Poštnina plačana v gotovini.	1 -■).	Cena izvbdn Din 1*—.
Štev. 14.	V Ljubljani, dne 19. apiJila 1934.	Leto I.
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina letno Din 30’—.
Uredništvo in uprava: Kolodvorska ul. št. 8 v Ljubljani.
Telefon št. 3770. — Pošt. ček. račun št. 10.499.
Delegacija Združenja borcev Jugoslavije v carskem Skoplju
Spominske svečanosti polne narodnega zanosa — Bivši in bodoči vojaki prisegajo zvestobo Kralju in domovini — Našo delegacijo ljudstvo med sprevodom burno pozdravlja — Nepopisno slikoviti prizori — Borci s severa sklepajo prijateljstvo z borci z juga — Slovenski in južnosrbski kmet se enako zavedata, da je obramba
meja Jugoslavije sveta dolžnost vsakogar.
(Izvirno in podrobno poročilo o potu naše delegacije v Skoplje s fotografskim materijalom vred prinesemo v prihodnji
številki.)
f*l®va vlada.
V sredo, dne 18. aprila zvečer, je bila sestavljena nova vlada. Ob 9. so novi ministri prisegli.
Izpadli so iz vlade vsi ministri brez portfelja, med njimi dr. Albert Kramer.
Poleg tega so štirje resori menjali svoje upravnike, in sicer takole:
Mesto ministra za soc. politiko in narodno zdravje Ivana Puclja je imenovan za ta resor naš ožji rojak, senator dr. Fran Novak iz Ljubljane;
mesto ministra za piromet Lazarja Radi-vojevića je imenovan za ta resor Svetislav Milosavljevič, ban vrbaske banovine;
mesto ministra vojske in mornarice arijskega generala Dragomira Stojanoviča je imenovan za ta resor armijski general Milan Ž. Milovanovič, dosedanji šef glavnega generalnega štaba;
namesto ministra za telesno vzgojo La-voslava Hanžeka je imenovan za ta resor dosedanji minister brez portfelja dr. Grgur Andjelinovič.
Dve ministrstvi, ki doslej nista imeli posebnih ministrov, marveč le zastopnike v osebi drugih aktivnih ministrov, sta dobili svoja resorna ministra, in sicer je bil imenovan;
za ministra kmetijstva dr. Dragotin Kojič, doslej minister brez portfelja;
za ministra šum in rudnikov Milan UI-manski, generalni ravnatelj gozdarsko-in-dustrijskega podjetja Dobrlin-Drvar.
Drugi ministri so obdržali svoje resore kot doslej.
Vseh ministrov je sedaj 14, dočim jih je bilo doslej )6.
kov. Ker se je pa predvidevalo, da upniki ne bodo hoteli brez sankcij prostovoljno pristati na tako rešitev, uživajo dolžniki v primeru, da upniki na to ne pristanejo, moratorij za dobo 15 let z 1% obrestova-njem brez zaračunanja obrestnih obresti. Ker pa nihče ne ve, kaj se bo zgodilo po preteku teh 15 let in je mogoče, da bo vlada moratorij še nadalje podaljšala, se splošno sodi, da bo ogromna večina upnikov pristala na zgoraj omenjeno reguliranje dolgov.
Predvideva se tudi možnost, da država odkupi te terjatve in izplača dosedanje upnike z obligacijami, ki bi jih v to svrho izdala in ki bi tekle 50 let ter nosile 4%-ne letne obresti.
Trgovci in kreditne ustanove, ki radi uveljavljenja tega zakona izgube več kakor 30% svojih celokupnih terjatev, lahko
zahtevajo od sodišča poravnavo s svojimi upniki. Država se je obvezala, da bo dajala Narodni banki letno 450 milijonov lejev za pokritje njenih izgub, dokler traja ta zakon.
Ti dogodki so brez dvoma izredno zanimivi zlasti zato, ker imajo gospodarske razmere v Rumuniji dokaj sličnosti z našimi. Dejstvo je namreč, da je tudi kupna moč dinarja v državi zrastla in da se tudi pri nas godi dolžnikom krivica, predvsem kmetom, ker so njih pridelki najbolj padli v ceni.
Novi rumunski zakon ima brez dvoma mnogo pomanjkljivosti in marsikaj nam v njem ne ugaja; v nekaterih točkah je celo očitno krivičen. Služi nam lahko za vzgled, kakšen naj ne bo tak zakon. Težko razumljivo je, zakaj se je vlada odločila za to vrsto ureditve razmerja med dolžniki in upniki, ne pa za ono prej omenjeno, ki so jo zagovarjali priznani znanstveniki in ki zahteva, da vsak dolžnik vrne le ekvivalent svoječasno prejetega posojila (pri-števši primerne obresti), upoštevajoč razliko med takratno in sedanjo kupno močjo leja v državi. Po vsej verjetnosti so bili pri tem v ospredju notranje-politični, oz. strankarski razlogi.
Najvažnejše pri vsem je to, da si pričenja tudi v onih državah, kjer vlade še vedno smatrajo vezavo svoje valute na zlato za temelj svoje valutne in gospodarske politike, utirati pot spoznanje, da je razmerje med dolžniki in upniki usodno premaknjeno in da ta problem nujno zahteva rešitve. Izredno zanimivo je, po kakih potih hodijo k reševanju tega problema v sosedni in prijateljski Rumuniji, ne da bi se dotaknili vezi, ki je z njimi lej privezan na zlato.
Zanimiv zakon v Rumuniji.
Ideje.
Pred nekaj dnevi je bil v Bukarešti sprejet novi zakon o konverziji dolgov, ki so se o njem že dolgo vršile ostre debate in trdovratne borbe v rumunskem javnem življenju.
