Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krose. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravniàtvn lista „Mir“ v Celovca, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmoad-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 31. velikega travna 1913. St. 22. Nemškonarodni junaki. Od g. F. Grafenauerja, drž. in dež. poslanca. Luciferjeva stranka. Odkar svet stoji, ustanovile so se in prenehale na njem že mnogoštevilne stranke, dobre in slabe. A od ustanovitve stranke Luciferja pa do konkurza mednarodne liberalne stranke še ni videl svet tako žalostnih junakov, iz kakršnih obstoja nem-ško-narodna stranka, ki je danes v Avstriji, posebno pa v narodno mešanih deželah, na krmilu. Škoda, ki jo ta stranka po svoji narodni nestrpnosti, po svoji strastni brezobzirnosti in po svoji ošabni gospodaželj-nosti naši državi dan na dan dela, se z zlatom ne da odvagati. In ker je nemško-na^ rodna stranka po sadu današnjih učilnic v Avstriji, katerih uredba izvrstno služi namenom te stranke, že močno zarita celo v merodajne, posebno pa v vplivne kroge, se bo težko našel v Avstriji mož, tisti močni, pravični in pogumni mož, kateri bo hotel in znal odvrniti žalostne, če ne uprav katastrofalne dneve, katerim gre Avstrija, gnana po načelih nemško-narodne stranke, korakoma nasproti. Miadoturška in nemško-narodna stranka. Kdor ni slep z dravimi očmi, bo pritrdil, da sta si miadoturška in nemško-narodna stranka v tesnem sorodu; saj miadoturška stranka obstoja iz samih, v zapadni Evropi izšolanih in po tem vzorcu izobraženih pripadnikov, v prvi vrsti voditeljev, lin ta ustroj, ta uredba učilnic — ne samo ljudskih šol — je biser, je zaklad nemško-naredne stranke, posebno pri nas v Avstriji. Sad take izobrazbe, take vzgoje — izobrazbe brez vere v Boga, vzgoje brez pravicoljubnosti, je bil pogin turškega cesarstva. Žalosten sad, a naraven! In kam jadramo mi? Edini cilj, kateremu služi skorajda vsako prizadevanje Podlistek. V spomin. (Ob obletnici smrti bogoslovca Franceta Čebul-a.) Usode krute zakon pač je trd! V pomladni dan cvet pisan jedva šine, z ledeno roko že ga boža smrt. Fr. Gestrin. Ledenomrzla zima je vladala v deželi. S svojim belim, z biseri posutim prtom je pokrila mater zemljo. Časih se je utrgal kak solnčni žarek ter zašel v malo vasico, sanjajočo o bajni pomladi. Mrak je razpdnjal svoja siva, s temnimi nitkami pmprežena krila. Vse tiho je bilo v vasi. Le tupatam se je oglasil zvest hišni čuvaj ter naznajal svojemu gospodarju, da čuje. Ljudje so se tiščali tople peči in pre-rešetavali vsakdanje dogodke . . . Da, takrat je bilo. Pripeljal se je, bled, suh, z udrtimi očmi . . . Počasi je stopil z voza. Stara ženica, njegova mati, mu je hitela naproti. Prijel jo je za roko, uprl svoje modre oči vanjo in se naslonil na ljubeče materino srce. Zapustil je mestno zidovje in vervenje ter prišel v tiho, zapuščeno vasico, domov k dragim staršem, iskat izgubljenega zdravja. Opirajoč se na mater je merodajne gospode, bodisi v gospodarskem, šolskem, vojaškem, političnem ali narodnem oziru v Avstriji, je: nemštvo! Kdor izmed Slovanov slepo služi Nemcem, ta je: moder, učen, spoštovan, priljubljen, častit, pravičen in priden; dasiravno je v resnici splošen — lump. Take pošasti, katere si štejejo v čast, da morejo zaničevati, zasramovati, izdajati in celo preklinjati svoj rod, pa med nami Slovani še niso izumrle in so vsak trenotek pripravljene, odstopiti Nemcem ne le Albanijo s Skadrom, ampak tudi lastno svojo domovino in družino. Te slovanske pokveke nemškega kalibra so pa glavni povod i(n vzrok, da si nemškonarod-na stranka v naših slovenskih deželah dovoljuje vse; prav vse. Za njo vsled tega ne obstoji pri nas nič drugega kot: Nemštvo ! V celi Avstriji in za Avstrijo je edino važno: Nemštvo! Ad ri j a mora bitinemškain nemštvo morapro-dreti v Albanijo in Solun. Ta, za slovanski narod sploh, posebno pa za nas Jugoslovane skrajno nevarni načrt se sicer ni rodil v možganih nemškona-rodne stranke, ampak je »politični testament celega nemškega naro-d a«, katerega eksekutorji (izvršitelji) so nemški nacionalci, katerih edino prizadevanje v Avstriji je: brezobziren boj in strastno preganjanje vsega, kar je slovansko — od latinske pisave, pa do naj višjega uradnika slovanskega pokolenja. — Boj na življenje in smrt je nam Slovanom po tej stranki v Avstriji napovedan. Aranžma (izpeljavo) in krutost tega usodepolnega boja pa občutimo v prvi vrsti mi Jugoslovani. kot najbolj razkosan, po avstrijskih vladah od nekdaj najbolj zanemarjen in preziran — a za obstoj Avstrije najbolj važen del slovanskega naroda, kateri je do danes pri vsaki priložnosti pokazal dejanski, svoj avstrijski patriotizem. Plačilo za našo zvestobo pa je bilot omaldvaže^anje; deloma popolno preziranje naših postavnih pravic odšel v hišo. In noč je pokrila vas s svojim temnim plaščem. Polmrak je vladal v mali sobici pritlične hiše. Na postelji je ležal bolnik, ves prepaden in ubog. Bila ga je še sama kost in koža. Le oči, tiste modre, velike, še vedno živahne oči so se željno ozirale proti napol zastrtemu oknu, skozi katero so se vsipali zlati, a še mrzli žarki zimskega solnca. Bolniku se je poznalo, da je še mlad. Da, mlad je bil France, šele 24 let mu je bilo. Poln življenja, upov in idealov je zapustil gimnazijo ter se odločil vstopiti v bogoslovje. Kako uspešno bi deloval v blagor ljudstva, da ga 'ni v najlepši mladeniški dobi zalotila bolezen in ga položila v posteljo. v postelji je sedela njegova mamica. Držal jo je za roko: »Doma mi bo kmalu boljše. Komaj čakam pomladi. Hodil bom sedevat pod zeleno lipo in vdihaval sveži zrak; da, potem bom gotovo okreval, potem bom zdrav.« In ko je gledal France v domišljiji samega sebe, vsega zdravega in čilega, se je nasmehnil in pozabil, da je bolan. Daleč je odstopila smrt, bolezen je prenehala, skrbi so utihnile . . . * * * i Zelena pomlad je prihajala s svojim toplim dihom. Lipa pred bolnikovim stanovanjem je poganjala prvo brstje. Kako rad od strani vlad — z izjemo kratkih dob — s svetim zatrdilom spoštovanja in ljubezni do nas in s skorajšnjo prisego, »da se morajo razmere na jugu bistveno izpremeniti.