STEV.-NUMBER 237
Vatikan napada

PROSVETA
<!X> SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTF
Predsednikova VH|
skrbi republikance
u. am «	Chtcifo, IU., petek, 7. oktobri (October 7), 1332.
at »padJUla af Pitata provi^i fai ^aaatlaa llPt. AM al Oct i. It S, a»thori-dlia ^ 14, lllf
Drsnim Is apravsIAl Hil B. Uw.ui«i« Aaa
Lavadals Ave.
K^panjnki odbor postaje aer-nad naraščajočo ne£vo-^kianjan^ vkadne
JJLoči žrtvam brespoeetoosti
Wsshiegt<*. - (FP) T V in-jn.triiskih drŽavah, kjer je brez-SJos največja, bolj in bolj Kfnroti sabotažni taktiki ud. jninistraclje pri upravljanju 800 mlijonov, katere jekongresdo-uii za lečenje posledic brezpo-JSosti. Glasovi tega kipenja » prodrli tudi ^^u^
,kih kampanjskih manaierje%,
Ji so pričeli spoznavati, da bo ta taktika administracije lahko u-codna za staro gardo. Ker, v "čvrsti individualnem" ne bo nasitila nobenega praznega želodca. Hoover pa namenoma zadržuje vladna posoji-1» mestom in državam za nasiče-vanje lačnih. Finančna rekonstrukcij ska korporacija je iz tega sklada nakazala le okrog 35 milijonov, dasi je prejela prošnje od držav za krog četrt milijarde posojil.
Največjo diskriminacijo vodi administracija proti državi Pennsylvaniji, stari republikanski trdnjavi. (Njena jeza je v glavnem naperjena proti gover-uerju Pinchotu, ki je, daai republikanec, velik nasprotnik Hooverja. Vse njegove apele za posojila je uprava RFK, ki je pod popolno dominacijo Hooverja, dozdaj zavrgla pod eno ali drugo pretvezo. Dva in pol milijona je posodila le dvema okrajema na pritisk Bascomp Slenv pa, starogardnega političarja iz Virginije, ki je prvi »poznal ne-
Martii tnali sa iožt vrniti ¥ Chfcaga
Naznanil je, da ae bo boril proti ekatradiciji. — Njegov brat Samuel izginil iz pariškega hotela
ITRLUA POOPI R« STALIŠČE JAPONSKE
| Poročilo komisije Lige narodov o mandžuraki situaciji je označila sa dvoumno. Pravi, da Kl-tajaka ae zasluži simpatije ostalega sveta
Orillia, Ont., Kanada, 6. okt Martin Insull, bivši predsednik Middlewest Utilities €o., je moral danes zjutraj vstati iz postelje, ko so prišle v njegovo stanovanje čikaške avtoritete in zahtevale, naj se takoj vrne v Chicago, da nastopi na zaslišanj u. Martin in njegov brat Samuel sta bila prejšnji dan obtožena tatvine in poneverbe velike vsote denarja iz skladov javnonapravnih kompanij, katere sta kontrolirala.
Martin je na poziv avtoritet, naj se prostovoljno vrne v Chicago, odgovoril, da se bo boril proti ekstradiciji. Cikaški uradniki so se potem obrnili na kanadske oblasti, da dobe dovoljenje za aretacijo Insulla. Kakor hitro se to zgodi, bo Insull odveden v zapor, kjer se ga bo držalo, dokler ne bo prišel predsed niški ekstradicijski dekret iz Washingtona.
Cikaška uradnika sta včeraj s letalom odletela v Kanado. To sta bila pomožni državni pravdnik John Hamton in saržent An-tony Blaže, t letalom sta prista la v Torontu, od koder sta se z avtomobilom odpeljala v Orilllo
Pravi, da j< bilo pap pretvezo škofa
mehiŠM i levo p<»s! za deporti
vlada isra-lunico kot rt ari jo nad-

Pennsylvaniji, če bo administracija nadaljevala s to politiko. To je vse, kar je Pinchot do-
sdaj dobil od RFK. Na njegov opetovani pritisk za posojilo mii je uprava korporacije prvič odgovorila, da ne dobi denarja, ker legislatura ni aprejela potrebnih sklepov in poiskala sredstev v državi za vzdrževanje poldrugega milijona brezposelnih. (Legislatura je v rokah Hoovrovih republikancev.) Drugič je od-donila posojilo pod pretvezo, da ao okrajni pomožni odbori "neodgovorni" in da ni poslal toč-nej&ih podatkov o potrebah.
V tem oziru bi bile mnogo lah-co storile unije, če bi bile poela-e močno deputacijo v Waahing ton in kategorično zahtevale federalno pomoč. Ampak do&daj se ie niHo zganile, vsaj ne dovolj, siti ne ne zgane glavni urad A-meriAke delavske federacije. Po-•ojilo bo mogoče izsililo, slamnato glasovanje o predsedniških kandidatih, katerega vodi Lite rary Digest in ki pokazuje, da bo Hoover najbrž izgubil Penn-ijrlvanijo.
Da KKK zapostavlja Pennsyl-vanijo. je nadaljnji dokaz posojilo. ki ga je dobila država Ken-tucky. Ta država ni podvzela še nobene akcije za podpiranje brezposelnih, dasi se edlkt administracije glasi, in to predam zahteva od PennsflVanije, "<la mora vsaka država najprej Izčrpat i svoja aredatva, predno oo dobila posojilo." Tega prind-P" w niti malo ne <Wži »vanju posojil priVh Poracijam. Velja le za stradajo-** hro7po«elne. '
OlHie države Kentuckjr, ki deli linčarako justico persekutira-r udar jem, pravi uprava
poročevalci.
Pariz, 6. okt. — Samuel Insull in njegov sin, ki je pred par dnevi priapel v Pariz iz Chica-ga, sta včeraj zjutraj izginila iz hotela in vse poizvedovanje za njima je bilo zaman. V hotelu je ostala le njegova žena, ki je na vsa vprašanja odgovarjala, da ne ve, kje se nahaja njen mož. I-skanje Insulla po Parizu ni prineslo nikakega rezultata. Nihče, niti parište policijske avtorite te, ne ve, kje se skriva.
Mlaki Miri aa Izjataril
y*	\•■ . f.' ' .* ""
Konference v Londonu ne bo, ker Nemčija vztraja prt evo-jih zahtevah
Rim, 6. okt. — Poročilo, ki ga je nedavno objavil lord Lytton, načelnik komisije Lige narodov, ki je več tednov proučevala situacijo v Mandžuriji in vzroke japonsko-kl tajskega konflikta, je naletelo na neugoden odziv v fašistični Italiji. To kažejo komentarji v italijanskem tisku, ki so sicer neoficielnl, a vzlic temu značilni. Izgleda, da Italija ne soglaša z izjavami ameriškega državnega tajnika Stim-sona, s katerimi se je on postavil na odločno protijaponsko stališče.
Komentarji v italijanskem tisku poudarjajo, da Kitajska ne zasluži simpatije ostalega sveta, to pa zaradi anarhije, ki prevladuje na Kitajskem. Japonska je bila priailjena okupirati Mandžurijo radi ameriikega bojkota japonekih svilnih izdelkov in radi kitajskega bojkota proti japonskemu bombažu.
Luigi Barzinl, urednik lista "Mattino," ki je običajno dobro informiran o vladnetm stališču obtožuje Lyttonovo komisijo, da premišljeno omalovažuje kaotični položaj in roparstvo na Kitajskem v svojem poročilu. Barzinl pravi, da je poročilo moj-stersko delo dvoumnosti.
"Poročilo ne priznava neodvla-noati Mandžurije, toda tudi ne sugestira vrnitve Mandžurije Kitajski," piše Barzini. "Nadležno je to, ker komisija ni šla na Kitajsko, da bi proučila situacijo, temveč da bi našla izhod za Ligo narodov, ki je bila poklicana, da reši vprašanje, katero je nerešljivo."
"Mattino" prikazuje Japonsko kot deželo, ki ji grozi ekonomski polom, in argumentira, da je bila prisiljena iskati nove pokrajine za svoje veliko prebivalstvo. List sicer priznava, da v legalnem smislu morda Japonska ni bila v pravem, ko je okupirala Mandžurijo, toda močna civilizirana država se mora bo-
Rlm, 6. okt. — Vatikanske avtoritete so včeraj izrekle obžalovanje nad deportacijo apostolskega delegata nadškofa Leopolda Ruiza y Floreaa, in akcijo predsednika mehiške republike in poslanake zbornice, "kar ponovno dokazuje sovraštvo proti katoliški cerkvi." Avtoritete napadajo vlado ln pravijo, da bo ona odgovorna sa posledice, ki bodo nastale is te afere.
Vatikan pobija obdolžitve pravosodnega miniatrp Porteaa Gl-la, ki je izjavil, da je papeževa encikUka pozivala mehiške katoličane in duhovščino, naj protestirajo proti zakonom, ki so naperjeni proti katplilkl cerkvi. Pravi, da so nasprotniki cerkve izrabili enclkllko kot pretvezo za deportacijo papeževega delegata. Vlada je premišljeno odklonila priliko, katero je ponudil papež v dosego mirnega sporazuma.
