Št. 606.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
-amto* Maja Tilk du — tu« ob nedeljah in — eb 1 sjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-- Kan Mna znala: v Ljubljani v upravaiStvu »K !■*•. i dMtavljaajea na dom K 1*50; a poite t K W—, polletno K l«*—, četrtletno K 5 —, K l-M. Za lneoamatvo celoletno K 80 —. I	Telefon	številka	303.	j
V Ljubljani, petek dne 3. novembra 1911.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulfd 8. Oopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. :	Telefon	številka	303.	:
Ministrstvo vseh svetnikov in vernih duš.
Dunaj, 1. novembra.
x	—c—• Vsi svetniki in verne duše!
Žalosten in sentimentalen praznik v koledarju, a naključje je naneslo, da se ravno ta dan rešuje važno vprašanje v avstrijski politiki. Sicer ministrske krize v Avstriji niso nič kaj Posebno redkega, kakor tudi niso jedke spremembe politične situacije »n parlamentarnega položaja.
A zadnja ministrska kriza, ki jo je doživel s svojim kabinetom Gautsch, je nad vse zanimiva, ker so postali naenkrat merodajni vplivi, ki se v trenotku še ne more trditi njih izvor •n postanek. Dejstvo pa je, da so na irenotno — poudarjam trenotno — rešitev sedanje krize vplivali zunanji vplivi, ne mogoče iz okolice Sch&n-hruna, temveč od kje drugje!
Nikomur se ni zdela rešitev krize .Ministrstvu lažja nego samemu mi-?Istrskemu predsedniku. Gautsch se je pogajal s strankami, spoznal je lazpoloženje v poedincih in mislil, da j? dovolj informiran, da lahko nadaljnje svoje delo in da izvede načrte, i1 jih ie podal v svojem ekspozeju. yaUtsch ni hotel briskirati članov svojca kabineta, zato se je vedelo že ^aprej, da pride do demisije celo ?npnega ministrstva, ki potem iz njega I2briše Gautsch par mož in jih nado-•nesti z novimi. Včeraj se je vršil ta Ministrski svet, vse je šlo po redu, nemisija je bila sklenjena, Gautsch je ls'o predložil cesarju, situacija se je i8 Gautscha slikovala tako ugodno, Se je govorilo o spremembi samo |*veh članov vlade. Bilo je že vse pri-
Pravljeno, imena so krožila od ust do usti
p A naenkrat je prišlo presenečenje, ^esar je sprejel demisijo Gautsche-’ega kabineta, a sestave ni poveril “Jaremu ministrskemu predsedniku.
ie napeto pričakovalo daljnega razvoja, prevladalo je prepričanje, da s« zgodi nekaj nepričakovanega; in res proti večeru se je pojavila vest, ?a je sestava novega kabineta poverjena naučnemu ministru v bivšem ministrstvu grofu Karlu Stllrgkhu. Ta vest re je potrdila tekom večera in cesar Je poveril sestavo novega kabineta oltlrgkhu,
Nastane vprašanje, kako je mogoča tako nenadna sprememba, zakaj so merodajni krogi žrtvovali Gautscha tako preko noči, ko niti sam ni tega pričakoval.
Odgovora je iskati V prvi vrsti v politični preteklosti novega ministrskega predsednika. Grof StUrgkh je bil v stari kurijalni zbornici vodja konservativnega veleposestva in kot tak se je odločno boril proti volilni reformi, v takratni parlamentarni debati k bil v odseku in v plenumu odločen In odkrit nasprotnik splošne in enake v’olilne pravice, a odpor mu ni polagal, volilna reforma je bila uzako-njena, in novi ljudski parlament ni
videl med svojimi poslanci svojega najodločnejšega nasprotnika, grof StUrgkh je pri volitvah padel. Dejstvo pa je, da je grof StUrgkh še danes odločen nasprotnik nove volilne reforme in to je prvi vzrok, zakaj je ta mož poklican na čelo nove vlade. Javna tajnost je, da merodajni krogi niso prav nič zadovoljni z novo volilno reformo, ker oba ljudska parlamenta nista izpolnila nad, ki so se stavile na nje; želi se mnogih poprav na ti reformi, in kdo je bolj na mestu nego grof StUrgkh, ta neizprosni nasprotnik enake in tajne splošne volilne pravice. Ime grofa StUrgkha je stalo že pod mnogimi odredbami po § 14., mož se ne -bo torej ženiral podpisati novih.
O	grofu	StUrgkhp kot politiku se
je	trdilo, da	je nemški	liberalec. Ko
je	leta	1909.	vstopil v	rekonstruirani
kabinet Bienerthov, trdilo se je, da je poklican s Hochenburgerjem kot zaupnik nemškega Nationalverbanda. Ali tekom svojega poslovanja v naučnem ministrstvu se je grof StUrgkh odtujil popolnoma nemškemu Nationalver-bandu	ter obrnil hrbet	tradicijonalni
politiki te parlamentarne organizacije. Grof StUrgkh je postal počasi iz liberalnega politika zaupnik klerikalizma v ministrstvu, kar mu je pridobilo popolno zaupanje krščanskih socijalcev. Tekom svojega ministrovanja je pokazal StUrgkh tolikokrat svoje konser-vativno-klerikalno naziranje, vsled česar je prišlo med njim in Nemci, ki so mu izrekli svojo nezaupnico, do mnogih spopadov. Do popolnega preloma med njim in Nationalverbandom pa je prišlo o priliki StUrgkhove izjave v debati o italijanski pravni fakulteti, kjer je poudarjal potrebo izvršitve visokošolskih zahtev nenemških narodnosti. Tudi v teh dejstvih je iskati vzroke StUrgkhovega imenovanja.
Nepotrebno je dokazovati, da je ideal avstrijskih merodajnih krogov kolikor mogoče konservativna ali avstrijsko rečeno klerikalna politika, oficijelna Avstrija si želi klerikalne politike, a baron Gautsch ni bil mož, ki bi mogel voditi tako politiko, saj se je o njem, očetu volilne reforme, pospeševatelju ženskega študija na visokih šolah, trdilo venomer, da je moderen državnik, ki mu klerikalni krogi niso posebno zaupali.
Avstrijski parlament potrebuje delavne večine, na Poljake in krščanske socijalce vlade vedno lahko računa, Nemci pa niso bili tako zanesljivi, zato je pa imenovanje grofa StUrgkha poskus, dobiti na drug način sigurno parlamentarno večino. Vlada računa z vabljivo in simpatično izjavo grofa StUrgkha o kulturnih zahtevah nenemških narodnosti, to izjavo so vzele nenemške stranke z odobravanjem na znanje, ker so videle v nji dober namen in dobro voljo prekiniti s strankarskim in nekulturnim stališčem nemškega Nationalverbanda; vlada hoče ustvariti večino, ki bi ne bila odvisna od trenotnega razpoloženja med Nemci, vlada računa s zaupanjem, ki bi ga naj po njenem mnenju gojile
nenemške narodnosti do grofa StUrgkha, ki je nastopil kot zagovornik njih teženj.
Nemogoče je še danes sklepati, ako se vresničijo načrti in računi vlade, poslanci so večinoma doma, noben klub se še ni posvetoval o novi situaciji, nobena strankarska in narodnostna frakcija še ni izrekla svojega stališča, v ponedeljek, ko se snide zopet državni zbor, sedel bo grof StUrgkh z novim kabinetom na ministrskih klopeh.
V	strankarskih pogajanjih, ki jih je vodil zbornični predsednik Silvester, je bivši ministrski predsednik Gautsch začrtal delavni program za naj bližjo bodočnost, po dobrih virih grof StUrgkh ne bo akceptiral tega načrta ter bo zbornici predložil jako skrajšan in kratek delavni program, ki bo iz njega vzel le tele točke: kratkoročni proračunski provizorij, volitve v delegacijo, uradniško predlogo, a te brez davčnih predlog, ker pa tudi rešitev teh vprašanj zahteva sigurno večino, je jasno, da bo StUrgkh le malo časa računal s parlamentom, ako ne bo šlo, stopi v veljavo za prvi slučaj § 14., če bo pa treba, še odredbe, ki se zde vladi primerne, da reši avstrijski problem.
Čas je jako kratek in grof StUrgkh ni mož, ki bi se spuščal v dolga pogajanja, ako se mu ponesreči prvi poskus, drugega ne podvzame več. Grof StUrgkh je politik, ki se more o njem trditi, da je danes nasprotnik ljudskega demokratskega parlamenta, on je idealen minister § 14., njegov značaj je rojen in vzgojen v birokratski konservativni preteklosti, a ni rojen za demokratsko bodočnost.
