjo rusko ponudbo o skupnem paktu. Baltske države so sc odločile za skupen londonski protokol in ue smatrajo Irenotno za primerno, da v pogajanja pritegnejo nov element. Po mnenju »Timesa« bodo zaenkrat tri baltske države počakale na izid pogajanj, nakar se bodo opredelile. Kakor se čuje. se bodo najbrž odločile za Anglijo že z ozirom na sedanji francosko-ruski sporazum. Španija pred novimi volitvami Madrid, 12. aprila. Španski parlament se zbere 6. maja. Sedanji kabinet, ki predstavlja manjšino, ima v kortesih samo Q0 glasov. Zalo mora pasti, ako se izjavi proti njemu najmočnejša stranka, lo je Gil Roblesova katoliška ljudska akciia, ki šteje 114 poslancev, ker je proti vladi tudi levica. Gil Robles pa je že izdal parolo, naj se stranka pripravi ua nove volilve, ker bo on vlado, kakor hitro se predstavi parlamentu, vrgel. Vzrok, da Gil Roblesa niso sprejeli v vlado, je predsednik republike Zamora, ki hoče na vsak način rešiti marksistična voditelja Caballera in Com-panysa, ki sla zanetila zadnjo vstajo. Predsednik bi svojo sedanjo manjšinsko vlado rad rešil s tem, da je začel razgovore z levico, v prvi vrsti z marksisti, vendar pa la korak ne more rešiti položaja, ker je velika večina španskega ljudstva proti povratku v levo smer. Zato je pričakovati novih volitev. Drobne vesti London. 12. apr. A A. s>Daily Herald poroča, da so pod vojaškim vežbališčem v Salis Buryji> zgradili pravcato podzemsko meslo. Tu bodo zatočišču pred večjimi letalskimi napadi. V mirnem času bodo ta zatočišča uporabili za skladišča muli ici.je. m Mala tableta i velikim učinkom nosi vodno BAYER-Jev križi ASPIRIN proti v»cm bolečinam in bolnnim, Iti lihajajo l( prehlad«. wtf'mnKnaa, :r-.T',7>; •&»!*•>.'«« pod S,.lir lilbi «1 IVKl.lSJV' Slo v. planinskega društva Ljubljana, 12. aprila. Snoči je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Osrednjega društva SPD. Nekaj zanimivih podatkov smo priobčili že v današnji številki. Iz obširnega poročila, ki sta ga podala predsednik dr. Pretnar in tajnik dr. Brilej, posnemamo Se naslednje podatke: SPD gleda, kako gradijo druge koče in domove, medtem ko vežejo gradbeni inicijativi SPD roke stari dolgovi. Pod nobenim pogojem ne sme SPD graditi samo ono, kar bo moglo tudi samo plačati in se mora vsaka nova gradnja obrestovati in amortizirati sama. SPD vodi načelo: planine so naše. Zato se je SPD odločilo graditi primerne planinske domove na Velem polju, Komni in Veliki planini. Na Komni so priče* graditi že letos in bo tam eldorado našega vi-soko-planinskega smučanja. Zagotovljeni sta tudi postojanki na Veliki Planini in na Velem polju. Tam bo društvo kupilo 10.000 kv. m sveta. Le v visokih vplaninah je možno dolgotrajno smučanje, ker imajo naše doline razmeroma le malo snega. SPD je uspelo v snovanju mladinske organizacije ter bo napravilo v tem oziru dogovor s Ferijalno zvezo za dravsko banovino. SPD bo dalo mladim planincem na razpolago nekatere slabše obiskovane koče. Osrednje društvo je štelo konec 1. 1934 3518 članov ter se je od 1. 1933 povečalo za 438 članov. Vse SPD šteje 8051 članov s podružnicami vred, to se pravi, da ima osrednje društvo skoraj polovico vsega članstva. Društvo ni zaostajalo na gospodarskem in ne v kulturnem udej-stvovanju, temveč je skrbelo za vse panoge, kakor za zimsko- alpinsko panogo, skrbi za pota in markacije, vodi brigo za reševalne akcije, vzdržuje v dobrem stanju svoje koče in zavetišča ter 6nuje nove postojanke. Društvo vzdržuje zvezo z vsemi podružnicami in z vsemi jugoslovanskimi in inozemskimi alpinističnimi društvi, enako s sorodnimi športnimi in tujsko-prometnimi zvezami. Društvo izmenjuje svoje publikacije s sorodnimi, ki jih je nad 40. Število podružnic znaša 29. Lani je bila likvidirana borovniška podružnica, ki ni imela pogojev za obstoj, zato pa je prirastla ribniška podružnica, ki že kaže živahno delo. Osrednje društvo je dobilo z ustanovit- vijo krajevne skupine v Zagrebu krepko oporo. Koče so imele lani 24.022 obiskovalcev, kar je v primerii z 1. 1933, ko je bilo obiskovalcev 24.379, okoli 350 manj. Društvo se je lotilo vprašanja likvidacije svojega posestva v Italiji. Neki dom je bil prodan za 300.000 lir italijanskemu erarju in SPD sedaj zahteva od občin, ki so to kupnino prejele, odškodnino za dom, zakaj last občin je bil le svet. SPD ima v Italiji še več posestev, ki jih bo moralo prodati po primerni ceni interesentom v Italiji. Novi železniški minister gre planincem zelo na roko ter je dovolil ugodnost polovične vožnje skupinam po 3 člane in je uvedel vveekend vlake, na katerih bo tudi dovoljena polovična vožnja. Planinsko društvo je proti odškodnini doseglo, da morejo člani 10 let hoditi čez novo zgrajeni most čez Savo pri Mednu brez plačila mostnine, ker je posebno važno za obiskovalce Šmarne gore. Društvo je lani organiziralo 11 izletov na Bohinjsko Bistrico z avtobusi, pozimi pa dva izleta na Veliko Planino ter po en izlet na Vršič in Krvavec. Društvo organizira ekskurzijo članstva v bolgarske planine, kar bo julija meseca in bo to prvi skupni inozemski izlet. Društveni člani so dosegli lepe uspehe v turah, v domačih in inozemskih planinih. Smrtno ponesrečili so se lani naslednji člani: Erbežnik, Košir, Tilda Kohn, Franc Kropej, Marjan Benedik, več pa je bilo tudi težjih nesreč. Društvo izdaja tudi zanimivo alpinsko knjižnico, v kateri sta dosedaj izšli: Mire Debeljako-ve »Plezalna tehnika« in dr. Breclja »Prva pomoč«. Društvo bo še nadalje izdajaio dobre planinske knjige in brošure, tudi v drugih kulturnih smereh, kakor s prireditvami, predavanji, v trudu za alpinski muzej, se društvo živahno udejstvuje. Društvo je lani imelo 4,067.000 Din stroškov, tako da znaša izguba 21.000 Din, ki pa je krita. Društvena aktiva znašajo 2,144.000 Din, od tega pa je treba odbiti dolg pri Mestni hranilnici, reševalni fond ter razne drugo dolgove, tako da znaša čisto premoženje društva 1,400.000 Din. Društveni proračun za 1935 znaša 426.000 Din. Vsa ta poročila je članstvo z zadovoljstvom sprejelo na znanje ter tako izreklo sedanjemu vodstvu SPD svoje zaupanje. Poostrene kazni za ponarejevalce denarja Ljubljana, 12. aprila. Višjo sodne instance so uvedle ostrejšo kaznovalno prakso proti ponarejevalcem denarja in razpecovalcem falzifikatov. Ostrejše kazni naj bi vplivale na druge strašilno. Ponarejevalcem se bo odslej pred sodiščem slaba godila! Prav zanimivi ste dve končni sodbi. Tržačan Giorgio Mauri, trgovski potnik, je dobavil znanemu Armidu Basiliscu tako-zvane »tržaško falzifikate« tisočdinarskih bankovcev. Annido Basilisco in tovariši so bili sojeni pred ljubljanskim malim senatom. Pozneje še le je bil v Zagrebu prijet dobavitelj Mauri. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bil 27. februarja letos Mauri obsojen zaradi tega na 2 leti in 6 mesecev robije ter 1000 Din denarne kazni, po prestani kazni pa v izgon z Jugoslavije za vedno. Mauri je prijavil in izvedel revizijo in priziv zaradi previsoke kazni. Državni tožilec pa se je pritožil zaradi prenizke kazni. O stvari je sedaj končno razsojal stol sedmo-rice v Zagrebu. Zavrnil jo Maurijevo revizijo in priziv, ugodil pa je prizivu državnega tožilca g. Branka Goslarja v toliko, da je zvišal prvotno kazen na 4 leta robije. Stol sed-morice je kratko utemeljil, da je bila kazen za dobavitelja falzifikatov prenizko odmerjena, ker je šlo za razširjenje velikega števila ponarejenih tisočakov, kar bi lahko povzročilo veliko škodo no samo posameznikom, marveč tudi gospodarskemu življenju v državi, ker bi bilo omajano zaupanje v naš denar. __Apelacijsko sodišče v Ljubljani je raz- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vase zobe ERASMIK nilON IN PASTO ZA ZOBE Za ugodno ERASMIK MILO ZA BRITJE pravljalo o ponarejevalski zadevi trgovca Josipa Benčiča iz Litijskega okraja. Benčič je bil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen na 3 mesece strogega zapora in 1000 dinarjev denarne kazni odnosno 17 dni zapora zaradi ponarejanja 50-dinarskih kovancev. Apelacijsko sodišče mu je kazen zvišalo na 1 leto strogega zapora in na 10.000 Din denarne kazni, ki jo ima plačati v 3 mesecih po prejetju sodbe, v slučaju neiztirljivosti pa v nadaljnih 167 dni zapora. Ljubljansko apelacijsko sodišče jo utemeljilo zvišanje kazni kratko, da je baš zadnji čas izdelovanje denarja zavzelo zelo velik obseg in se lotevajo ponarejanja ljudje raznih slojev, ker bi radi prišli rlo lajikega zaslužka na rovaš dobrovernih državljanov, največ malih in revnih trgovcev, ki ne znajo dobro razločevati denarja. Ostra kazen jo na mestu, da vpliva na druge strašilno. Tako visoka denarna kazen je primerna, ker je obtoženi Benčič priznal, da je lastnik premoženja do 300.000 Din, a ima samo 50.000 Din dolga. Junak kola ob sojen Huda in vroča fantovska bitka sc je ponoči 18. novembra lani razvila v Jablani pri Zagorju. V akcijo so stopili junaki kola, kopač, vil in noža. Dva brata sta vpila: »Moramo te pobo pobiti!« -Pri pretepu je bilo udeleženih do 40 fantov, kakor pravijo nekatere priče. Najbolj divji je bil Polde Jerman, doma z Vrha pri Zagorju. Držeč v rokah kol je dirjal za mirnim Francetom Roglieem. Skakala sta čez plotove, naposled pa jo Polde Rogliča dohitel in ga z vso silo oplazil z debelim kolom po glavi tako, da se je Roglič nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik dr. L. Ukmar jc v preiskavi podal mnenje, cla je Jerman prebil Bogliču lobanjsko osnovnico, da je bila rana absolutno smrtnonevarna, le golemu naključju je.pripisovati, cla jo poškodovanec ostal pri življenju. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja sc jo danes Polde Jerman zagovarjal na obtožbo zaradi smrtnonevarne telesne poškodbe. Zatrjeval je, da jo ravnal v silobranu in da je njega naskočilo kar 8 fantov. Sodišče njegovemu zagovoru ni verjelo ter ga je obsodilo na 8 mesecev strogega zapora. ofoettbba ti-eevo listo naj bi bila v interesu bojevniško; ga gibanja. Nato so je začelo gibanje or >11 izvršnemu odboru, ki ga je vodil g. Stane Vidmar. Končno izjavljajo podpisani, 'la pred ljudstvom ne morejo več nositi odgovornosti organizacijo in njeno smer in da ou lagalo kot člani osrednjega izvršnega oclb -ra svoje funkcije, in z namenom da m :o dali povoda za cepljenje organizacijo in da so bodo nemoteno mogli posvetiti akciji tovariša Liotiča: hočejo se umakniti mod tovariše,, ki so jih doslej vodili 111 .11111 služili. Vodstvo organizacijo preide s tom v roko prvega podpredsednika g. S. Vidmarja, »ki s toni prevzame polnilno odgovornost za vso posledice skupno s tovariši, ki so ustvarili sedanji položaj.« Izjava se zavzema za ohranitev ljudske enotnosti; lo po poti, ki si jo bo »Boj« sam začrtal brez tujih vplivov, ho dosegel svoje namene. Bosoda gre zdaj delegatskemu zboru kot najvišji instanci v smislu pravil »Boja«. Sest kandidatnih list ho. Belgrajsko »Vreme« jo mnenja, cla bosta polog državnih kandidatnih list predsednika vlade B. Jevtiča, Jugoslovanske narodne stranke pod vodstvom S. Hodžero, jugoslovanskih socialistov pod vodstvom Živka To-paloviča in liste jugoslovanskega narodnega gibanja »Zbora« pod vodstvom Dimitrija Ljotiča, predloženi šo dve drugi listi, tako da jih bo skupno 6. Nove kandidature za Ljubljano mesto in okolico. Na okrajnem sodišču jc bil včeraj večji naval novih kandidatskih aspirantov, cla hi overovili svoje podniso. Overitve so trajalo celo do 13. Vso jo bilo izvršeno po predpisih. Kandidatski aspiranti, ki niso bili sodišču osebno znani, so sc legitimirali s kakim uradnim dokumentom o identiteti in z ono osebno pričo. Svoj podpis so mod drugimi overovili: Fran Zehal, trgovec na Rudniku kot kandidat za okolico na Jevtičevi listi, dalje so dali overoviti podpise: Janez Kocmur, upokojeni ravnatelj OLTZD v Ljubljani, Zajce Viktor, strojni stavec v Ljubljani in Jože Dolonoc, zasebni namcščonec z Tga. Do včeraj jo bilo izvršenih že 63 overitev podpisov. Na Ljotičevi lisli kandidira zn laški okraj trgovec Zornimi Viljem iz Trbovelj. Umaknil je kandidaturo na Topalovičevi listi g. Klonovšok iz 1'rbovelj, sedaj priha ja na tej listi vpoštov g. Sitar in Scdoj. 2500 kandidatov samo za eno listo. »Vre' mo« jo priobčilo zanimive podatke o sestavljanju listo predsednika vlade B. Jevtiča. Za 1 to kandidatno listo so jo po zatrdilu »Vro-| mona» javilo 2500 kandidatov. Ce pomislimo, da jo samo 368, oziroma največ 370 mest v narodni skupščini, jc to pač prav lopo število. Vlada jo te kandidate morala prečistiti in kadar ni bilo mogoče koga odstraniti, je pač ostalo v tem okraju več kandidatov. List pripominja, cla se jo v nekaterih okrajih javilo kar po 12 ali šo več kandidatov. Vlada ni mogla vseh teh kandidatur odobriti, a jo kljub temu v mnogih okrajih pustila po voč kandidatov, da volivci lahko izbirajo. »Vreme« jo prepričano, cla so vladni shodi uspeli. KONCERT A kade m. pevskega zbora v St. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 14. aprila ob pol 16 popoldne v Cerkvenem domu Prof. Sil. Antič: Ameriška pižmovka pri Fali Dne 31. marca t. 1. okrog 5 popoldne je po poti, ki vodi iz majhnega parka falske elektrarne proti mostu, prihitela pižmovka, ki jo je dijak klasične gimnazije Rozman ranil s kamnom v nogo, nato v glavo in žival je obležala mrtva. Bržkone je žival hitela proti počasi tekoči vodi, ki je zajezena. Ta pižmovka je samica, dolga 62 cm, od česar odpade na rep 32 cm in težka je 1.78 kg. Na- Pižmovka iz priredopisne zbirke klasične gimnazije v Mariboru, ki jo je letos ubil neki dijak pri Fali. gaSena žival je sedaj v prirodopisni zbirki klas, gimnazije v Mariboru. Podala sva se 7. dijakom lia lice mesta in ob levem bregu Drave sva našla i/.kopine ozir. rove ob bregu pod vodno gladino, ki jih je gotovo pri- pisovati plZmovkam, za kar je treba le daljšega opazovanja in raziskavanja in da voda nekoliko upade. Zanimivo bo, če se mi posreči najti zimsko bivališče, ker navadno v aprilu in maju zapuščajo živali svoja bivališča, da se dvojice poiščejo. Misel o veliki koristi krzna te živali je vzpodbudila kneza Colloredo-Mansfelda 1. 1906., da je prvi prinesel v Evropo na svoje jiosestvo Dobriš južno od Prage 5 pižmovk (2 samca in 3 samice) in jih naselil ob velikem ribniku. Kmalu nato se je začela širiti na vse strani v smeri vodnih tokov. Prodirala je proti zapadu in jugu; na vzhod in severovzhod so ji zavirali pot Sudeti. Po pritokih Labe so potovale vedno bolj navzgor. Leta 1924. so ugotovili prve pižmovke v okolici Dunaja po njihovih značilnih izkopinah. Podatki kažejo, da je svetovna vojna pospešila njihovo razširjanje, ker tedaj nihče ni utegnil zatirati teh škodljivcev. Leta 1929. so ujeli v jezeru KUssnacht pri Merlesschachenu na meji Švice v ribiške vrše 2 pižmovki in ob tej priliki sla Francija in Švica strogo prepovedali uvoz in vzdrževanje pižmovk, toda te so kljub temu prodirale naprej. V zadnjem času se na češkoslovaškem zelo pritožujejo nad škodo, ki jo povzročajo z izpodje-danjem nasipov po ribnikih, kjer umetno goje ribe, in dolbljenjem, kar ima neredko za posledico poplave. Leta 1934. so se pojavile ob Donavi severno od Ulma. V Jugoslaviji so pa prvo pižmovko ujeli konec maja leta 1932. v bližini Koprivnice. Pri nas so se pa sedaj v zadnjih dveh letih začele pojavljati. Na Štajerskem so ustrelili že 5 pižmovk, in sicer v Radgoni (v avgustu leta 1933.). v bližini razgledne stolpa na Pohorju (leta 1933.). pri Rančab na Pohorju (junija 1934.), v okolici Ljutomera (marca leta 1935.) in 31. marca t. I. pri Fali. Od mnogih poskusov, da bi se v Srednji Evropi udomačile živali z drugih kontinentov, so se resnično in za trajno prilagodile novim življenjskim prilikam v Evropi samo 3. in sicer damjek (Dama dama, Danihirsch), njegova prvotna domovina je severna Afrika, navadni tetrev (Phasi-anus colchicus, Fasan) iz dežel ob Črnem morju, in ameriška pižmovka (Fiber zibethicus, Blzam-ratte). , , , Pižmovka spada v red glodalcev med volulia-rice, loči so od njih kot povodna žival po tem, da ima na zadnjih nogah med prsti kratke plavne kožice; ob robu prstov pa dolge, bele. trde plavne ščetine; črn rep je od strani stisnjen, pokrit z majhnimi luskami in s kratkimi dlačicami in ji služi pri plavanju. (Prim. o tem moj članek >I'ro-teus« št. 4-5.) Njena prava domovina so dežele v Severni Ameriki od 30—69" sev. širine. Razširjena je od vzhodne Kanade in Labradora do Arizone v južnih Združenih državah in od Atlantskega do Tihega oceana. V Kanadi in Alaski, ki sta bogati na vodah, je najbolj razširjena in sicer severno od polotoka Alaske okrog zaliva Bristol v oblasti Nu-Sagak, torej živi v stibarktični klimi. Zalo nas zelo preseneča, da se razširja v Evropi hitreje proti jugu kakor proti severu. Vse kaže, da ji ugajajo prilike in klima zmernega jiasu. V svoji pradomovini je v razširjenju prišla do Arizone, in v novi domovini v Jugoslaviji do Koprivnice na Hrvatskem. Brez dvoma se bodo pižmovke tudi j>n nas hitro razširile v velikem številu, ker so se dobro prilagodile novim živiljenjskim prilikam. Zanimivo je z zoogeografskega stališča, kako daleč bo prodrla na jug. ker nam je pižmovka dokaz. da je razprostiranje živalske vrste odvisno od ugodnih življenjskih prilik. Iz podatkov je razvidno, da se je od 5 matičnih poedink v Srednji Evropi v 28 lotih razvila ogromna populacija, ki ie zavzela žc področje ca. 200.000 kili3 in sicer od 46—52° severne širine in od 18" vzhodne dolžine proti zapadu. Do lela 1927 so jih je razmnožilo do 10 milijonov. Razširjanje ameriške pižmovke ima razen za nimivih znanstvenih problemov zoogeografskega in biološkega ludi važno vprašanje z ekonomskega stališča. Evrojiske jioljedelce skrbi, kako naj se obranijo lega škodljivca, ki zelo uničuje poljske kulture, ki niso varne pred njim, če je naseljen v bližini ob vodi. Uničijo razen rastlin, ki jih uporabljajo za hrano, mnogo več, ker izjiodkopavajo med koreninami hodnike, s tem da rastline ob-grizejo in izrujejo. Omeniti pa je treba tudi korist pižmovke. Njena dragocena koža se vsestransko uporabljn v moderni industriji krzna. Krzno tako, kakršno je, t* uporablja za podloge za moške suknje. Za ženske kožuhe, ovratnike in kape so krzno navadno barva kot skunk, lliink in seal v rjavih in črnih nijansat, in prihaja v promet pod imenom skunk-bizam. mink-bizam in seal-bizam. Razen lega pa doseza višek moderne industrije v tako imenovanem >electric seak (električni sil. ozir. električni tjulenj), kar je dobilo ime po načinu predelave, da 6e 7. elektriciteto odstrani zgornja dlaka nadlanka. Glavno mesto izdelave krzna na Nemškem je Markransladt pri Leipzigu, kamor pride lelnc okrog 1 milijon kožic. V Ameriki in Evropi se letno pridela več milijonov kožic. Dočim v novejšem času na Nemškem n. pr. snujejo za bobre še nove rezervate, je pa danes pri pižmovki treba misliti, kako se bo njeno število zmanjšalo. Do sedaj jih love s pastmi na jn bolka, pastinako in korenje, ali pa jih tudi stre Ijajo, medtem ko plavajo na vodi, kar je prece težko, ker so zelo živahne povodne živali. Uničujejo jih razen človeka še lisica, kuna, ris, orel in velika uharica. Ljubihnnske vesti: Pred veliko obrtniško razstavo Ljubljana, 12. aprila. Leto 1985 bo za Ljubljano joto velikih prireditev. Največja med temi lio nedvomno evharistični kongres, /.a tem kongres Jadranske Straže ter druge običajne prireditve, kakor velesejem, festival, razni kongresi itd. V vrsto velikih prireditev moramo šteti tudi veliko obrtniško razstavo, ki .io pripravlja Društvo jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Ljubljana in podružnica Ljubljana-oko-lica. Namen te razstave .ie predvsem jiovda-riti solidnost in prvovrstno kakovost izdelkov izključno obrtnikov iz Ljubljane in naj-lesnejšc okolice, to je Zgornje Šiške in nekaterih drugih predmestij. Sodeč po sedanjih pripravah bo ta razstava nekaj linpozant-nega. Pripravljalni odbor jc že dobil od mestno občine zagotovilo, da bo na razpolago razstavi ialcern brezplačno vse poslopje mestnega'lice ja, kar poinonja 20 velikih sob, mnogo hodnikov, telovadnico in dvorišče. Na razstavo so povabljeni obrtniki vseh strok, vseh obrtniških organizacij in tudi vseh prepričanj. Dostop na razstavo bo imel torej sleherni obrtnik, zlasti ker bodo cene, oziroma najemnine za razstavni prostor ugodne. Finančno ministrstvo je tudi ze oprostilo razstavo raznih taks. Pripravljalni, odbor šteje 25 članov obrtnikov. Predsednik je Ivan Kosak, tajnik pa Ivan Mihelčič. Pripravljalni odbor .ie že perinamentno na delu ter sprejema prijave, v društvenem lokalu na Rimski cesti. Arhitektonska ureditev razstave je poverjena znanemu strokovnjaku arh. ing. Mesarju. Razstavni prostor bo obsegal okoli 1500 ms. Častno bodo zastopane vse. obrti. Ze sedaj pa opozarjamo na veliko vrtnarsko razstavo, ki bo najbrže v telovadnici, na razstavo mizar, obrti, s katero bodo skušali ljubljanski mizarji dokazati, da so vsaj enakovredni okoliškim, daljo na razstavo kiparske in kamnoseške ter bronoli-varske obrti. Zanimivo bo gradivo, ki ga bo razstavilo Združenje elektrotehničnih obrti, saj bo razstavilo pregledno statistiko svoje stroke in svoje publikacije itd. Najbolj prizadeti sta,v sedanji krizi med obrtmi krojaška in čevljarska. Zato bo pripravljalni odbor nudil tema dvema obrtima čim največje ugodnosti za kolektivne razstave. v Za razstavo je bil razpisan natečaj za za osnutek plakata, ki se ga .je udeležilo 10 tekmovalcev. Prvo nagado je dobil osnutek pod geslom »Glava« črkoslikarskega pomočnika, Ludvika Šare, drugo nagrado osnutek Cirila Križmana, mojstra v Št. Vidu, in tretjo nagrado osnutek Toneta Švaglja iz Trbovelj. Razstavni odbor je sklenil, da se natisne prvouagrajeni osnutek. Razstava bo trajala od 29. junija do 14. julija 1935 ter jo pokrovitelj ban dr. Puc. Razstava pade v čas evharističnekongresa in so bodo mogli tisočeri udeleženci tega kongresa prepričati, kako napreduje ljubljanska obrt. 0 Sv. maša zu izletnike in turiste bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na sedem. , , ... © »Pasi ion« sc bo v slovenskem jeziku v ljubljanski stolnici (Šenklavža) prvikrat pel jutri, cvetno nedeljo pri slovesni maši ob 10. Vse, kar evangelist kot zgodovinar pripoveduje, bo pet pripovedovan oc aii pevec. Kar so govorile posamezne osebe, pojo posamezni pevci. Vsak svojo osebo: eden Kristusa, drugi Petra, tretji Judežu, četrti Kajfa, poti Pilata, šesti (z visokim glasom) deklo. Vsi pojo po stalnih napevih, ki se le po besedilu vselej nekoliko drugače oblikujejo. 1 o-soImo lep in bogat jc napev .Jezusov: mil, sjove-sen prisrčen. Nastop Jezusov tudi pnpovedova-vec' vselej napove s posebnim koncem svojega mineva (kadenco): - Kar je govorilo več ljudi ali vsa množica, bo za velikim oltarjem cvetcroglasno pel močen moški zbor bogoslovccv pod vodstvom prefekta i/, zavodov g. Snoja. - Tako bo po slovensko peto trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa za Ljubljano svoje vrsto glasben dogodek — Korarska maša bo ta dan ob četrt uu devet (8.15) nato blagoslov oljik. ob 9 se ona tiha maša. , 0 Spomini 1111 našega kralja Aleksandra,« (Jakopičev paviljon.) Gg. akademika Gerk Rudi iii Bergel- Stanko bosta ponovila svojo pre epe recitacije, posvečene spominu našega neumrlega kralja nedeljo, 14. aprila ob 11 dopoldne. Opozarjamo udelcžnikc z dežele nu četrtinski popust na železnicah. .. .. , 0 Ljubljanski proračun. Po včerajšnji brzojavki. ki jo je prejela mestna občina 1/. Bo-sruda. je finančno ministrstvo potrdilo v celoti mestni proračun zu letošnje loto, razen čl. 7 fin. uredbe. . „ © Zadnja pot Henrika Turne. Včeraj ob .5 popoldne je številno občinstvo, med njimi mnogi ugledni predstavniki in javni delavci, spremilo na zadnij poli dr. Henrika Turno. Pogreb so jo vršil izpred hišo žalosli v Kiignerjevi ulici. Pred hišo žalosti 11111 je polnoštevilni mešani zbor Glasbene Matico zapel ginljivo žalostinko Hribi se beli soPokojnik je bil ustanovitelj nekdanje goriške GM. Cerkvene obrede jo opravil g. Cu-dorman. V imenu nekdanjih javnih soborcev 111 slovenskih publicistov ter v imenu Slovensko Matico so je od pokojnika z zbranim govorom poslovil dr. Dragotin Lončar. Nato se je razvil veli- v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter bogati izbiri po KLOBUKE razne športne čepice nudi 1 nizkih cenah MIRKO BOGATAJ LJUBLJANA, STAR! TRG 14 Solidna postrežba Sprejemajo se popravita časten žalni sprevod 1111 pokopališče Sv. Križa. V sprevodu so šli med drugimi ljubljanski župan dr. Ravnihar, predsednik odvetniške zbornice dr. Ži-rovnik, predsednik SPD dr. Pretnar, predsednik Slovenske Matice dr. Lončar, skoraj polnoštevilni ljubljanski odvetniki, planinci, številni pisatelji in publicisti, polnoštevilno klub "Skala«, mnogi odlični znanstveniki,- predstavniki delavskega gibanja s številnim delavstvom ter številno drugo občinstvo. Pred viaduktom je moški zbor GM za-pel žalostinko Poljana toži . Nad odprtim grobom se jo |ioslovil od pokojnika predsednik SPD dr. Pretnar, ki ,jo slavil pokojnikove zasluge za planinstvo pa ludi vso drugo zasluge pokojnika. Bridko je bilo vsem, ko so metali grude prsti na grob tako zaslužnega in lako značajnega moža. Ohranimo 11111 trajen spomin! O Slovenski strelski šport. V nedeljo, dne 14. aprila bo ob 9 na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti svečana otvoritev strelskega športa" ljubljanskega okrožja. Nova uprava je oskrbela novo tehniko organizacije, ki bo omogočila uspešne nastope Ijub-ljniiske ekipe tudi na okrožnih in državnih tekmah. Ob jutrišnji otvoritvi bodo razdeljena tudi odlikovanja med dobre strelce in bodo prireditvi prisostvovali tudi zastopni-, ki civilne in vojaške oblasti. Uprava strelsko družino v Ljubljani poziva članstvo na polno udeležbo jutrišnje prireditve ter na polne odzive strelskih vežb. za dosego številno in sposobno strelske ekipe ljubljanske družine. 0 Na cerkvenem koncertu pri Sv. Krištofu ho izvajal v ponedeljek, lo. I. 111. Ciril-Metodov mešani zbor pod vodstvom Ludovika Puša pet pesmi za veliki teden. I. Foersterjeva Očitanja so pravi biser med starejšimi postnimi pesmimi, zlasti če jih zapoje številen zbor, kakršen je Ciril-Metodov. Zelo lopa in žalostni Materi božji posvečena jc Mavova Mati bolečin. Basovski solospev v krepki gradaciji slika Marijino trpljenje, zbor pa obtožuje človeštvo krivde na njenih bolečinah. Čisto svojski a capella skladbi sta oba Toinceva odlomka iz njegovega oratorija. Že ime skladateljevo jamči, 'la sta skladbi prvovrstni; zloženi sla v strogem cerkvenem slogu in bosta segli globoko v dušo. Naj-j obsežnejša točka koncerta pa bo kantata Maksu j Springorja za tenor solo, cello, zbor in orgle Gol-gota. £e samo io veličastno, iskreno občuteno dolo bo vredno prili poslušat, posebno, ker bo prelepo tenorsko partijo pol operni pevec g. Josip Goslič. - Veliti leden zaradi spomina na Kristusovo trpljenje in smrt. ki »a obhaja vesoljni krščanski svet. ni primeren za nobene druge prireditve razen za takšne, ki ta spomin poveličujejo. Kdor se hoče v svoji notranjosti lepo pripravili za dneve velikega tedna, naj pride na koncert. Ljubljana jo verno mesto. Zato bo prišla v ponedeljek, 15.1.111. v novo cerkev pri sv. Krištofu, da v glasbi doživi veliki leden in da z obiskom moralno in gmotno podpre idealno dolo, ki je po- stavilo na grobišče lep instrument, kakor se za to mesto spodobi. o Odbor Akademskega pevskega zbora poziva celokupno članstvo, da so elunos, 13. t. m. zbere točno ob Ib prod Glasbeno Matico. Udeležba je strogo obvozna za vso. torej vsi in točilo. ... , , 0 Gasilska znjedmea Dravske banovine priredi svojemu starešini gosp. Josipu Turku ob njegovi sedemdesetletnici drc\i častni večer na Taboru z izbranim sporedom ter vabi vse njegovo prijatelje k tej poklonitveni prireditvi. Gasilstvo odkoraka ob pol 20 izipred Mostnega doma pred stanovanje slavljenčevo, kjer mu priredi podoknico. Počastitev bo ob 20 zvečer na Taboru. . . , , , . , © +21" C v senci jo kazal toplomer (une-roid) v četrtek opoldan. Ali ni to za tu čas — prezgodaj? . © Kino Kodeljcvo igra drevi »Douskoga Kozaka, s Josčjem Mojico in »Slovanske plese v Ljubljani«. 0 Bluze, žem-perje, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Št, Vid nad Ljubljano Akademski pevski zbor lio ponovil svoj koti cert slovenske narodno pesmi v nedeljo 14. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano ob polštirih popoldne v Cerkvenem domu. Koncert jo namenjen predvsem vsemi okoličanom, ki niso imeli priliko slišali Akadeniskegu pevskega zbora uu zadnjih dveli razprodanih koncertih. Izvajal so ho celoten pogrnili kot v Ljubljani. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki Zakotnik v Al. Vidu. Ker vlada za koncert veliko zanimanje, priporočamo vsem interesentom, da si nabavijo vstopnico žu v predprodaji. Moste pri Ljubliani Cerkveni pevski zbor sv. Družine v Mostah priredi dne 13. aprila (cvetna nedelja) ob 8 zvečer v Ljudskem domu v Mostah prvi cerkveni koncert. Na programu je: Schuberlova maša v G-duru. Nastopali bodo prvovrstni solisti. Ker jo dobiček namenjen za nakup harmonija, ki bo last cerkve sv. Družine, se toplo priporoča čim večja udeležba. Mariborske vesti □ Ban dr. Puc zopet v Mariboru. V četrtek zvečer je prenočeval v Mariboru ban dr. Puc ter je včeraj zjutraj nadaljeval svoje potovanje na Preva-Ije in v Slovenjgradec. □ Maraton — semifinalist. S svojo zmago v banovinskem prvenstvu v rokoborbi je prišel SSK Maraton v semiiinale za državno prvenstvo ter se bo boril sedaj s Sparto iz Zagreba. Dvoboj z Zagrebčani se bo vršil v Mariboru maja ali junija. " □ Zopet izprememba pri gasilski četi. Gasilska župa "je imenovala pri mariborski gasilski čeli novo vodstvo. Poveljstvo naj bi prevzel dimnikarski mojster Melina, vodstvo rešilnega oddelka pa dr. Kac. □ Umrla sla v Mariboru 56 letni Schriedl Jakob, progovni delavec iz Hoč, ter Alojzija Vogrin, 76 letna delavčeva soproga s Koroške ceste 114. — Počivaj la v miru! . .,,,„„ □ Krščanska ženska zveza ima jutri ob 16.30 v dvorani Zadružne gospodarske banke poučno predavanje. Snov predavanja je priprava za evharistični kongres, predavatelj pa je g. Janko Kokošinek. □ Iz carinske službe. V Maribor sla prestavljena carinska uradnika Djordje Pavlovič in Vlado Majslorovič iz Koloribe. □ Številne parcelacije. Cela vrsta posestnikov je zaprosila za parcelacijo svojih zemljišč v mestu, kar dokazuje, da je jioslalo zanimanje za gradbene parcele živahnejše. □ Smrten padec z lestve. V Fokovcih so našli 53 letnega posestnika Šaudorja Perša mrtvega ležali pred hišo. K steni je bila prislonjena 3 m visoka Ie-stva, mrtvec pa se je nahajal v položaju, kakor da je padel z lestve in se ubil. Vzroka ali povoda kake nasilne smrti preiskava ni mogla ugotoviti ter je sodišče dovolilo, da se izvrši pogreb brez obdukcije. □ Nesreča. Na Glavnem trgu se je ponesrečil dijak 7. gimnazijskega razreda Lovrenc Puh. Pri padcu si je tako poškodoval nogo, da so ga morah z reševalnim vozom prepeljati v bolnišnico. □ Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bi! dobro za: ložen z ribami. Prodajale so se postrvi jx> 36, moli po 24, male sardele jx) 12, sipe po 10, kalamari po 16, belice po 8—9, karpi po 10—12 Din za kg. □ 000 litrov sadjevca so v eni sami noči odnesli neznani talovi iz kleti Lovrenca Robiča na liočkem Pohorju. Ostanek so mu izpustili po tleli ter mu prizadeli občutno škodo. □ S kamnom nad starega očeta pri zlati poroki. V Podgorcih je obhajal posestnik Anton Janžeko-vič s svojo ženo zlato poroko. Ko so bili gostje obeh zlatoporočencev v najlejišem razpoloženju, jc zažvenketalo okno in v sobo so padli trije debeli kamni. Eden je zadel zlatega ženina zadaj na tilniku, da se je onesvestil. Izkazalo se je, da so svate pozdravili s kamenjem starega Antona Janžekoviča 21 letni Ernest Janžekovič ter njegova prijatelja Fr. Kele i 11 Martin Miuida. Ernest je bil na svojega sta- mm® Therma, laSKo. Radioaktivne-thermalne kopeli (37,5 C) Naj-učinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd odprto skozi vse leto. V predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni 600,— Din, za 20 dni Din 1.100'—. V pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna brana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. rega očeta jezen ter je vrgel vanj kamen iz maščevanja. Včeraj je okrožno sodišče vse tri napadalce obsedilo na štiri mesece strogega zapora. □ Nov motociklislični klub se je ustanovil v Mariboru ter si nadel naziv »Pohorje«. Predsednik je Oton Crepinko, bivši predsednik motosekcije kolesarskega kluba »Peruna«. □ Tatvine koles se množc. Včeraj ie nekdo sunil kolo bančnemu slugi Sodecu Rudolfu. Kolo je črno pleskano znamke »Jugu« ter ima evidenčno številko 74.037. □ Nočna lekarniška služba bo prihodnji leden že na podlagi novega pravilnika. Vsako noč se bodo službujoče lekarne menjavale. V nedeljo imata nočno službo lekarni Albaneže in Maver, v ponedeljek Sirak in Savost, v torek Minafik in Albaneže, v ce-trtek Maver in Sirak, v petek Vidmar in Savost, v soboto Miuai-ik in Konig. Celje & Žalna služba božja za pokojnim kraljem Aleksandrom je bila včeraj ob 8 v župni cerkvi. Pri tej žalni službi božji, ki jo je opravil ob asistenci g. opat Jurak, se je prepeval jisalm 50. Žalne službe božje so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasli ter korporacij. Navzoč je bil tudi poveljnik dravske divizije, divizijski general g. Nedeljkovič. .©• Cerkveni obredi na cvelno nedeljo: Ob 10 bo v farni cerkvi blagoslov oljk in procesija, nato sv. maša; med sv. mašo se bo bralo Gospodovo trpljenje. 13 Umrl je včeraj v celjski bolnišnici g. rluks Franc, 58 let, pisarniški predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem gradu. Naj počiva v miru! 0 V celjskem okraju šest kandidatov. Pri celjskem okrajnem sodišču so bile dosedaj potrjene liste sledečih kandidatov za volitve narodnih poslancev 5. maja t Stante in Prekoršek, oba na Jevtičevi listi. Na raznih opozicijskih lislah so prijavili svoje kandidature: Franc Svetek, časnikar v Celju; dr. A. Ogrizek, odvetnik v Celju; Vabič Vinko, trgovec s hmeljem v Žalcu, in šifrer Andrej, revizor Zveze Slovenskih zadrug v Ljubljani. 13 Stanje v cinkarni bo ostalo do konca maja v glavnem neizpremenjeno. Poročali smo, da je nastalo med ccljskim cinkarniškim delavstvom zaradi nameravanih redukcij veliko razburjenje. Končno se je etosegei med zastopniki delavstva in lastniki cinkarne sporazum, po katerem ne bo cinkarna do konca maja odpustila nobenega delavca, pač pa bo delavstvo v korist tistim, ki bi morali biti reducirani, delalo v mesecu en dan mani. £r Dekliška Marijina kongregacija ima svoi redni mesečni cerkveni sestanek jutri ob 8 pri šolskih sestrah. 13 Moderno in trpežno enobarvno »Dumping 3« čisto volneno tkanino za damske obleke prodaja za velikonočne praznike mnogo izpod dnevne cene po Din 23 Pšeničnik, maiiufaklurna in modna trgovina, Celje. 4168 Ptui Ustanova posebne vrste. Uprava sanatorija ruskega Rdečega križa za pljučno bolne v Vurbergu pri Pluju je ob pri liki komemoracije ob polletnici smrti kralja Aleksandra na vzpodbudo šefa sanatorija g. dr. Boleslava Okolokulaka sklenila počastiti spomin nepozabnega pokojnika z ustanovo posebne vrste. V zdravilišča bo namreč odslej ena postelja s popolno oskrbo stalno rezervirana za revnega bolnika, jx>trebnega zdravljenja v zdravilišču, in sicer brezplačno. To plemenito gesto ruskega sanatorija v Vurbergu, vredno (»snemanja, toplo pozdravljamo. Kulturni obzornik Štele: Monumenta VI. Poslednja sodba V pričujočem snopiču nam avtor demonstrira specialno ikonografsko temo v našem srednjeveškem slikarstvu, namreč temo Poslednje sodbe, ki se v srednjeveškem slikarstvu zapada javlja že od XI. stol. dalje, v našem slikarstvu pa je ohranjenih največ primerov zanjo iz XV. stol. V visokem srednjem veku dovršena ikonografska shema Poslenje sodbe vsebuje tele elemente, po navadi razvrščene v več vodoravnih pasov: v mavrični mandorli Sodnik, ob njem angeli z mučili, Marija in Janez Krstnik (De'(sis), nato na levi in desni ajx>stoli kot prisedniki in priče, vstajenje, ter delitev izvoljenih od pogubljenih v nebesa in pekel. Snovno se pridruži temu tipu še motiv pametnih in nespametnih devic, ter motiv Smrtnega plesa, kaj znan pojav v zapadnem slikarstvu, z osnovno mislijo, tla smo pred smrtjo vsi enaki. Pri nas se nahajajo važnejše slike Poslednje sodbe na Krtini (ca 1460), v Mengšu (sr. XV. stol.), na Muljavi (Janez Ljubljanski 1456 !.), na Suhi (I pol. XV. stol.), v Gocleščah (isti čas), ter v Beramu. kjer sc nahaja pri nas edini primer Smrtnega plesa. (Slikal Vincencij iz Kastva I. 1474.) Pri nas je najbolje ohranjena Poslednja sodba na Krtini. Komjiozicija je Irodelna, zgoraj v nebcsili v mandorli Kristus, ob njem na levi in desni apostoli, spodaj 11 a zemlji Marija in Janez Krstnik, na levi vstajajo pravičniki iz grobov, na desni jjogub-ljenci, v spodnjem pasu pa na ievi nebeški Jeruzalem. na desni pekel. Slično kompozicijo imajo tudi ostale sodbe, tako n. pr. v Mengšu, na Muljavi in UrUgUU, UCftdlClC |Jrt niiitjV* -3VVJC ■ v sebnosti (n. pr. Sopotnica. Godešče). Avtor zaključi razpravo z ugotovitvijo, da prevladuje ta splošni tip v vseh alpskih deželah, jTosebnostni pa se je razvil pod vplivom furlanske (italijanske) smeri. s. m. Premiera Krellovih „Malomeščanov" Včeraj v Narodnem gledališču doživela krstno predstavo nova slovenska noviteta »Mnlomešfiini«, ki jo jo spisal Bralko Kreft, režiser Narodnega gledališča in urednik Književnosti . Pisatelj je nam že znan po svoji drami »Celjski grofje . s katero je dosegel uspeh tako med nami lani kot letos med Cehi. Mulomeščani — ki so nosili, ko so izhajali v Zvonu — naslov Kreature;, so tragikomedija naše majhnosti v prvih mesecih vojske: revolucionar Ivan odhaja .z maršbntaljo-110111 na fronto. Zbere se družba njegovih ožjih prijateljev, da so pozabavajo z njim šo zadnje ure. Izkaže se. da jo prav vsaktori teh ?prijateljev nezavisno od drugega izdal Ivana oblastem. Tako je drugo dejanje izpovedovanje slovenskega malomeščanskega greha denuncijanstva. Po izpovedi jim ga jo žal in se vsi napotijo intervenirat za njegovo osvoboditev. Mod tem časom pu Ivan zbeži za mejo in na vso lo patriotiSno malomeščansko družbo, ki se je topila v zvestobi do co-sarja in Avstrijo, pade sum veleizdajalstva. Tragikomedija. Igra jc — sodeč po občinstvu — doživela uspeh in so avtorja že po prvem dejanju klicali pred zastor, v drugem pa mu jo bil poklo-11 jen lep venec. Strokovno oceno pa bo naš list lirinesel po reprizi. td. Predavanje prof. Vebra V drugem predavanju »Filozofskega društva« v Ljubljani, ki je bilo v soboto zvečer, je prof. filozofije na naši univerzi dr. France Veber nadaljeval in zaključil zadnjič začeto temo o svobodi in nujnosti. Po kratkem uvodu, v katerem je g. predavatelj ponovil izsledek zadnjega predavanja, ki je v glavnem dvojno motrenje sveta in življenja: obodno in globinsko, s katerima si predočujemo pripad-noslno stran sveta in življenja odnosno zaclevanio njegovo podslatno stran, je g. predavatelj orisal izkustveno in delovno (energetično) delitev vsega ve-soljstva. Po tej delitvi razpada