« »Bistvene izpremembe na jugu«. Kako so se razmere izpremenile, občutimo najbolj na Koroškem, kjer je bila njihova izprememba tako temeljita, da do novejšega časa sploh ni bilo |no-benih razmer več; kajti namesto postavnih pravic za Slovence, nastopil je nemškonarodni terorizem — brutalnost in surovost in vladne obljube so šle skoz ušesa! Koroški Slovenci znamo po izkušnji ceniti vrline naše centralne vlade, ker živimo in gazimo v dosedanjem koroškem blatu. Policija celovškega mesta n. pr. pusti prav mirno in takorekoč brezbrižno nadlegovati, zmerjati in opljuvati slovenske goste, če napravijo v lastnem hotelu svojo veselico; a z ostrim očesom pazi, kdaj bi mogla zopet kakega Slovenca, ki zahteva vozni listek na glavnem kolodvoru v Celovcu v svojem maternem jeziku, odvesti v nezakurjen zapor celovških mogotcev in modrijanov; saj Slovenec na Koroškem nima drugih postavnih pravic, kakor da se brezpogojno podvrže in pokori nemškona-rodnemu Luciferju in! njegovim privržencem, in da — garantira za dolgove nemško-narodnega mesta Celo-v e c. Razmere na celovškem kolodvoru — dasi centralni vladi dobro znane — se do današnjega dne niso niti za las izboljšale; iz Celovca do Jesenic vozijo do danes samo nemški sprevodniki s tihim a odločnim namenom, ponemčevati slovenski Rož in tudi Jesenice napraviti v doglednem času vs^aj dvojezične; iz Beljaka do Pod-rožčice vladajo temu na las podobne razmere; od Beljaka do Pontablja se skušajo na postajah v slovenskih krajih slovenski napisi odstraniti; uradniška mesta soi po vrsti zasedena od Nemcev; slovenski spre- bi šel France pod milo nebo, vleklo ga je ven v bajno prirodo. Hotel je vstati, se vzdignil, takoj pa je zopet padel nazaj na blazino. Moči mu niso več dopuščale zapustiti postelje. Votlo je zakašljal in dolgo lovil sapo. Ves utrujen od mučnega kašlja bi rad zaspal, a ni mogel. »Zame je vsako upanje brezuspešno. Kmalu pojdem tja na ono pokopališče, ki je zanemarjeno, križi leže po tleh, se naslanjajo kakor opora, veš tja, tja pojdem. Tam bo vse pozabljeno.« Molčal je dolgo, potem je zopet zašepetal: »Da, v domači grudi bom mirno spal...« Podal mi je svojo koščcjio roko. Bila je ledenomrzla. Streslo me je. Lahen, prelep smeh mu je spreletel obličje, ko me je pogledal s svojimi, oj, že tako trudnimi očmi. Drugo jutro pa se je oglasil mrtvaški zvonček in naznajal, da se je duša blagega trpina ločila iz solzne doline in se vrnila k svojemu Stvarniku . . . Tožen izprevod se je vil proti vaškemu pokopališču. Črn grob je sprejel v hladno naročje ono blago, dobro srce, ki je še toliko upalo in si obetalo od življenja. Votlo je zabobnelo kamenje, padajoč na krsto... Zadnji glasovi pretresljive žalostinke so utihnili, plakajoča množica se je razšla, le medli plamen sveč je še razsvetljeval novo gomilo, in vrba-žalujka je skrivnostno pripogibala veje . . . vodniki so na teh progah — beli jeleni. Vse io vlada ve! In kaj se je pri vsem navedenem bistveno izpremenilo ? ? — Politična oblast razsoja v eni in isti a važni stvari; oziroma zadevi ne le rajzlično, ampak diametralno nasprotujoče; vsakokrat pa v Slovencem nasprotnem zmislu. Odkar pa je začel »delovati« med koroškimi Slovenci nemški »Volksrat« (narodni svet), se v jezikovno mešanih okrajih, v narodno - političnem oziru politična oblast ne razlikuje bistveno od njegia; — le par je častnih izjem. Le poglejmo zadnje ljudsko štetje na slovenskem Koroškem. Kar žrli so nas na papirju! Človek bi sodil, da odloki, izdani v tem oziru od c. kr. not. ministrstva, ne veljajo samo za Češko, ampak tudi za Koroško; a temu je drugače: »Na jugu se morajo razmere bistveno izpremeniti«. In bistveno jih izpreminjajo pri nas dosihmal nemškonarodni junaki in njihov otrok, nemški »Volksrat«. Poglejmo n. pr. volilne okraje za deželni zbor! Za državni zbor! Volilni red za; obrtno zbornico! Občinski volilni red i. t. n. Vsaka teh stvari zasluži ime: Škandal! V kolikor je prizadeta pri teh zadevah vlada, tudi ona ne zasluži las-kaA'ega naslova. Vse kar je prav! A, da se podpira in protežira itak že privilegirani Nemec na račun nas Slovencev, bodisi na Koroškem ali drugod v «naših deželah, to more želeti, poudarjati in zahtevati kak »velik:« patriot a la K. H'. Wolf e tutti •quanti; a od avstrijskih vlad pričakujemo Slovenci patriotizem v drugačni obliki, kakor ga izvaja v veliki meri še danes nasproti nam. — Ako zahteva vlada patriotizem od nas, ga zahtevamo tudi mi od nje. Dvojne vrste patriotizem. A v Avstriji je danes tako-le: Tisti, ki krivico trpi ali jo kritikuje, je veleizdaja-vec, tisti pa, ki krivico dela in zagovarja, je zaslužen patriot. Po taki poti pa ne pridemo do narodnega miru in blagostanja v Avstriji. Pravica je mati domoljubja in ne nemška hegemonija (nadvlada), ko ji se prisoja v Avstriji to odlično mesto in katera se na stroške slovanskih nafodov umetno vzdržuje, goji in pita. Nas in naše domoljubje uničujočo moč nemške nadvlade občutimo zopet mi koroški Slovenci v naj obilnejši meri. Lepo število mladih pravnikov imamo, kateri so za svoj poklic in v izvrševanju pravniških poslov, .najmanj rečeno, ravno tako sposobni kakor vsak pristni Nemec, od katerih ne malo nosi na svojem telesu pristno nemško viteško znamenje iz burševskih let, — a za slovenske pravnike nima vlada kruha v njihovi ožji domovini; pač pa so jim vrata »na vse štiri strani« na stežaj odprta v tuji svet »auf Nimmerwiedersehen«, če nočejo postati po-turice. Na Koroškem je prostor rezerviran le za nemškonarodne junake in take slovenske značaje, katerim je »čast« ljubša kakor: »bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu«; kajti »razmere na jugu se morejo bistveno izpremeniti«; seveda ne samo na slovenskem Koroškem, ampak tudi v drugih slovenskih deželah: Avstrijska vlada to želi in če se tudi zgodi po — volji nemškega »Volksrata«. Saj je nemški narodni svet morska zvezda avstrijskih vlad! V Gorici n. pr. še danes nima postaja c. k r. državne železnice nobenega napisa. A to se ni zgodilo vsled mržnje železniške uprave nasproti Slovencem, ali na željo nemškega narodnega sveta, ali celo iz strahu pred nemško irredento — kaj še —• to se je zgodilo »aus Erspanmgsrucksich-ten« (iz ozirov varčevanja) in tudi iz razloga, ker železniško ministrstvo menda namerava, odstraniti na pritisk nemškonaci-lonalnih junakov in nemškega narodnega sveta, vse napise na postajah c. kr. državnih železnic; kakor je svoj čas odstranilo nepotrebne zvoneč, katere; danes ‘živ krst ne pogreša več. Da pa bo »nemški Herrenvolk« (meniško gospodsko ljudstvo) vedel, kje se nahaja, kadar se bo vozil v avtonomno Albanijo, po v to deželo zabiti denar: Zato so pričeli pri ravnateljstvu c. kr. drž. železhic v Trstu v zadnjem času šikanirati slovenske uslužbence državnih železnic na ta način, da se odnjih zahteva, da morajo de- lati izkušnje samo v nemškem jeziku; kajti: »razmere na jugu se morajo bistveno izpremeniti«. Tako dela avstrijska vlada s slovenskim narodom. A kdor trdi, da mu dela s takim postopanjem krivico in ga draži, je veleizdajalec — K. H. Wolf, njegovi privrženci in nemškonacionalni junaki pa so pristini avstrijski patrioti — v očeh vlade. Bomo videli! Torba za nasprotnike. Nemški svobodomiselni časniki »slovijo« po svetu zaradi svoje lažnivosti. Kadar pišejo o Slovanih, bodisi o avstrijskih Slovanih ali Slovanih izven Avstrije, se vedno lažejo. O Slovanih ne poročajo nikdar kaj dobrega,, vse pa poročajo, kar je pri njih slabega, še več pa — zlaganega. Kdor bi čital samo liste te vrste, bi moral imeti Slovane za strašne barbare, grozne divjake, ki kar morijo in požigajo in ljudi žive pečejo. Tako so tudi za časa balkanske vqjske lagali, da je kar pokalo. Ne morda v obrambo Srbov, ampak v dokaz, kako ti listi postavljajo resnico na glavo, objavljamo sledeče: Slovo srbske vojske iz Albanije. Srbski častniki pripovedujejo, da je bilo slovo srbske vojske iz albanskega primorja jako ganljivo. Iz notranjosti Albanije so srbske čete spremili k morju vsi prebivalci brez razlike: kristjafri, Turki in Ar-navti. V Draču so se vršili ganljivi prizori; nekateri so pa spremili čete prav v Srbijo. — Brat Essad paše, Šefik beg, ki je bil iz-početka nasproti Srbom jako hladen, je poslal srbskemu povejljniku Dimitrijeviču iz Tirane za spomin zlato uro in ljubeznjivo pismo, v katerem se Srbom zahvaljuje za njih vitežtvo. — Ko je Essàd paša s svojo vojsko šel skozi Drač, ga je general Bojovič na čelu svojega štaba pozdravil in njemu na čast priredil obed. Essad paša je prosil, da bi mu Bojovič prodal hrane in furaže za 25.000 ljudi; Bojovič pa mu je dal vse brezplačno na razpolago. Essad paša je izjavil, da bo Albanija najboljši sosed Srbije. Tedaj je imel Essad paša 12 poljskih in 12 gorskih topov in 30 mitraljez. — Med Srbi in častniki ter moštvom mednarodnega brodovja je vladalo najprisrč-nejše razmerje. Zlasti Angleži so bili s Srbi iz vsega početka nadvse ljubeznjivi, kasneje so se sprijaznili z njimi tudi avstrijski mornarji ter je bil celo admiral Njego-van parkrat med srbskimi častniki. General Bojorič je bil pri angleškem admiralu desetkrat povabljen na obed. Slovo je bilo jako slavnostno. Turki — vzor snage in dobre uprave. Po celem svetu je znana turška nesnaž-nost in razdrapana uprava njihovih dežel. Najbogatejše dežele, ki so prišle pod turško oblast, so obubožale, in sicer tako, da o kulturi v pravem pomehu besede v ituriških deželah ne more biti govora. In vendar poroča dopisnik »Tagespošte« (25. t. m.), menda kak nemškonacionalen agent, iz — Soluna o prejšnji dobri turški in sedanji zanemarjeni srbski upravi v Skoplju. Skoplje so zasedli Srbi po zmagoslavni bitki pri Kumanovem in je hočejo napraviti za glavno mesto nove srbske države. Da čez noč nihče ne napravi vsega iz tako zanemarjenega mesta, kakor je bilo pod Turki Skoplje, je razumljivo. Dopisnik priznava, da so Srbi napravili v Skoplju električno razsvetljavo, pravi pa, da sicer mesto ni nič lepše in prijetnejše kakor prej. Srbska okupacija je razmere napravila le še neprijetnejše. Kljub vsem obteževalnim razmeram so imele turške oblasti več zmisla za potrebe prometa, kakor »civilizirane« balkanske države, Grška in Srbija. V marsikaterem oziru bodo ljudje po Turkih še hrepeneli. Tako v »Tagesposti«. To je že višek turške ljubezni. Da more list, ki hoče biti resen, kaj takega sprejeti! Turške uprave pač še živ človek na svetu ni hvalil in je bilo to pripuščeno le nemškonaciona]|nemu agentu. In kako je res v Skoplju? Ljubljanski zdravnik dr. I v a n O raže n je bil za časa balkanske vojske, kakor mnogo drugih zdravnikov iz celega sveta, tudi nemških, v Srbiji, da je tam zdravil ranjence, srbske in turške. Dražen je po končani vojski prepotoval od Srbov novo- osvojene kraje na Kosovem polju in v severni Makedoniji in si je vse te kraje ogledal. O Skoplju je govoril na nekem shodu v Ljubljani, kakor je poročal »Slovenski Narod«, sledeče: Mesto Skoplje je sezidano na treh gričih in ima krasno lego. Skozi mesto teče reka Vardar, ki bi jo v nekaterem pogledu lahko primerjali naši Savi. Lep je desni breg mesta, levi del pa je pravcato umazano turško gnezdo. Pravili so mi srbski častniki, da so našli v turškem delu mesta toliko gnoja, nesnage in podobne turške kulture, da si je niso upali izvoziti, marveč so skopali velik kanal, skozi katerega so spustili Vardar, da je odpeljal to: turško kulturo. Posebno znamenita je stara srbska cerkev, ki datira iz 13. stoletja in ima posebno lepa rezbarska dela, izdelek srbski, ki jasno priča, kako visoko kulturo je imel srbski narod že v oni dobi. V mestu sta tudi dve mošeji, in sicer Selimova in Mahome-dova. Obiskal sem jih. Posebino pozornost so vzbudile v mošejah krasne preproge. Spomnil sem se na natolcevanja nemških listov, ki so pisali, kako da so Srbi povsod, kamor so prišli, ropali. Hotel sem se prepričati. Vprašam muftija, če so že dolgo te preproge tu.