Ime grofa StUrgkha ni nič kaj posebno laskavo zagotovilo za parlamentarno delo v Avstriji, sam je to hotel že ob svojem nastopu dokazati in to s sestavo novega kabineta; grof StUrgkh si je nabral može, ki jih do danes nikdo ni poznal, poklical jih je od zaprašenih aktov, vzore birokracije in konservativnosti, možje o katerih se ve le toliko, da so pripravljeni na vse!
Ministrska lista sicer še ni popolna, lahko se še spremeni do petka, ko bo oficijelno publicirana, danes curzira tale lista, ki se o nji lahko trdi, da je najverojetnejša:
Ministrsko predsedništvo: grof StUrgkh, naučno ministrstvo: sek-cijski šef H usa rek, notranje ministrstvo : H e i n o 1 d, justično ministrstvo: dr. Hochenb urger, finančno ministrstvo: dr. Mayer, železniško ministrstvo: F o r s t e r, trgovinsko ministrstvo: ROfller, poljedeljsko ministrstvo ; H o r a Č e k, ministrstvo za javna dela: Trnka, domobransko ministrstvo: Georgi, poljsko ministrstvo: Zaleski.
Ta lista seveda še ni konečna, ker se imenujejo vedno nova imena, sestavljajo nove kombinacije, a je naj-verojetnejše, da do večjih sprememb ne
firide, spremeni se mogoče še kako me, in nadomesti z drugim, ki bo spadalo v ta okvir.
Grof StUgkh je sestavil to listo po svojem političnem prepričanju: strogo konservativno, birokratsko in brez vsake politične in parlamentarne preteklosti. S temi možmi hoče reševati avstrijski problem, kako dolgo se še ne ve, a gotovo je, da predolgo ne, ker StUrgkh ni politik, ki bi se dolgo prepiral z ljudskim parlamentom, njegovi računi bodo jako kratki in jasni.
O grofu StUgkhu se je nekoč izrazil odločen avstrijski poslanec: grof StUrgkh je Metternich redivivus! V koliko so resnične te besede bo pokazala bodočnost, StUrgkhova preteklost jih potrluje.
Avstrija bo dobila zopet novo ministrstvo, ki bo imenovano v zgo-govini avstrijskega parlamentarizma ministrstvo vseh svetnikov in vernih duš, kdo pa ve, ako bodo temu ministrstvu pomagali vsi svetniki, da reši svoje verne duše v vicah?
Mohorjeve knjige.
Letošnje Mohorjeve knjige so menda najlepše, kar jih je kdaj Družba izdala. Vidi se v njih vsaj nekaj dobre volje ugoditi raznim željam,-ki so bile pogosto od raznih strani izražene. To moramo pred vsem pohvaliti. Ako se je tuintam pisalo zoper Družbo, se to ni storilo iz zlobnega namena, da bi se Družbi škodovalo, ampak opozoriti jo na njeno važnost in ji pokazati širši delokrog, nego ga imajo podobne družbe v drugih narodih.
Družba sv. Mohorja ima pri nas največ sredstev, da lahko nemoteno izvršuje svoj program. Nekoliko ji veže roke to, da je nekaka bratovščina in je njen namen izdajati pred vsem nabožne knjige, toda, ako stoji tako na papirju, ne stoji to še v življenju in našemu narodu je postala več, mnogo več, in mora biti več. Naša Matica ni tako srečna, da bi razpolagala z milijoni, Učenih družb nimamo, bogatih založnikov tudi ne, o akademiji niti ne govorimo, zato more Mohorjeva družba najkrasnejše množiti našo literaturo z lepimi in velikimi deli. To je tembolj pomenljivo, če pomislimo na njeno število članov. »Graški Tagblatt* je vsled tega števila označil v zadnji nedeljski številki Družbo kot Nemcem zelo nevarno. No, Nemci naj molče; nevarnost ni tako velika, kakor bi lahko bila.
Splošno se more reči, da je odbor Mohorjeve družbe skušal vedno izpolnjevati svojo dolžnost po onih točkah, ki so napisane v pravilih in da je s tem opravičeval svoje delovanje. Našli so se tudi ljudje, ki so hoteli biti bolj papeški, kakor papež sam in so tako hoteli po Mohorjevih knjigah vzgajati tudi naš narod. Nazadnje so prišli tudi kranjski klerikalci, ki so čutili denar, in so hoteli Družbo imeti zase. To je bilo tudi vzrok, da se je slovensko napredno časopisje tuintam stavilo proti nji, ker se je bilo bati klerikalnih intrig.
Kako smer bo vzela Družba v bodoče, danes še ne vemo. Želimo, da bi nadaljevala tako, kakor je začela letos. To je nekaka srednja pot in na ta način bo prirastlo Družbi povsod
mnogo prijateljev. L ’
etos je izdala Družba šest knjig. Navada je, da del Mohorjevih knjig pripade vedno pozabljivosti in plesnobi. Nekje odvržejo te knjige, nekje druge. Zato je pametno, da si vsak lahko izbere te ali vone knjige. Kdor ne mara molitvenika, lahko dobi povesti. Poleg koledarja so letos zopet »Zgodbe*, (predzadnji snopič), Trunkov potopis »Na Jntrovem“ in molitvenik. Poleg teh pa tri leposlovna dela, ki imajo stalno literarno vrednost: Jurčičev »Deseti brat*, Meškova knjiga »Mladim srcem* in Cankarjevih »Troje povesti*. O koledarju bi se dalo posebej govoriti. Tam se navadno nahajajo članki in spisi, ki so po svoje zaviti. Koledar letos ni tako velik, ker se je skrajšal imenik članov, njegova vsebina pa nudi, kakor vselej, mnogo dobrega in zanimivega. Tudi o zgodbah in molitveniku bi bilo odveč govoriti, So ljudje, ki radi čitajo take stvari, in kdo bi jim ne privoščil, da po svoje ugode svoji srčni potrebi. Take vrste knjiga je tudi potopis »Na Jutrovem*. Potopisi so v vsaki literaturi velike važnosti, seveda kar se »Jutrovega* tiče, imamo mi svoje mnenje
Veseliti pa nas morajo tri krasne leposlovne knjige: Deseti brat, Mladim srcem in Troje povesti. Kdor je plačal oni goldinar, .se mu je izplačalo, kajti te tri knjige sb vredne mnogo več, nego goldinar. Dve iz njih sta lepo ilustrirani.
»Deseti brat*. Dandanes ima skoraj vsaka naša knjižnica Jurčičeve zbrane spise, saj je Jurčič naš najbolj popularni pisatelj, katerega ime po« znajo povsod. Vendar ni bilo odveč, da se je ob 40 letnici njegove smrti spomnila nanj tudi Mohorjeva družba in izdala njegovega »Desetega brata*; Saj je »Jurij Kozjak*, ki ga je izdala nekoč Družba, pridobil takrat. Družbi nešteto novih prijateljev in — članov. Ilustracije je izvršil slikar Vavpotič. Vavpotič se prišteva med najboljše mojstre v ilustriranju. V »Desetem bratu* je pokazal svoje lepe zmožnosti. Žal, da so se nekatere risbe zakasnele in da je proti koncu premalo ilustracij. S temi, kar jih je sedaj, moremo biti zadovoljni in bodo tudi med narodom ugajale. Nad vse lepa in duhovita je naslovna vinjeta, ki kaže vso usodo »Desetega brata*. Ne moremo drugega, kakor da svetujmo Družbi, da kmalu zopet razveseli svoje člane s podobno ilustriranim delom ia starejše naše literature.
Z Meškovo knjigo je ustregla Družba zahtevi, da naj pomnoži naše mladinsko slovstvo. Nam zelo nedo-staja lepih in dobrih knjig za mladino, kakršnih imajo drugi narodi v izobilju. Kar je pri mladinski knjigi tako velikega pomena, je njena zunanjost, ilustracije, oprema.
»Mladim srcem* je sedaj ena naj-
LISTEK.
MICHiL JtEVACOl
Ljubimca beneška.
Dandolo je nadaljeval:
— Ko je Bembo izrekel te svoje besede z odlbčflim, skoraj zapovedujočim glasom, se je nekaj uprlo v kurtizani.
Vzkliknila je:
— In če jaz ne maram! Če nočem iti priČfevat!
Videl sem, kako Altieri gnevno stiska svbje bodalo.