vesoljstvo v dve veliki polovici, mrtvo prirodo na eni strani in življenje na drugi. Mrtva priroda razpada dalje v anorgansko in organsko prirodo, življenje pa v animalno in osebno — duhovno življenje. Za odločitev vprašanja, kje svoboda, kje nujnost, je važna njih delovnost. Delovnost v anorganskem svetu je še zgolj pripadnostna in heteronoinna, delavnost v organskem svetu tudi še zgolj pripadnostim, vendar že avtonomna, delavnost aniinalnih podstati že podstalna, a še heteronoinna. Šele delovnost duhovnih subjektov pa je lako podslatna kot avtonomna. Šele na tej točki, na točki osebno-duhovnega življenja moremo obenem govorili tudi že o pravi svobodi, je lo pogojeno v dejstvu, da imamo točki duhovno-osebnega življenja ne le zgolj doživljajsko aktivnost in pasivnost, kot že na točki ani-malnega življenja, temveč tudi še posebno subjek-tološko aktiviteto in pasiviteto. Kjer lorej podslatna avtonomna delovnost, tain svoboda, kjer tega ni, tam nujnost. — Za jasna in precizna izvajanja gosp. predavatelja je bilo občinstvo, ki je predavalnico popolnoma napolnilo, iz srca hvaležno. Javna produkcija državnega konservatorija Zelo uspelo produkcijo klavirskih gojencev prof. Toneta Ravnika v lanskem letu, ki je podala spored ruskih klavirskih skladb, je letos smiselno in v delu premočrtno nasledovala klavirska produkcija učencev istega pedagoga, ki ie zajela skladbe dunajske klasične stilne smeri. Prednosti take prireditve, ki sem jih označil že ob prvi priliki (enotnost reproduktivnih sredstev, enotnost interpretacije, snolno-st sporeda itd.) moram letos !c še podčrtali in s tem tako vzgojno delo označiti k«t zelo resno in nad vse uspešno. Da je zajela letošnja produkcija spored glasbenih umetnin dunajske klasike, je zelo umestno, 6aj je prav ta smer rodila /skorajda najbogatejšo klavirsko literaturo in obenem v njej tudi umetniškim vrednotam dala najjačji izraz. Pri tem pa je še posebej podčrtati pomen, ki ga ima tako oblikovanje z ozirom na vzgajanje občutja za stilne značilnosti in svojstvenosti, ki so lastne vsaki stilni smeri posebej it) ki se morajo čim bolj jasno zrcaliti v reprodukciji, če naj ta doseza objektivno doslednost in s tem pravo vrednost. V spored opisovanega klavirskega večera se je uvrstila Haydnova d-dur sonata, ki jo je izvedla Zorka Bradačeva (III. 1. sr, šole) ter z njo pokazala že lepo tehniko, pa bo morala še poglabljati izraz; nadalje Beethovnov Rondo v c-duru, ki ga je Marija Mantuanijeva (II. 1. sr. šole) podala z izrazitim vživetjem, polnim podrobnih fines; Beethovnove Variacije v c-duru, ki jih je Zlatko Demšar zaigral z lepim, dosledno izoblikovanim, čeprav šc malce šolsko barvanim razumevanjem; Beethovnov Rondo op. 129, ki ga je izvedla s. Lju-bomira Žulj (V. 1. sr. šole) in nakazala lepe rc-produktivne sposobnosti, pa to pot občutno zamegljene s tremo; spored je zaključil Mozartov Koncert v d-molu s sprcmljevanjem orkestra. V njem jc Bojan Adamič (IV. 1. sr, šole) vzpostavil izredne pianistične odlike, obstoječe v lahkotno izdelani tehniki, ter pravilno sestavljenem pojmovanju stilnih in muzikalno estetskih zakonov. Na taki osnovi je zavisno s pravim poglabljanjem in z dosledno notranjo rastjo dana polna možnost razvoja do pravega zrelega umetnika, — Pianista je spremljal orkester gojcncev konservatorija, ki pianistu 6icer ni bil še povsem skladen, pa je vendar zapustil vero, da se nam na konservatorija izoblikuje polagoma samostojen simfoničen ansamb'. Morda bi bilo firav, če bi prof. L. M. Škerjanc oh takih prilikah predstavil tudi kakega izmed svojih učencev dirigiranja Celotna produkcija jc izzvenela v smislu resnega "ianisticncrfa oblikovanj?, in pristnega muzi-kajnega pojmovanja, kar io postavlia na priznanja vreden nivo. V, U. Proračun trboveljske občine Zvišan je za milijon dinarjev, hi gre za veliha javna dela - Dohlade na davke ostanejo nespremenjene Trbovlje, II. aprilu. Na proračunski seji so obravnavali in sprejeli lovi občinski proračun. Izdatki so preračunani ua 3,711.074 Din, lani 2,789.010 Din. Prvu postavka, osebni izdatki, je ostal« s 506.915 Din za 25.000 Din nižja ko lani, inaterijulni izdatki 154.330 je tudi za 30.000 Din nižju od luni. Postavka — osebna in imovinska varnost — je namenjena med drugim za vzdrževanje sreskega uučelslva v Luškem 12.580 Din — ostalo zu gasilce, razsvetljavo in elektrifikacijo — skupaj 109.174. Naslov — narodna prosveta — šole dobi 518.535 Din, lani 30.000 Din več. Za obresti in plačilo dolgov gre skup 538.100, od lega znaša obi ok za iJarašuliovo posestvo 191.000. Postavka gradbena stroka je zvišana od lanskih 107.000 na 512.000. Ocl lega gre za popravo občinskih cest 80.000, za zgradbo mostu Vode—Petelinova vas 30.000, prispevek k cesti čez Marija Keko. 100.00«, zvezno- cesta Slokan—MedveSek 35.000. cesta Trbovlje—Rovte—Planinska vas 150.000, regulacija Trbiveljžčice 110.000. Za kmetijstvo in elementarne nezgode 48,000. Naslov — narodno zdravje — znesek 212.500, tudi zvišan za 30.000. Socijalno skrbstvo stane občino 870.500 — za 377.000 več ko lani. Nova je zvišana postavka za mladinsko kuhinjo 200.000 In povečanje ubožnice 135.000 ter gradnja stanovanjske hiše za »taro-upokojence 120.000. Za trgovske in obrtno nadaljevalne šolo gre 13.000. Davkov plača občina 28.000, za pobiranje trošarine 20.000, za kraljev spomenik '2000. Dohodke prejema občina od doklade na drž. davke po 111%. znese 42.115.564 — ravnotoliko ko lani. Trošarina nn alkoholne, pijače 400,997 — je proračiiiiaiill od lanske zu 34.000 nižje. Nove dohodke pričakuje občina od trošarine na elektriko po dveinpol pare na kilovat, kar znese 462.500. Uvoznimi po 5 Din na vsak par uvoženih čevljev bo znesla 50.000 in bo prizadel Hala, ki plačuje (losedujle 700 Din občinskih davkov, skoraj manj ko nujzudnji čevljar. Porabilo sc bo dosedaj nabranih fondov okoli 300.000, občina tudi prejme iz fonda za javna dela 55.000, občinska podjetja vržejo čistega 120.000, lani 148.000. Proračun bi lahko imenovali socijalen, C'c bo v tej višini potrjen, bodo tukajšnji brezposelni lahko imeli celo leto delo. Dobra prebava pot zdravi«! Lahno normalno izprazmeuje pri zapeki, lenivosti Črev, Vam omogočijo ABTlN«DI3iV ŽEJ E Or. Wanderu Dobe se v vseh lekarnah v škatliah uo 12 dražej Din 8' — . in vrečicah po 2 dražej i Din I'50. 0'ilns rcir. pod s. b>-. 22113 »t. Zopet nož Sv. Burbara \ Slov. gor.. II. aprila. Včeraj zvečer ob 8 je po kratkem prerekanju zabodel 18 letni posestniški sin Mulec Janez i/. Duplekn 22 letnega Knictiču Janeza, iiluipea v Zimici, na potu i/. Završkc vasi v Zi-mico z nožem v vrat, da je v kratkem izdihnil. Vzrok: ljubosumnost. Žalosten pojav današnje mladine. Koledar Sobota, 13. aprila: Hermenegild, luučcnec; tda. devica. Novi grobovi -f- V Planini pri Rakeku je umrla v visoki starosti 86 let gospa Marija Miluvec. Bila je dobra in .skrbna mati 16 otrok. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! Osebne vesti — Za inženjerje kulturno-geodetske strok« so bili diplomirani na ljubljanski univerzi: gg. Dimitrijev Peter. Ferlan Tomo, Loeske Rajko in Vladimirov .Mihu. Čestitamo! ' = Vpokojitve v sodnopisarniški službi. Vpo-kojeni so in sicer kanclisti: Terezija Poljančeva, apelacijsko sodišče v Ljubljani, I ran Jnzbur, Kozje in Pavla Erschenova, okr. sodišče Ljubljana, dalje zvauičniki: Dragotin Rudenšek, cikrai. sodišče Celje, Stanislava Spesova, Ljudmila Kolarjevn in Angela Pezdirčeva, vse pri okrož. sodišču v Mariboru, služitelji: Ferenc Fran. Maribor, Korcnčan Fran, Vrhnika, Arn-šek Ivan, Celje in Podlesek Fran, Murska Sobota, jetniški pazniki: Šardoner Fran, Celje, Stingl Marija, Maribor, Ivan Lindič. Maribor, Alojzij Bizilj, Ljubljana in Andrej Boznik, Maribor ter Valentin Kržišnik, strojnik pri okr. sodišču v Novem mestu. Ostale vesti — Lvharislične šmarnicc so že tiskane in jili bodo prejeli župni uradi ljubljanske in Ia-vantinske škofije prihodnji teden. Ako kdo želi več izvodov ali posebno zlato obrezo, naj naroči na: Glavni pripravljalni odbor, Ljubljana, Miklošičeva cešja 7. — Cankarjev »Hlapec Jernej« — slušna igra. Prijatelj našega lista piše: V četrtek. It. aprila I. I. od 9—10 zvečer je bilo v študiju nemške radijske postaje Breslau krstno predvajanje slušne igre /Hlapec Jernej«. Na sporedu .jc bilo zapisano: Orsendung: d)er Knccht Jernej« oder »Die Legende von der Gercchtigkcit« Horspjel nach einer Erziihlung von Cankar, von Willi Scliiiferdick. Radoveden senl čakal začetka. Ob 9 poslušani napoved, ki jc bila točno taka, kakor je zapisana v sporedu — u brez avtorja, nobene pripombe, da je prevod iz slovenščine in kar je že običaj ob takih prilikah. Morda pa Ic ni Cankarjev ->lllapee Jernej«? Poslušam, vzamem v roke slovenski izvirnik in slišim, da je točen nemški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki ga je napovedovalka dosledno izgovarjala : Džernej«. Podajan je igre je bilo dobro, igralci so zajeli svojstvo pisateljeve zamisli. Samo ubogi hlapec Jernej! Radijski valovi so pljuskali v vesoljno ozračje tvoj klic po pravici, a listi, ki so te postavili pred mikrofon, ti niso dali niti prvenstvene pravice, da bi se smel vsaj pošteno predstaviti kot pristen sin slovenske matere. — Ustanovni občni zbor legije koroških borcev. Tc dni jc oblast odobrila pravila Legije koroških borcev. Ustanovni občni zbor te na-rodno-obrambne organizacije bo v soboto, dne 13. aprila oh pol 8 v gostilni Volkcr v Trbovljah. Vabijo se vsi koroški borci ter oni, ki so se nahajali od prevrata do plebiscita na Koroškem, kakor tudi vsi v jugoslov. vojski odsluženi vojaki, da pristopijo k Legiji koroških borcev ter se občnega zbora udeleže. _ Prvi obrtniški planinski dom. Na velikonočni ponedeljek dobi slovensko obrtništvo svoj prvi planinski počitniški dom. Na ta dan bo namreč