Razmere v Rumuniji so se razvijale v zadnjih letih v slični smeri kakor pri nas. Tudi tam so stabilizirali svojo valuto na Podlagi zlata; v ta namen so dobili stabilizacijsko posojilo v Franciji. Radi splošne krize, radi padca cen na svetovnem trgu in radi vedno bolj otežkočenega izvoza so cene njihovih proizvodov močno padle, Predvsem cene agrarnih produktov, v na-daljnem razvoju pa tudi cene ostalih predmetov, čeprav ne v tako izdatni meri. S teni je kupna moč leja v državi porasla, obenem pa se je možnost zaslužka zmanjšala. Dolžniki so prišli v brezizhoden položaj. Breme njihovega dolga, računano po stvarni notranji vrednosti, je ogromno na-rastio. Pičli dohodki, ki so ljudem še preostali, niso zadostovali niti za plačilo obresti. Pri ogromni večini dolžnikov je nastopila dejanska nemožnost odplačevanja dolgov. Izmed vseh dolžnikov pa je bil kmet najbolj udarjen, ker so cene nje-Sovili pridelkov najbolj padle. Slično kakor smo dobili pri nas zakon o zaščiti kmetov je dobila tudi Rumunija svoj zakon o razdoiženju in zaščiti, ki je stopil aPrila lanskega leta v veljavo; ta zakon Pa ie šel mnogo dalje kakor je šel naš. Kljub temu se je pokazalo, da je bil ta 2akon nezadosten in da je le trenotno l'blažil nevzdržno stanje, ni pa bistveno P°magai, ker ni izruval zla s korenino, er ni odpravil dejanskega in bistvenega vZroka vsega zla. Porast kupne moči leja 'le bil namreč oni faktor, ki je najbolj pre-maknil razmerje med dolžniki in upniki, ydgovorni činitelji so 'se jeli tega zavedati. Uvideli so, da se je dolžnikom zgo-mia krivica, ker je notranja vrednost nji-10vib dolgov toliko porastla, kolikor je borastla kupna moč leja v državi, in da so
terjatve upnikov ravno toliko zrastle v svoji vrednosti.
Najpreprostejše zdravilo bi bila brez dvoma devalvacija leja do višine njegove prejšnje kupne moči v državi. Tega pa se je rumunska vlada trdovratno branila radi zunanjega prestiža in radi -državnega budžeta. Tako se je odločila za zakon, ki se po njem del privatnih dolgov enostavno črta. Ni tega storila za vse državljane po enakem ključu, ki bi bil odvisen ie od časa nastanka dolga in izračunan na podlagi indeksa cen, ki bi torej zavisel od porasta kupne moči leja, kakor so to zahtevali odlični rumunski znanstveniki in politiki, dokazujoč, da je ta rešitev naj-pravičnejša, marveč se je odločila za več ključev, ki so odvisni od raznih okolnosti. Delnega črtanja dolga niso deležni vsi dolžniki, temveč le nekatere skupine.
Novi zakon ureja dolgove kmetov in dolgove hišnih posestnikov v mestih. Kmetski dolgovi se zmanjšajo za 50%. Preostalo polovico s 4%-nimi letnimi obrestmi morajo plačati kmetje v roku 15 let. Kdor plača vse že v 5 letih, se mu črta še 5%, kdor pa plača v roku 2 let, se mu odpiše še 10% prvotnega celokupnega dolga. Vlada ima pooblastilo, da zmanjša dolgove onih kmetov, ki imajo do 10 ha zemlje zadolžene z zneskom nad 15.000 lejev, za 70%. Dolgovi se odplačujejo dvakrat letno. Kdor štirikrat zaporedoma ne plača zapadlih obrokov, izgubi pravico zaščite po tem zakonu.
Razdolžitev mestnih hišnih posestnikov se nanaša na osebe, ki so bile lastniki hiš pred 18. decembrom 1931, in na dolgove, ki so obstojali pred tem datunom. Odpis od teh dolgov znaša 20%, ostanek je plačljiv v 10 letih s 6% obrestmi. Dolžniki, ki odplačajo svoje dolgove v petih letih, uživajo 30%-ni odpis, oni pa, ki jih odplačajo v dveh letih, 35%-ni odpis.
Reguliranje dolgov po zgoraj omenjenem načinu je vezano na pristanek upni-
Ljudje iščejo svobodo, svoboda pa ljudi.
(Geslo lista „Otadžbina“).
Svobodna zedinjena demokratična Jugoslavija mora dati kruha in prostora za napredek in razvoj vsem svojim sinovom in hčeram, mora tudi tiste pozvati nazaj, ki preko oceana bogate strica Jonatana.
(Dr. J. Ev. Krek).
Zakaj se današnja mladina ne ogreva n- pr. za nekdanje politične stranke? Ne trdimo, da ni bilo ničesar dobrega, nič idealnega v njihovih programih. Silna pa je bila razlika med programi in dejanji. Metode in dejanja posameznih oseb — stran-karjev, pa tudi strank kot celote so bila le preveč taka, da jih moramo obsojati iz splošnega človečanskega čuvstva. Kupovanje študentov z malenkostnimi podporami po akad. domovih in menzah, trgovanje s prepričanji mladih ljudi pri podeljevanju služb, premestitve uradnikov, učiteljev in celo policijskega osebja, itd., to je silno podobno nekdanjemu rimskemu trgu za sužnje. Gr-še je toliko, v kolikor so trgovali z notra-ujimi, zato vsakemu svetimi mišljenji in čuvstvi in ne samo z gmotnimi stvarmi. Pri vsej tej kupčiji s prepričanji so pa imeli še polna usta o morali in pravici. Za vstop v vlado, torej za dva, tri ministrske sedeže so bili na prodaj vitalni interesi narodnega gospodarstva. In pri tem so pa stranke razdvajale med seboj kmete, delavce, obrtnike in sploh vse stanove. Ustvarjale so strankarske spore v družinah in vaseh, slabile gospodarsko obrambeno fronto vseh delovnih slojev. Zakaj neki?
Nam se zdi neprimeroma bolj simpatična zamisel, naj vsi delavci skupaj kot enota in celota branijo svoje upravičene zahteve; naj kmetje kot enota in celota uveljavljajo
svoje interese itd. Družba naj ne bo razčlenjena po volji kogarkoli, ampak povezana interesno in organično. Interesno — po bistvu naravnega življenja skupnosti in odvisnosti naj brani in uveljavlja svoje zahteve in interese organično — nasprotujoči interesi naj se združujejo in povezujejo na postopnem višjem forumu pod vidikom koristi celote. Kakor ima vsak človeški ud svoje opravilo, a le vsi udje tvorijo harmonično celoto, tako ima v družbi vsak človek in vsak stan svojo koristno nalogo in le v polnem soglasju vseh stanov vidimo srečo naroda in države.