Toda Bembo mu je odkimal, češ, da naj miruje, in velel 2 zloveščim glasom:
— V tem slučaju milostna, sva midva primorana, da nastopiva kot priči.
— In midva bi povedala resntto. . . ne'pozabite, milostna, da krvnik mora dobiti svojo glavo . . . Vašo glavo ali njegovo... izberite!
Obenem je pomolil kurtizani pero.
Se zdaj mi je ta ženska pred očmi.
Bila je bleda kakor mrlič; in šele takrat sem zapazil, da je njena desnica in del roke rdeč, kakor od sveže krvi.
Vzela je pero ift podpisala!
Razumel sem, da pomeni ta dogovor obsodbo kakega nesrečneža, toda niti od daleč mi ni prišlo na um, da bi slutil vso strašno Tesničo !
Videl sem, kako je Bembo hlastno spravil podpisano ovadbo.
Vedel $em dovolj; v mislih sem si izpopolnil vso tragedijo. Imperija je bila umorila nekoga, in zdaj so hoteli ovaditi drugega kot krivca! Previdno sem se umaknil, dočim so Bembo, AV&eri in Imperija polglasno nadaljevali svoj pomenek. Preostaja mi še, da ti povem najstrašnejše.
In Dandolo, ki je izgovoril te besede z dušečim se glasom, je zopet umolknil, kakor da mu je v resnici zmanjkalo moči, da .pove ostalo.
Leonora ni rekla besedice.
Predobro je vedela, kaj je tisto, kar gre očetu tako težko z jezika.
Minilo je par tesnobnih minut; oči očeta in hčere so iz-begavale drug drugega.
Naposled je povzel Dandolo z zamolklim glasom:
— Vedel sem dovolj ... umaknil sem se . . . prišel do srede salona . ;. Ta hip začujem iznova prejšnje ječanje . . . Ta glas! Kdo je bil človek, ki je umiral tam, par korakov od mene? To šem hotel izvedeti za vsako ceno, pavmakar če me slišijo in me zalotijo ter zabodejo tudi mene. Brer obotavljanja, brez opreznosti, kakor blazen od groze, sem se obrnil na levo in odprl vrata, ki so bila tam; stopil sem na temen hodnik, in na koncu hodnika so bila vrata. Izza njih je prihajalo tisto ječanje. Odrinil sem vrata in stopil v sobo, ki je bila jasno razsvetljena. Na nasprotni steni je visela slika, ki sem jo zagledal takoj v prvem bipu; in tista slika, Leonora, je bila tale! Na tleh pa, v mlaki krvi, je hropel človek v smrtnem boju. Sklonil sem se in spoznal Davilo! . . . Prijel sem ga za roko; odprl je oči . . .	'
— Davila, ali me slišite ?
— Da, je dahnil s težavo.
— Kdo vas je zabodel?
— Ona!
— Imperija?
  Da! . • • Umrl bom.
— Poslušajte, Davila . drugi sobi? Ali me slišite?
— Govorite!
— Čujte: menijo se, da bi ovadili kot vašega morilca nekoga drugega, ki je nedolžen.
— Oh!
— Slišal sem vse.
— Koga?
— Ne vem!
— Oh 1 ... je zahropel Davila . .
Jaz pojdem . . . pojdem k Desetorici.
— Dobro! . . . Ali morem storiti vas? . . .
— Ne . . .
ali veste, kaj se snuje tam, v
to se ne bo zgodilo, v tem trenotku kaj za
— Obvestil bom vaše ljudi.
— Ne! Ne!
— Zakaj ne?
— Zato, ker bi si ona .	. .	mislila ...	in bi me	ubila do
kraja . . , idite . . . idite . . .
— Z Bogom, Davila.
— Z Bogom . . . Idite . . , brž!
Vstal sem in zbežal kakor norec. Komaj da sem imel toliko prisotnosti duha, da sem si zakril obraz, ko sem šel mimo sluge; spremil me je do vrat, in uro kasneje sem bil doma . . . Drugi dan . . .
— Drugi dan, oče, je	izpregovorila	Leonora	z bridkim
glasom, je prišla Imperija pričat,	da je Roland umoril	Davilo 1
— Toda Davila 1 Davila! Ali njega ni bilo?
— Prišel je!
— A ni govoril?
— Hotel je govoriti; a smrt mu je zaprla usta.
Sledila je minuta težkega, turobnega molčanja.
Nato je Leonora vstala.
Počasi je stopila k sliki.
— O Roland, je izpregovorila z bridko svečanostjo, zakaj je čakal moj oče toliko časa, da moram šele zdaj izvedeti vso strašno resnico?
— Leonora! Leonora! je vzkliknil Dandolo. Ali nisi bila že dovolj nesrečna 1 Ali sem ti hotel nakopati še to muko! Se danes sem ti razodel to skrivnost samo zato, ker mi pravi slutnja, da se bova ločila na veke!
— Oh, Roland, je nadaljevala Leonora. da sem jaz vedela! Že zdavnaj bi bil maščevan . . . Toda bodi miren, ti ljubi dragi moj, osveta ne bo izostala! Mož, čigar ime nosim, bo poginil od te roke, ki jo iztegam k tebi v znamenje svečane prisege!
To rekša, se je vrnila Leonora na svoje mesto.
— Hči! je zamrmral Dandolo.
Leonora si je zakrila oči z obema rokama.
— Leonora! je ponovil oče.
Pokimala je, češ, da ga posluša.
— Poslušaj mojo prošnjo, dete ... Ali nočeš pobegniti iz tega prokletega mesta, kjer živiš med samimi krvavimi strahovi?
________________________________ (Dalje.)
lepših knjig naše mladinske literature. Meško, ta mehka in sanjava duša, ki se zna s svojo nežnostjo približati naivni otroški domišljiji, je podal tri svoje povesti, ki nas vodijo po kraljestvu malih. Povesti same na sebi so prave pesmi mladih hrepenečih src. Morda se bo tuintam očitalo ponavljanje, toda mlada srca se bodo radostila ob lepih povestih. Knjiga je bogato in lepo ilustrirana. Saša Šantelj je imel tu hvaležno delo. Ilustrirati knjigo za otroke je na videz lahka stvar — kajti mladi čitatelj je hvaležen za vsako črto in povsod najde njegova domišljija dovolj življenja — v resnici pa je treba otrokom ilustrirati knjige tako, da so jim slike takoj razumljive — in to ni vselej lahka stvar. Šantelj je podal v .Mladih srcih* zgled, kako naj se ilustrirajo take knjige. Slike, ki so v knjigi, bodo ostale otrokom živo pred očmi. Želeli bi, da Družba s knjigami nadaljuje in da poda tu najlepše, kar zmoremo.
.Troje povesti* so knjiga, ki ne zaostaja nič za drugimi Cankarjevimi 4eli zadnjega časa. Rekli so, da Cankar ni za narod, da ne zna pisati za narod in tako naprej. Pa ni res. Že lansko leto je dokazal »Sosed Luka*, da zna Cankar lepo pisati za vse, ki zmjo čitati in tudi »Troje povesti* pričajo o tem. Cankar je s tem naravnost pokazal, da .pisati za narod* se pravi umetniško pisati in da ni treba .za narod* drugačne literature, kakor za druge ljudi. Te tri povesti n. pr. bodo povsod in vsi z užitkom čitali in ko bi bile izšle te tri povesti na lepem papirju in v čedni obliki, bi bila ta knjiga prav tako salonska, kakor one Cankarjeve knjige, ki izidejo pri Schwentnerju.
Nas veseli ta dokaz in želimo, da bi se slišalo tudi mnenje preprostih ljudi; mislimo, da ne bo mnogo različno od našega. Cankar je podal snovi iz kmečkega življenja: izseljevanje, zapravljanje, neusmiljenost, tako preprosto, jasno in razločno, da si človek misli: tu vidimo zopet enkrat naravne kmečke ljudi, brez spakovanja. Iz vseh treh povesti pa odseva velika ljubezen do domovine, do domače zemlje in do ljudstva — torej to, kar so nekateri pri Cankarju »pogrešali*. Tu naj se uče vsi, ki hočejo pisati za Harod. Tako bomo morebiti dobili dobro literaturo za ljudstvo. Mohorjeva družba pa naj podpira to smer ki naj skrbi, da bomo mogli prihodnje leto zopet hvaliti njene knjige. Letošnje leto pomeni torej preobrat na boljše in začetek lepše bodočnosti. Dela čaka mnogo, Družba, nadaljuj 1
DNEVNE VESTI.