Laredo, Tex„ 6. okt. — Nadškof Florea, papeiev delegat, ki je bil izgnan iz Mehike, je včeraj prispel V to mesto s posebnim vlakom. Spremljala sta ga dva mehiška tajtia detektiva. JCo je nadškof stdfell na ameriška tla, p* je sprejela delegacija katofiike duhovščine In lajl-kov. Na prigovarjanje časopisnih poročevalcev, naj poda lajn vo, je odgovoril, dn bo podal for malno deklaracijo pozneje.
Nizke menda 4 tekstilni
Industriji T . J
Btaton, * Ma*. ~ 11 w l n g Soutvvorth, bivši predsednik Asociacije tekstilnih tovarnarjev, je na zborvanj-u te organizacije, izjav«, da so mezde v tekstilni industriji prenizke. Posvaril je tovarnarje, da bodo "zunanje agencije" intervenirale, ako ne bodo aami prej izboljšali razmer. Soutworth ee je zlasti pritoževal nad položajem v tekstilni industriji v južnih državah.
riti proti deatrukciji. Naloge Lige narodov ao bile, da protekti-ra šibkejše narode, kar je še ve. liko slabše, piše list.
OEMORALIZACI-JA V FORDOVIH TOVARNAH
Produkcija ae Je znižala na odstotkov kapacitete
Vladna kontrola radia v Kanadi
Imenovana je bila komisija treh članov, ki bo Izvrševala to funkcijo
Detrolt, Mlch. — (FP)'— Kriza je udarila po Fordu, simbolu kapitalistične moči in sposobnosti, z vso silo.
Panika sc širi v njegovih o-gromnih tovarnah ln v mestih, ki jih kontrolira, ln demoraliaa-cija je splošna.
Značilno pri tem je, da se je Ford spri s svojimi generali, ki so sodelovali s njim v boljših časih, Willlam B. Mayo, glavni | inženir, je puetil aluftbo. Brady ' ln McMillan, druga dva generala, pa sta bila odpuščena, ker nista mogla vzdržati produkcije na določeni etopnji.
Zanesljive številke pokazuje-jo, da samo 15,000 delavcev dela po tri dni na teden, dočim jih je delalo 120,000 vseh šeat dni v tednu, ko so tovarne obratovale s polno paro, kar pomeni, da se je produkcija znižala na taet odstotkov kapacitete.
Superintendenti ln delovodje morajo sedaj opravljati navad na dela. Morala je zelo padla, kajti ti aovražljo Forda bdj kot delavci, ln kar je še bolj mačilno, je to, da evojega sovraštva niti ne akrlvajo.
Celo tisti delavci, povečini ia Dearborna in lnksterja, ki Še delajo, se zavedajo, da jih Ford
drži v slušbi le radi tega, da prihrani na davkih za podpiranje bednih v mestih, katere kontrolira. Tako se sovraštvo, katerega so delavci gojili tudi pred krizo, a se n#o tega upali odkrito povedati, širi po vatli tovarnah. PMestt proti (okoriščanju in špionaži, ki ja dd Fordovega sistema, postajajo čedalje glasnejši. Nihče nima za Forda, katerega ao prošnje leta hvalili in slavili, dobff besede. V njegovih tovarnah prevladuje panika in demoraliaa-cija.
uim
J^K rta j« dala poaojtto 44 o-ker so v veliki potrebi. *n'° za posojilo je vloUl go-Podporo je dobil tudi i/l okriJ' kl * Potrošil ie rj*»očake za persekutlranje "•dnih rudarjev.
^"denj v bTiftlsal Sarajeva za-htevala štiri ftrtve Sjrajevo, Jugoelavija, okt. ^'M.ri os«*be bo včeraj utonile, rvm pa i* bilo ranjenih, ko je v-led silnih deževnih nall-izvila vee 81atino v bltti-J» ^a me«U. Povoden j je raa-U tudi večje fttevflo hiš.
London, 6. okt. — Propozici-ja Velike BriUnije glede sklicanja konference štirih velesil v Londonu, ki naj bi končala zastoj v razorožitvenih pogajanjih, ki je naatal, ko je Francija odbila zahteve Nemčije glede oborožitvene enakopravnoati, je padla v vodo. Britakl uradni krogi so izgubili vsako upanje o možnosti sklicanja take konference.] Nesporazum med Nemčijo In Francijo je tako velik, da ga ni mogoče premostiti.
Nemška vlada je odločno izjavila, da ee ne bo udeležila londonske konference, ako prej ne dobi zagotovila od oetallh velesil, j da bodo sprejele njene zahteve.
Britski krogi nimajo v tem momentu nikakih načrtov, kako bi pridobili Nemčijo za sodelo-l vanje pri diskusijah na razoro-žit ve ni konferenci. Nemčija je fte večkrat poudarila, da ne bo po-1 slala svojih reprezentantov na konferenco v Ženevo, ako velesile ne ugode njenim zahtevam po oborožitveni enakopravnosti.
Nekateri menijo, da bodo Združene države po končanih predsedniških volitvah possgkjr situscijo ta skušale pridobiti Nemčijo za izdelovanje na raso-roiltvenl konferenci.
Rin. okt.—Italijanska vlada je včeraj Informirala Veliko Britanijo, da je pripravljena po-alatl svoje reprezentante na predlagano londonsko konferenco, ki naj bi raapravljala o zahtevah Nemčije.
as
MCR3IL
»nt nn< rm«—.
spet f "keofllkta.** (Narisal Jerger.)
dv«Kka ste
Ottawa, Kanada. 0. okt. — Novi komisiji, ki je btlu včeraj imenovana In bo Imela kontrolo nad radlapoatajaml, bo načelo-val Hector Charlesworth, urednik dnevnika v Torontu. Ostala dva člana sta Thomas Maher ln polkovnik W. A. Steel, direktor vladnega znanstvenega preiako-valnega sveta na polju radia.
Uradno naznanilo o imenovanju komiaije je bilo snoči objavljeno. Načelnik komisij« bo prejemal deaet tisoč dolarjev plače, oatala dva pa vaak po oaem tisoč na leto.
Predloga sa ustanovitev vladne radlokomiaije je bila sprejeta na prošlem zasedanju parlamenta. Komisija bo imela popolno kontrolo nad oddajanjem ra-dioprogramov v Kanadi,
pil)« v IINiolii
Streljanje na millčalke. Nove čete poslana proti rudarjem v Farmlngtonu
Kincaid, III., 6. okt. — Več strelov je bilo snoči oddanih na miličnike, kl patruljlrajo ceste v tem mestu od zadnjih rudarskih izgredov. Avtoriteta pravijo, da ni bil nihče ranjen. Kdo Je streljal na miličnike, še nI ugotovljeno.
Dijaki tukajftnje višje šole so zastavkali v znak protesta, ker je meetai šolski odbor naročil prnmog pri Peabody Goal Oo., kl Ima svoje premogovnike v Langleyvlllu In Jih operira na IKKllagi nove mezdne lestvice.
Canton, lil., 6, okt, — Močan oddelek milice je bil snoči poslan v Farmlngton, ko Je doapelo poročilo, da je krog tisoč rudarskih piketov uprizorilo poulične demonstracije. Člani nove rudarske unije so naznanili, da bodo obnovili plketlranje premogovnikov v tej okolcl i namenom, da preprečijo obratovanje. Šerif okraja Fulton je deputlal-ral več mož, ki sedaj patruljlrajo uliee.
Illiftoiska legitlaturi prt-kMa zaaarfaa jt
Vel načrti aa pomoč breapoaal nlm odklonjeni. Predlaga glede davka na blago poražena v
REPUBLIKANCI LOVIJO BELAV SKE GLASOVE
Stara garda al lasti zasluge aa —tgRfconltev delavskih pred log, molči pa o *'yellow dog" Parkerju, kl ga je Hoover hotel Imeti za zveznega sodnika _
Waahkigton, — (FP) — Hoover končno ni tako slab "prijatelj" delavcev, ako je verjeti republikanski kampanjski knjid, v kateri pravi stara garda, da ima Hoover vse zasluge "ta devet delavskih zmag" v kongresu. V tdh "zmagah" je uklju-čena tudi Norrie-LaGuandiava protlinjunkcijeka predloga, katero je kongres eprajel le radi velikega aunanjega pritiska ln Iz Istih raalogov podpisal Hoover.
Najbolj Ironična • tem v zvezi je trditev republikanskega kampanjskega Inlbora, da ima Hoover najvsfi zaalug za odpravo "ye)low dog" pogodb potom prej omenjenega zakona. Rea-nica je, da ao Hooverjeve saalu-ge pri tem Jako nlčeve. Predlogo Je podpisal potem, ko mu Je Justičnl tajnik svetoval, da to lahko stori, ker aakon najbri nt ustaven, vsaj ne nekatere vaftne točke, s čemur Je admlnletrael-ja namignila sodnikom, naj a tem zakonom tako itore kot ao tekom 10 lat e Claytonovem zakonom la lata 191S, o katerem je poko() nI Oompers rekel, da Je "delattkt čarter",
Ce hI republikanski kampanj-aki odbor hotel povedati resnico glede odprava "yel}ow dog" | pogodb, tedaj bl moral opleati prisadevanje Hooverja In vaa njegove administracije v zadevi "yellow dog" sodnika Parkerja, katerega Je hoU) predaednik na vaak način uniltti aa svetnega vrhovnega sodnika.