(Akademski glas z dne 7. aprila t. L, članek „Zakaj? od J. L).
O tem, kaj in kakšna stvar je mafija, piše „Otadžbina*“ z dne 7. aprila t. 1. med drugim tole:
„Rekli smo že, da imajo pošteni ljudje to temeljno napako, da jim po njihovih nazorih organizacija ni potrebna. Malopridneži pa, ti vedo, da jim je edina pomoč organizacija. Poštenjak smatra, da je dovolj, ako je pošten in ga ščiti zakon. Malopridneži pa, ti vedo, da jim morejo pomagati v borbi zoper zakone in moralo edinole nenavadno dobro izvedene organizacije. Zato še nihče ni mogel ugotoviti, da se more hudobija dalj časa držati brez organizacije, brez sokrivcev, brez soudeležencev, brez pomagačev.. . Zato mafija — pa naj bo katera koli — sedi na trinožnem stolcu, katerega noge so: korupcija, teror in politika. Razčlenite tisto afero kot hočete, iz katere koli dežele, povsod boste naleteli na ta trinožni stolec. In nasprotno, če vidite kjer koli ta trinožni stolec, vedite, da afere niso daleč proč.
Pri delu so člani mafije čvrsto zvezani med seboj s svojo udeležbo pri hudobijah. Ni je stvari, ki bi tako čvrsto spajala kot soudeležba pri hudobiji. Bolj čvrsta je kot prijateljstvo. Ljudje — soudeleženci pri hudobiji — so zvezani z zločinstvom in sra-
moto. Ako se krivci razidejo, se izpostavljajo nevarnosti, da jih odkrijejo. Zato samoljubje vsakega sokrivca narekuje vsakemu izmed njih slogo in vztrajanje v zajednici.
Ako se dovoli, da mafija vrže svoje mreže v snov narodnega telesa, ako se pravočasno ne seže energično po operacijskem nožu in se obolelo mesto ne izreže že v začetku, se mafija tako razširi, tako naraste, da postane njena zmaga nedvomna, vse dotlej, dokler tako ne izgrize in izžre narod-
nega in državnega telesa, da ta propade in šele to povzroči tudi pogin mafije.
* * *
To so nauki iz afere Stavijskega.
Tudi pri nas se na žalost dajo opažati obrisi mafije . ..
Zato smo tudi narisali tukaj njeno obličje. Pošteni ljudje morajo biti poučeni o bolezenskih znakih tega zla, o njegovih metodah in njegovem razvoju, zato, da bi mu mogli, dokler je čas, pregraditi pot.
šajo, tatove izpuščajo!“ Zakon mora predvidevati maksimalni rok za likvidacijo tujcev, ostre kazenske sankcije in končno: prvenstvo Jugoslovanov pri zaposlovanju.
Nadalje smatramo za umestno, da določi izvršilna oblast v okvirju zakona vsaj za večja podjetja individualne likvidacijske načrte, ki bi na eni strani upoštevali konkretno potrebo dotičnega podjetja, na drugi strani pa bi pospešili po zakonu predvideno likvidacijo. Potrebno pa je pritegniti
k sestavi in izvajanju zakona resnično jugoslovanske gospodarske kroge.
Zaposlevanje inozemskih strokovnjakov v našem gospodarstvu je pereč problem, ki ga moramo nujno rešiti v ogromno socijalno in gospodarsko korist naroda in države. Ne vidimo nikakih resnih ovir, kdor pa nasprotno trdi, se nahaja v zmoti ali pa ima pri tem svoje račune. Za pravilno rešitev tega problema je treba le dobre volje, sistematičnega načrta in — poštenja.
O tujih strokovnjakih.
Nadaljevanje govorov
z našega javnega zborovanja v Novem mestu
dne 8. t. m.
Po ustanovitvi Jugoslavije, ki jamči našemu narodu nacijonalni obstanek, je stopila borba za svobodo v novo etapo — v boj za gospodarsko osamosvojitev. Le narod, ki je gospodarsko neodvisen, je v resnici svoboden. Tega se pa doslej nismo zavedali v zadostni meri in zato se je vršil ta proces nekako nezavedno, slučajno in brez načrta. Temu primerno žalostni so tudi rezultati dosedanjih naporov. Po kratkem umiku, ki je temeljil v neupravičenem strahu pred novimi razmerami po prevratu in v tako zvani nacionalizaciji nekaterih podjetij, ki je prinesla koristi le posameznikom, nikakor pa ne vsemu narodu, je tuji kapital prešel v ofenzivo ter je danes v našem gospodarstvu močnejši nego kadarkoli prej. Danes ne nameravamo obravnavati velevažnega vprašanja tujega kapitala, pač pa poglavje o tujih strokovnjakih, ki so eden najvažnejših stebrov tuje nadvlade.
Tuji strokovnjaki zavzemajo pretežno večino vodilnih mest posebno v naši industriji ter ji dajejo svoje obeležje. To okolnost je pripisati ne dejanski gospodarski potrebi, temveč naši malomarnosti in nezavednosti. Ne trdimo, da niso potrebni za vodstvo gospodarskih podjetij strokovnjaki, pač pa smo prepričani, da bi že davno mogli nadomestiti tuje strokovnjake z lastnimi ljudmi, ako bi se pobrigali in vzgojili svoj naraščaj.
Da se ta namen izvrši vsaj v bodočnosti, je potrebno sodelovanje države in domačih gospodarskih krogov.
Država je pravilno spoznala, da je treba zaposliti v gospodarstvu v prvi vrsti domačine, ter je izdala 1. 1925. na podlagi zakona o zaščiti delavcev pravilnik o zaposle vanju inozemskih delavcev. Ta pravilnik sicer daje prednost domačinom in otežuje zaposlevanje inozemcev, vendar so njegova določila premalo ostra ter radi tega po našem mnenju ne ustrezajo potrebam sedanjega časa. Pomisliti je treba, da je bil pravilnik izdan v času gospodarske konjunkture, kar je gotovo vplivalo na njegov duh in obeležje, dočim se sedaj nahajamo v ostri gospodarski krizi, ki ima za posledico znatno nezaposlenost. Pravilnost gornjega mnenja pa najbolje potrjuje obilica nepotrebnih tujih strokovnjakov, ki dokazuje, da zakon svojega namena v praksi ni dosegel.