Nova vlada. Grof Sttirgkh, novopečeni ministrski predsednik je torej Že sestavil ministrsko listo. Iz te je razvidno, da bo novi kabinet konservativen in strogo birokratičen. Značilno je zlasti dejstvo, da postane na-učni minister dosedanji sekcijski šef v naučnem ministrstvu Husarek, zagrizen klerikalec. Husarek poučuje na dunajskem vseučilišču cerkveno pravo in se je še vedno, kadarkoli je politično nastopil, pokazal hudega klerikalca. O novem kabinetu se razširjajo najrazličnejše vesti. Splošno pa se domneva, da bo samo prehoden in da stopi definitivemu kabinetu zopet na čelo bivši ministrski predsednik baron Beck. Parlamentarci namreč polagajo zadnjemu govoru pl. Billn-skega, ki je Becka neprestano hvalil, veliko važnost.
Kriza v skupnem češkem klubu. Parlamentarna kriza preti s svojimi posledicami tudi v enotnem češkem klubu. Kakor smo že poročali, se je vršil v nedeljo v Pragi shod, na katerem je govoril poleg moravskegu poslanca Stranskega tudi prof. Masaryk.
Ta shod se je vršil v znamenju opozicije proti mladočehom, ki so zavzeli nekako v zakup vso češko politiko. V zadnjih pogajanjih glede rekonstrukcije kabineta so vodili mladočehi odločilno besedo, dasi je večina čeških strank proti vstopu češke delegacije v vladni blok. Tako so se češki radikalci izjavili za najstrožjo opozicijo proti vladi, a mladočehi so na svoje roke mešetarili z vlado in predlagali za novi kabinet svoje osebe. Prihodnja seja enotnega češkega kluba bo jako burna, ker bo večina strank protestirala proti temu samovoljnemu postopanju mladočehov in izjavila, da ne smatra eventualnih čeških ministrov kot svoje zaupnike v kabinetu. Kriza je jako akutna, posebno, ker so tudi narodni socijalci, ki so sicer za časa volitev sklenili kompromis z mladočehi, odločilni nasprotniki mešetarjenju mladočehov z vlado, ter nameravajo izvajati svoje konsekvence, S tem je obstoj enotnega češkega kluba jako dvomljiv.
Italijanski žurnalistl In dunajsko časopisje. Poročevalci italijanskih listov na Dunaju objavljajo oster memorandum proti tendencijoznemu pisanju dunajskih listov o italijansko turški vojski. V tem memorandumu pravijo, da dunajsko časopisje informira javnost o dogodkih na bojišču le iz turških virov, italijanska poročila pa zamolčuje, ali jih pa pretvarja na skrajno tendencijozen način; italijanski žurnalisti pravijo, da bo ta kampanja, ki jo vrše dunajski listi proti Italiji, imela jako slabih posledic glede na zvezne in mirovne razmere med Avstrijo in Italijo. Kot dokaz navajajo sledeče: Zadnje dni so dunajski listi prinesli vesti o grozovitostih italijanskih vojakov v Tripolitaniji, ter dodali, da so te vesti povzeli po rim-sknm listu .Štampa*, dejstvo pa je, da ta list o kakih takih grozovitostih ni poročal niti ene besede, da so torej te vesti izmišljene po dunajskih redakcijah in potem lansirane v drugo provincijalno časopisje. Poročevalci protestirajo proti takemu pisarjenju in izražajo svoje ogorčenje proti takemu tendencijoznemu poročanju. Kaj bi šele rekli, ako bi čitali .avtentična* poročila ljubljanskega .Slovenca* ali tržaške »Edinosti* o konfliktu?
»Edinost* je velika sovražnica Italijanov, o tem ni nobenega dvoma in vsak dan se norčuje iz Italijanov, češ, da nimajo nobene kulture, ker je v Italiji vse polno analfabetov. Italija, posebno južna, je res zelo zaostala v marsikaterem oziru, ali naj »Edinost* pove, zakaj dela reklamo za tržaška italijanska gledališča? Samo zato, da gredo nekateri gospodje lahko s prostimi vstopnicami v italijanska gledališča! Kaj bi neki rekla tetka, ko bi mi delali reklamo — za ljubljansko nemško gledališče?! Napisala bi gotovo dvanajst člankov o — kranjski politiki, o mrtvilu, ki vlada v Ljubljani v narodnem oziiu i. t. d., potočila bi toliko solz, da bi morje naraslo.
Iznajdljivost naše slavne sodnije je včasih kar občudovanja vredna; tako velika, da jo javno pohva limo: bližnjikom za zgled, potomcem za občudovanje, njej sami pa za čast in slavo. Zgodilo se je zadnjič to-le:
V	neki znani ljubljanski gostilnici je neka služkinja vzela svoji koleginji 10 K denarja. Nepošteno punco je seveda takoj zagrabila roka pravice, kakor hitro je uho pravice o tem slišalo. Ali ker tiste tatvine oko pravice simo ni videlo, je bilo treba prič. — Najvažnejša priča se je slavni sodniji zdela natakarica v tisti restavraciji. Pa je prišla skoro nepremagljiva težava: Nihče na celi sodniji ni vedel, kako se natakarica |piše. Kak drug smrtnik bi bil obupal, slavna sodnija pa ni. Kajti gospodje od sodnije poznajo tisto natakarico in vedo, da je majhna, pa debela. Torej dva nezmotljiva znaka, na podlagi katerih bi jo
moral tudi slepec spoznati. In slavna sodnija je pisala natakarici povabilo, na ovitek pa je zapisala:	.Naj prej-
me ta debela, ta mala natakarica v
restavraciji * In listonoš je
drugi dan iskal po oni restavraciji ,ta debele, ta male natakarice* — ali zaman je bila njegova pot. Natakarica je resolutno izjavila, da ni ne »ta debela* ne »ta mala* in pisma ni hotela sprejeti. Romalo je nazaj na slavno sodnijo. In zdaj si na sodniji belijo gospodje gori od Elsnerja pa doli do vratarja glave, kaj bi zapisali na povabilo, da bi »ta debela, ta mala* natakarica prišla na sodnijo pričat. — Če so že kaj pametnega »pogruntali* še ne vemo.
Volilni boj v dobrunjskl občini.
Volilni imeniki dobrunjske občine so sicer že na razpolago, a zelo pomanjkljivo sestavljeni. Opozarjamo volilce somišljenike, naj takoj pogledajo, če so vpisani, kajti čas za reklamacije je samo do 10. novembra. Naravnost škandal pa je, da se nahajajo v volilnih imenikih imena kakor Stefansdorf i. t. d. Gospoda župana opozarjamo, da poznamo mi samo Stepanjo vas. Sramota za slovenskega župana, ki tako pači naša domača krajevna imena. Zahtevamo, da Stefansdorf takoj izgine iz imenikov, ker se na tak način žali volilce.
Klerikalna požrešnost. Ko je bil
zadnjič pericam odpovedan prostor v privatnem poslopju, katerega lastnik je slučajno naprednjak, je »Slovenec* zagnal neznanski krik in vik, češ, da meče magistrat perice iz mesta, čez štiri dni pa je z veliko pozavno oznanil, da se je teh peric »usmilil* g. Rojina, ki hoče v družbi z dr. Gregoričem v poslopju Hafnerjeve pivovarne preskrbeti pericam prostor. Zdaj smo pa ravnokar izvedeli, da bo ta prostor strašno drag, kajti perice bodo morale advokatu dr. Papežu plačevati na leto 1000 K — za tisto luknjo, pri kateri bo bržkone tudi Rojina zaslužil nekaj kronic. Klerikalni oderuhi že izvohajo, kje je kaj izžeti.
Poroči se bo v nedeljo, 5. t. m. v Srbu na Hrvatskem prof. kandidat g. Dušan Bogdanovič z gospico Zorko Voj vodičevo. Našemu prijatelju in sotrudniku, ki je bival nekaj mesecev v naši sredini v Ljubljani, želimo obilo sreče!
Slovensko deželno gledališče. Dne 19. t. m. se vprizori ljudska igra s petjem »Slepa ljubezen*. Začetek ob 3. uri popoldne. Igra se je pred 2 oziroma 3 leti vprizorila v Ptuju, Celju, Krškem in drugod ter je dosegla povsod velik uspeh. Prevedena je tudi na češko in srbsko. Sedaj je igra popolnoma predelarfa in popravljena; skrajšana je od 5 na 4 dejanja in hibe, ki so se grajale takrat, so odstranjene. Ljubljansko gledališko osobje se že vadi in so vloge v najboljših rokah, petje pa bo namesto glasovirja spremljal orkester »Slovenske Filharmonije*. Opozarjamo na to vprizoritev že sedaj. Ker se vprizori popoldne, se je lahko udeleže tudi izvenljubljanski obiskovalci, ker so železniške zveze na vse strani ugodne.