-On mi odgovori, da so v mošeji že dve do tri leta. Na moje nadaljnje vprašanje, če niso vdrli zmagovalni Srbi v mošejo, mi je odgovoril turški mufti, ki je gotovo najboljša priča za Srba, da ni vdrl v mošejo niti en Srb in da so se sploh Srbi jako lepo obnašali. Sploh sem se skušal na več krajih in povsem nepristransko informirati o postopanju Srbov in priznati moram, da nisem čul niti iz enih turških ust kake podobne pritožbe čez Srbe. Vsi so bili edini v tem, da so bili junaki v bitki, po bitki pa so se ponašali lepo. Prebivalstvol mesta tvorijo Turki, Arnavti, Grki in Srbi. Preje je bilo v mestu za tujca nevarno, sedaj pa so Srbi razmere že tako uredili, da je v mestu povsod ira v vsakem času tujec varen. Iz Skop-Ija, kjer sem ostal tri dni, sem se peljal z avtomobilom v Tetovo, znano* arnavtsko gnezdo, kjer prebivajo jako premožni prebivalci. Arnavtski del mesta je sti’ogo oddeljen. Čul sem tam srbsko vojaško godbo in veseli Srbi so plesali kolo. Iz Tetove sem se vrnil v Skoplje, od koder sem odpotoval v Prištino. Priština ima velikanski grad, ki je last nekega turškega beja, ki pa stanuje v Carigradu in ki ima toliko posestev, da mu plačujejo najemniki letno okoli 3.00,000 frankov najemnine. Ta grad, ki je silen, so zgradili seveda turškemu tiranu srbski žulji in ostala je celo ljudska pravljica, da so Srbi pri zgradbi tega gradu toliko trpeli, da je spregovoril celo vol in tožil nad siLiimi mukami. Mesto ima okoli 20.000 prebivalcev, leži na Kosovem polju in ima veliko važnih zgodovinskih krajev. Nemške bajke. Dr. Oražen je deloval v bolnišnici v Nišu dva meseca. O ravnanju Srbov s turškimi bolniki in ujetniki se je izrazil sledeče: Velika se je godila Srbom krivica od strani nemških listov, ki so pisali, da ravna Srb grdo z ujetimi in ranjenimi Turki in Arnavti. V vojni ni bilo pardona, postopalo se je strogo, kot povsod. Občudovanja vredno pa je, da je pokazal srbski narod toliko kulture v sebi, da je z ujetnikom ali ranjencem večstoletnega tirana krutega Turka ravnal tako lepo kot s svojci. Grdo je bilo, da je korespondent krščansko - socialne »Reichspost«, ki ni obiskal niti ehe bolnišnice, lagal in blatil Srbe, da ubijajo ujetnike, da puste bolnike v blatu. Grda laž je bila to in imel sem priliko, da sem pojasnil to tudi avstrijskemu konzulu, ki mi je v tem pritrdil. Iz tega sledi nauk: Kadar hočeš o Slovanih izvedeti resnico, ne išči je v nemških listih; če ne verjameš slovanskim listom, pa išči resnice V angleških in francoskih časopisih! Yl : A Pozor! 30 — 50 kron pite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-L Politične vesti. Trije vladarji v Berolinu. V Berolinu se je poročila dne 24. t. m. edina hčerka nemškega cesarja Viktorija Alojzija s princem Ernestom Gustavom. Pri tej priložnosti sta obiskala nemškega cesarja angleški kralj in ruski car. Zatrjuje se, da so se vladarji trdno domenili, da hočejo Evropi za vsako ceno ohraniti mir. Bogata Rusija. Ruski državni proračun je zadnja štiri leta aktiven. Rusi torej ne potrebujejo več posojil, ampak pokrivajo državne stroške iz lastnih državnih dohodkov, čeravno so državni stroški silno narasli; zadnjih pet let za 577 milijonov; dohodki so pa narasli za 805 milijonov. Denarja v zlatu ima Rusija dve milijardi. Državni zbor. Govor dr. Korošca v državnem zboru, o katerem smo že zadnjič poročali, je bil zelo premišljen, jedrnat in je zadel pravo. Dokaz temu je ne samo, da ga je skušal pobijati nemški nacionalec dr. Grob, ampak tudi strupena poročila v nasprotnih listih. »Freie Stimmen« so v znani svoji neokusnosti poročale, da je »cvilil« o trializ-mu. V pravi luči je pokazal dr. Korošec resnične izdajalce. Med Jugoslovani iščejo izdajalcev, ker so v vojski med Turki in balkanskimi Slovani stali na strani Slovanov, s katerimi jih vežejo jezik, kri in krščanstvo. Prave izdajalce je pa iskati v Budimpešti, ki sicer nimajo državi nevarnih govorov, pa si že leta in leta premišljeno prizadevajo, kako bi odtujili Jugoslovane državi in dinastiji. To so Khuen - Hedervaryji, Tisze, Lukacsi, Čuvaji in Tomašiči. To so pravi veleizdajalci, grobokopi velesilne Avstrije, ti so največji sovražniki naše bodočnosti na Balkanu. Ti veleizdajalci letajo prosto okoli in se jim obeša redove in odlikovanja kakor oslom kraguljčke. V tem času, ko so Bulgari in Srbi navdušeno šli v vojsko, da prinesejo svojim bratom prostost in svojo domovino povečajo, so ogrski izdajalci za Hrvate in tiste Srbe, ki so naši državljani, otvorili ječe in njihovo prostost dali v verige. Avstro - Ogrska je še vedno največja jugoslovanska država. V njenih mejah je okroglo osem milijonov Jugoslovanov. Katera država bo pač za Jugoslovane imela bolj privlačno silo? In že vnaprej rečemo, da so pravi veleizdajalci tisti, ki se še sedaj trudijo, da se ohrani sistem, ki zatira Jugoslovane, bodisi na Ogrskem ali v Avstriji (na primer Dobernig). (Pritrjevanje.) Avstro - Ogrska ne sme biti nemško-mažarska država; nemška in ogrska prenapetost mora izginiti. To ne gre, da se kor oš ki m Slovencem še zana-prej, kakor v kakem turškem vilajetu, pridržujejo narodne pravice in da se deželni predsedniki imajo za izvrši In e organe n e m š k o-n acionalnih strankinih vodstev, vloga, ktero se zdi, da jo hoče igrati tudi sedanji deželni predsednik. Pri nadaljni debati se je zunanjemu ministrstvu in vladi silno slabo godilo. Ne samo slovanski, ampak tudi nemški in so-cialnodemokratični govorniki so balkansko politiko naše vlade ostro grajali. Prochaskova zadeva. Več govornikov se je dotaknilo znane Prochaskove zadeve, o kateri so nemški listi tako silno lagali in s tem hujskali na vojsko. Dr. Kramar, mladočeški voditelj, je imenoval to afero zločin, storjen na blagostanju v Avstriji, s katerim se je na umeten način skušalo prebivalstvo nahujskati za vojsko. To se je zgodilo za Albanijo, za katero prebivalstvo niti prav znalo ni, še manj se pa zanjo navduševalo. Zato so naredili Prochaskovo afero. Trdim tukaj, je rekel Kramar, in če je treba lahko dokažem, da je bilo znano, da se Prochaski ni ničesar zgodilo. (Čujte!) In kljub temu so časopisi, ki so v neki ozki zvezi s časniškim oddelkom zunanjega ministrstva in ki ga sedaj toplo zagovarjajo, najbolj hujskali in objavljali grozna poročila o Prochaski. Trpela je pa vsled tega hudo naša industrija in s tem se je začelo uničenje našega gospodarskega življenja. Dosegli pa nismo s to afero drugega, kakor da smo se pred celo Evropo omadeževali. Kramar je tudi hudo obsodil zgrešeno albansko politiko zunanjega ministrstva glede Italije, ki bi nam bila lahko zaprla pot iz Jadranskega morja. V tako politiko se je zaletela vlada, ker je iz Albanije hotela narediti jez zoper Slovane. Toda zoper »slovanstvo in slovansko nevarnost« je samo eno sredstvo, im to je prava avstr, politika. (Živahno odobravanje.) Avstrija ne sme biti predstraža Nemčije zoper S lova ne, kakor je rekel posl. Lodgman na nekem shodu v Mostu na Češkem. »Kanonenfutter« za Germanij o Slovani v resnici nismo voljni biti. Spor med balkanskimi zavezniki. Spopadi med Grki in Bulgari. Spor med Grško in Bulgarijo ter Bul-garijo in Srbijo zaradi razdelitve osvojenega turškega ozemlja v Macedoniji postaja vedno ostrejši. Nemški listi že pišejo, da je vojska imed zavezniki neizogibna. Verjetneje