Med 89 aenatorjl, ki ao | glasovali aa Parkerja, Jo bilo 89 rtpublikaneav In 10 Hoover-| jevih demokratov, nadaljnjih pet republikancev in trije de-mokratje pa bl bili glasovali zanj, če bi bili navzoči.
Hooverjev kampanjaki odbor, če bl hotel govoriti reenleo, bl lahko nadalje povedal, da aa ja 14tara garda borila eelRi deset let proti tej predlogi ln da ja bM Hoover ves U čas na vodilnem mestu republikanske ma-šine.	't
Bprlagfleld, lil, 6, okt. — Po treh glavnih načrtih aa pobijanje bede med brezposelnimi v državi Illinois, kl so bili prsdlo-žsnl v nižji zbornici, je včeraj padla sekira. BIH so poraftsnl a veliko večino, kljub apelu zborničnega predsednika, da je pomoč nujno potrebna. B tem Je bilo zassdanjs Isglslsture prski njeno do IS. oktobrs.
V senatu Je bila včeraj že drugič porašena predloga glede | davka na blago. Predloga Je določevala, da vsak posamezni o-kraj lahko uveljavi ta davek, to. da nasprotniki so argumentirali, da bl bilo to v nasprotju z ustavo, kl določa enako razpodelltsv davkov po vssj državi.
Bombe raadejala sadrežae
Ako se pregleda predaedni-
kov rekord, Ima on sHčne "zasluga" tudi v oetallh oamlh slu-čajih. Čudno je la, da aa apriša rektrds administracije — in to velja v večji meri tudi aa demokrate, ki so bili od čaaa Wll-aonovs administracije v opoziciji — dobi sn sam unljakl vo-dltslj, kl ja prlpravljsn podpirati njene kandidate. To ja razumljivo le, če ae pomlall, da je smsriški unlonlsem v politiki sksbski unlonlsem.
Burlington, Wls„ %. okt. — Novo i»oslopja Burlington Co-operatlvs Purs MUk asociacije js snoči ragdejals rksplozija bombe, IU je pretreels vse mesto in pobila šipe v oknih hiš v bližini. Poslopje Je stalo zedružno orga-nlscljo mfiOO in je bilo otvor-jeno pred dvema tednoma.
Pet zakrinkanih pobojnlkov je |M»ložilo bombo v poslopje, prej p« so še i vezal I nočnega čuvaja in ga v avtomobilu odvedli zu. naj mesU, kjer so gs vrgli v grmovje. Zločinci so po storjenem dejanju pobegnili ln policija nima sa njimi nikaksgs sledu.
Mnasellal zahteva revizijo prava
Rkn, 6. okt. — Mussollni js vderaj odprl prvi kongres italijanskih Jurietov in v svojem «o-voru je zahteval rekodlflkaeijo zakonov v Italiji, da bodo bazi-rall na fašizmu. Rekel Je tudi, da ao odvetniki več vredni kot pesniki In flloaofl.
Federacija poljedelskih delavcev
Btockholm. — Mednarodna federacija poljedelaklh delavcev poroča, da se je njeno članstva zvišalo na Danskem, Skandinaviji, Švedskem. Bpenekem In Av-Strijl. Njej pridružen«- unije ao pa aaaadovsle v članstvu v Nemčiji, na Poljskem la v Angliji Prebitek v članstvu je višji kot lagube.
Zato se mora delavski raared fte danes pripravljati ter se organizirati v tem pravcu. Delavski raared se mora že danes or- , ganizirati V pravo delavako jxF h lUično stranko, zaradi osvajanja ] oblasti, a istočasno se mora or-ganizirati v industrijsko unijo, . li bi stranko podprle s potreb- , no silo in ki bi potem postala Organizem nove socialne družbe.
Strokovne unije so zastarale ter ne odgovarjajo modernim in-dustrijam — niti v pogledu materinega izboljšanja, tem manj pa za novo ureditev.
Vsi oni delavci, ki so Osni strokovnih unij, morajo stremeti sa tem, da se iste reorganizirajo na Induetrijaki bazi. Prav-tako tudi oni delavci, ki sploh 4e niso nikjer orgsnizirani, se morajo čim prej organizirsti v Industrijske unije, in sicer ' po vseh tovsrnsh, rudnikih in agrikulturi, kjsrkoli se delo.
In končno, to morsjo storiti tudi oni delsvci, ki so brezposelni. Oni se morsjo grupirati v lokalne skupine v okrajih, kjer žive, —. in sicer na industrijski osnovi.
Na ta način bodo ustvarili nezlomljivo noč induetrialnega u-niooisma. doIssb katerera bo I sama stranka silna in saočn* 6
Wyo teh organizacij, bo de-raared mogel ne samo zs-čssno prepoditi volka Ispred pra-, ga, tsntveč ae bo nekega dne tu-; popolnoma osvobodil v*kega '' suženjstva. 4aasiy» —«—=—
ni rojak Frank $ebk je bil v noči <$»* oktobra eb pol 11. sve-čer ugrabljen, Jco ae je vračal domov. iJgrabile sta ga dva neznana molka s njegovim avtom vrsjj. Stopila stf predenj in mu veMa, naj jih pelje nekam, česar frank ni hoM> nakar aui je eden potisnil samokres pod te-brf Seveda se je moral Frank takoj udatl.
Vngili eo vso aot~«d fipring-fi<ftda do Decatara, Ql. iFrank ni posnal tistih potov, in njegov mali avto, |d ima proetora le ss dve osebi, je nosil tfi. Frank Ju je skuM pe etsanj po-gledati parkrat. pe m« je osi, ki je knel samokres, za branil ter mo akaasl, naj pasi kot vozi. U>-pova sta kupiTgaeoUn. ker Frank je imel pfi sebi komaj sa en pelo*. Med tem prtaoro* pa eta Frank« ik>*|mIs v strsn, da ju n| vfctel.
Ko so tako pffc*j*eii v Doca-tur, eta mu velela, naj kar lepo insaj proti Hpringfieldu ic naj ho priden HkU.il je. da od sedaj naprej ko Ael vedik> ege-daj spe*.-A. a
fcpM* pri ^ ; iaiiiilik ran. es®**' r^ZSu, in P+ift
pctbk. % OKTOBRA.
stare
/DoDi6 AmeriCanke, ki je bila tam na obisku.) ob priliki svojega bivanja tSmlri domovini sepa
____- »Mli ud
a«*>ttf
Sag.««®
^^^v^Krtoate, dragi ro-
Vem, da vW P»aw»
• i na4o slovenja pMsteifeo* 1^'ljManOf marsikdo pa se *Ln tudi, da leii na eever-
^la mesta lepo predmestje,
Kade dsnes
. vesela in razposajena i 2L je znana po svojem hu-
^ pa tudi po svaift slavnih
t - h tako po prvem aloven-
lentinu Vodniku, prvem zbiralcu liarodnih pesmi Zahotniku in mnogih drugih. Znana pa je po svojem narodnem pr* pričanju in po tem, 4* si je kot druga v Ljubljani ustanovila L 1902 lastno sokoisko društvo. U tedanje avstrijske> čase to "bilo malo! Ze L 1909. pa so aičeli misliti na lasten dom, v luterem naj bi se življenje Sokolov poživilo in ojačilo. V ta Ben s, je osnovalo posebno društvo, "Društvo za zgradbo škotskega doma v Sliki*. Svetovna vojna je preprečila lepe mirte Siškarjev. Po vojni pa se je delovanje tega društva zopet oživilo in danes, Ro slave 30 letnico obstoja sokolskega društva, SO se uresničile želje premnogih Sitarjev: postaviti so si prelep, z mnogimi žrtvami in veliko požrtvovalnostjo sedanji dom. Videla sem ga. Res krasna stavba! Ni bleščeča palača o ne, ampak nad vne praktično urejena stavba, ki ima veliko dvorano z odrom za telovadnico, za zvočni kino in gledališče, manjšo dvorano za društvene prireditve, več društvenih sob, garderob, kopalnic in d pritiklin. Nobenega r nič nepotrebnega. Vse tako dano kot se spodobi v današnjem modernem in praktičnem času. Stavbo pa obdaja tudi lepo urejeno teftmttliSCe.*'
Otvoritev doma je bila 11. septembra. Svečanosti pa so se pričele že teden dni prej. V Šiški se je videlo, da je v znamenju "sokolskega tedna", kajti vse hiše so bile okrašene s tro-bojnicami. Prvi 3. dnevi so bili posvečeni meddruštvenim lahko-atletskim tekmam naraščaja in članstva. Udeleževala sem ae teh večerov in glodala mlada, krepka in gibčna sokofoka telesa, ki so se med seboj borila, ne Iz zagriznostjo, kot se lahkoatleti Inaših športnih društev, ne z egoizmom, antpak z mislijo, da bo njih dober uspeh tudi v b!a-|gor narodu.
je, kar me je zelo razveselilo ob misli, da tudi mi v naši novi domovini še aismo pozabili na slovensko umetnoat ia da jo toliko ceniato. ter se je učimo celo Um, kjer je nastala. Lep veder je zaključil operni pevec g. Burja, ki je Slikar, in društveni orkester. Tem potom moje iskreno priznanje društvu in druitvenemu prosvetarju! Omenim naj še sedaj, da je veera prireditvam posvečalo občinstvo veliko pozornost in s tem vsaj malo poplačalo trud agilnih Šiftarjev.