Umor v Spodnji šiški. V sredo zvečer se je zgodil v Spodnji Šiški umor, kakršnega Šišenčani že dolgo ne pomnija Vojaški izgredi se sicer v Spodnji ŠišM neprestano ponavljajo vsako nedeljo ali praznik, toda na dan Vseh svetnikov se je pripetil naravnost tragičen slučaj, ki je zahteval svojo žrtev. Okoli tričetrt 10. zvečer se je vračal neki korporal v družbi dveh domobranskih infanteristov iz iz Zgornje Šiške proti domu. Ko sta domobranska infanterista prišla že v bližino spodnješišenske cerkve, sta se nenadoma sprla. Bila sta oba precej pijana. Korporal ju je skušal pomiriti, kar se mu pa ni posrečilo. Vojaka sta postajala vedno bolj nasilna. Končno je infanterist Mikec potegnil iz nožni-
ce svoj bajonet in ga vpričo korpo-rala zasadil svojemu tovarišu naravnost v srce. Nesrečnež je v trenotku divje zakričal, potem se pa na mestu zgrudil mrtev na tla, Umorjeni vojak se piše Brolih. Odšel je popoldne v Zgornjo Šiško, kjer se je v neki gostilni pošteno napil. V pijanosti je v gostilni neprestano razgrajal in grozil s svojim bajonetom drugim gostom, tako da so mu morali konečno bajonet vzeti in ga spoditi iz gostilne. — Ko se je Brolih podal proti domu, se mu je pridružil na cesti morilec in šel ž njim do usodepolnega mesta skupaj. Morilca so orožniki takoj aretirali.
Vojak zabodel gostilničarko. V
sredo zvečer je prišel v Durnovo gostilno na Sv. Petra nasipu prostak 27. pešpolka Rudolf Knopper. V gostilni je začel tako razgrajati, da so ga postavili na cesto. Predno pa je odšel, je potegnil bajonet in zabodel z njim gostilničarko v desno pleče ter jo je prav nevarno ranil. Nato je pa zbežal. O dogodku so nemudoma obvestili policijo, ki je nasilneža aretirala ter ga izročila vojaški patrulji. Pa Knopper je patrulji ušel. Ta pa ga je v kratkem spet prijela in odpeljala v zapor.
—	Ali vojaška oblast res ne pozna nobenega sredstva, da prepreči vedne eksese vojakov 27. pešpolka?
Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se zatvori v nedeljo 5. novembra ob 5. popoldne.
Sleparlca. Pred kratkim je brezposelno deklo Josipino Umek v frančiškanski cerkvi nenadoma nagovorila neznana ženska. Neznanki je Ume-kovi obljubila, da ji takoj preskrbi potrebno službo, samo če gre domov po poselsko knjižico. Umekova je v resnici vsa vesela odšla domov, ko se je pa vrnila v cerkev ni bilo ne o neznanki, ne o obleki, katero je pustila v cerkvi, ne duha ne sluha.
Metliška pošta okradena. Iz Metlike nam poročajo: Ko je v torek zjutraj peljal metliški poštni voz čez Gorjance proti Črnomlju, se je izvršila v vozu velika tatvina. Ukradenih je bilo med drugim tudi 10.000 kron. Tata še niso dobili.
Umobolni ključavničarski pomočnik Ivan Legat iz Ljubljane je v torek zjutraj ušel iz deželne blaznice na Studencu. Begunca so kmalu ujeli in odvedli nazaj v blaznico.
Mrtvo so našli. Preteklo nedeljo je umobolna Ana Lukman na tihem zapustila svoje stanovanje v Hrušici in se ni več povrnila,. Par ur pozneje so jo našli v nekem cestnem jarku mrtvo. Najbrže jo je zadel mrtvoud.
Težko ranjen. V soboto ponoč1 sta se sprla tovarniški delavec Josip Strah iz Sostrega in zidarski pomočnik Josip Cankar v neki gostilni v Sostrem. Tekom prepira je Strah su-nil z vso močjo Cankarja z nožem v desno ramo in ga nevarno ranil.
Za zimo. Pri novem jezu čez Gruberjev kanal je neki delavec ukradel te dni 4 deske in jih odnesel za kurjavo domu.
Konj poginil vsled oslabelosti. Posestniku O. je v petek poginil na Erjavčevi cesti vprežen konj vsled bolezni. Brezvesten tak gospodar, ki vprega sploh bolno žival!
Najdeno. Našla se je damska ura z verižico. Izgubitelj jo dobi v Gerberjevi trgovini na Kongresnem trgu 5.
Člani okrajne bolniške blagajne ljubljanske si lahko nabavljajo zdravila v katerikoli ljubljanski lekarni, in sicer velja to že od 1. januarja 1911*
Redni občni zbor ljudsko-izob* raževalnega društva »Akademija* se vrši danes, v petek, dne 3. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Pri novem svetu*
Dalje služeči podčastniki ljub* ljanske garnizije prirede od dne 4. novembra t. 1. vsako soboto od 8. do 11. ure zvečer v hotelu »Ilirija* plesne večere, h katerim se prijatelji in znanci teh podčastnikov, ki imajo veselje do plesa, uljudno vabijo. Vstopnice se dobe pri odboru vsako soboto od 8. do 11. ure zvečer v imenovanem hotelu. (Prešernova soba). Dnevni red: Poročilo odbora. — Poročilo preglednikov. — Volitve. — Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Akademično društvo slovenski# agronomov »Kras* na Dunaju javlja, da priredi svoj prvi redni občni zbor dne 4. novembra ob 8. uri zvečer v »Leithner Restaurant* Auersperggasse.
»Ljubljanska kreditna banka*. "
mesecu oktobru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2 208 436 K 78 v, dvignilo pa 2,415.865 K 75 v. Skupno stanje koncem meseca oktobra 13,617.075 K 95 v.________________
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Naj-nlžje cene, solidna postrežba. .
»Ideal*. Danes specijalni večer s krasnim sporedom. Posebno opozarjamo na film: »Bodite prijazni z živalmi' , ki bo vsakega ljubitelja živali narav* nost očaral. Za smeh skrbi stari znai:ec Luka. V soboto: »Bela sužnja*, III. del kot nadaljevanje II. dela. Pripravlja se najlepši film serije Asta Nielsen: »Ciganska kri*.
Italifansko-turška vojna.
Kaj Je s Tripolisom?
Ali so mesto res zavzeli Turki, ali se pa ono še nahaja v italijanskih rokah? Turki poročajo iz Carigrada dan na dan, da so njihove čete že zavzele vse tripoliške utrdbe in da se vršijo krvavi boji po mestnih ulicah, Italijani pa poročajo samo o večjih ali manjših bojih južno od mesta, v oazah. Turki pravijo, da so ujeli celo poveljnika italijanske Tripoliške armade, generala Canevo, Italijani pa nočejo ničesar vedeti o tem; Turki poročajo, da stopajo v sveto vojno proti Italijanom vsa arabska plemena in sploh vsi muslimani iz Tripolitanije, Cirenajke, Egipta. Tunisa, Sudana itd., Italijani pa javljajo začudenemu svetu, da poskušajo turški oficirji poravnati — nesoglasja, ki so baje nastala med Turki in Arabci . . .
In v tem dežju vesti, ki ena drugi nasprotuje, naj si človek ustvari jasno sliko o položaju; podali bomo vsa ta poročila po vrsti in sicer ločeno turška in italijanska poročila in čitatelji
naj sami presojajo, v kolikor so ena in druga resnična, oz. verojetna.
Turška poročila
so, seveda, vsa polna entuziazma i<* samih sijajnih turških zmag. Turški vojni minister je izjavil urednikom carigrajskih listov, da se je 29, oktobra posrečilo turškim četam In Arabcem prodreti v Tripolis, kjer so zavzeli vsako cesto in vsako ulico z naskokom proti trikratni premoči. General Caneva je bil že prej ujet in vsa pre-ostala italijanska posadka bo morala na vsak način kapitulirati. PolkovniK Nišad je sporočil italijanski mornanci
S)0 tujih konzulih, da ne jamči za živ-jenje 8000 Italijanov v mestu Tripolis, ako pade v mesto samo en strel z italijanskih vojnih ladij. Turška vlada je poslala brzojavko približno te vsebine tudi vsem turškim poslaništvom v evropskih prestolnicah. — V cirkularni brzojavki vsem kornln» poveljnikom poroča turško vojno ministrstvo, da so turške čete s pomočjo prostovoljcev napadle italijanske čete v treh kolonah. Italijani so bili pre-
MALI LISTEK.