pa je, da se bodo med sabo vendar pobotali. Srbija zahteva še vedno od Bulgari-je, da popravi prvotno pogodbo z ozirom na žrtve in uspehe v vojski; Bulgarija se pa trdovratno drži pogodbe. Kdo ima prav? Menda vsak nekaj. Rusija, pa tudi bulgar-ski, srbski in grški državniki se resno trudijo, da se poravnajo mirnim potom. Grške in bulgarske močne čete so se vzhodno od Soluna že parkrat spoprijele. Enkrat je natala prava bitka, v katero je posegla vmes artiljerija in so bili Grki občutno tepeni. Izgubili so baje nad 800 mož in nad 40 častnikov. V morski luki pid Kavali so Bulgari položili mine, in ko se je grško brodovje približalo luki, so začeli Bulgari nanj streljati s težkimi topovi, na kar se je brodovje umaknilo. Čeravno Bulgari in Grki pošiljajo čete v zasedene kraje v Macedoniji, vendar se zdi, da ti spopadi niso bili ukazani od grške in bulgarske vlade, ampak da so jih izvršili vročekrvni vojaki sami. \ Novi modeli Vzorne Konstrukciie Iz materijala brez napake z nedosegljivim funkcioniranjem 13/30 HP. 16 40 HP. Hitri, odprti Šesterosedelni vozovi za po- športnifaetoni tovanje, eie- luksuslandan-gantni limu- leti inlimusini sini, laudati- Pullmanovega leti za vožnjo sestava, z no-po mestih tranj. vodstv. Tovarna v^MladiJB oleslavi. ^ FiiialkeV Praga/ Brno, Dunaj, Budimpešta. 7/20 HP. Nagli, odprti športni vozovi kupeji za zdravnike, landauleti in limusini Dnevne novice in dopisi. Procesije na Telovo v Celovcu se je udeležil tudi g. deželni predsednik dr. Alfred baron pl. Fries-Skene. Ni se je pa udeležil deželjni glàvajr ne župan Metnitz in noben zastopnik deželnega odbora in mesta Celovec. Sv. oče so popolnoma okrevali, že mašujejo in so dne 25. t. m. sprejeli 150 dunajskih romarjev. Zabavni večer celovškega Orla je bil dobro obiskan, čeravno bi bili pričakovali od slovenskega razumništva malo boljše udeležbe. Zabava je bila neprisiljena. Matevž Oraš f- V Vernbergu je umrl bivši držaVni in deželni pojšlanec Matejvž Oraš. Slovenec po rodu, je deloval vedno proti svojemu ljudstvu za 'nemštvo. Nazadnje pa je bil popolnoma zapuščen od nemških nacionalcev. To je usoda vseh Slovencev, ki se udinjajo drugemu narodu. N. p. v m.! Nova mestna hiša v Celovcu. Celovški občinski svet je soglasno sprejel sklep, da se kupi Rosenberg - Orsinijeva palača na Novem trgu v svrho zgradbe nove mestne hiše. Kup^ia cena znaša pol milijona kron. Ker je od osemmilijonskega posojila pol-di’ug milijon kron določenih za novo mestno hišo, ostane za stavbo samo še milijon kron. »Dobri sosedi« so Slovencem nemški na-cionalci, kakor radi zatrjujejo, kadar far-bajo nezavedne slovenske rvolilce. Kako nam pa v resnici želijo, je povedal na volilnem shodu v Celovcu dne 24. majuika dr. An-gerer. Rekel je, da se boji, da bo s poštnim ravnateljstvom v Celovcu prišlo v Celovec tudi kaj slovenskih uradnikov. Dr. Metnitz ga je pa tolažil, da ni treba tega strahii. Nemški nacionalci bojo že gledali, da .ne dobi službe noben Slovenec. Zares lepi prijatelji Slovencev! Narodno brezznačajnost (nationale Cha-rakterlosigkeit) očitajo »Freie Stimmen« in »Alig. Bauern-Zeitung« neki nemški tvrdki v Celovcu, ker je stopila v trgovinske zveze s češko industrialno banko. Ali nemškutarjev, ki čitajo tako lastno obsodbo v omenjeni dveh listih, ni nič sram? Ali je morda za Slovenca to značajno, kar je za Nemca neznačajno? Kdo naj jih razume? Lutrovska »Bauern-Zeitung« se je z drugimi listi vred še pred kratkim strašno repenčila in klicala na vojsko zoper Črnogoro in Srbijo zavoljo Albanije. V zadnjem uvodniku pa toži, da je naša zunanja politika v balkanski krizi potrošila silno veliko denarja, očita Avstriji, da prodaja za »tuje koristi« svojo kožo in to »zavoljo dušnega blagra nekaterih napol divjih narodov.« No, tako počasi bojo vsi ti listi pricapljali za — nami. Bog se usmili njihovih čitateljev, ki požirajo tako nespametno mešanico! Kako se lažejo protiverski listi. Nedavno od tega (15. aprila t. 1., št. 15.) je objavila »Bauern - Zeitung« po framasonskem rimskem listu »Messagero« vest, da je prosil papežev brat Angelo Sarto laško vlado za podporo ter tudi prejel 175 lir, to je po našem 167 kron 13 vin. Seveda radi tega naš najnevarnejši pročodrimovski »kmetski« list hudo napada sv. Očeta, da pusti lastnega brata stradati, med tem ko daje svojim kardinalom pojedine, da bi to, kar sne en sam od njih, bilo več kot omenjena državna podpora. Prijatelj našega lista je vprašal v tej zadevi naravnost merodajno osebo v Rimu in prejel sledeči odgovor: »Papežev brat Angelo Sarto je že dolga leta poštar v nekem gornjelaškem mestu; ima tudi hišo in malo trgovino ter se počuti v teh pripro-stih razmerah zelo dobro. Ko je postal njegov brat papež, bi bil prišel lahko v Rim kakor njegove sestre. Vendar se ni hotel ločiti od ljubega mu kraja in priprostega življenja. Omenjeno »podporo« je dobil kot zasluženo starinsko doklado, do khtere je imel, če je tudi papežev brat, postavno pravico kakor vsi drugi državni uslužbenci. Revnim, podpore potrebnim, ki stradajo, Angela Sarta ni prištevati. Ves Rim ve, kako se brata ljubita, in sv. Oče bi nikdar ne trpel, da trpi njegov brat pomanjkanja.« Tako piše rimski dostojanstvenik. Zopet dokaz, kako nesramno dela »Bauern-Zeitung« in drugi slični listi. In s takimi štorijami hodijo potem razni agitatorji po deželi ter begajo ljudstvo. Ven z njimi! Namesto venca na grob pokojnega Martina Bruggerja, knjigoveznega mojstra pri Družbi sv. Mohorja, je darovalo osobje tiskarne in knjigoveznice Družbe sv. Mohorja »Slov. šolskemu društvu« 11 K 80 vin. in Vincencijevi družbi za Št. Rupert pri Celovcu 12 K 50 vin. Polajnko pred ljubljansko poroto. Polajnka, ki je na račun »Zadružne zveze« vzdignil s pomočjo ponarejenih podpisov pri Jadranski banki 40.000 kron in zbežal z njimi v Ameriko, so pripeljali nazaj v Ljubljano in je bil pred ljubljansko poroto obsojen na šest let težke ječe, poostrene s posti in trdim ležiščem. Plačati mora tudi Jadranski banki in Zadružni zvezi 40.000 K. Povedati pa ni hotel, kje da je skril poneverjeni denar in je rekel sodniku, da naj ga le išče. Lagal se je, da mu je denar na potovanju nekdo — ukradel, česar mu seveda nihče ne verjame. Zaznamek sejmov v »Družinski Pratiki«. Slavna županstva po Slovenskem založni- s! vo naše »Dx’uzinske Pratike« vljudno prosi, naj mu