V soboto je bila po glavnik ulicah Šiške velika bakljada. Ta bakljada je bila pravi tri-umf.
Višek sokolskega tedna pa je bilo v nedeljo. Po sprejemu gostov, ki so se udeWli šišenskih svečanosti iz asjoddalje-nejših krajev Slovenije, se je ob 10. formiral sprevod kakršnega še ni videla Šiška. Ob mogočnem donenju strelov s šišenskega hriba se je pomikal sprevod. Povsod, koder je Šel sprevod, je bil gost Apalir občinstva. Ob 11. pe se je vršila slavnostna otvoritev doma ob navzočnosti velikega občinstva.
Popoldne je bil javen nastop. Udelešilo se ga je mnogo občinstva. Zopet so Siškarji po-kazafli, da zpajo trezno in marljivo gojiti telovadbo, ki vodi do uspeha, kajti nastop je bil res vzoren in v vzgled vsem o-etalim sokoTtkim društvom. Po nastopu je bila velika veselica, kl sem se je tudi udeležila in videla, da znajo Slikarji poskrbeti tudi za zabavo, dobro jedačo ter pijačo.
H koncu' naj še omenim, da je bil šišenski dt>m sezidan z velikimi finančnimi težavami ter je morAlb društvo najeti veliko posojilo.
Frančiška Seliškar.
ptesviTi
"Mjdtr
Na praznik 8. sept. je bila zvečer telovadna akademija, ki * je vršila na prostem in Ob razsvetljavi žarometov. Drznost in gibčnoflt so pokazali naraščaj nik i s preskoki skozi go-|«*i obroč. V premeru je imel obroč komaj 1 m, obrobljen je bil 1 velikim plamenom, pa so ti vrabci skakali skozi njega po trije hkrati! Kakšen pogum! Meni so s*« v strahu, da se ne °P«*ejo, kar lasje ježHi.
bolj kot telovadna akade-n,'ja. pa me je presenetila is-"a organizacija in izvedba prosvetnega večera, ki ae je naslednji večer. Da .so IJittzrji podjetni, sem vedela, ^ Pa morejo izvesti tako bogat Pr"gram, pa nisem mogla ver-kajti zavedati se moramo, « J*' bilo treba vse pripraviti '""vršiti z najmanjšimi stro-t<> je bila tista umet-I	J" je pa izborno rešil
**lln> »n jK»žrtvovalni društve-111 prokvetar, komaj 20 letni «»demik. p0 slavnostnem go-^ j«* nastopil društveni or-l*vaki zbor šišenske , 'Uln,<* in v inozemstvu do-j*"	"Hlovenski vokalni
ki je nepozabljivo za-j«r narodnih pesmic ki so Z uk" k«nik, da so se ml za-
•«či. Sledile so šolo točke "j h*rfnoniki, violini in klavir-'»med naraščajnic pa je ™ lepo deklamirala Gregorji'0 pesem. Potem pa je za-vt *** "tja rojakinja i« P^no%a.
Cesto sporno vprašanje, zlasti v začetku zakona, pomenijo obo-jestranski prijatelji, ki se "vnašajo'* v zakon. "Kako moreš i-| meti takšnega moža za prijatelja?" Ali "Kako moreš občevati s takšno osebo T Porog ln*za-smeh se zlivata nad nearečae Žrtve.
To odklanjanje temelji večinoma na nepriznani ljubosumnosti na skupnost, ki je človek sam ni bil deležen, ali na naivni oblastnosti, ki noče dovoliti, da obvelja, kar je bilo. Odklonitev pa lahko temelji tudi v plemenitejše^ vzroku, namreč v večjih zahtevah na okolico ljubljene osebe, tako da je razočaranje neizbežno. Gotovo, da bo stroga sodba včasih upravičena, toda nikoli je ne bi ameli izražati v obliki ostre odklonitve in vedno bi jo morali naj prvo resno pretehtati. Ce pa gre za preprosto "neugajanje", ki nam ga povzroča tretji, tedaj nam zapoveduje naravni čut taktnostl, da zedriimo sodbo in pomislimo, da utegnemo drugemu človeku morda ukrasti kos mladosti iz njegovega življenja. Prijateljstva nastajajo večinoma v otroških letih ali v zgodnji mladosti nad doti vi Ja ji, ki tujim ljudem niso dostopni; tujec vidi človeka v sedanji obliki, ne ve, k a ko se je razvijal in odkriva lastnosti, ki jih prijatelj ni opa-zlL
Izkušnja uči, da uničuje zakon češče moška nego ženaka prijateljstva. Čeprav so moška v splošnem trdnejša. To tiči v bistvu šenske, ki ima tanjšl čut za slabosti soljudi. 2 razumnostjo, potrpežljivostjo in taktno-atjo lahko žena mnogo doseže, ae da bi v drugu zbudita občutek, da ga vodi. Pri dobro uglašenih ljudeh bo že malo zanimanje enega zakonskega druga za tretjega človeka drugega spodbudilo k premišljevanju in po-gostoma bo prijatelstvo zaspalo samo od sebe. Nekega dne bomo opazili, da nizmo prijatelja ft» deli Že celo večnost poiščemo ga in bomo odkrili v svoje presenečenje, da se nekdanja zaupnost noče več pojaviti. "To je zakon", bomo pomislili resignirano ia malo turobno — a spomin ostane nedotaknjen.
Posebno poglavje sta Matara prijateljica" moža in "mladostni prijatelj" žene. Moš In prijatelj se bosta redko razumela, oboje-transko nezaupanje zavira med sebojno prisrčnost. Moš ne U> napram mladostnemu prijatelju nikoli popolnoma gotov. Toda nedolžnega občevanja ne bo ni koli otriteval, postavimo, da ae sme izključiti — to zahteva u dobnost.
Mnogo kočijivejši je nasprotni primer. Poleg drugih odklonilnih motivov učinkuje tu še posebno tehten: da atoji ženska proti ženski, Neugodje je prva reakcija. Zena si predstavlja drugo v prednosti, ker pozna ta moža dalj časa nego ona aama, ker je bila druga ie leta njegova zaupnica in svetovalka ln te ji je mož lahko prostodušno razkrival. Tudi nepotrjeni občutek, da ve druga mnogo o njej, da pozna verjetno tudi razvoj njenega ljubezenskega razmerja Iz mo-ževega pripovedovanja ln da je mola prejela Uko rekoč iz njenih rok, napolnjuje ženo z gnevom in Ijubojiunuioatjo. Te občutke mora mož upoštevati, ker niso nenaravni. Z manjhnimi o-pazkami, ki ne smejo izrašati obžalovanja ali celo zavzemanja za prijateljico, utegne mož ženo ^miriti. Seveda je treba največje previdnosti ln vse*traaske rahločutnosti, da ae to rasmer-je v treh ne izobllči aerasvess-ljivo. Pred vsem ae mora prijateljica izogibati namigovanja na preteklost, tudi če ve. da je mladi ženi znana. Tu pa spet ns sme preveč naglešdti tvoje pravice do moia, kar zahteva v ostalem tudi okus. Moš pa lahko pospeši zbljttanje z izbornim sredstvom, ki mu ga Je samo priporočiti. Zadostuje priložnostna, spretno postavljena opazka, kakor: Spela se ti je divlla v novi obleki, ali: Jsls mi js dejala, da zmš dražestno ravnati a svojim sinčkom — in če ni med obema len skania nepremostljivih ovir, m mora razviti medsebojna, prisrčne naklonjenost.—tis.
■a orhidej«
Dva pogumna moža, Ernst F. Loehndorff ln beUnik dr. Uen-len, sta iskaia v esemlju Amaoonke po naročilu neke tvrdke orhidej. Pri takšaem iskanju v divjih, z mralico okuženih pragozdovih ln med Še bolj divjimi indijanskimi plemeni došivi davek marelica j ln ni čudno, če dosežejo potem če-buljice orhidej, kl jih odprav-Ijajo v London ali Amsterdam, cape, ki ae gibljejo tudi okrog tisočakov.
Nekega dne rta oba iskalca od starega Indijanca, ki ae je jima ponudil aa vodnik*, zvedela za silno redka, ogromno orhidejo. NavaHc vsem svarilom sta se odločila, da svu sledita. Pod njegovim vodstvom sta prišla po štirih napornih dne* v indijansko vas, ki je stala na kolih na črni laguni. Domači bo ju spratfnli precej prijazno in ao jima dati eno iamed koč na razpolage* ker jfan pa nista za-upala, sta se ponoči izmenoma vrstila na straži. Drugega dne »ta videla orhidfje. Kaelv so iz lian nad okroglo* črno mieko, v kateri je kar gompzelo kroko: dilov. Cveti so bili ogromni, nežno rožnati in podobni starogrškim žanam. Se nikoli nista videla podobnih orhidej, fcden iamed Indijancev je jima utrgal cvet, ki ga je JJMerson takoj ppeisfral a vnemo zasnstvenlka. A zdaj sta svetla v svoje nepristno presansčfnde, da jima domačini ne bodo dovolili odnesti nobenega cveta ali semena, ker bi po staram prerokovanju sicer vas rad zapadel nesreči. w
JP;




Sovjetska vlada zalo podgira atletsko gibanje med delavci. Dekleta aa allkl ao is tovarne "Dl-aamo" m eUkUftno opreme v Moskvi ip članice tovarniške telovadne arganlaaclje.