Biblija, znanost in cerkve.
Spisal Jaroslav Palliardi.
(Iz 24. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*).
(Dalje.)
V	21. pogl. III. Mojzesove knjige . so pravila za duhovne, izmed njih so za nas zanimivi predpisi v vrstah 16 do 121, ker kažejo odpor proti ljudem s telesnimi napakami, ki je pri bogu 'nemogoč. Tam je'pisano: »Govoril je ■ spet Gospod Mojzesu rekoč: Govori *Aronu in reci: Kdorkoli iz tvojega semena v vseh rodovih bo imel na sebi napako, naj ne pristopa, da bi daroval kruh svojega Boga. Kajti noben mož, ‘ ki bi imel na sebi napako, naj ne pristopa ; slep ali šepast, ali ki ima kak ud premajhen ali prevelik, ali mož, ki bi imel zlomljeno nogo, ali zlomljeno roko, ali grbast, ali ki ima na očesu mreno, ali ki je garjav, ali ki ima pokvarjeno telo. Noben mož, ki bi imel na sebi kako napako, iz semena Arona du-
hovna, naj ne pristopi, da daruje Gospodu; kajti napaka je na njem; naj ne pristopi, da daruje kruh svojega Boga.*
Številna mesta starega zakona nasprotujejo vsemogočnosti in vsevednosti božji. Navedemo samo par zgledov: V knjigi Sodnikov, 1. pogl. 18. in 19. vrsta je zapisano: »Zavzel je Juda tudi Gazo Z okolico in Eskalon z okolico, tudi Akaron z okolico. Kajti Gospod je bil z Judo in je pregnal prebivalce gor, toda ni pregnal prebivalcev doline, ker so imeli železne vozove.* Gotovo malenkostna zapreka za vsemogočnost!
Vsemogočni bog se tudi ne more motiti in je pri njem izključeno, da bi obžaloval, kar je naredil ali ukazal. V IV. Mojzesovi knjigi je to tudi izrečno rečeno z besedami: »Silni Bog ni kakor človek, da bi varal in kakor sin človeka, da bi se izpreminjal; kaj bi rekel, da ne izvrši? kaj bi izpregovoril, da ne potrdi?* — ali pa v I. Samuelovi knjigi (15. pogl. 29. v.): »Pa tudi ne laže junak izraelski, niti mu ni žal; kajti on ni človek, da bi mu bilo česa žal.*/'"M,(M^	»
Popolnoma nasprotno pa govore druga, številna mesta starega zakona,
kjer se pripoveduje, da se je bog, ko je spoznal posledice svojih dejanj, kesal tega, kar je storil. Takoj v I. Mojzesovi knjigi v 6. pogl. 6. vrsti stoji: »Zal je bilo Gospodu, da je napravil človeka na zemlji, in hudo mu je bilo v srcu.* Ali pa v II. Mojzesovi knjigi, 32. pogl. 14. vrsta: »In obžaloval je Gospod, kar je rekel, da hudega napravi svojemu ljudstvu.*
Podobno I. Sam. 15., 10 in 11: »In zgodila se je beseda Gospodova Samuelu in dejal je: Žal mi je, da sem Samuela napravil za kralja* itd. ali pa istotam v 35. vrsti: » ... Gospodu pa je bilo žal, da je Samuela napravil za kralja nad Izraelom.* — Ti zgledi zadostujejo.
Z vsevednostjo božjo niso v soglasju in se ne strinjajo ona mesta v starem zakonu, kjer se pripoveduje, da je bog stopil iz nebes, da se prepriča, kaj se godi na zemlji. Tako je stopil z nebes gospod, da vidi mesto Babilon in stolp, ki so ga zidali sinovi človeški (I. Mojz. 11, 5). Drugje spet govori gospod; »Zato pojdem dol in pogledam, če so (prebivalci Sodome in Gomore) res vse storili po tem vpitju, ki je prišlo k meni, ali če ni tako, da vem.* (I. Mojz. 18, 21.) O
vsem tem bi moral vsevedoči bog vedeti, ne da bi mu bilo treba hoditi na zemljo, da bi videl, kaj ljudje delajo.
Sedma zapoved, ki jo je dal Jahve, bog Izraelcev, na gori Sinaj svojemu ljudstvu, se glasi: »Ne kradi!* V II. Mojzesovi knjigi, 3. pogl., 21. in 22. vrsta, pa pravi gospod: »In dam milost temu ljudstvu pred očmi Egipčanov. In zgodilo se bo, da ko pojdete, ne odidete prazni. Ampak si izposodi žena od svoje sosede in od gospodinje svoje hiše srebrnih in zlatih dragocenosti in obleke; dajte jih svojim sinovom in hčeram in tako okradete Egipt.* Da so se Židje po tem povelju ravnali, zvemo iz II. Mojzesove knjige, pogl. 12., vrsta 35. in 36., ne moremo pa razumeti, da bi mogel dati »milost* za poneverbo izposojenih stvari pravični bog, ki je resnica sama.
Naravnost proti božji resničnosti so besede proroka Miheja izraelskemu kralju Ahabu, ki so napisane v I. knjigi Kraljev v 19. do 23. vrsti 22. poglavja: »Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko na desnici in levici njegovi. In rekel je Gospod: Kdo prevara Ahaba, da gre in pade pri Ramotu v Galadu?
In ko je dejal ta to in oni ono, }* prišel neki duh in se je postavil pred Gospoda in mu je rekel: Jaz ga prevaram, Gospod pa mu je jekel. Na kak način? Odgovoril je: Pojdem in bom lažnjiv duh v ustih vseh njegovih prorokov. In on je dejal: Pre; varaj ga in izvrši tako, pojdi in stori-Zakaj Gospod je dal lažnjivega duha v usta vseh teh tvojih prorokov, kajti Gospod je slabo govoril o tebi.* Ahab ni verjel proroku Miheju, ampak pr°' rokom, ki jim je gospod dal v usta lažnjivega duha, šel je v boj pro*‘ Sircem in je bil ubit. Židje pa verjeli, da je prorok Mihej govori* resnico o gospodu in so zapisali to v večen spomin svojih napačnih nazorov o bogu v knjigo, ki naj bi bila še danes nezmotljivi vir in temelj prave vere.
Slovenci darujte za »Sokolski dom* v Borovljah«
gnan: s tripoliških utrdb, na katerih vihrajo zopet otomanske zastave. Italijani so bili popolnoma premagani, morali so bežati.
Ta turška poročila so pa res čudna. Na enem mestu izjavlja turški vojni minister, da so Turki že oteli Tripolis Italijanom, na drugem mestu
S a govori o 8000 Italijanov, ki se na-ajajo v mestu! Na drugem mestu zopet pravi turško vojno ministrstvo, da so Turki zavzeli vse tripoliške utrdbe, Italijani so pa morali bežati I Škoda, da nam ni povedal turški vojni minister še tega, kam so Italijani zbežali ? V puščavo med Arabce, v morje, ali kam? So pač močno pretirana ta turška poročila!
Italijanska poročila
so čisto drugačna. Italijansko poslaništvo na Dunaju izjavlja, da so bili Italijani do sedaj na morju in na kopnem zmagoviti. Zasedli so Tripolis, Bengazi, Derno, Homs in Tobruk. Od tega časa so bili odbiti vsi turški in arabski napadi. Po bitki dne 26. oktobra ni bilo nobenega boja več. Italijansko poslaništvo se sklicuje pri tem na dejstvo, da le Italija razpolaga s kabljem v Tripolisu, da potrebujejo vsa druga poročila več dni, da pridejo do kabeljske postaje. Že to dejstvo dokazuje neresničnost turških poročil. — Italijani se pritožujejo tudi radi tega, ker dunajski Hstt nočejo priobčevati nobenih italijanskih poroči«, ampak priobčujejo samo.fantastična carigrajska poročila.
Sicer tako ravno ni v Tripolita-niji kot pravijo ta italijanska poročila, ali ako bi Turki res iztrgali Italijanom iz rok mesto Tripolis, ne bi mogli Italijani tega utajiti in zato je najverjetnejše, da so imeli Italijani v bojih okolu Tripolisa res precejšnje izgube in da so se morali umakniti proti mestu, ali vesti o zavzetju Tripolisa po Turkih in Arabcih se nam ne vidijo verjetne.