čimpreje, zanesljivo pa do 15. junija naznanijo vse morebitne premem-be ali pomote v letošnjem zaznamku naše »Pratike«, ker je nujno želeti v korist občin kakor tudi občinstva, da so zaznamki strogo natančni. Na poznejše prijave bi se žal ne mogli ozirati. Naslovi naj se dopisnica: Družinska Pratika, Ljubljana. Samoumor. V takoimenovanem kapucinskem gozdiču pri Beljaku so našli obešenega izvoščka (fijakerja) Jerneja Ročnika. Svojemu gospodarju je poneveril nekaj denarja in ga je radi tega sodišče iskalo. Nezgoda. Pri premikanju železničnih vozov na glavnem kolodvoru se je ponesrečil oženjeni delavec Veršiml. Prišel je med dva vozova, ki sta mu zlomila eno nogo. Konkurz. Na boben je prišel Hugo baron pl. Baillon v Železni Kapli. Pobegnil je kdove kam. Baje izgubi pri tem konkurzu velikanske vsote »Centralbank deutscher Sparkassen«. Samomor. Dne 23. majnika se je zvečer ustrelil pri Velikovcu Henrik Aicher pl. Aichenegg. Zapušča 14 let starega sina. Bil je v denarnih stiskah. Smodnišnica zletela v zrak. V Stein-feldu pri Dunajskem Novem Mestu se je v skladišču za smodnik št. 16 vnel smodnik. Stavba je vsled razpoka popolnoma razdejana. Zgorelo je 12.000 kg smodnika. Menijo, da se je smodnik sam vnel. Ranjen ni bil nihče. En vagon smodnika v bližini so vojaki srečno rešili, čeravno je že začela goreti streha dotičnega skladišča. Kolesar se je ubil. V Leskovcu se je ubil dne 23. t. m. ob četrt na 10. um zvečer Franc Hrastovčan, bivši socialnodemokraški kandidat. Peljal se je na kolesu po dolini proti Žuliču in zadel ob drugega kolesarja. Oba sta padla na tla in Hrastovčan je bil na mestu mrtev. Vojaški upori na Francoskem. Na Francoskem so sklenili vpeljati triletno vojaško službo, da bi na ta način zvišali število aktivnega vojaštva in bi bili zoper Nemčijo v slučaju vojske bolje pripravljeni. Vojaštvo se je pa začelo puntati in je ,na mnogih krajih demonstriralo in se z oficirji pretepalo. Vojaška uprava je v veliki zadregi. Javorje. (Lepa nedelja.) Kakor vsa-, ko leto, tako smo tudi letos slovesno obhajali takoimenovano »lepo nedeljo«. Bila je zares v pravem pomenu besede lepa nedelja, in sicer v dvojnem oziru. Prvič zato, ker se je ob naj lepšem vremenu vršila cerkvena slovesnost veličastne in mnogobrojne procesije z Najsvetejšim, drugič pa zato, ker je v vsakem oziru prav sijajno uspela naša prireditev z vprizoritvijo igre: »Sv. Neža«. Kar se tiče vprizoritve tako lepe, a tudi težke igre »Sv. Neža«, se mora pravici na ljubo reči, da so jo naša vrla dekleta, ki so bile to pot vse brez izjeme prvikrat na odru in le redkokrat videle kako slično prireditev, jako dobro pogodile. Igra, ki se je vršila po popoldanskih šmarnicah v obširnih prostorih mežnarjeve gostilne, je privabila toliko ljudstva, posebno iz sosednje Štajerske, da so bili prostori premajhni. Igralo se je splošno zelo dobro, ljudstvo pa je bilo očividno jako zadovoljno. Tudi mi smo zelo zadovoljni, ker smo nabrali precejšnjo vsoto denarja za našo popravila potrebno cerkvico. — Bila je zares prireditev, kakoršno so si ljudje že dolgo želeli. -Bog daj, da bi bilo še več takih »lepih nedelj«, kot je bila letošnja! Velikovec. (Predrznost !) Neki nem-škogovoreči slovenski Velikovčan je zasramoval našo lepo slovensko društveno zastavo z besedami: »Rajši bi bili Slovenci zastavo v Dravo vrgli, kakor pa da so jo nesli iz Št. Ruperta v mesto«. Temu Veli-kovčanu naravnost v obraz povemo, da bi tudi vse njegovo že davno šlo po Dravi, ako bi pri ženitvi ne imel tako velike sreče. Kaj pa če bi Slovenci, predno pridejo v mesto, tudi svoje kronice pometali v Dravo? Velikovec. (Šmarnice) so letos v baši mestni župni cerkvi izvanredno obilno obiskane. Petje je pod spretnim vodstvom našega organista, g. R. Jaritza, krasno. Podravlje. V nedeljo, to je 1. junija pride k nam v goste tamburaško društvo »Do-brač« z Brnce in uprizori popoldne ob 3. uri priljubljeno igro »Miklovo Zalo«, ki se je na Brnci tako dobro obnesla. Prireditev se vrši v prostorih našega zavednega gostilničarja Voispernika, ki bo skrbel za kar najboljšo postrežbo in po igri za svobodno zabavo. Obeta se nam torej prav lep popoldan, zato kličemo marljivim brnškim igralcem: »Na veselo svidenje! Bog vas sprimi, dragi bratje!« Podpeca. (Kulturen škandal.) V Podpeci bode papirja zmanjkalo, tako pridno šolarji drugega razreda pišejo kazenske naloge: »In der Schule muh ich deutsch reden.« Skoraj vsi so že-pisali. Na tak način se bo pač slavna nemščina otrokom prikupila. Fodkrnos. (Sreča v nesreči.) Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli običajni obhod s presv. Rešnjim Telesom. Vreme je bilo ugodno, da bi si lepšega še želeti ne mogli. Ljudi je bilo veliko in dolga je bila vrsta devic, ki so nesle sveče, da so jih po maši darovale. Zgodila se je pa nesreča: še pred prvim sv. evangelijem je utihnil veliki zvon, ker je izgubil svoj jezik. Kembelj se je prelomil in padel na pod. Sreča v nesreči je bila, da poda ni prebil. Če bi bil prebil prvi pod, bi bil gotovo prebil tudi spodnje pode in padel v zvonici na tla in tam ubil ali vsaj poškodoval ljudi, ki so bili tam in zvonili med obhodom. Hvala Bogu, da se ni zgodila večja nesreča! Velikovec. (Ali je res?) G. J. Nage-le, o vas se govori, da ste bili v Celovcu pri deželnem predsedništvu, da bi ne smelo društvo »Lipa« s svojo zastavo povodom njenega blagoslovljenja v mesto Velikovec javno korakati. Ako to ni res, se bodete gotovo oglasili! Če j& pa resnica, potem bomo pa mi nekaj povedali, kako je bilo pred sedmimi leti povodom sestanka slovenskih abiturijentov. Čez sedem let vse prav pride. Takrat je pivo igralo zmagovalno vlogo. Velikovec. (Vi si o k 'o bi sik.) Zadnjo nedeljo, dne 25. maja, se je pripeljal v naše mesto železniški minister v spremstvu deželnega predsednika, da si ogleda progo o nameravani in željno pričakovani vzhodni železnici. Morda bo pa vendar iz te moke kaj kruha. S to železnico bi se priklopil tudi velikovški okraj svetovnemu prometu. Saj je dosedaj v tem oziru najbolj zanemarjen. Bruca. V nedeljo, dne 1. junija, napravi naše tamburaško društvo »Dobrač« izlet v Podravlje pri Beljaku, kjer vprizori v prostorih g. Janeza Vošpernika narodno igro: »Miklova Zala«. Odpeljemo se v nedeljo dopoldne ob pol 10. uri z Brnce, in sicer izpred Žvižgovčeve hiše ob cerkvi; če bo dež, pa ob 11. uri dopoldne