Povedana med vrsticami
—	Moj gospodar Je vitel da nes mojo najlepšo obleko na cesto, ker nisem plačal najemnine
—	Zakaj je pa vrgel baš tvojo najlepšo obleko7
—	Ker sem jo imel na sebi.
•
Med poukom fizike
—	Vidite torej gospodje, de nič ne vidite. A zakaj nič ne vi-dite, boste takoj videli.
e
Sodnik: "Torej vi ste pretepi svojo ženo sredi ulice, zato bo ste plačali 200 dolarjev globe."
Obtošenec: "Ali je v tem vštel tudi davek na zabavo?"
zapuščale, ko mu je prišla naproti truma znanih Indijancev, ki ga je rešila ssaledovaloOv. Usodnih orhidej pa ni prinesel s seboj-
grozotnimi, i, deloma iz mikih buč, var za za-
Vrnila sta se v kočo in premišljevala, kaj Storiti. Zvečer so imeli Indijanci neko dtvje slavje z ofoamljajočimi pijačami in tako sta ostala sama. Tedaj sta se odločila, da se splazita do mlake,^ nabereta semen in Izgineta. Na drevesih sta našla nekakšne oklepe režečimi se mask
deloma la U jih Je rabfl ščito zoper strupene puščice. Nataknila ata si vsak po en oklep in splezale ns neko drtvo nad mlako. Skozi temo sta videla, kako se pod njima v močvirju foaforično svetijo oči krokodilov. {fenderson je splezal proti orhi<iejam. A komaj j!h| je dosegel, le se je oglasil dolg, divji vrisk, leseni bobni so sa-ropotali in že so od vsepovsod prihrumeli korslki. Gost M pu-Ščic se je vsul na oba belokošca, a jima skosl oklep nI mogel do Loehndorff Je Hender-jenu zaklical, naj pride nazaj in si zalfrije gole roke, to pa ni mogel In mu je zavpil, naj strelja. Loehndorff je začel streljati, Indjancl so še dalje spu-ičali svoje strupene puščice, s d niso vaš upsli bliže. Hipoma je zaklical Hendersen: "Streljajte dalje, Jaz Imam dovolj. Bog s vami l" !n Ae Je padel v močvirje. Zastrupljenost gs Js cadela v roko, strup pa učinks-je, če je svtt, s strašno hltrlco. Loehndorff je še za krstek hfrp videl, kako so krokodili od vseh itranl nsvallli na Jfrinko v vo-Jovju. Puščice so letele nanj, a ljegovi streli so drlali divjake / primerni raadaljl. Ko se je pričelo daniti, se Je spustil Loehndorff na tis in pričel be tati vzdoM lagune, Indijanci pa >o tekli za njim. Maši se ga to
BamaI JMMI
ls Chkaga. — Jos. Kriiman iS Cieera ae je v sredo napotil v Lyons k Jalovcu, kjer js ls* žala pokojna Haisna Jalovec, ki ss je par dni prej sadušils s plinom. Na stopnicah Jalovdeve-
Spotaknil In padel tako nesrečno, ds si je prebil lobanjo. JOd-petjall aa gs v West Side Bub-urban Hoapital; njegovo itan>s js nevarno. Kriftman je član društva št. 4* SNPJ v Cloeru. — la pljučnico js umri Willanl Pirman, star 85 lat in rojen r Winoni, III. Zapušča šeno, s katero ja bil poročen is par me-sesav, pet brstov ln pst sester.
h Clsvetanda. — Umrl je Frank Hajdnik, star M let in doma iz Pragorakaga na Štajerskem, Zapušča šeno in štat otrok, od katerih je eden v starem kraju.
Is Pafkhilla, Pa. — Tu je u-mrl dobro poznani trgovac ln tukajšnji podtar Mihasl Vagner (Vadnal), sUr 54 let ln doma is Matenje vaai pri Pastojni, V Ameriki je bil 81 let ln šnputts šeno ter šest Is odraslih otrok. BU Je član društva št. 44 SNPJ, ll New Vorka. — Viktor Volk, star naseljenec, Je odpotoval t leno EmUljo v staro domovino, v Metliko v Bell krstni. — Charles Gorup, kl aa je i! v New Vorku talko ponesrečil, je okrevan zapustil bol nilnino. — Pri Coopsrstownu Je umrl Psvel Oves. Zadsla ga Je kap. Zapušča leno, sina ln hčer.
t
Pred sodlššsm
—	Ali ste ukrsdli pernico, ki Jo vlsels čez plot?
—	Sem, gospod sodnik,
—	Zakaj ste Jo pš ukradli?
—	ICsr se morajo s pernico
odevstl ljudje, ne \m ograje.
• 1
On: "Kako si se prav za prav zavedela, da m« ljubiš?
Ona: "HJa, vaš, to Je blU> ts-ko: nsenkrst ssm opaslla, da me Je strašno rszkačilo, če so to drugI imenovsU t< t>čks . .
RAZNE VESTI
Tedenska opera v Chlcago Sta-dlumu
Chkago.—Organizacija "Chlcago Stadlum Grand Opera" naznanja, ds bo Sprlaarjala opere ob sobotah zvečer v Stadlu-mu, 1800 W. Madiaen at. Mnogo
Sivsklh umetnikov in ves zbor, iletnl zbor ln orkestsr bivle ksške operne družbe js angažiran. Ker ima Stadlum 88,000 sadežev, je vstopnina nisks; računali bodo od $2.20 ss tedeše spodaj do Mc na najvišji galeriji, V soboto II. oktobra bodo peli "Aido," 82. oktobra "Car-men," 89. oktobra "II Tvovato-ro" ln 6. novembra "Samaon in Delila." Dne 88, oktobra bo tamkaj koncert odličnega tenorista MartinsUijs.
tensks ustanovile as ve srgsal-
Indlsnapolls, Ind. — Tukaj je bila ustanovljena organizacija, katere cilj J< boriti ss proti vsem poskusom, da ee omešens ženske poleno it Industrij. Odkar tra-js depresija, je IS vsllko firm odslovilo omošsne Šenske,
Veliko bsljšs kontrola avta ss obsts
Toronto, Ont. — R. 8, Bur-nett, nswyorškl avtni irtlenlr, Js te dni dsjsl na tuksjšnem zborovanju, da pričakaš, da v prihodnjih potih letih bo mol-no operirati avtomobil s majhnim "diakiem" na rokovodu ali krntsrnsm kdlesu. DIsl bo kontroliral zavora ln vae druga gibanja v avtu. Vozltalju na bo vsč trsba rabiti nog za pritiskanje zavornlc,
New Yorlf, - Po treh tadnih poskusnega glasovanja sa predsedniške kandidate, ki ga vedi tednik Ut*rary Uigsst, Je bilo usitstlh pfibti|mi i«KiiH)0 gla SOV In od teh imajo fcnsievclt 50,75 oato^kov, Hoover 40il2 in Thomea 6.65 odstotkov, Vsi ostali kandldsU* imajo skmiaj okrog dva odstotka glasov. Glasovanje se vrli v dvajsetih državah, kl imajo veČino elekto-rainlh glasov.
Nekateri vprašujejo, zakaj bi je vlada rajši nt dala ameriškim žrtvam bretpoaelnostl, ker Kitajska še ni plačala pšenice, katero je ktfplla v Ameriki pred enim lotom.

Pristaniški dsiavsl aa IMjsMm
Nsw York. — Poljsks federacija transportnih dekvotv poroča, da js bijk zadnja atavka pri-stanlščnih delavcev uspešns. Dobili so s višanja od pst do deset odstotkov, dssl so psdjstnlki za-htsvsli znižanje od 10 do 18%.
OrgiilikiRjt brtspottl*
■»»I
"Cisto gotovo, Tkiče, mpj oče le vedno raste: natančno lahko vidiš, kako mu glava vedno bolj IH-odlm skosl lase." -
F/ 1,1,r* na konservstoriju v
^^jani. Lep gUs u kppo p^l
-
»


Pstiristišna sj^Us med štu-
Madison, Wls. - Ns drtavni
univerzi se Js tgudiio prvič, da so pri vpizovenju dobili novi Atudentjs tudi pacifistično literaturo, ksters jm Je nagovarjala, naj ss ne vpišejo v tešaj ta vojaško vežbsnje, ki js prostovoljne. Običajno so druga lats l>rišH novi študantj« naj m* j v rok* millUrlaiom, letos se Jih pa prehiteli peciflsti. Vpisovanje r oficirski rezervni kor tad-nja leta sa aiasosslnskl uslver-li steiao pada, kar js pripisati delu |»a< tflstov.