knezoškof dr. Kožnimi blagoslovil dom in posestvo Gonte na Govejku (hribu nad dolino Ločnice , ki sc steka v Soro). Dom je bil poprej kmetsko planinsko posestvo, ki ga je kupilo Društvo jugoslovanskih obrtnikov, ga temeljito predelalo in preuredilo. Pri domu je obširno planinsko posestvo, ki ga društvo sedaj pogozduje, poskušalo pa bo. da mu ohrani značaj kmetskega posestvu z vso idilo. Zadruga obrtnikov, katere Insl je ta dom. je uredila v domu rodno oskrbovano gostilno ter nastavila »talnega oskrbnika. Na la način bodo imeli obrtniki prijetno izletno točko zase in za svoje prijatelje. — Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubliana ic na rednem občnem zboru dne 10. t. m. počastila spomin umrlega prvega predsednika sckcije g. ing. Vin - i\a Strgarja tudi s tem. du jc pokojnika vpisala kot ustanovnega člana svojega podpornega fonda s prispevkom 1000 Din. — Praktični, učiteljski izpit uu drž. učiteljski šoli v Ljubljani so se vršili v dneh od 5. do II .aprilu t. I. Priglasilo sc je 6 učiteljev, Iv učiteljic ter I otroška vrtuurica. Z dobrim ali prav dobrim občini uspehom jc napravilo izpit 17 učitcljev(-ic) ter I otroška vrtuurica. I učitelj in I učiteljica je bila reprobirana. Praktični učiteljski i/pit so napravili tile učitelji(-ice): Agrež Franc, kus Bogoljub, Pertot Rafael. Po-har Anton, Sosič Anton, Ambrož Amalija s. Se-verina .Besednjak Gabrijela, Cotinail-Lenčc Vitla. Gerinck Marija, Kovačič-Golar Lidija, Mavec Vttgela. Osvalt-Ogri/ek Matilda. Ravnikar Marija, Rubinič Anton., Sehillcr Zdenka, Turk-Pcterlin Terezija. Vanič-Klavc Ana ter otroška vrtuurica Kočar Cecilija. Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisuje za študijsko leto 1933-36 dve dr. Pavel Turnerjevi ustanovi, vsako v višini 36.000 Dim namenjeni za enega jurista in enega filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. I stanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz. London, Oxlord, Campridge itd.) v svrho, du nadaljujejo strokovne študije in da si ob enem pridobe one splošne iu družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju so vložiti na rektoratu najkasneje do 20. maja 1935. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah lektorata ter filozofske in ju-ridične fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani. — Vsem državnim upokojencem v vednost. Precejšnje število državnih upokojencev jc žc v ložilo in še vlaga prijave za draginjske doklade, dasi ravno je bilo žc objavljeno, du je termin za vlaganje teh prijav le enkrat na leto in to v oktobru. V aprilskem terminu teh prijav torej ni več treba predlagati finančni direkciji. Člani društva državnih upokojencev dobivajo pravočasno, torej v septembru prijave obenem z zustonjsko številko »Našega glasa« z vsemi potrebnimi navodili brezplačno. Takih brezplačnih številk so deležni člani vsak drugi mesec. Zato jc le v korist vsakega državnega upokojencu, da postane član društvu. — Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani. — Lepo vreme. Režim 40 niučenikov se dobro drži. Po snežnih viharjih dveh dni jc nastopilo izredno lepo vreme. Temperatura se dviga in se pojavlja žc vročina. Včeraj ob 8 je termometer na solncu kazal +20"C in še več.. Pravijo, dn sc bo tako vreme držalo najbrž tja do velike noči, ko neha 40-danski režim niučenikov. — Komunističen proces. Pred velikim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča prične v ponedeljek, 15. t. tn. večji komunističen proces proti 14 mladini osebam, obtoženim komunistične propagande in pripadan ja komun, stranki v smislu čl. I zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vseh obtožencev jc 14, večinoma starejših mladoletnikov, med njimi so tudi 4 ženske. Razprava bo tajna. Proces bo trajal do petka. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Marijine pesmi za mujnik: Adamič Karlo, Almn mater. 19 Marijinih pesmi za mešani zbor, part. 30 Din. glas a 3 Din; Adamič Kurlo, Stella inatutinu. 12 Marijinih pesmi za mešani zbor, part 20 Din, glas a 6 Din; Foerster Anton, Op. 107.: Ave Marin. Za sed-meroglasiii mešani ali štiriglnsni moški zbor, part. 4 Din. glas .i I Din; Foerster Anton, 6 Marijinih pesmi. Za tri enake glasove z orglumi, part. 16 Din, glas ii 6 Din: illaduik Ig., Op. 73; Tri Marijine knntatc za izveiiliturgičnc pobož-nosti in cerkvene koncerte Za samospeve, mešani zbor 111 orgle 12 Din: Illaduik Ig., Op. 65.: Pet Marijinih pesmi za mešani zbor, solo in orgle, o Din: Illaduik Ig., lin 'penenje po nebeški Materi. Za mešani zbor, 2 Din: Hochreitcr Emil, Op. 27.: tmmaculatu. Marijine pesmi za mešani zbor; part. 20 Din. glus a 4 Din: Jobst Anton, Mariji, src Kraljici. 9 Marijinih pesmi za mešani zbor z orglumi, part. 10 Din: Kimo-ver dr. Fr., češčenn bodj Kraljica. Koral. part. 4 Din: Kimovec tir. Fr., Zdrava Marija. 13 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami, fiart. 30 Din. glas a 4 Din; Kimovec dr. Fr., Angel Gospodov, ljudski napev za mešani zbor 2 Din: Kogoj Marij, Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev za mešani zbor, part. 16 J)iu. glas a 6 Din: Laharuur Ivan, šnmrnične pesmi zn mešani zbor. II. natis, 16 Din; Luk-mnn Fran, Mujnik poje. 4 Marijine pesmi za mešani zbor /. orglarni, pari. 12 Din. glas u 4 Din. DRAMA - Začetek ob 20 S11I10I11, 1:1. aprilu: \l tdomeičaiii. tz.veii. Znižane cono ml 'Ji Piu nuvz.lol. Nedelja. 11 aprila: Uunburg. Izvali. ZuUuu« con« od •JI Dhi navzdol. OPERA - Začetek ob 20 Sobota, 1.1. aprila: UeSela snteliljuju. Na korist bolniškega 1'onda Združenja gloilaliških igralcev. Uveli. Nedelja, II. ulici 1 a• \ctopir. (ioslujo Krika Drli- zovid. Izven. Znižane cene od :!ii Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Solmta, J:i aprilu: K radruttira I ronu. i; i-1 P. Nedelja, II aprila ob i.">: I 'mrli kmetic. bližano ecnc. tU) Ltl: Hoffmannove pripovedko. Znižani' cene. CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 15. aprila ob 211: Poster večer violinista ondračka in Hiibretc ljubljanske opere Smrhnljevr. Torek, 16. mirila ob 20: Ura t ko Kreft, Mnlomcščaiii, komedija, (»ostovunje l.iubljaliKke Drame. Nazznatnilci Liubtjana 1 Potres In riitoke stavbe* Je naslov 9. predavanja, ki gu priredi Prjrodoslov no društvo tirov i v predavalnici M iiicauloikcgn institutu uuiveri. Prodava! lio oli štev i l u ila lepili -likali k. uiiiv. prof. inž. .laro-slav IVersler. Člani io prijatelji društvu so vabljeni U čini številnejši udeležbi. Začetek tega zanimivega in <>!■ 4(1.letnici IJubljunskpgu potre*n tudi aktualnega predavanju jc oli iN. 1 l'lo:ofsho tirnih o r l.jtihljtnil ima danes ob IS na univerzi (predavalnica '."11 debato k predavanju g. prol'. Vebra o svobodi in nujnosti. Vod* Jo g. proda,vulelj. I I-.redno pester spored prinašajo Podmladknrji Rdečega križa ter .ca iz.va.jujo v nedeljo, dne 11. t. tn. oii pol II dalje ; veliki dvorani 1'iiiona. Več tihi nastopajočih, je v .služIli Rdečega križa in v.-aka skupina bo izvedla progriuitnc točke po svoji imJboljši moti, za kar Jamči niutvse vestna priprava nj Ulovili prirediteljev. Predprodaja vstopnic v M n ličil j knjig. 1 Uprava llubadove župe .11'.S' poziva vsa ljubljanska v nji včlanjena pevska društvu, dn se trotovo udeleže ]H>ucdcljkovoff.a koncerta svojegu najmlajšega društvu Trboveljskrr/a slaečka*, v nnjonskl dvornni. 1 Kinu Kodeljevo. Driivi oli '211 IloiiHkj koza k- z. .)< ......... Mojico iu (Slovanski plesi v LJubljani . I \oeno služba ima ju lekarne: dr. Kmet, T.vrševa eestn 41; mr. TrnkiOczy ded., Me«lni IrK 4, iu dr. 1'star, Sulcuburgova ulica 7. Prav tako, kakor lovec zajca, ubija bonbon kašelj PROIZVOD: -UNION« ZAGREB. slie.ueeu Kralja s svojimi zastavami in mlad.i»t uimi aklamacijami Krtelimu - Kralju, V.hMvo ndorucije v stolnici Je prevzel prevzv. Ko^p. škof osebno, vrcd«nstnikil inludln-kPKii odseka nlavni^a pripravljulnesn odlMira Tovariši, tovarišice! Vciijlc, udoriMilus! Pridite, molimo! Poizvedovanja liuubljeiiii je bitu vfieiaj oisiliLiie Številka kolesa :IS|:I uu rotu »»d '/.•naJ-.kcjra niositi do tovarne Pollak. Najditelj se prosi, da io nddu v upravi Slovenca . Radio Drugi hraii Jrovanju še dostavljamo, da je bil v Tridentu devetnajsti zbor v dolgi vrsti glavnih cerkvenih zborov. Iz raznih vzrokov so dolgo odlašali ž njim, čeprav je bilo versko življenje že zelo potrebno prenovljenja. Zamude je bil deloma kriv slučaj, da so mrli v ti dobi papeži nenavadno hitro drug za drugim. Od leta 1522., ko je umrl Leun X., pa do lela 1555. je vladalo katoliško cerkev pet poglavarjev. Zato je končno ves krščanski svet pozdravil veselo novico, da je sklican vesoljni cerkveni zbor v Trident. Pa še zdaj ni mogel brez ovire vršiti svoje velike naloge. Zboroval je samo od 4. decembra 1545 do 11. marca 1547. Nadaljevali so ga v mestu Bologna na Italijanskem. Šele 1. maja 1551 ga je papež Julij III. sklical nazaj v Trident. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Prihod v Nurnberg. Iz Briksna je potoval Trubar skozi Tirole do Brener-jevega sedla. Tukaj, na vodni ineji med Jadranskim in Črnim morjem, se je nagnila cesta ter ga pripeljala v mesto Innsbruck. Ob reki Inn je nadaljeval dolgotrajno potovanje do Kufsteina in Rosenheima, kjer je zapustil reko in dospel v Munchen, glavno mesto Bavarske. Čuditi se moramo, da so naši predniki toliko potovali kljub najbolj preprostim prometnim sredstvom. Mnogo so trpeli, toda potrpežljivo prenašali vse neprilike. Dandanes brzimo enako pticam po zraku. Kako pa takrat? Težki vozovi so ropotali po zaprašenih cestah in utrujeni pešci so si brisali znoj raz čelo. Mesto Munchen je bilo takrat obdano z visokim zi-dovjem in globokimi jarki. Skozi zidovje je peljalo petero vrat, čez jarke so držali mostovi. Veliko je storil za povzdigo mesta vladar Albreht V. (1550—1579), odločen nasprotnik Lutrovi veri. Podpiral je znanosti in umetnosti ter dal mestu lepšo vnanjost. Le okolica Miinchena, ležečega na pusti planjavi, je bila leta in leta zelo dolgočasna. Odtod znani pregovor: »Munchen je zlato sedlo na shujšanem konju.