Vzrok temu je deloma v popustljivosti in birokratizmu pri izvajanju zakona. Pravilnik zahteva, da se prošnji za namestitev inozemskega delavca oziroma nameščenca priloži tudi mnenje pristojne delavske zbornice, borze dela, delodajalske zbornice oziroma zveze; s tem so hoteli doseči sigurnost, da bo taki prošnji ugodeno le v slučaju resnične potrebe. V resnici se je pa s tem le kompliciral bkokratični postopek, brez praktične koristi, ker naštete institucije deloma nimajo potrebnega strokovnega vpogleda v gospodarsko potrebo namestitve inozemskega strokovnjaka, deloma so le prepogosto preveč uslužne napram željam posebno velikih podjetij.
Velik del krivde na tem nezadovoljivem stanju pa nosijo mnogi naši gospodarstveniki, ki ne skrbe za to, da pridejo domačini na vodilna mesta v njih lastnih podjetjih oziroma v onih podjetjih, na katera imajo odločilen vpliv. Radi nerazumevanja im hlapčevske miselnosti gledajo s strahospoštovanjem na inozemskega strokovnjaka kot na višje bitje; ino-zemci prihajajo k nam dokaj skromni in ponižni, ker so slišali, da smo „Balkanci“ nevarni ljudje. Ko se pa prepričajo, da smo zelo krotki in od srca ponižni posebno napram tujcem, nastopajo s predrzno oholostjo, ki našim ljudem zelo imponira. Ni-kak honorar ni za tujca previsok, zato je pa treba ma drugi strani pritiskati na domačina tudi tedaj, kadar opravlja isto delo kot tujec.
Glede potrebe po tujih strokovnjakih vladajo pri nas razni predsodki, ki jih je treba razpršiti. Predvsem vlada naziranje,
da bodo potrebna še dolga desetletja, preden si naš narod vzgoji lastne strokovnjake, ki bodo sposobni zavzeti vodilna mesta v našem gospodarstvu. To mišljenje je bajka, ki so jo iznašli ter jo propagirajo tujci v svojo lastno korist, verjamejo ji pa naivni ljudje, ki nimajo zadostnega vpogleda v gospodarski mehanizem. Pomen stro-kovnjaštva v gospodarstvu ne smemo niti podcenjevati, niti precenjevati. Pri sedanjem stanju stvari pa moramo opozarjati predvsem na težko napako, ki se dela s precenjevanjem. Priznati moramo, da bomo rabili po sedanjih metodah in skušnjah še zelo; zelo dolgo vrsto let, da pridemo do lastnih strokovnjakov, še verjetneje je pa to, da se na tak način ne bomo nikdar znebili tujih strokovnjakov.
Nadalje se ne zavedamo v zadostni meri vseh dalekosežnih posledic, ki jih ima zaposlevanje inozemskih 'strokovnjakov. Zato ne bo odveč, ako napišem o tem nekaj kratkih razmotrivanj.
Tuji strokovnjaki odjedajo našim ljudem kruh. Imamo za naše razmere ogromno število nezaposlenih inteligentov, ki so dovršili svoje študije in zastonj čakajo na zaposlitev. Med temi imamo mlade inže-njerje, ki so pripravljeni udinjati se za skromno plačo, pa še takih mest ni. Tujci na vodilnih mestih favorizirajo in nastavljajo zopet tujce še celo na taka mesta, za katera imamo dovolj izučenih ljudi. Tujci sede še celo na komercijalnih mestih — in kdo more trditi, da nimamo dovolj komer-cijalistov? Take razmere so v očitnem protislovju z zakonom in vendar se tolerirajo.
Inozemci na vodilnih mestih silno nemoralno vplivajo na naše delavstvo; ustvarjajo svoje pašaluke, v katerih domačini opravljajo le podrejena dela in ne smejo črhniti niti besedice, še celo takrat ne, kadar se žali njihov narodni čut in ponos. Sicer je pa narodni ponos v takih razmerah za domačina zelo nehvaležna stvar, brez katere mnogo bolje izhaja.
Inozemski strokovnjak prihaja običajno k nam kot v kolonijo z edino željo, da si v čim krajšem času napravi premoženje. Zato nima in ne more imeti stalnega interesa na resničnem prospehu podjetja, kakršnega ima domačin. Vsako večje podjetje lahko znatno vpliva na razvoj narodnega gospodarstva s tem, da kupuje v čim večji meri v tuzemstvu potrebne surovine in fabrikate, oziroma, da daje drugim domačim podjetnikom inicijativo za proizvajanje izdelkov, ki jih dotično podjetje potrebuje. Tujci pa rajši naročajo v inozemstvu za dražji denar blago, ki bi ga mogli kupiti v tuzemstvu; pri tem seveda odločuje tudi nacionalni moment. Računamo, da gredo letno težki milijoni po nepotrebnem v inozemstvo, kar slabi našo trgovsko bilanco.
Pa tudi v narodno-obrambnem oziru pomeni zaposlitev tujerodcev našemu gospodarstvu v mnogih slučajih nevarnost, ki je nikakor ne smemo podcenjevati. Ne moremo si predstavljati, da bi vršilo podjetje, kateremu na čelu je tujec — na primer član kakšne organizacije, ki ima impe-rijalistične cilje tudi glede našega naroda — v vojski svojo polno dolžnost v državnem interesu; nasprotno, pričakovati moramo gospodarsko sabotažo, ki je pa ni lahko odkriti in odstraniti.
Ta kratka izvajanja naj služijo v dokaz, da je sedaj skrajni čas za likvidacijo tujih strokovnjakov v našem gospodarstvu. Vsaka država se brani v sedanji gospodarski krizi prav energično tujih nameščencev in delavcev in tudi pri nas bi bili energični ukrepi zelo umesten akt državne, gospodarske in socijalne samoobrambe.