AdsUnlattadis
kUajski
Waskingtos. — Bugestlja po Uedelskega tajnika Hydeja. naj vlada finMsks pr "laja 1« mili. Joaov bošljev iskan ie« Kitajski, as sak^n « »m^tra ea poUtlŠne |Mu w V siušaju, da M prišlo do kupčije kar naj M se agedtto lir Ml m<k#\ roviml Shodi aa srednjem zapedu. M peskešilš eens fišenkc. Republikanskim ^njsrjem bi to prav prillo.
GHr» iMb«— (F, P.) — "Ustanovite si svoj Com-munity Fund! Pomagajte si i imno pomoč! Ns it mlloMtnarjev 1 Ne klanjedte ta nikomur, kl Ima filantropično srbečico! Opravita to delo sami r
8 tem kliosm na brss-posslnih v tem mestu js šla na delo skupina dslavstv, kašsra j«h js pozvala, naj m erganlsi-rajo v tvojih "shlrtaleavss" zbornicah. Oklic je obenem ns* psd ns profesionalne milošči-na rje, kl Is par let operirajo na principu, da tt mora vsakdo plašiti po trebuhu, predna mora Aobltl prgišče podpore,
Troti tej degradaciji to as pričeli boriti brstpossbti tsml. V nekaj dneh po ustsnovltvl js pristopilo v novo organisacljo 2,800 brezposelnih. Organizatorja gibanja tU Frank Wel-ker, ki je bil aktiven v Nestrankarski ligi, in žurnalitt Ernett R. Chatmitrlaln.
Zbornica brezposelnih bo funkcionlrsls na tllšnl podlagi
kot podobne organizacije v dr« Astrah saiiadmi obale, 8 farmarji je stopila r svsso ll ho ud njih doblvsla živila, katera do odkupiinia s delom. U viti namerava Uvršaš | brivnice, delavnico za poprav-Ijsnjs obleka in tovarno sa pre-zerflraajt sudlvjs.
Na okralm In mssta« oblasti namerava »spraviti pritisk, da bo šsl vss aproprliranl dsnar ss nsntortjsnje brespeseln8i pri 4lnsts Ui pod njih m**-vo,
Organizacija Je tmllltantao nmy miloK-inarJum, katera na merava hpdjlii Iti V pozivu l>rez|N>M'lnim pravijo nadalje sjHinserjl Ugs gH>eaJs, da "vas ns ko slkdo vedli. nji "čase worker" nadziral Vodili at sami dU<-ipllniraW.
IkMpliHiHI šptkMrsil sami taks prisilili druge, ds
Pamoč bftgpaeslnim k obljubilo 850 zastopnikov farmarjev, ki so sborevall v lam nttslu ln kar Je dslo organizaciji novo
suna-le bo
In
in s tem
"HsJ sem U vendar peelal k
ttU^rcSt
js pa Majer telefoniral, ds s*e-Sse št vedno ne poje."
^Dvakrat sem Ml lam. pa^mi ni nihče odprl, ko sem tvontt."
.4 t/ -i.
14
Ivan JomUz.

Imigrant Janez Mihevc
8.
Ko je prenehalo »netiti, se je začelo »Uro življenje. Janezu je bilo odkasano delo n« tej strani reke, dve milji v notranjosti pragozda, kjer je delal popolnoma sam; avoje tovariše jo . klel zjutraj v obodnici in »veder v skupnem bivalittu, čez dan ni videl tlve duše, rasen včasih nadzornika, pa že ta je redkokdaj zašel na ono stran pragozda.
Prvi dan Janez ni bil pooebno navdušen za npvi prostor. Pot tja je bila težavna, kajti hntita j« bilo čez dva čevlja in nobene gazi; Janeza je vzelo vea dan, da jo prišel tja in nazaj. Drugi dan jo bilo boljo; Janezu je začela ugajati veličastna tišina pragozda, ki jo je motijo zgolj njegovo sekira, ki je neumorno podala na debla drevee ter jih rušila na tla.
Sam. Levo, desno, na vso strani ao širi orjaški pragozd. Sneg. Mogočne roke topolov ao obložene a plastmi zmrznjenega snega; smreka ae krivijo pod belo težo; eem po tja kak osamljen, vitek borovec nejevoljno stresa evojo krono ob hladnem dotiku brzečega vetrca; na jaanem zimskem nebu pa solnce, ki spreminja molčeči, zasneženi pragozd v pravljično deželo, kjer ae na vejah dreves, na grmičih, na tleh— povsod!—lesketajo v tisočerih barvah eijajni 'bjgeri, ki jim ni najti primero v nobeni draguljem! velikih meet.
•J^janez je mnogokrah, oprt no sekiro in zadržujoč dih v sebi, goltal vaao prečudežno lepoto zasneženega pragozda, pri tem po je pozabljal na vae drugo, celo da živi. Pant je bil zelo
dovzeten aa čare in krasoto proete narave in ob takih trenutkih, ko je občudovanje prehajalo v'ffcffe»o. ai ni želel drugega, kakor da bi ae mo vaa ta lepote tako globoko vtisnila v apo-da bi jo lahko imenoval avojo za zmerom.
je napredovala, rana, ki jo je Janez ival pragozdu, je bila daljša vsak dan. dan par sto Čevljev, včasih tudi triato, » dno je napravil celo štlriato čevljev pota _ ja imel pred seboj aamo grmičevje—vča-pa ee je ubijal vea dan in ni prišel niti ato Šovljev daleč. Kadar je ugledapanez kakšno ino gozdno barikado: skupino orjaških dre-amrok, jelk, topolov, mod katerimi ao vae n letali podrti gozdni orjaki, katerih lea trd akoro kot kamen, je vaelej a teanobo _točo nejevoljo v aebi ogledoval "barika-n pri tem mnogokrat Viol nadzornika, ki je pot akozi takšne goščave. Nekajkrat ao jo takim "barikadam" lepo Izognil Ur napravil večji ali manjši ovinek, toda mnogem krat ni mogel napraviti tega; močvara na eni Ig strmina na drugi strani ga je v takih slu-čajih prisilila, da ae ja moral presekati akozi "v potu avojoga obraza, daai je bil eeter in je rezal prav v koatl. Ni bilo
_______da. Tako Japez ni <Joeti pridobil,
lo jo kak daa napravil rekprdno dolžino poti.
Ker je po velikem anogu pritisnil hud mraz. jo aneg amrsnil in Janezu ao ni več adelo težko hoditi tako daleč na delo; od začetka dva milji, proti koncu pa še štiri milje daleč. Ni bilo teftko hoditi po zmrznjenem, škripajočem ane-gu. Tudi dolgočaano ni bilo; Janez je veak dan odkrival novo lepote, "bleere," ki jih po-proj ni bil opaail; aamotni orjaški borovec, (stajot na planoti, kjer je nekdaj šumel emre-kov gozd, a ao ao zdaj dvigali v zrak okleščeni in olupljenl oatanki nekdanjega življenja, uničenega po lubadarjevlh aorodnlklh), ki ao je mogočno odbijal od škrlatne večerne aarje, ki jo barvala pragozd a avojih rdočllom, ga je zadržal kakih dvajaet minut takorekoč pribitega na moatu, tako ga Je prevzela lepota od krvave
aarje obHtega gozdnega borca, ki je edini preživel svoje tovariše hi aoaede; skupina vitkih, belopoltnih brez, ki so se aeatraki objemale ter ae ob dihu vetrca »klanjale nad studencem, ki je prhutal in škropil preko sive skale v tolmun pod pečino, je priklenila k aebi njegove za lepoto eprejemljive oči, da jih je le a težavo odtrgal ter ae napotil dalje i tisoč takih in podobnih alik in aličk mu je pokazal pragozd, ki mu je bil čezdalje ljubši in da je včasih oduševijeno vzkliknil:
"Čuden človek bi moral biti, da bi me U lepota ne prevzela ter ae ml vtisnila v globine duše!"
Tudi ni bil Janez v pragozdu vedno sam. Opoldne, ko je začel kuriti ogenj, da ai ekuha iz enežnice čaja in otaja zmrznjeni sir, meso, kruh in keks«, ao prileteli k njemu črni, rume-nokljuni ptički, ki jim Janez ni vedel imena ter brez bojazni skakljali okrog njega ter pobirali drobtine, ki jim jih je drobil Janez; in točni ao bili ti krilatci: točno ob dvanajetih ao ae oglaaill pri njem ter ga tako doetikrat opozorili, da bo treba južinati. Parkrat ga je obiekal rogati jelen, ga nekaj čaaa radovedno opazoval pri delu, nakar je odlomaatil dalje po hooti. Srna, ki jo je bil srečal, ga je mirno gledala a svojimi velikimi, naivnimi očmi ter se mu ni niti umaknila. Zajček, ki ga je upehalo skakanje po zjuženem snegu, ae mu je mirno puatil j prijeti; ko ga je Janez božal, ga je živajka zaupno gledala v oči, kot da mu hoče reči: "Ne • boš mi atoril žaiega, kajneda ne?" Ne, Janez bi mu za vae na svetijo prizadejal kaj hudega.