« Vse to se je polagoma zboljšalo. Dandanes je Munchen središče Bavarskega, velemesto s krasnimi svetnimi in cerkvenimi stavbami. Trubarjevega potovanja pa tudi tukaj ni bilo konec. Čakala ga je še velika daljava do mesta Niirnberga, kjer je imel pismene zveze z luterani. Največ mu je pisaril ondotni pre-dikant Vid Dietrich ter ga vabil, naj pride k njemu. Preskrbel mu je dobro službo in ga še posebej podpiral, da bo mogel na Nemškem tiskati slovenske knjige ter jih pošiljati svojim rojakom na Kranjsko. ( Trubar in Dietrich, do zdaj znana le po dopisovanju in ne osebno, sta sklenila še ožje prijateljstvo, ker sta imela oba tisti namen v svojem delovanju. Dietricha je poznal ve« Niirn-berg. Bil je propovednik v luteranski cerkvi svetega Sebalda, občeznan bogoslovec in pisatelj. Vodil je Trubarja po mestu ter mu razkazoval znamenitosti. Nurnberg je bil takrat izmed najimenitnejših trgovišč Nemčije. Imel je zveze z vsemi večjimi državami Evrope, zato so mu rekli »quasi centrum Evropae«. V njem je delovalo veliko obrtnikov, posebno zlatarjev. Tukaj je iznašel Peter Hele žepno uro, Martin Behaim prvi globus, Trasdorf prvi pedal za orgle. Tukaj je bil rojen najslavnejši nemški slikar Albreht Durer in glasoviti pesnik-čcvljar Hans Sachs. Tukaj so izumili po ljudski pravljici lijak, s katerim so učenost kar vlivali v glavo (Niirnberger Trichter). Zdaj ga menda nimajo več. Skozi sredo mesta, ki je še zdaj biser med nemškimi mesti, teče reka Pegnic. Čez njo pelje veliko mostov. Nurnberg je ohranil pri stavbah do danes tisti slog kakor ga je imel nekdaj Kdor hoče videti srednjeveško mesto, naj gre gledat Nurnberg. Ohranil pa je večinoma tudi Martinovo vero, da mu pravijo Lutrovo mesto. V Niirnbergu je torej deloval nekaj časa Primož Trubar kot predikant v gotski cerkvi svetega Lovrenca. Meščani sc radi zahajali k njegovim pridigam ter ga hvalili kot izvrst nega govornika. »Zal, da nise mosebno poznal dr. Martina Lutra« — je »Zal, da nisem osebno poznal dr. Martina Lutra« — j' rekel Trubar svojemu prijatelju in podporniku Dietricliu. »Na Kranjskem smo pozno izvedeli za njegovo smrt.« POMARANČE Španske (specljelna znamka Zlati Jelen) )afla (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) le pri špecijalni uvozni trgovini Največja izbirati fl. STILE d L PIELICK trgovina s sadjem na debelo LIMONE Ljubljana v največji Izberi in vedno sveže kakor tudi razno drugo južno sadje in zelenjava Poga(arf€¥ trd knezoSkofljska palača Kvalitetno blago! NajnIŽie cene! Zahtevajte ponudbe! Jutri Belgrad:Zagreb V Zagrebu se srečata jutri zagrebška in bel-grajska nogometna reprezentanca ali bolje zagrebška reprezentanca in BSK; kajti radi nedeljskih liga tekem sta Jugoslavija in Bask zaposlena in zato ni bilo mogoče pritegniti tudi teh v reprezentanco. Jugosl, nogometna zveza pa nikakor ni hotela preložiti liga tekem in tako bo končno igral sam BSK proti Zagrebu. Zagrebčanom to nikakor ni všeč, dasiravno priznajo, da je BSK dober zastopnik našega nogometa, vendar bi mnogo bolje vlekel, če bi prošlo nedeljo ne izgubil tekme proti Hašku. Smo radovedni, kdo bo zmagal jutri. Ali Zagreb ali BSK, oziroma Belgrad? Doslej je stanje 13:12 za Belgrad, v golih sta si pa enaka in sicer 72:72. III. vetihi propagandni table-tenis turnir Ta prireditev je privabila doslej vselej rekordno število tekmovalcev na start. Radi naraščajoče konkurence je turnir vedno bolj zanimiv. Letos pa obeta biti v konkurenci največji, kar se jih je doslej odigralo v Jugoslaviji. Največja privlačnost turnirja je tekmovanje moštev po Davis-cup sistemu za prehodni pokal g. min. dr. D. Marušiča, ki ga brani z dvema zaporednima zmagama ŽJSD Makabi. Za to tekmovanje se je doslej prijavilo že 16. moštev. Med drugimi ŽKD Kraljica Marija, Y. M, C. A„ ŽJSD Makabi, Croatia, Železničar, vsi iz Zagreba, 1SSK Maribor, Jugoslavija iz Celja, Gradjanski iz Karlovca ter Korolan, Reka in Ž. S. K. iz Ljubljane. Največ izgledov na zmago ima vsekakor ŽKD Kraljica Marija. Za tekmovanje gospodov posamezno jc najavljeno doslej preko 40 igralcev. Glavna borba se bc^ vršila med večnima rivaloma liexnerjem in Maksi-movičem. Pa tudi Gradjanski, Weisbacher, Marinko, Mayer, Horvat in drugi se ne bodo dali zlepa odpravili. Tudi tekmovanej juniorjev ne bo prav nič manj zanimivo. Tu bo imel glavno besedo vsekakor Weisbacher, ki se bo s tem turnirjem poslovil od juniorske skupine za vselej. Prav radi tega pa bo skušal dokazati, da ie bil najboljši v svojem času. Prav resno ga bodo ogražali juniorski državni prvaki Ratkovič ter Herškovič, I azar in Senekovič. Največ iznenadenj pa obeta tekmovanje gospodov v dvoje. V tej disciplini so tekmovalci tako izenačeni, da je le težko prerokovati zmagovalca. Prvenstvo drugega razreda Jutri popoldne bo igfrjšče Slovana /.a Koli.ns.ko tovarno .pozorišče dveh napetih in /.itnhnivih tekem, liri katerih bodo nastopili štirje najboljši kJiibj ljubljanskega drugega razredu. Kol prvi par nastopita ob l-t.l."> Mars—Jadran Moštvi navedenih klubov se odlikujeta predvsem v borbenosti in požrtvovalnosti ter bo borba ogorčen boj /a t»(>ke. — Kot drugI par se spoprjmeta ob lfi Graiika—Slovan Stara znanca in večna vi valji! Zanimivo je, ila vsa dosedanja srečanja niso prinesla ne prvemu ne drugemu kaikega večjega uspeha. Zalo so tndi vse borbi' med nliinn silno zanimive in napete. Vabimo vse prijatelje drugorazrednih klubov kakor tndi ostalo sporlno občinstvo, da obiščejo t okni t v največjem številu. Vstopnina enotna. * /II pin i stična Sola - nadaljevalni tečaj. Skupine, sobota, nedelju ob dogovorjenem času ila dogovorjenem mostu. — Alp. odsek. Smuka v planinah ie i:horna. V Triglavskem domu na Kredarici prjreja SPI.) stalne smučarske tečaje pod vodstvom učitelja .1ZSZ g. Cerniča. Tečaji so brev,-plačni 511 dostopni vsakomur. Osobito zu velikonočne praznike se obeta plaiijiicom-smnča.rjein ugodila prilika /,a smuko. Snega je še tiutj dovolj iih Krvavcu ln Veliki Planini. Sli Sloga (lahkoalle.tsko sekcija) X nedeljo ob pol 11 pred kopališkem Ilirije sestauej« tekačev: Hvale. Starman. Tavčair, Zajec. Kcržič, Senčni- I. in II, kateri RO doloženi za st«l'e!nj tek KrunJ—Ljubljana. V kopališču Ilirije je skupila garderoba, ob I) odhod z avtomobilom na pn'ogo. Težkoatlctska sekcija Sl< Kamnik priredi prvi Javni nastop v soboto, dne lil. aprila v dvorani Kamniškega doma. Pričel«k ob 8 zvečer. Vstopnina malenkosten. Na sporedu je rokoborba, boks in dv.iganjo p te?, i. (.losln.iejo člani SK Ilirije in SK Slovana iz LJubljane. K obilni udeležbi vljudno vabljeno. Sl< Korolan. Nogometna sekcijo. Drevi ob -jn sestanek prvega mošlva. Jutri prvenstvena tekma z Iteko, in sicer ne ob 11,15, kakor je bilo v službenih objavah jr,\l\ ampsrk ob HI..111, ker se jo dosegel s|>or>i7,iiiii med kluboma. MALI OGLASI V malih oglasih telja »šoke besedr. Din t'—; ženitovonjski oglnsl Din 2'—. Najmanjši znesek ze meti oglas Din t«'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'St). Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili zntimkq Pridite in oglejte si. Moške obleke...... Din 250 - • • daniski plašči...... oiroške obleke..... modne hlače ...... Hubertu« plašči za dame Hubertus plašči za moške 170--75--7 O 250--292"- Mesini trg 26 K.)U8I*J A.NA Stritarjev« ul. 1-3 Kavarna Siritar Vsak večer koncert — Kavarna do 4 zjutrai od- m]inu"in na "žagi '-"iščem Mlinarja veščega vseh popravil v prta (hI Jazz-band kvartet ali kvintet, študentje, se sprejme za julij in avgust na morje. Oskrba in stanovanje proslo. Ponudbe z natančnimi navedbami je poslati na direkcijo hotela Sudclija, J3mišalj, otok Krk, Jugoslavija (z) Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka. Ljubljana Krekov tre tO Vložno knjižico Kmetske posojilnice za 30.000 Din - kupim. Ponudbe v upravo -»Slov.« pod Gotovina« 4152. (d) za navadni kmečki mlin. Ponudbe upravi Slov.« pod »Mlin in žaga 4111. Mlado dekle čedno( vajena v postrežbi - dobi službo donašalke. Restavracija pri »Levu«, Ljubljana. (b) Frizerja prvovrstno in samostojno moč v vodni in trajni on-dulaciii - išče Salon Flie-ger, Sarajevo, Aleksandrova 57. Oferirajo naj se samo starejše moči. (b) Trisobno stanovanje Čopovi cesti - oddam. Sv. Petra 34. v Poizve Prazno sobo oddam solidni gospodični. Resljeva cesta 26-1., desno. (s) Opremljeno sobo Oddam v Vrhovčevi ulici št. 13. (s) Ugodno naprodaj lična hiiica v ljubljanski okolici, pripravna zlasti za obrtnike ali trgovca Ponudbe pod Hiša 4001 upravi »Slov.«. (p) Hišo s pekarno in gostilno, v središču Maribora, proda za nizko ccno Bernhard Adoll, Maribor, Aleksandrova cesta 51. (p) Hišo z vrtom električno raztvetljavo -prodam. Polovica hipoteka. Trstenjakova ulica 7, Pobrežje pri Mariboru, p CSESSS! Za velikonoč. prazn. se dobi na Predovičevcm dvorišču v skladišču pri Mestni klavnici poceni izborilo rudeee in belo vino v vsaki množini - liter 10 Din. (I) Droben osr/us t/ »Slovencu* posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem noč kunca ti s knliiico da Zemljišče v Sp. Šiški ca. 15.000 m2 ugodno naprodaj; vodovod, elektrika v bližini, — V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice. - Vprašali pri: Miškec, Ljubljana Vil - Medvedova 38, telefon št. 35-75. (p) Širile »Slovenca«! Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubliana. Sv Petra cesta 14 II) Ia. orehe cele, 50 kg 215 Din, jedrca 5 kg 80 Din. cvetlični med, najfinejši. 