Neobhodno potreben je zakon o likvidaciji inozemskih nameščencev in delavcev, katerega ost mora pa biti v prvi vrsti naperjena zoper zaposlitev tujih strokovnjakov na vodilnih mestih, da se ne zgodi nekaj sličnega, kar trdi v spremenjenem smislu znani narodni pregovor; „Tatiče obe-
Govor tov. Tureta Šturma.
Tovariši!
Prvič smo danes med vami tu v dolenjski metropoli. Slišali pa ste medtem že marsikoga, ki je za nas, nekatere pa tudi, ki so proti nam. Z ozirom na te slednje Vam kot uvod povem kratko zgodbico, ki jo je še pred vojno napisal Rado Murnik. V njej opisuje, kako si je neka vas nabavila novo brizgalno za svojo požarno hrambo. Toda medtem, ko so župan ata žužamaža in ostali
Tov. Ture Šturm,
odposlanec Osrednjega izvršnega odbora.
vaški gasilci šele proučevali novo brizgalno, je izbruhnil v vasi požar. In še predno so ata žužamaža in njegovi gasilci prišli na to, kako se gasi z novo brizgalno, so prišli gasilci iz soseščine na pomoč. Tedaj pa jim je ves ogorčen tekel ata žužamaža nasproti ter zavpil: „Zapik! Ogenj je naš! Sami ga bomo gasili!“
Vidite, tovariši, takih at žužamaž je tudi danes mnogo. „Zapik“, kričijo, „korupcija je naša, kriza je naša, sami jo bomo reševali!“
Narod pa, ki mu gori streha nad glavo, jim kliče: „Nič zapik, ata žužamaža! Mi ne moremo čakati, da nam zgori ves dom, dokler boš ti na jasnem s tvojim gašenjem. Saj si imel dovolj časa za to, ampak premalo mladosti, volje, ali pa znanja. Nam so le gasilci potrebni, čeprav niso ravno ata žužamaževi!“
Miselnost takih at žužamaž, ki mislijo, da imajo patent na narodno očetovstvo, najboljše označujejo besede nekega takega ateja, ko je govoril o slovenskem tovarnarju, ki je na čelu borcev Jugoslavije. „Kaj se bo pa ta pehal,“ je dejal, „saj ima sam vendar dovolj, da lahko mirno živi do svoje smrti“ ...
Tako torej, tovariši, sam ima dovolj, pa kaj ga potem briga njegov bližnji, ki strada!
Ta ata je že z materinim mlekom vsesal vase prepričanje, da mora iskati vsak, kdor se javno udejstvuje, samo svoje korito, kajti kaj bi sicer človek iskal v javnosti? Če mu ne rabi biti narod molzna krava, kaj pa še išče med tem narodom?
Ta ata, tovariši, ne bo mogel nikdar razumeti, kaj iščemo mi borci med narodom, ker je že prestar za to. Njegova sebična miselnost mu je že tako prešla v meso in kri, da bi se moral še enkrat roditi, ko bi hotel začeti drugače misliti. Pa ta še ni najhujši med tistimi, ki nam kričijo „zapik“! Samo prestar je, da bi se iztrgal iz svoje misel nosti.
Od tega pa do onega, ki pravi: „Kaj me briga moj bližnji, ki strada, jaz zase še nimam dovolj,“ pa je samo korak. Temu je narod v njegovi gonji za dobičkom na ta
ali oni način že dejansko molzna krava. Ali gospodarsko, ali politično, ali oboje.
Od tu pa do očitnih tatvin in goljufij na račun naroda ali do afer, kakor se lepše sliši, ni niti cel koirak več. Tu, tovariši, prehaja sebičnost že v očiten zločin proti vsej človeški družbi, proti vsemu narodu in državi. Kajti prosta gonja za dobičkom brez ozira na narod in državo je internacijonal-na do skrajnosti. Ona pozna samo sebe in svoje poslovne zveze, oziroma pozna narod in državo samo kot molzno kravo, nacijo in nacijonalizem. pa kot krinko, pod katero se skriva pri svojem zločinskem početju pred poštenjem, katerega proglaša za antidržav-no, ker je proti njej. Ta gonja se ne straši prodati tudi ves svoj narod, ali pa amputirati posamezne dele, če ji tako bolj nese. Ta tat pa zna tudi glasno kričati „držite tatu", ko sam proglaša ljubezen do bližnjega in socijalno pravičnost za črno ali rdečo interna-cijonalo, pa zato antidržavno!
Iz teh vrst ljudi torej prihajajo glasovi, ki nam kričijo „zapik“. Kdaj in kako bi ti ljudje sami gasili, si sedaj lahko mislite.
Naša streha, tovariši, gori že dolgo. Tlelo je že davno. Začelo se je z izvoznicami, ki so se obrestovale mnogo bolje kot obveznice vojne škode, ki so jih dali kmetu. Potem so dobile monopol nanje, na razne dobave, službice i. t. d. razne stranke in strančice, ki so spremenile parlament v svojo borzo, ki je zastopala samo še sebične gospodarske interese posameznih v njej zastopanih skupin, ne pa celotnega naroda. Ta borza je postala poprišče kupčevanja in obračunavanja teh skupin, dokler ni to obračunavanje postalo krvavo!
Takrat pa jih je naš vladar spodil iz svetišča, kot nekoč Kristus kramarje in kramarčke iz templja.
Pa pustimo naše domače zadeve, saj jih vsi poznamo, in poglejmo naokrog. Ves zapad, ki nas obdaja, je preobljuden in prenasičen z velekapitali in dobrinami, katere proizvajajo ti velekapitali. Zapad nima več prostora za svoje notranje širjenje, nima tržišč za svoje dobrine, pa tudi surovine mu manjkajo.
V vsej Evropi smo samo mi Slovani, ki imamo takega prostora in surovin dovolj. Odtod pohlep zapada po slovanski zemlji, odtod pa tudi naša slovanska ljubezen do bližnjega in miroljubnost po prirodi sami. To, tovariši, moramo imeti vedno pred očmi, ko gledamo svetovno politiko, pa tudi, ko gledamo sami sebe. Pohlep po tujem je slovanski duši po prirodi tuj, medtem ko je velekapital spravil zapadno Evropo do tega, da mora biti radi tega, kar ji manjka doma, ekspanzivna in imperijalistična, ker bi se sicer zadušila.