Življenje v kempi pa je medtem paatalo mnogo manj idilično kakor življenje v pragozdu samem. Najprej ao prišle uši. Tomaž ae jih je nalesel prvi in Janez zadnji, vzlic temu pa je Tomaž dolžil Janeza odgovornoati zaradi uši. češ, da jih je nanoail od Poljakov. Janeza je branil Trkljavček, ki je nejevoljno zavrnil Tomaža, češ, aam ve, da jo kempa polna uši in je čudno, da j»i tako dolgo niao dobili. V tem pa ato ae začela aumljivo praskati tudi dobrodušna Šveda, ki *a imela leftišče v "pritličju" pod Janezovim ln Trkljavčkovian ležiščem in kmalu se je praokal in drgljal alehrni prebivalec v koči.
Ušja nesnaga ai je kmahi nakopala neizprosne aovrašnike; najprej ao dvedi očedill sebe uši. Prod barako eo zavreli v velikem kotlu vode, zmetali v krop ušivo perilo ter vae dobro spsriH; nato ao obeolU voe zunaj na drogove in zjutraj je bilo perilo t He od kamna.
"Nl ziomek, da ne bi uši pocrkale!" je menil drugI dan Janez. "Najprej ao jih akuhali, nato ao še zmrznile — če bi Imela vaaka ato življenj, bi morala poginiti."
V nedeljo ao kuhali perilo Slovenci, zadnji pa ao ae spustili v boj z ušmi Poljaki; v nekaj tednih je ponehalo aumljivo drgljanje.
9
Neke nedeljo ae je skupina Slovencev ras-bila na dvoja. Virok jo bil tako malenkoaten, da aa Janes ni mogel i&ranlti sumu, da sta Tomaž in MIha jedva čakala nanj: Tomaž, Peter in Trkljavček ao igrali "šeat in šestdeset"; Tomaž je nenadoma vzrojil, češ, Peter ni igral aduta, ko bi ga bU moral, torej jo goljufal! Peter ae je moško poatavll za avojo pravico; Tomaž se moti, mu je povedal. Trkljavček, ki jo vedel, da Jo Pfter v pravom, je potegnil z njim ter pričal, da je Peter Igral pravilno in da se Tomaž moti. Tomaž pa jeaen.
VUko IvaauAa:
VRNITEV
—	Jalta, pomlall. On ee vrača domov. Po petnajfttlh letih. K evojlm starcem, ki ga čakajo, kakor smo mi čakali našega Jo-šeta. Dokler ni prišla braojav-kal
—	. . . čakali našega Jožeta! — ponovi Jalta kot v blodnji.
—	2e radi njih ne!
—	Radi njih? . . .
—	Da! •
—	Radi njih ... Prekleti!... Kaj ao oni nam? ... In moj sin je mrtev! Ni ga!
—	Jalta!
—	Da. Ni ga. Vzemi aOkiro in udaril Pazi, da ao denar ne o-krvavi. Idi, Kari vrag!
—	Jalta, aa boga evetega . . .
—	Marš! — ln oči ao ar ji divje zasvetile.
—	Marš! Udari!
Martin ae smede.
—	Jelša, ae morem 1
—	Ne moreš? Veš kal T Dene* je pust! Štefanova krčma Je od prta. Tam je voaalloa. Idi in ae naptj! Tedaj bo« lahkot
—	Bog a teboj, Jatta! Znorela ai!
—	Znorela? .. . Kaj govoriš? Idi. če ti povem. Drugače bom
— M T
Idi, dokler čakam! Hm!
No ##
—	Dobro. Grem!
Martin al oddahne. ,
Ogrne al euknjo ln ae zgubi
v temi.
III.
Burja je kakor prenehala.
AU je morda Martin nl allšal. V ušesih jo neprestano bučalo.
—	NapiJ ae!
—	Udari!
—	Sekira!
—	Stotak!
V daljavi akozi meglo je zagledal svetla okna. Svetila ao žol-to kakor zim ako solnce.
—	Štefanova krčma! Tuljenje vetra ao Je mešalo s
mrmranjem tamburaAkoira ba-
—	Dober večer!
—	Zdravo, Martin, šivlo! Petrolejka se je kadila.
—	Eh, U!
In starega Martina ao sprejele iapite maake. Z noj ne ln tuljave roke. Pijani pogledi. Tešak vonj vina In tobaka. In ispari-vanje talce. Videl Je mokro brke, v*e povešene In silne na ustah. Moške s žarečiml obrazi. In a kletvami na njih. Vaška deklota s potnimi bodri. In povešenlmi pral.
Vse to se Je poklanja vrtelo, pleaalo, pilo, šrio, nategovalo, ljubilo, ščlpalo. Kakor v nd kom blaznem kaoau. Martinu aa Je adelo, kakor da je ta karnevalska noč — noč blaanoati!
In vol eo anorell.
Tudi Jelša.
. glej ga. kako ao po-
Tudi vaa.
Tudi Štefan.
—	Tudi jaz znorlm! Ali mar ne?
Bas je neumno renčal. Tam burice so prodirljlvo cikale.
-FuJ!
—	Štefan, liter vina!
—	0, bogme, ti ai to!
—	Da, jaa! — odvrne Martin kakor omočon.
—	Eh, ti ai danes gospod!
—	Neumnost! Nskdo Jo dlvJe aavriakal.
—	Si, da! čestitam! CastuL tam!
Kaj je? 8i neumen? Ali pijan?
—	Hu tvarja! 1
—	Potvarja . „.
—	Glej, no, našega llaitlna. Za noroa bi naa rad imel! Do. bro Je tudi! Saj zato jo post da-nea. Potvarja ao, kakor kakšen cirkuški komedijant! Ali prepozno! Ml več voe znamo!
—	VI znata? . . . obledi Mar-
mm M
—	Seveda! Joše Je bil prej tu, ■ je še le še) domovi Ha-
—	Joše? .. . I — H ah a ha! . . . smejali.
—	Kakšen Jo«s?
—	Hahahat . . . ao cikale ma-
Martin j« omahnil amrtno
Martinu ae stemni pred očmi.
—	Moj ain .. .
—	Da. Prevrne Stol.
—	Sin? In dbefti y noč.
—	Hahaha! ... je rjovel krohot
A is stoflenice je počasi klokotalo vino. Sdsšs.
Kakor kri. «
IV.
Burja je
prenehala. Martin Je bil vos moker. Od znoja. Gazil je sneg do kolen. Z naporom In naglico. In hitel domov.
—	Rusija...
—	Petnajst let..
—	8totsk...In Jalža... In sekira. Moj sin!
—	MoJ sin ... moj sin ...
Prišel je do bajte.
Skoai okno je videl trepetanje
luči prod razpelom.
—	Jalža! Naš Joža . stopil je v sobo.
In nemir je stiskal srce. I— Ah, prišel ai? Ravno prav! — ae jo smehljala starka.
—	Da. Prišel sem. Poslušaj, Jalža ...
—	Hm, ne kriči. 2e vse vem.
Martin ai oddahne.
—	Ve*?...	rn
—	Daj Strahopetec si. 'M!'-—Jatta!
—	In zato sem jaz': hrrrsk po lobanji! hi bilo je gotovo .
—	Jalža? ... Za boga svetega! — jo pobledel Martin.
Staifca je bila mirna. Mimo je govorila, kakor da ae ni nič posebnega zgodilo. Samo neprijeten plamen je trepetal v njenih starih očeh.
—	Bilo je dvanajst komadov. Ali aamo eden je okrvavljen!
—	Za boga svetega, Jalža! To . . . to je naaaš Jožeee!...
—	TI ai pijan! Kakšen Jože?
—	Naš Joše ... sin naš ... is Rusije...	''
—	? ? ? • ; ;
—	Lastnega sina ai ubila!
—	Ah!	•
—	Prekleta! Blaaen vrisk.
—	Moj sin?... In z*doneli'je zamolkel padec
ženskega teless. . M ■ ■.- J Martin, zblaznel od strahu, je izbočil oči in gledal po sobi.
Ns klopi, tScn poleg ognjišča, je ležal' mladf človek. Ogenj mu je obseval obraz, ki je bil miren in se smehljal. Iz uat ao ae mu belili zobje. Bil je videti, kakor da spi. Samo v črnih laseh je bila zalepljena neka topla masa. In na enem kdnou ustnic je tekla tanka rdeča nit.
—	Kri!
—	Sekira, denar, ain — je mrmral stari Martin v agoniji. Skoai odprta vrata pa je allšal od nekod pijano pesem.
In laješ psa.
Nekje Je teftko padala kri.
—	Kap! 5
—	Kap!! ;
—	Kap!!!
Martinu ao ae blazno bHakale
oči.
—	Mi smo ga ubili I V kotu Je krvavo svetlikala luč.
In mačka je nekje
mijavkola . . . I Nato je bilo vse tiho.
(leaee.)