10 kg 145 Din, 30 kg 355 Din. franko vsaka postaja razpo šilja G. Druchaler, Tuzla. Dolomitni pesek za posipanje vrtov, dvorišč, balin prostorov, za napravo različnih ometov - dobavlja najceneje Valentin Dobnikar, Glince št. 21, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Naročila sprejema tudi oskrbnik pokopališča sv. Krištofa v Ljubljani. (1) Pristen ajdov med po 10 Din razpošilja Kmetijska druiba, skladišče v Mariboru - na drobno iu na debelo. (IJ Teletina vrat, prsa 8 Din; pleče, karmenateljci 10 Dinj stegno 12 Din - stojnica Zaje, Vodnikov trg. (lj Dalije mnogo vrst, vseh barv • naprodaj po 4 Din komad. Pleteršnikova št. 4. (lj IEE5ESSSI Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin »Mali, Avto Duco« ličanic in tapetništvo, Domžale f Jn sera 11 v -Slovencu- imajo naivečii uspe/t: cifi.ii m muim\ Moški, rjavi ali črni 10,46 Din 15" Za dečke, črni ali rjavi........................36/39 „ 62"- Isti ................................30/35 „ 45* Ženski, iz rjavega ali črnega usnja............36/42 „ 65" Za otroke iz rjavega usnja....................20/25 „ 1S*- Isti ................................26/28 „ 20'- Za deklice ............29,35 m 30- Visoki za štrapac iz črne ali rjave kravje kože 30'35 60" Isti.....................36'39 " 70"- Isti............... ..........40/46 90- se dobijo v trgovini . Ilubiifflia. Neslni trg 26 Za jugoslovanski patent št. 7075 od 1. jan. 1930 na: Kemično nevtralne zlitine chroma ali chrom-nikel jekla (Chemisch neutrale Chrom- oder Chromnickelstahl-legierungen) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. prt nahmpu lesa. s kapitalom 60—100.000 Din — išče lesni trgovec z žago in vso ostalo napravo na zelo prometnem kraju Notranjske. — Zadevne ponudbe pod »Lesna trgovina« št. 4142 v upravo »Slovenca« v Ljubljani. M i 1 a v e c Alojzij, trgovec in posestnik, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša zlata, skrbna iti dobra mama, stara mama, prababica ild., gospa arija Mila ve c previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 86. letu svoje starosti. Pogreb naše dobre mame bo v nedeljo ob 17 na farno pokopališče v Planini. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Planina pri Rakeku, dne 12. aprila 1935. Žalujoči ostali. ms Dolores Vieser PEVČEK Ljubezensko zgodba mlade duše Kar se da, vleče sin na ušesa — sapa zapiska v očetu hitreje. Potem reče končno: »Zakramente —.« »Morajo priti vsak čas. Jo že šel nekdo v mesto, oče. Oče stisne Ivanu roko. Otrok sicer komaj čuli, vendar se mu razlije veselje in upanje v srce. Kljub temu pa si no upa vprašati: Vani je bolje? »V Beljaku — krčmariea pri Križu, v Pcravi — ona bo že — skrbela zale —.<. Nato spet vse utihne.---Silna bolečina stresa dečka. Moj Bog, moj Bog, kaj mu je treba krčmarice pri »Križu . kaj naj počne v Pcravi; očeta, očeta hoče imeti! Oče ne sme umreti. — Moj Bog, očeta mi pusti, ne daj, da bi umrli, prosim le, prosim te! Na vso moč stisne zobe, naredi roke loge in trde, da oče ne bi čutil, da so mu tresejo, loda v srcu vpije na vso moč k ne-besoin, da bi ne umrl ubogi, dragi, dobri oče. Ah, da bi jo mogel videti, bledo smrt, kako tu kje v slami preži nn prikladno urico, ne bal bi se je, vprašal bi jo: Kdo je močnejši, li ali jaz? In potem bi jo ubil, poluh-njenko strahopetno! Toda povsod je tema, tema. Oči so mu trudne in ga pečejo, tako dolgo že strmi v temo. Tudi je že ves trd, lako dolgo že čepi — loda ne čuli. Ne čuti ničesar, razen ozke, koščene roke, ki jo stiska v svojih rokah — ne vidi ničesar, razen motnega sijaja, ki odseva očetu z obraza — saj mu je bil ta sijnj luč na njegovih potili do te ure. Cincincin! zazveni srebrno čez dvorišče. Vrata se odpro in mil, svetal žarek se razlije med zlatim žitom na uborno ležišče bolnega goslarja. Najprej pride zelo mlad frančiškan: nese svetiljko in zvonček. Za njim pa stopa mašnik v belem koretlju: resni obraz mu globoko kloni nad Presvetim, Ui ga nese v rokah. Po izhojeni deski lesenega skednja nese Gospoda veličastva Med besede: : Sanclus, sanetus, Dominus Deus Sabaoth, pleni* sunt coeli et terra gloria tua«, ki ,jili šepeta duhovni, zarožlja zamolklo veriga krave; se je pač zbudila v hlevu, ki stoji zraven. Za duhov,ikoni pa gre jtolog Mretke kakor prekla dolg fantin s torbo in palico. Ivan poklekne. »Hvaljeno in češčeno nuj vedno bo presveto rešuje Telo k: reče in se kar nekam zgrozi. Poleni sklene očetu roke na prsih. Tako je bil slišal in videl v Krakovem pri usmiljenih sestrah. Fantin pristavi mizico in Mretka. jo pregrne s prtom. Dve svetiljki svetita motno nad skrivnostno se svetlika,jočim zlatom in belo svilo. Veliko in svečano zro modre oči ubogega človeka svojemu Gospodu naproti. Nič zemeljskega ni več v tem pogledu. Mašnik se skloni čezenj; Bi se rad spovedal?« Bolnik slabotno prikima. Mretka in tuji fantin vsla-neta. Dekle prime Ivana za roko in ga, oklevajočega, nalahno potegne za sabo. Mladi frančiškan jima sledi. Pred vralmi obstoje. Sočutno zro vsi trije Ivana, ki si je zakopal obraz v roke in se nemo naslanja na vratnico, trepetajoč po vsem telesu. »Ne obupaj, očetu bo v nebesih bolje, mu zašepeta samostanski brat. Ko pa se deček ne gane, samostanec obmolkne in začne prebirati rožni venec. Ko začne moliti tretjo skrivnost, se prikaže mašnik med snopjem in mu namigne Čez obličje se zdaj razliva umirajočemu očetu mir večnosti. Plaho strmi deček v čudoviti smehljaj, ki ga ni še nikdar videl. Ecce Agnus Dei — —. Snežnobela plava mašniku v roki sveta hostija. Tiho in svečano jo položi umirajočemu na ustnice. >Prejmi, brat, popotnico Telesa Gospoda našega Jezusa Kristusa, Ui naj le varuje hudobnega sovražnika in te pripelje v večno življenje U Nato mu podeli še sveto maziljenje. Ivanu se zdi vse kakor sanje. Vedno iznova mora spet in spet šele razsojati, da so beli mašnik, rjavi menili, lični deklič in pluvolasi fantič zares iz mesa in krvi in ne le samo nočne prikazni. Ah nemara, ko se jutri zbudi, bo slal oče zdrav pred njim! Svečani obred je končan. Duhovni odloži koretelj in štolo in tiho reče fantinu: Zdaj, Martin, se ne sinete več muditi. Iz srca se vam zahvaljujem. Z dobrim delom ste začeli iu Bog vam poplača, — In ti, Henrik, pojdi tudi domov! Jaz ostanem še tukaj do konca. — Nočetn pustili otroka samega. Zunaj poda Mretka boječe roko mlademu možu in reče samo: Bog plačaj!« Resni mladenič ji nemo stisne prste in krene s samostanskim bratom proti cesti. * Smrtni boj se začne. — Mašuik kleči poleg borne postelje in moli — s strašljivo razprtimi očmi zre Ivan hudo borbo. Prime očeta za vlažno roko in blodno jeclja: »Pomagaj — pomagaj — pomagaj! — »Mojca?! zahrope oče, zakaj---Ivanek-- obvaruj te — Bog —.« — — »Jezus — Ma-ri-ja, iz-goVori še nato bolnik za duhovnom in preneha dihati. Zgane se še — in popotnik je doma. a> T3 (13 m 6 5 S •ci M II -o o > .2 C O « w z a D •se «5 £ a> d O > o C g (8 C D U ni 5 _o O 3 E N O C E C a O) i i fi (Ti S I Ul& LE V NASIH ČEVLJIH bo Vaše pomladno veselje popolno! Din 125'- 135'- Št. 36—39 Št. 40 dalje Din 95'- Lahki moški poletni čevlji v rjavi barvi iz boksa in z usnjenim podplatom. Trpežni čevlji za gospode iz črnega ali rjavega boksa in z usnjenim podplatom. Din 145' Damski salonski čevlji, črni ali rjavi. Din 125'- ista oblika v drugi kombinaciji usnja. Prvovrstni damski čevlji s srednjo peto črni ali rjavi. Poglejte si kakovost PEKO fevlia in prepričali se boste, da ie PEKO čeveli pocenil Din 135'- Din 35'- 40'- 45'- Št. 19—22 ^ Št. 23-28 Št. 29—30 Din 125'- Din 150"' Lahki in udobni ženski čevlji iz dobrega usnja, primerni za vsako priliko. Otroški čeveljčki na zapono iz rjavega ali črnega boksa. Okusni ženski čevlji v najnovejši obliki na zapono iz rjavega usnja. -------------................™ P- * rjavega usnja. Udobni in ^saki ^ogi primerni ^alonsk Stalno imamo v zalogi tudi prvovrstne nogavice, vložke, kopita, PEKO kreme In vse druge potrebščine. mnimunani m,, i iwnjim.mj.muw ___________ Tinčkove in Tončkove prigodo 6. Tonček se posluži drugačne zvijače Za pomladanski čas lepe nogavice, rokavice, kombineže, srajce, kravate, modne šiviljske in kroj. potrebščine v modni trgovini Anton Paš Maribor, Slovenska ulica št. 4 Medtem je tudi Tonček hotel napeti vse sile, da bi si izprosil dovoljenje za vožnjo. Pa se mu — na njegovo veliko presenečenje — niti ni bilo treba bogve kaj truditi. »Mama, veš,« je začel prigovarjati mami, Tinček in jaz nameravava napraviti kratko vožnjo okoli sveta. Saj mi dovoliš, da odidem z njim, kajne?« >Pa pojdi v božjem imenu!« je odgovorila mama. »Nemara se ti posreči, da prineseš domov nekaj leopardovih in kačjih kož. A ne pozabi vzeti s seboj zobne ščetke in srajce za preoblačenje.« ?Brez skrbi k je odgovoril Tonček. Torej lahko orlrineva še danes? Vsi možje na krov! Dvignite sidro! Ho-ruk! llo-ruk! Napnite jadra! — Mama, čez tri tedne se vidimo spet!« Na -nanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni in dobri sinček, oz. bratec Gusti Kaučič dijak 2. razreda III. drž. realne gimn. v Ljubljani v petek, dne 12. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili Svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb našega nepozabnega sinčka bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 2 pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1935. Globoko žalujoči starši in ostalo sorodstvo In sta res odplula še tega dne... C»pyripht b, Pt&lb lMo» Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob bridki izgubi mojega dobrega, nepozabnega soproga Aleksandra Zipkin ki je 26. marca za srčno kapjo po kratkem trpljenju umrl izrekam tem potom vsem najtoplejšo zahvalo, posebno vsem prijateljem in znancem za tolažila Carigrad Istanbul, dne 8. aprila 1935 — Mešelik S. 4 Taksim Joscfina Viktorija Zipkin Inserirajte v ..Slovencu"! |444*444aa4aaaa w»v Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj! Ivan Eakoveo Urednik: Viktor Cenčič