Apetiti vseh z zapada so usmerjeni na našo slovansko zemljo, katero delijo že kar na veliko v svoje interesne sfere. Ustanovili so si že delniško družbo za pridobivanje prostora za svoje zunanje širjenje — pakt štirih, ki naj bi razdelila ta prostor sporaz-um>no. Ker se pa nikakor ne morejo pogoditi za medvedovo kožo, za našo kožo, so si radi tega medsebojno že dobro v laseh. Zato nas sedaj snubijo, ali pa rovarijo proti nam vsak na svojo pest, da se vrinejo na neki način v slovansko telo, dokler je še čas. Kajti sicer so čas in priroda na naši strani. Slovanstvo se konsolidira in medsebojno zbližuje, zraven pa se množi plodonosno, medtem ko se zapad vedno bolj razdvaja, zraven pa še izumira pod vplivom bele kuge — padanja porodov.
Svetovna vojna, tovariši, je samo spremenila svoj način vojevanja, ni pa še končana, največ ravno radi naše medvedove kože. Zapad je samo zamenjal meč s svoji' mi dobrinami in denarjem. Krvavemu klanju sledi gospodarska vojna, ki je .ravno sedaj v največjem jeku, ki pa ni nič manj krvava, saj izsesava kri celim posamezni® narodom. Kar ni mogel doseči zapad z mečem, to skuša doseči sedaj v gospodarski
vojni, dobro vedoč, da sledi gospodarskemu podjarmljenju politično.
Upreti se moramo torej z vsemi silami gospodarskemu podjarmljenju, to pa nam bo mogoče samo, če bomo sami moralno in gospodarsko dovolj močni ter zapadni miselnosti dovolj tuji. Moralno in gospodarsko dovolj močni pa bomo le tedaj, če bo moralno in gospodarsko dovolj močan naš kmet, delavec, nameščenec, obrtnik, trgovec in industrijalce. Tega pa pri brezglavi prosti gonji za dobičkom brez ozira na skupnost in državo, pod vavuštvom raznih trgovcev iz templja in raznih at žužamaž, ne bo nikdar. Zato je treba novih ljudi, ki bodo moralno dovolj močni in zapadni miselnosti dovolj tuji, kar je v bistvu isto, kajti ravno z zapadnim velekapitalom sta prišla k nam sebičnost in nasilni nadčlovek. Treba takih ljudi, katerim se ne bo treba še enkrat roditi, da bi odvrgli sebično miselnost, takih ljudi, katere je svetovno klanje naučilo tovarištva, ljubezni do bližnjega, poštenosti in pravičnosti v sovražnem ognju, ne pa za zeleno mizo!
Ti ljudje bodo znali načrtno urediti naše gospodarstvo, ker so še dovolj mladi za požrtvovalnost in resnično voljo. Smernice za tak načrt jim bodo dali sami prej omenjeni stanovi od kmeta in delavca pa tja do industrijalca v stanovskem zastopstvu ali gospodarskem svetu, ki je ostal v naši ustavi samo na papirju. Naši domači kapitali bodo za izvršitev takega načrta še celo preslabi, zato pa nam je tembolj potreben načrt, da bi vedeli, kje začeti in kako povečati svojo proizvodnjo.
Omenil sem že, da gospodarska vojna zapada velja predvsem nam Slovanom. Posebno mi Slovenci, neposredni sosedje kar več „Herrevolkov“ hkrati, moramo stati budno na straži v tej vojni. Mi smo najza-
padnejša straža Slovanstva, mi smo od vseli Jugoslovanov najbolj v nevarnosti. Od Novega mesta n. pr. je v zračni črti italijanska meja odaljena samo 70 km, avstrijska 90 km in madžarska 130 km. Zato je čisto prirodna posledica tega naravnost zgodovinska nujnost, da smo ravno mi prvi napovedali boj vsemu nezdravemu v nas samih! Saj tudi mi najbolj čutimo prodiranje zapadnega velekapitala v naše telo. Maribor, Celje in Ptuj so že kar preplavljeni od njega .. .
Zato pa, tovariši, vsi v vojščake za gospodarsko moč nas vseh! Mi tako samo izpolnjujemo svojo dolžnost in pravico, da tudi v tej gospodarski vojni branimo domovino, kakor smo jo že in jo bomo še ravno mi branili, če sovražnik poseže po meču. Takega sovražnika tudi ne bo ustavil ata Žu-žamaža s svojim „zapikom“, ampak spet mi s svojimi prsi! Zato pa nam ne more biti vseeno, če bomo tedaj branili svoje bele domove, iz katerih diha blagostanje, ali pa pogorišča, iz katerih veje beda. Kajti tisti, ki nima kaj braniti, slabo brani. Domovina pa rabi borce, ki se ne bodo bali nobenih žrtev zanjo! In take borce ji hočemo dati s tem, da vrnemo narodu blagostanje!
Bojni tovariši, domovina je v nevarnosti bolj kakor izgleda na prvi pogled. V zbor na boj za poštenje in pravičnost, za gospodarsko blagostanje vsega našega naroda, za zmago dobrega nad zlobo, svetlobe nad temo, slovanske ljubezni do bližnjega nad zapadno sebičnostjo!
Obrnimo hrbet zapadu in oči k vzhodu, kamor po svoji krvi, mladosti in zdravju spadamo! Pogasimo požar, ki nam ga je zanetil zapad, očistimo dom, pa zakličimo zapadu in zapadni miselnosti:
Mi vstajamo in vas je strah ...
Govor tov. Staneta Vidmarja.
Tovariši!
Prav za prav sem v veliki zadregi, ker ne vem, kako naj povem, kar mi leži na srcu, da ne bo zopet „ta velike zamere. Lnam pač veliko napako, ki me spremlja že od rojstva, da povem namreč vse, kakor mislim, in kar je pa še huje, da imam navado misliti z lastno glavo. In ker sem do-sedaj na naših zborih povedal vedno čisto jasno in odkrito, kar sem mislil, sem padel v veliko nemilost pri neki gospodi, ki me dolži celo hujskanja. To, prijatelji, je pa že bolj kočljiva zadeva, zato moram na ta očitek tudi odgovoriti.