—■-
Radivoj Peterifn-Petrvika:
KIRURG
— ao aa ve
— Tvoj Jote in
^elovean« pripomnil
Ijal na pot telesne pofalndsti in 'mozolček ali bi
I Težki so današnji čaal in človek ne ve. kako naj bi ae obrnil, da ne bi prišel v nepričakovane težave. Brat brata je in nI je več odkritosrčnosti na svetu. Človek bi rekel, da ao pri šle zadnje minute in da ae bo zdaj adaj prikazal Oni, ki bo sodil šive in mrtve. In zato ni čuda, da smatrajo pobožne device vsako nepriliko, ki se slučajno dogodi kafttoemu človeku za kazen božjo. Blagor jim in gorje nam — nevernim Toma-
Vročina pripeka, da je joj. Ljudje ae skrivajo pod baldahi-ni, pod kotačniki, ki ao razstavljeni na terasah gootilen ln hotelov, na prostorih Ilirije in Stirna in najrajši bi šetali v Adamovih oblačilih, seveda, če bi ee ne beli tisočoke cenzure
ne vošči j i vce v.
Sede, pijejo pivo ki brezalkoholne pijače in tarnajo: Pot Jim lije s obreza in ne vodo si pomagati Nič čudnega torej, če
goafcod* kopa-
prostor v navadni pomla-obtekl lit ittrvrii teia I, prsta na deanici ovita v
mm
__■
drug
mačfti čudne letenAe zagonet-ke.
Toda vsi ljudje vse vedo in izmed njih pojasni nekdo.
"Gad ga je pičli, pa si je aam vea prst razrezal, da bi ga strup ne umoril."
Ljudje so zadovoljni s pojasnilom in glasno hvafijo korajžo in aamooaveSt pičenega
Pa ae oglasi dama, ld bi ji prisodil človek največ štirideset let in pripomnila:
"Lepo je, da pojete hvalo človeku, ki se zaradi samega selbe ni bal tudi najhujših bolečin samo, da bi si rešil golo življenje. Toda vse to nl prav nič, jaz poznani še vse druge kirurge! Mnogo so storili za uboge trpine in bog jim bodi milosten! Povem vam pa ob tam Času zavisti in zlobe, neznanske vročine ln suše zgodbo človeka-Šfcu-denta dunajske univerze, ki jo bodete gotovo z veseljem poslušali do konca . . ."
Ujudje so prisluhnili in občutili so sapico, ki je zavela preko njih kakor dih hladilnega vse osvežujočega balzama. Dama je pa nadaljevala:
"Gndl ste, ljudje božji, in človek bi se ra^okal nad vami, če bi kaj pomagalo. Tako pa nadaljujem ne glede nl to, kako al boste vso stvar tolmačili. Smejali se boste in posabill pri tem na trpljenje prizadetih in na veliko zaslugo mladega mnogo obetajočega kirurga, ki Jih je rešil težke nadloge in pripe-
*
*uduvolj*t\.»
"Stara sem že — (pa to ni res!) in mnogo votfe je preteklo od tistih dob; vendar ae še vsega spominjam, kakor bi ae to danes zgodilo. Stanovala sem tedaj v Gersthofu. Vesela aem bila in zdrava in štfcdentje ao radi zahajali k meni v goste. Moj mož je bil dob*, gostoljuben in splošno prisnan gentle-man. Ni čuda, da se je zbirala pri nJem vsa tedanja mlada u-
V mestu in me ni bilo domovi
-	. . Mrs do večera. Toda Vt*L?
motnost dunajske slovenske ko- ^ prUU do
U«««. TTrtuiniki HiinbbdMr	^ Čulg
0KT(^ba>
trsi edino n*ite7"
Moj pokojni st^ic Pan T^ dov^ki (67 ^ bil t^
*ar) je tožil, da n« Z
tur
prav bradavica. StanovaU
WsJ Pri njem in hudo bilo da mu ne morem ^
ti • SvetovaU sem mu to in on,
toda on ni hotel mojih na«vZ niti slišati <"iAiii ^
Služila sem tedaj
Ion rje: Uradniki ministrstev, zdravniki, literatl, slikarji in kiparji ao bili naši vsakdanji goisti. Veselili smo se in zabavali čisto po domače, po slovenski navadi, brez vsakih zlih namenov.
Medicinec Setraj je bil tudi med nami. Pred zadnjim izpitom se je njegova vesela dobrodušnost umaknila strogi zdravniški preudarnosti fo resnobi: Čutil se je pokllcanlga, da pomaga vsem betežntm Slovencem.
Kot rojen kirurg ae je z vso mladeniško vnemo vrgel na ope-e. i Mod I aestri, pokojni A operiral kurje oko to, da pol leto ni mofla prav nič hoditi: zadel ji je Živec. Se po smrti jo gotovo spreleti zona, če ae spotrmi na
je kdaj študiral na Du-nalj u, mu je gotovo znana gostilna pri "OrHču". Tam so ae Slovenci in Nemci yedno med seboj tepli. Seveda je na koncu koncev odločila zmaga pri sabljanju. Tega navdušenja so ae naVzeli tudi natakarji: kadarkoli sta se dva sprla, sta potegnila sablje in odšla na dvorišče be dvabojevat. Enemu je za&il Setraj rano kar z navadno šiva nk o, ki jo je nosi* vedno pri sebi. Gostilničar je očital Setraj u, da mu je poDcvaril Vse natakarje, toda to nf nič pomagalo: sabljali so ae ob vsaki najmanjši priliki na življenje in smrt.
Z veseljem se apominjam lepih dunajskih časov, ki se ne bodo vrnili nikdar, nikdar več. VpčkraJ sedim v svojem stanovanju v tretjem nadstropju, gledam skoai okno na mesto ali prav za prav na njegove temno-rdeče strehe in v (samoti me obišče misel, tiha, prijetna, sladka misel na nekdanje dunajske večere. In veste, ne tajim, da ae Sporrmim ob teh trenutkih največkrat na kirurga dotraja. In poleg vqph drugih njegovih dobrih dok na polju medicine, se me vodno najbolj dojmi tale slučaj. Naj hkrati omenim, da ata obe delujoči o-sebi: dr. Setraj in moj stric Ibrahim že zdavnaj pod zemljo in da lahko govorim naravnost brez vsakih olepšav. (.. (Pred glavnim ispitom je dr. Setraj naravnost podivjal. Za vsako najmanjšo stvar, kakšen
; , . ------HOTl 6ull
isto stričevo tarnanje in vali hovanfje. V akrbeh, kaj bo * neke aobote vrnem veliko pr** domov. Pridem pred vrata su novanja, pa zagledam .pred nji-mi kar celo krvavo luio.
V	strahu etopim v sobo.
V	»prejemnici najdem v na-slanjuča strica Tomaža, ki w je zvijsl od bolečin, ki mi w obenem zmagoslavno pripoveduje o sreftii operaciji doktorji Setraj a. Z navadnim žepnim nožičkom mu je odrezal brada-vico, ga potem oblil vsega krvi-vega z vedromVode in mu nato s pravo slovensko hladnokrv. i nostyo sašil rano s čisto na-vadno šivanko . . .
v Vidfto, to je bil človen-zdrav. nflc, da malo takih. Stric je ai. cer umrl in doktor Setraj tudi, todajtričevega trpljenja in Se-trajeve požrtvovalnosti za obči blagor ae bom spominjala, do-kler bom živa" ...
"Kako pa je to, da imajo ne-kateri moški sive lase pa še čisto črno brado?"
"Hja, ali ne veste, da so lasje za dvajset let starejši nego brada?"
OGLASITE
SE TAKOJ, PRODAJA
VELIKA
Privatni dom m proda, pohištvo Bkoro aastonj, parlor oprava $86, vredna do $825; importirana Orije* talna preproga $23.00. Oprava apal-pa »obe $35; velik naalonjat $12; u-grinjala, posoda. Ameriika orijental preproga |«.00, aestav posode u uj-terk $8: itd. Prodamo tudi poaamn-no. Za hitro prodajo plačamo tudi prevoanino. 5256 Washington Blv, Tal. Auatin 383«.—(Adv.)
30 AKROV 10WA FARMA NA PRODAJ
Prilika sa vae življenje, ako kupite fino farmo, sa malo vlač kot u prvi morget, katerega laatuje Life Inai^ranee Company. Malo pradpla-Hlo ae zahteva. Pilite na: Room 737-208 6. U Salle St., Chicago, III.
-(Ah.)
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja avoje psbUkacije la It poaebae list Prosveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev la člsastva in za prspa^ gaado avojih Moj. Nikakor pi no aa propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka gaalzacija Ima običajno svoji glaeUe. Torej agiUtorlčai dopU In naznanila dragih podporsik organizacij la njih drultev saj se ne pošiljajo listu Proevita.
neumno
—	Nekje sem čitala, da ao glavni varok plešastih glav klobuki.
—	Res je, draga ženica, toda moški, temveč ženski.
NaM _ . ts|aM la šnt0 a
Hi lahke plelaln_____ I
W«whki sa eafe Me |e $U$ la
SA tti^tt^ es glSaTŽua •jmrnme
TE«a^Rfss:
sprejema vsa
tiskarsko obrt spadajoča
TODSITO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TKKARNI
Vaa pojasnila dajo
S. N. P. J. PRINTERY
miM So. Lawaiab Armrn
chicago, h.l.
TA* aa DOBI MA tKJO TUDI VBA U8TMENA FOliMU