z vlakom. Vsi, ki se tega izleta udeleže, naj bodo točni! Bruca. (»K. k. Gendarmeriepo-s t e n«.) Tak napis se blišči na hiši na Sp. Bregu, v katero so se pred nekaj tedni naselili c. kr. orožniki. Prve dni so bili gg. razobesili tablo, ki je imela tudi slovenski napis; potem pa je kar čez noč izginila — nihče ne ve ne kod ne kam ... in nihče ne ve zakaj? Nekateri pravijo, da so se možakarji ponemčili — pomislite: pri nas v slovenski Brnci ponemčili! Drugi zopet trde, da jim je gospodar hiše zapretil, da jih postavi na cesto — ubogi orožniki! —- če ne odpravijo slovenskega napisa. Tisti pa, ki imajo kaj soli v glavi, si upajo celo trditi, da so gg. orožniki pač precej »brihtni« in so hitro spoznali, da smo Slovenci prav krotki in miroljubni ljudje; za nas jih torej ni treba — zato so poslali slov. tablo baje na Dunaj. — Bogve, kaj je resnica. Pa naj bo to ali ono, mi imamo pravico zahtevati slovenski napis, zato slovenski napis nazaj gor, kjer je bil! Žitaravas. (Požar pri Miklavcu.) V nedeljo zvečer, dne 25. t. m., med 11. in 12. uro je začelo goreti v gospodarskem pošlemu pri Miklavcu; ogenj se je hitro razširil ter vpepelil sedem poslopij imenovane graščine. Škoda znaša, čeprav so najlepša poslopja še ostala, gotovo nad 100.000 kron, ker je zgorelo veliko žitne zaloge, del pivovarne itd.; reveži so še posebno nekateri posli, ki jim je vse uničeno. Hudi udarci, ki so zadeli omenjeno hišo, v jeseni smrt gospodarja in sedaj požar, jiaj nam bodo v opomin, kako se suče sreče kolo! Djekše. (Smrt, procesija.) V sredo pred Binkoštmi, dne 7. t. m., je šla 59 let stara gostinja Marija Ro ga n na Svinsko planino nabirat spomladanskih rastlin za zdravila. Šla je sama in, ker je le ni bilo nazaj, so jo šli iskat. Pretekel je dan za dnem, pridno so iskali, a našli niso nič. šele v nedeljo po Binkoštih, dne 18. t. m., proti večeru so jo našli v zavetju neke skale mrtvo. Kak zločin je popolnoma izključen. Vse je kazalo, da je uboga rajna že prvi dan, od srčne kapi zadeta, mirno šla uživat večno plačilo za svoje lepo, a trdo življenje. — Kakor vsako leto, je tudi letos šla procesija iz naše župnije v daljno Marijino Celje. Pod vodstvom domačega g. župnika je procesija — 60 udeležencev — lepo opravila svojo ganljivo pobožnost v krasnem Marijinem Celju. Tam nas je srčno pozdravil in prijazno za nas skrbel slovenski rojak vlč. g. Blaž Seme. Ta procesija je zaobljubljena v ta namen, da se izprosi blagoslov za žitna polja, zato tudi pravijo, da gredo »k Materi božji kruha prosit.« Griže. (Umrl) je dne 16. majnika t. 1. v Grižah pri Celju A n t o n B e n e t e k , oče vlč. g. Antona Benetek, župnika na Djekšah. Rajni je bil priden gospodar in skrben oče, blag krščanski značaj in miroljuben sosed. Dasiravno je dosegel lepo starost 73 let in bil sploh bolj bolehen, vendar bodo žalujoči ostali dolgo čutili bridko izgubo ljubega očeta. Pogreb dne 18. majnika je bil zaradi velikanske udeležbe domačega ljudstva res sijajen. N. v m. p.! Železna Kapla. (Sneg — škoda.) Lansko leto je bil pri nas tako zgodaj zapadel sneg, da mnogim kmetom ni ostal samo krompir pod snegom, ampak nekaterim celo pšenica. Upali smo, da bo letos boljše in je dosedaj tudi prav lepo kazalo, posebno sadje. A sneg, ki je zapadel v torek, 20. t. m., ne samo hribe, ampak prav v dolino, je lepe nade naših že štiri leta po ujmah obiskanih kmetov zelo zmanjšal. Na Obirskem je ležal sneg še bolj kot za ped visoko in še v sredo so bili hribi še daleč doli beli. Sneg in mraz sta posebno drevju zelo škodovala, ki se je kar lomilo pod težo snega. Ubogi kmet! Ukve. (Odgovor) na hujskaški dopis v »Frele Stimmen« iz Ukev od 17. maja 1913, št. 111, pod naslovom: »Slowenische Kulturtràger und Frùchte slowenischer Verhetzung«. Iskreno se zahvaljujem gosp. dopisniku v »Fr. St.« za lepo spričevalo, katero mi je dal nevedoma in smatram za naj-večjo čast hiti napaden v takšnem listu, kakor so »Fr. St.«, le zavoljo moje značajno-sti, ki je dopisniku manjka in ki v svoji zmedenosti smatra vsak odločen nastop za pravice kot hujskanje. Da širša javnost^iz-ve, kakšen hujskač sem in kako sovražim vse tiste, ki so drugega mišljenja, bom s Letna množ. v l Opomba 1. 15. l.|15. 1. 15. L 15. L 15. 1. ! 15. 1. 15. 1. 15. L'15. L 15. L 15. 1 i i | i-|| 1 1 1 1 ? J f 1 1 f || 7 ! 7 :| i 7 !l 7 7 7 j 7 ! 7 7 7 7 Sora 4 27.4. 30./6. 5 I 5 3 2-5 2 1 — — 11 11 . 12 12-5 | 12 12 I 1 11 11 10 10 1 10 9 10 9 7 7 182 7 8-27 335 2770 Krava bila na paši od 15. sept. do oktobra. Letna množina mleka se izračuna, ako množino mleka vseh poizkusnih dni delimo z množino poizkusnih dni, nato dobimo povprečno množino mleka vseh poizkusnih dni. Ta dobljena vsota se množi z dnevi molže. Končno dobljena vsota kaže letno množino mleka. Množina mleka vseh poizkusnih dni znaša 182 litrov, delimo z 22 poizkusnimi dnevi, povprečna množina mleka znaša 8-27 litrov na dan, to svoto množimo z molžnimi dnevi v letu, to je 335. Torej: 182 : 22 = 8-27 X 335 = 2770-54 v letu. Ako se mleko meri vsak teden, se lahko na enak način izračuna letna množina mleka. Ta poizkusna molža uči, da je ta krava ravno o pravem času teletila, ko se zelena krma poklada. Ako računamo liter mleka po 10 h, znaša na leto 227 K. Tele je vredno od krave v prvem letu vsaj 200 K. Za te- leta lahko računamo 770 litrov mleka, ostane še zmiraj dobiček od teleta in ostalega mleka 400 K. Na podlagi zapiskov poizkusne molže si vsak lahko izračuna, katero kravo se izplača rediti in katere ne. Ti zapiski bodo tudi pokazali, da se najbolje izplača reja krav in je skrbeti v vsakem gospodarstvu, da se pomnoži reja krav, nasprotno je rejo volov, v kolikor ni potrebna, omejiti. Loterijske številke. Trst, 21. maja: 81 86 32 44 85 Dunaj, 24. maja: 83 63 56 70 31 Tržne cene v Celovcu 21. majnika 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica.... 23 _ _ _ Rž 21 50 23 — 13 — Ječmen .... — — — — — — Ajda Oves 21 — 22 — 7 46 Proso .... — — — — — — Pšeno .... — — 32 16 20 — Turščica . . . Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) — — 6 60 3 — Deteljno seme . Seno, sladko . . 8 60 11 — — — „ kislo . . 7 — 9 — — — Slama .... 3 60 5 — — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča — — — — — — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 » 2 40 4 — Slanina (Špeh), pov 1 V 2 10 2 30 „ „ sur 1 2 — 2 20 Svinjska mast . 