Tovariši, res je, odkritosrčno in skesano priznam, da hujskam. Resnično hujskam in bom hujskal, dokler bom, živ, proti korupciji in nepoštenosti, proti vsem zlorabam in krivicam, proti vsem onim, ki smatrajo državo za svojo molzno kravo in narod za brezpravno rajo. Pravim, da bom hujskal proti tem sovražnikom naroda in države vse dotlej, da bo zdrava sila naroda očistila in otrebila javno življenje vse nesnage, vzpostavila medsebojno zaupanje in slogo ter Uvedla tudi v javnem gospodarstvu načela Pametnega, poštenega in varčnega gospodarstva po načrtu.
Te vrste hujskač sem bil in bom, te vrste hujskači so vsi moji tovariši borci, vsi
borci za poštenje, pravico in duhovni preporod naroda.
Pa če že omenjam očitek hujskanja, je čisto prav, da malo pobliže pogledamo to Uaše hujskanje. Očita se mi zlasti, da sem kil na našem mariborskem velikem zboru Preoster in prehud. No tovariši, če sem tam Predlagal, naj postavijo v vseh velikih mestih vseh držav spomenike velikemu sleparju Staviskemu, ker je pognal korupcijo tu sleparstvo v javnem gospodarstvu do takšne višine, da se je začelo rušiti in pobirati to pogubno delovanje vsepovsod in so Pričeli povsod gledati te vrste delovanje bolj 0b blizu — mi tega menda niso zamerili, kajti te zasluge Staviskemu menda ne bo Uihče osporavah Pustimo torej Staviskega ' miru počivati, pa si oglejmo druge zadeve, so trenutno za nas posebno važne in težke.
. Ena takšnih zadev je gotovo poglavje o učenih bremenih. Kar sem o tem vprašanju f°voril na mariborskem zboru, je vendar Usta resnica. Mislim, da bi zastonj iskal nami človeka, ki ga preobremenitev ne ezi tako, da s strahom gleda v bodočnost, a s strahom čaka trenutka, ko bo omagal b°d težo bremen. Morda, tovariši, je pri nas r®s tudi nekaj ljudi, ki tega ne čutijo, ker t'm ni potreba v trdem delu zbirati sredstev svoje in svoje družine življenje. Vendar
nihče ne sme biti gluh za glas naroda, saj glas naroda je božji glas, pravi pregovor. Dober in moder državnik zato prisluhne in posluša pazljivo glas naroda, dober državnik spoštuje glas naroda in ve, da je sodba naroda nezmotljiva. Državnik, ki bi hotel preko tega glasu, državnik, ki bi omalovaževal sodbo naroda, ki bi podcenjeval svoj lastni narod — bi se podal na ozko in spolzko stezo tik prepada.
Tovariši! Naj še enkrat poudarim, da mi nismo razdirači, mi hočemo le graditi. Mi smo pri tem tudi pripravljeni na žrtve, na velike žrtve. Toda hočemo polne garancije, da bodo žrtve koristile, da bodo šle absolutno le v korist naroda in države, ne pa v nenasitne malhe raznih koritarjev in ko-rupcijonistov. Za narod in državo smo pripravljeni žrtvovati vse, pa tudi življenje, kar smo dobrovoljci tudi že dokazali. Kopitarjem in korupcijonistom pa nismo pripravljeni žrtvovati prav ničesar drugega, kot vrv okrog vratu!
Sedaj tovariši nastopa zopet trenutek, ko bodo borci in bojevniki tisti, ki morajo zrušiti vse te naklepe sovražnikov, vše te kupčije, zopet bomo mi tisti, na katere se bo oprla država, na katerih ramah bo zopet vsa teža te odločilne borbe za skupnost, za neodvisnost in svobodo naroda. In kakor v vseh težkih trenutkih in bojih bomo tudi tokrat, ko bo treba prevzeti nase odgovornost za vse tudi napram bodočim pokolenjem, zastonj gledali, kje so sedanji patent - patrioti in narodujakarji, tisti, ki danes še vsemogočno delijo narod na državotvorne in protidržavne ljudi. Toda tovariši, takrat jih bomo poiskali in našli, ter jim dali priložnost, da dokažejo vsaj samo enkrat v življenju svoj patrijotizem z žrtvijo in ne le z jezikom ob polnem koritu!
Zbori, sestanki, ustanovni obfini zbori
Združenja borcev Jugoslavije („Boj-a“)
se bodo vršili:
V	nedeljo 22. t. m.:
Ivančna gorica kolodv. Stična dopoldne;
Begunje na Gor., ob 3. uri pop. Ribnica, ob VeS. uri pop.;
Trebnje ob 3. uri pop.;
Brezovica ob 3. uri pop.
V	nedeljo 29. t. m.:
Grosuplje;
Žužemberk;
Brežice;
Kranjska gora ob 11. uri dop.
St. Jernej ob M>8. uri po maši; Rakek ob 3. uri pop.
Tovariši! Časi so resnejši kot si mislimo, zato ne moremo in ne smemo izgubljati preveč časa in sile s to izumirajočo kasto škodljivcev in zajedavcev. Hitro in radikalno je treba pomesti te smeti. Naj se ta gospoda ne obira in upira preveč, kajti mera je polna in če jeza naroda prekipi, bodo videli, po čim je „funt hudiča!“ Nam se mudi tovariši, kliče nas delo, mi hočemo in moramo s pozitivnim, ustvarjajočim delom pripraviti vse za novo življenje, za vstajenje našega naroda, za preporod našega javnega življenja, našega gospodarstva, za preporod našega duha. V vseh smereh gre naše delo, v vse odtenke narodnega življenja mora prodreti novi duh, vse je potrebno prerojenja. Po-
lahko zadrži, toda prav hitro voda naraste in teče preko jeza naprej svojo pot. Če pa je jez le preostra ovira naravni sili, ga tok vode zruši in zmelje in voda si uravna svojo strugo, kakor diktirajo naravne sile in naravni zakoni. In tovariši, duh časa, tok današnje dobe je zelo podoben bistri in deroči gorski reki, ki ne pozna in ne prizna ovir ter nevzdržno hiti svojo pot, naraščajoč z vsakim trenutkom. In človek z razumom ne bo nikdar poskušal ustaviti tok reke, skušal bo kvečjemu usmeriti ga in držati v strugali, zavedajoč se, da je v primeri z naravno silo tega elementa le drobna, slabotna stvar.