V Egejskem morju
se Turki pripravljajo na obrambo. Na vse važnejše otoke hočejo poslati večje število vojakov, topov in streljiva, ket
Jalljani hočejo zasesti na vsak način nekaj otokov
in razširiti bojišče na Egejsko morje, oziroma na obrežja azijske in evropske Turčije, ker hočejo Turčijo s tem ustrahovati in kakor se vidi, Italijani res ne bodo tako lahko dobili Tripo-litanije, dokler ne ustrahujejo Turčije kot take.
Tega so se menda začeli zavedati že Italijani sami in zato je
Italija že naročila velikanske mno žine premoga,
kar pomeni, da se pripravlja na večjo pomorsko akcijo, to je, na akcijo v Egejskem morju. Zato bi Turki dobro storili, ako bi čem prej utrdili in preskrbeli z močnimi posadkami svoje otoke v Egejskem morju, dokler je še -čas. V Tripolitaniji so pravi čas zamudili in naj gledajo, da ga ne zamudijo še v Egejskem morju. Italijanski admiral Aubry je še v Rimu, kjer se posvetuje z vlado gotovo o akciji v Egejskem morju, ker ob -afriškem obrežju je italijanska mornarica svojo glavno nalogo že izvršila.
Slovenske deželno
gledališče.
Kralj (Sire).
Tragikomedija v štirih dejanjih. Francoski spisal Henri Lavedan.
Včeraj so igrali na našem odru duhovito delo francoskega akademika Henri (ne Henry kakor stoji na plakatih, to bi bilo angleški) Lavedana »Sire«, dobro označeno kot tragikomedija ; delo je polno veselega, iahko -živega razpoloženja, ki ga prinaša vanj urar in vsevedež Roulette, reprezentant živega, lahkomišljenega, a tudi plemenitega in hrabrega francoskega ljudstva, obenem glavni junak drame. Njegova lahkomišljenost ga spravi v konflikte, iz katerih ni končno res čisto tjpbenega drugega izhoda, kakor smrt. Z jasnim licem in veselim srcem je šel skozi življenje in hrabro in častno je znal umreti! Podoba francoskega ljudstva je njegovo sesekano truplo, ki ga na koncu meso zmagoviti revolucionarji na burbonskem kraljevem prestolu po pariških ulicah ob prepevanju marzeljeze. Že prej nam je bil ta dobrodušni in •duhoviti veseljak simpatičen, zdaj v smrti pa se nam zdi velik in občudujemo ga.
Stara grofica Saint-Salbi sovraži mtotako ^meščanskega kralja" Louisa
Philippa, kakor revolucijonarje, ki so svoj čas obglavili Ludvika XVI., malega kraljeviča (ki ga je proglasil njegov stric za kralja Ludvika XVII.) pa izročili onemu surovemu jakobinskemu čevljarju Simonu. Za tega nesrečnega kraljeviča, ki je vsled vednega trpinčenja umrl že 8. junija 1795 1., gre v igri. Ker so namreč truplo po-Kopali kar v skupno jamo in ga zasuli z živim apnom, ni bilo pozneje več dobiti njegovih ostankov in nastala je legenda, da kraljevič še živi; pojavljala se je cela vrsta pustolovskih Laži-Ludvikov.
Najvažnejši je bil nemški urar iz Potsdama Naundorf (f 1845), čigar obraz je bil naravnost frapantno podoben burbonskemu. Bil Je leta 1836. izgnan iz Francije. — Čuditi se torej ne smemo, da je stara grofica Saint-Salvi tudi ena izmed onih, ki so bili trdno prepričani, da kraljevič še živi in da pride še na prestol. Isto-tako spretno je pisatelj porabil motiv Burboncu podobnega urarja, le da tukaj ta urar ni kak pustolovski Nemec in tudi ne nastopa kot Ludvik XVII. iz kakih sebičnih namenov, ampak le iz objestnosti in da pokaže svoje igralske talente, pa tudi iz uslužnosti, da bi po doktorjevi želji ozdravil staro eksaltirano grofico. Končno s svojo krvjo sam opere krivdo, da je varal — dasi je to bila »pia fraus" — staro grofico. Glavni junak Roulette je, kakor rečeno, poosebljeni francoski narod z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi.
Poročilo o včerajšnji predstavi sami jutri.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kabinet Stiirgkh.
Dunaj, 2. novembra. Grof Stiigkh je že sestavil svoj kabinet. Odločiti je treba le še glede poljedeljskega port-felja. Čehi, posebno pa mladočehi so namreč pri Stiirgkhu energično protestirali proti imenovanju Horačka. Zato se je Stiirgkh brzojavno zopet obrnil na bivšega poljedeljskega ministra dr. Brafa, ki se sedaj mudi v Lovranu. Dr. Braf je danes zvečer že odpotoval na Dunaj, iz česar se sklepa, da bo prevzel poljedeljski portfelj. V pon-deljek bo Stiirgkh v imenu novega kabineta razvil v poslanski zbornici svoj politični program, ki bo pa čisto kratek. Obsefgal bo le točke glede volitev v delegacije, uradniško predlogo in kratek budgetni provizorij.
Dislokacija avstrijskih garnizij.
Dunaj, 2. novembra. Danes se je vršilo v vojnem ministrstvu posveto-tovanje glede dislokacij garnizij. Sklepi glede dislokacij ostanejo na zahtevo zunanjega ministra grofa Aehrenthala tajni.
Italija in Avstrija 1. 1909.
Dunaj, 2. novembra. Dahašnja večerna »Zeit“ prinaša članek, ki je očitno naperjen proti Italiji. Članek predbaciva Italijanom, da so 1. 1909., ko je bila najakutnejša kriza med Srbijo in Avstrijo, mobilizirali svojo armado. To se je dokazalo šele sedaj, ko so izšle pozivnice glede mobilizacije italijanske armade v Tripolis. Na teh pozivih stoji baje še vedno letnica 1909., ki je prelepljena z letošnjim datumom. V dunajskih vojaških krogih prevladuje mnenje, da je vojno ministrstvo le radi tega sklenilo čuvati tajnost o dislokaciji avstrijskih garnizij.
Italijansko-turška vojna.
Tripoliške utrdbe v rokah Turkov.
— Nadaljnl boji.
Carigrad, 2. novembra. Brzojavna poročila turškega poveljnika iz Carigrada zatrjujejo, da so se Turki in Arabci sedaj polastili tudi zadnjih dveh utrdb pred Tripolisom. Tako, da imajo sedaj že vseh 6 utrdb v rokah.
Tripolis, 2. novembra. Danes ob 3. uri popoldne so Turki zopet pričeli streljati s 70 mm granatami na Tripolis. Granate so povzročile velikansko škodo. Nemški konzulat je skoro po-popolnoma razrušeit.
Aeroplani posegli v boj.
Rim, 2. novembra. Včeraj popoldne so Italijani poskusili z aeropla-nom napad na Turke. Avijatik Gavotti se je vzdignil z aeroplanom 200 m visoko in vrgel na turško taborišče 4 bombe. Učinek je bil grozen. Ubitih je bilo več sto Turkov. Arabcev in Turkov se je polastila silna panika, Za jutri pripravljajo Italijani napad na turško taborišče z vsemi svojimi 8 aeroplani.
Premog za italijanske ladije.
London, 2. novembra. Italijanska vlada je nakupila na Angleškem velikanske množine premoga. Premog odide v južno Italijo in je določen za italijanske bojne ladije, ki nameravajo odpotovati v Egejsko morje.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. Najmanjši znesek 50 vin. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri »večer.
Železna blagajna (Wertheim št. 3.) še dobro ohranjena se ugodno proda. Vprašati pri: Josip Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 9.
___________________ 645/x—1
MebLovana soba se takoj odda v bližini frančiškanske cerkve. Natančneje v »Prvi anončnl pisarni*.	644/2—1
Hotelski sluga, ki je že dobro izurjen se takoj sprejme v hotelu »Tratnik*. 650 1—1
Trgovina na zelo prometnem kraju na Dolenjskem se odda z vsem gospodarskim poslopjem pod jako ugodnimi pogoji v najem. Več se poizve v trgovini Radeckega cesta 2. _____________________________   647	3-1
Dober šivalni stroj (Singer Ringschifl) za krojača, ki je veljal 280 K, se sedaj proda radi selitve za 80 K. Sv. Petra cesta št. 67.