1 11 2 20 2 40 Jajca, 1 par — Y6 — 18 Piščeta, 1 par . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda. 1 ra2. 2 80 3 60 30 „ „ mehka, 1 , * 2 50 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana Živina a ■a od do od| do od do 2 ? kronah Ph a, Konji Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . 431 4 2 Junci 410 3 2 Krave .... 220 560 72 — — — 40 22 Telice .... 300 1 1 Svinje, pitane . — — — — 154 156 6 6 Praseta, plemena 14 56 — — — — 380 315 Ovce Koze — — — — Mili) ii posojili Mn v Gelali vabi na svoj redni letni občni zbor ki se vrši v četrtek dne 12. junija 1913 v posojil-ničnih prostorih, Pavličeva ulica št. 7 v Celovcu. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev odbornikov. 3. Slučajnosti. Člani so k zboru vljudno povabljeni. Odbor. Odprto pismo. Slavnemu ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Beljaku. Dne 12 t. m. ob 6. uri zvečer sem podpisani zahteval na južnem kolodvoru v Beljaku vozni listek do Celovca v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik je na moje razločne besede: »Prosim do Celovca,« odgovoril s skrajno nevljudnim glasom? »Was ist das?« — Ker zaradi odhoda vlaka nisem imel časa, da bi se pritožil pri načelniku postaje, sem bil na te besede takorekoč primoran ponoviti zahtevo še v nemškem jeziku. Potem šele sem dobil listek. Iz tega slučaja sklepam: 1. ali je v slovenskem delu Koroškega morda res mogoče, da c. kr. uradnik ne ve imena glavnega mesta v drugem deželnem jeziku; 2. ali pa c. kr. uradnik iz m r ž n j e do tujega jezika ne mara istega slišati. Prvo kakor drugo je vredno naj ostrejše obsodbe in bo rodilo skrajni odpor pri prizadeti narodnosti. Resumiram: Dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer sem se na južnem kolodvoru v Beljaku od službujočega uradnika čutil osebno in narodnostno razžaljenega, vsled česar zahtevam — z ozirom na tozadevne paragrafe o jezikovni enakopravnosti — da se mi kaj takega ne pripeti več. Ravnoisti dan okrog 3. ure popoldne je službujoča uradnica na kolodvoru v Trbižu hotela zamenjati Beljak — z Bischoflack. Tudi take nemško-duhovite opazke si bom v bodoče prepovedal. Dreženca pri Kobaridu, 22. maja 1913. Franc Ločniškar, nadučitelj. Gospodarska zadruga v Siniivasi vabi na svoj redni letni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne IS. junija 1913 v zadružni hiši v Sinčivasi. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju 1. 1912.; 2. Volitev odbornikov in nadzornikov; 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo na redni občni zbor 'Minice io posojilo» v fiojaii (iv. Šniclj ki se vrši v nedeljo, dne 15. junija t. L, ob 3. uri popoldne pri Bužleju v Vabni vesi. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1. 1912.; 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1912. 3. Volitev načelstva. 4. Razni nasveti. Ako bi ob omenjeni uri ne bilo dosti udov zastopanih, se eno uro pozneje vrši občni zbor brez ozira na število zastopanih udov. Načelstvo. Edino slDuensho narodno trgoosho-obrtno podjetje Hotel Trabesinger H CeleHCM, elifeouika cesta št. 5. Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela Hlojzlja In Josiplna Leon. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani sfrešnih-zakriuač £ s poševno obrezo in priveznim nastavkom £ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! ; Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Alt ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? Hranilnica in posojilnica v Črni vabi na občni zbor ki se vrši dne 8. junija ob 1. uri popoldne v župnišču. Spored: 1. Poročilo o lanskem poslovanju. 2. Revizijsko poročilo. 3. Odobritev lanskega zaključka. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. Ce ob določeni uri občni zbor ni sklepčen, se vrši isti po blagoslovu ob vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor. ! 500 kron ! Ilam plačam, čs moj uietalec koma Jamazilo" ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I. poštni predal (12/829) Ogrsko. Moja žena in vsaka umna in sledljiva gospodinja uporablja namesto dragega kravjega surovega masla za kuho ali za na mizo boljši, bolj zdravi, tečni, izdatnejši in skoro za polovico cenejši »Unikuni^-iuargarin. Dobiva se povsod ali naročuje direktno. Združene ovarne margarina in surovega masla, Dnnaj, XIV., Tiefenbaohgasse 59. Ne smele pozatiiii, i da dobro in pri-stnobarvno blago vsakdo direktno L pri izdelovatelju najbolje in poceni kupi. Kdor rabi laneno in bombažaste kanafase, cefire, rjuho, damaste, batiste, svilo, atlase, blagre za dame in gospode, platno, brisače in^ druge tkanino, naj se obrne na znano krščansko tvrdko JAROSLAV MAREK ročiV^ica v Bistrem pri Novem mestu ob Met. Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, de-lena, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron Iranko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Srajce za gospode iz cefira in oksforda 1 komad po K 1*80, 2*20, 2'60, 3*-, 4*~ in 4*60. — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. — Dopisuje se slovensko. — V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. BLHGHUNH pripravna za trgovce, posojilnice, občine itd., je poceni naprodaj. Kj e, pove upravništvo ,Mira‘ št. 20. je nanovo izšla knjiga: ] Priredil msgr. Valentin Podgorc. Q [] Mehko vez. K 4'—, za družnike K S1—, Q H po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. n n K 540, za družnike K 4'—, po pošti n q 40 vinarjev več. g □ C3 C2aC3C3EZ2 caca eliaca cacao Po Najvišjem naročilu Njep. |§| c. in kr. Apost. Veličanstva za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Iretianjs se vrši javno na Dunaju dno 3. julija 1913. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrabe 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek za državne loterije). Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica E 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—. Denam vlose na M\\m se mre-stnieio po od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje prednjme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi. Vinknlnje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradežn. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: proti 30 M Roj proti 60 toni ctl oj otopiti po « lo otopiti po « jz jo Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.