Dobroidoča mala gostilna na zelo prometnem kraju Ljubljane se odstopi z opravo vred proti primerni odškodnini. Istotam se odda v najem gostilniška koncesija. Tozadevna vprašanja je pošiljati pod »Mala gostilna* na Prvo anončno pisarno.	649 3—1
Korespondenca.
Gospod B. Razjasni ml najhitreje in dobi moje .... drugače bode zelo usodepolno. M.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev«
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka Mr* IKO
H. SUTTNEB, Ljubljana
Mestni trg. — FHL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št 273.
V življenju nikdar več take prilike!
600 kosov samo K 4*50.
Krasno pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča s triletno garancijo, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 kosi ff žepnih robcev, 1 lep prstan z imit. dragim kamnom, 1 lepa eleg. garnitura ženskega nakitja, obstoji iz 1 krasnega koljeja iz orientalskih biserov, mod. ženska okraska s patent, zaklopko, 2 eleg. ženski zapestnici, 1 par uhanov s patent, ka-velji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par manš. gumbov, tri gradno double zlato s pat. zaklopko, 1 zelo eleganten album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jour-predmeti, zelo zabavni za mladino in staro, 20 korespondenčnih predmetov in še nad 500 uporabnih predmetov, v hiši prepotrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama K 4'50. Razpošilja se po povzetju ali proti predpošiljatvi zneska dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov 752. NB. Pri naročilu na dva zavoja se priloži prima angleška britev. Za neugajajoče se vrne denar.
Lepo meblovana
zračna in velika V
s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda s 15. novembrom. Naslov pove upravništvo »Jutra".
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča	Marija Petrlgoj.
Več
lokalov
na prometnem kraju, pripravnih za trgovino ali vinsko klet, se takoj odda v Gosposki ulici in Židovski stezi.
Natančneje pri Fr. Kraigher, krojač, Gosposka ulica 7. p 592
Mesečna soba
lepo meblovana se na Miklošičevi cesti št. 8. .Hotel Loyd" takoj odda. Več se poizve istotam v III. nadstrupju na levo, razgled na ulico. 587
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Lokal
za prodajalno, opremljen z novo elegantno opravo, s pravico za točenje žganja, pripraven tudi za gostilno, z velikimi kletmi in vrtom, za kavarno, pisarno, ali kako drugo obrt, se takoj odda. Kje, pove Prva anončna pisarna.
Stanovanje
s 3 sobami, predsobo, sobo za služkinjo ter pritiklinami se takoj, oziroma za februar 1912 odda na Poljanski cesti št. 71. Cena 600 K letno, p 590
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
o
Centrala Raljske cementne tovarne
v Belgradu	:
potrebuje po možnosti na takojšnji vstdp
za eksploatacijo velikega gozda
v vrednosti enega milijona kron in parno žago, ki proizvaja dnevno za tri vagone desek
spretnega ravnatelja-strokovnjaka
Plača po sposobnosti 850—450 dinarjev mesečno. Dolžnost ravnatelja bi bila voditi v prid lastnikov strogo strokovno nadzorstvo nad celim gozdom, parno žago, vsem osobjem, kakor tudi nad ogromnim številom živine in vsak dan referirati centrali o produkciji. Gozd in parna žaga se nahajata v notranjosti Srbije 7 precej pustem kraju — po možnosti naj se torej oglasijo gospodje samci. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe, v nemškem jeziku spisane, podpisanemu in naj priložijo spričevala o končanih šolah, in o dosedanjem službovanju; navedejo naj tudi y kaki službi se nahajajo sedaj in kdaj bi lahko nastopili službo. Prednost imajo Slovenci, ki kolikortoliko že znajo srbsko. Odgovorilo se bo samo onemu, ki ga bo podpisani smatral kot strokovnjaka in je torej osebno predstavljanje v Belgradu ali Halji nepotrebno.
Mihajlo Rosman,
tehnični ravnatelj raljske cementne tovarne
Belgrad, Kara-Gjorgjeva ulica 95. I.
Si
■ar* Najbolj varno naložen denar!
Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K-
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4#/, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj V«*/*. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v , Jutru*
ki se Čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, šnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
TEODOR KORIT
poprej HENRIK KORN
pokiivaleo streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter in-:: stalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 8.
Priporoča se p. n. občinstva za izvrševanje vsakršnih kle-UHP	parskih del ter pokrivanje streh
’ 31 i	i angleSkim, francoskim in tu-
* I	zemskim	Skriljem, s
I	aabeat - cementnim Ikriljeia
I	'	(Eternit) patent Hataekek,
|	z Izbočeno In ploičnato opeko,
t	1	lesno - cementno ln atreino
J.	opeko.
Vsa stavblnska ki galanterijska, MHB	kleparska dela v priznano so-
lidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Xj||^p	Proračuni brezplačno in
poštnine prosto.
St. Janški premog
........................  za	domačo	kurjavo.	-----------------------
Prodaja se z izključitvijo posredovalnih prodajalcev tudi v manjših množinah, in nam je mogoče naš premog, ki je vsem premogovnim vrstam, ki se prodajajo v Ljubljani vsaj enakovreden, po nenavadno nizki ceni za
Ljiibljana
K 1-20 eno vrečo a 50 kg
v mestnem pomeriju oddajati in sicer dostavljeno v hiše.
Pri večjem naročilu v polnih vagonih se cena zniža.
Nikdo naj torej ne zamudi vporabiti to ugodno priliko.
Naročila naj se naslove direktno na našo pisarno, Erjavčeva cesta št. 2., telefon št. 207. Razentega sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Fr. Babič, Dolenjska cesta; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; Mencinger, Sv. Petra cesta; Uradno gospodarsko društvo, Kongresni trg, Kastner, Dvorni trg; Trdina, Stari trg; L. Kotnik, Šiška; A. Šarabon, Zaloška cesta.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo veliko zalogo
oblek, ulstrov, raglanov,. zimskih sukenj, kakor tudi kratkih sako (mikado) z razno kožno podlago za gospode.
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kožuhovinastih jopic in paletotov, kril in bluz za dame. Vse v najmodernejšem kroju in barvi. Solidna postrežba.	Priznano	nizke cene.
ALFONZ * BREZNIK
prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnlna najnižja. Popravila in uglaievanje vseh gtasMl najceneje. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, tolov. rogovi in atrane po tovarniških cenah. — Vea dan odprto I
rogovi in atrane po
Zavaruj« poalopja ta premičnine ptoN požarnim ikodam p« najnižjih omak Zavaruj« preti tatvini, razbitja ogledal bi okonaklli pto«. škod« cenjnje takoj 9n najknlankta}*. Uživa najboljši afcsvea, kod« posluje.
Dovoljuj« hi Httega dobička Mate«« podporo v onrodn« ki obinokoriatn« nam«n«.
.SLAVIJA*
■"   ..-	vzajemno	zavarovalna	banka	v	Pragi.	™	.	...j
Reserve ln fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*5$. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države i vseskozi slovanske - narod** »pravo.
 .n i. 	—Vaa pojaanila dal«:	1  .■■■
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12.
—i——————Piaarn« so v lastni ban&al kllL	    ■■
Sprejema zavarovanja človeikega življenj« p« najraaaavntnejiik kombinacijah pod tak« ugodnimi pogeji, ko nobena draga zavarovalnim.
Vaa (iftf dobitek m razdalja)« zavaro-vancam; doaedaj a« ga j« topMaio
K *4»719—.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
■•jBiuae-..,',,,;=r.-- registre vana zadruga z omejenim jamstvom	«
priporoči vmfr bogate zakago aajnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ^ ■*>«—fa tifcogmfsko aMbs spadajoča dela ter jih izvsfaje točno, okasno in po sohdnih cenah. — Tiskanje Šolskih kajig ki čaaopis©^
Xrf6U@taajO	^	&.±TTO,	JlftJllJg?	!!LTajz3CLOdLexzi>ejSo	čx3sra.
X-ito@rra£oa^
Kupujte le najpopolnejše pisalne stroje:
k sS Ljubljanska kreditna banica v Ljubljani. ReK%“
Stritarjeva, ulica štev. 3, (lastna hiša)
priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra t i Slavni dobitek K 800.000*—. Cena K 18*—.
—- Podružnice v Spljetu, Celčveu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1,1
Ceniki ln razkazovanje brez
:::::::::::::::::::::::: plačno. :::::::::::::::::::::::
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,