Tovariši! Mi čutimo dih te nove dobe, čutimo klic časa, slutimo, da se poraja iz
Ljudska množica na Glavnem trgu v Novem mestu kljub dežju verno posluša
govornike.
vsod, v vseh 'organizacijah in korporacijah, v sveh stanovskih združbah itd. mora vzkliti novo življenje, se mora izražati duh borcev, duh borbe za poštenje in pravičnost.
Tovariši! Ko smo na ljubljanskem zboru prvič jasno in glasno povedali, kaj hočemo in kako hočemo ter pokazali pri tem tudi na vse slabosti in bolezni sedanjega gospodarskega in družabnega reda, so nas hoteli kar na kratko proglasiti za nevarne komuniste. Neverjetno, kako jih je zadelo vse to v živo! In zakaj? Kako, da se vznemirjajo, če zahtevamo novega duha v vsem javnem življenju, če zahtevamo tudi v gospodarstvu poštenost in red, predvsem pa mnogo več pravičnosti in vzajemnosti, če zahtevamo, da se onemogoči kupičenje ogromnih premoženj, ogromnih kapitalov v eni roki in zloraba teh velekapitalov in gospodarske premoči z vplivom na javno življenje? Kaj te zahteve niso morda poštene in upravičene? Morda pa je bilo pregrešno, če smo nastopili proti onim tujcem, ki izsesavajo in izkoriščajo na naj-sramotnejši način naš narod? Morda je bilo napačno, če smo zahtevali, da se omogoči našim ljudem dostop tudi na dobro plačana vodilna mesta v industriji, predvsem pa v oni industriji, ki je v tujih rokah? Ali če smo zahtevali, da se zamenja nepotrebne tuje nameščence, inženjerje, mojstre, preddelavce in delavce z našimi, ki po svoji sposobnosti, pridnosti in zanesljivosti prekašajo tujce? Kaj niso vse te zahteve takšne, da je žalostno, da jih moramo sploh postavljati?!
Menda ne bo greh, če smo zahtevali, da se zaščiti našega delavca z uredbo o minimalnih mezdah pred izkoriščanjem. Tudi naša zahteva po vzajemnosti delodajalca in delavca v dobrih in slabih časih gotovo ni krivična. Le kdor je popolnoma zaostal za razvojem, za časom, se upira tem zahtevam, le kdor ne razume duha naše dobe ali pa v svoji lakomnosti noče razumeti teh zahtev, bo odklanjal naš pokret in naša stremljenja.
Mislim, tovariši, da danes že vsi dovolj jasno in bridko občutimo vse trdote in krivičnosti sedanjega gospodarskega sistema, ki je potreben, nujno potreben temeljite reforme in revizije. Ni zastonj v vsem svetu nebroj poskusov in načrtov, niso brez povoda poskusi naših sosedov s korporacijskimi sistemi, ni brez vzroka, utemeljitve in potrebe prodrl v Nemčiji nacionalni socializem, ki prinaša poleg pretiranosti in enakostra-nosti mnogo novosti, mnogo dobrega in pametnega v javno življenje. In končno — ali ne postavlja v Ameriki Roosevelt vse dosedanje teorije in pravila na glavo in ubira čisto nova pota, ne meneč se za hrup trdoglavih in trdovratnih velekapitalistov in magnatov. Vsepovsod iščejo novih potov, vsepovsod se kažejo nove oblike in smeri. Pri nas pa naj bo kar greh, sploh razmišljati o tem, kaj šele javno povedati in izpovedati, da je stari sistem neporaben v novi, nastopajoči dobi, da stara fregata za visoko morje ni več sposobna. Toda tok časa se ne da zajeziti, kakor ne ustavi bistre, deroče gorske reke skromen jez. Le za trenutek jo
trpljenja in bolesti naroda nova doba, nov čas, da vstaja nad ostanki sedanje dobe novo življenje, ki ne bo poznalo izrodkov te umazane, materialistične, brezobzirne in krivične dobe samovlade mednarodnega velekapitala. Vstaja in mora vstati novo življenje, nova doba vstajenja, poštenosti, plemenitosti in socijalne pravičnosti. Zakaj, tovariši, bi ne mogli živeti vsi v slogi in bratski ljubezni? Zakaj bi morali zijati med posameznimi stanovi prepadi in vladati mržnja? Saj nam vendar dokazuje ravno sedanja kritična doba, da ni mogoče, da bi uspeval en stan, ko propadajo drugi stanovi. Kaj mar nismo drug drugemu potrebni? Kaj mar nismo navezani drug na drugega? Zakaj bi morala n. pr. delavec in delodajalec tvoriti dva sovražna tabora, ko pa sta tako drug drugemu potrebna in navezana drug na drugega, da le skupaj lahko kaj ustvarita in dosežeta. Kaj bi se res ne dale odpraviti vsaj glavne ovire, ki ločijo ta dva stanova? Po mojem mnenju to ob obojestranski dobri volji, uvidevnosti in poštenosti vendar ne bi bilo tako strašno težko. Seveda pa ne bo šlo brez aktivnega sodelovanja oblasti, ki mora trdo-vratneže in neuvidevne prisiliti k spoštovanju načel pravičnosti in poštenosti. Določitev minimalnih mezd bi morda naletela na odpor pred vsem pri nekaterih inozemskih podjetjih, ki si dovoljujejo tako umazano in podlo izkoriščanje našega delavnega ljudstva, da bi jih povsod drugod že davno pognali preko meje. Na ljubo takim izkoriščevalcem pa vendar ne bomo odlagali rešitve vprašanj, ki so izredno važna in pereča. Ali pa morda vendarle še kdo misli, da ta stvar ni pereča?
Tovariši! Vse polno je vprašanj, ki kričijo po temeljiti rešitvi, pa kar ne moremo opaziti prave volje in pravega smisla za odločilne ukrepe. Naj samo mimogrede omenim vprašanje našega zadružništva. Naj se posuši roka, ki ga hoče spodkopavati, saj je vendar ravno zadružna oblika najlepša oblika gospodarske organizacije, najčistejša, najpo-štenejša in najplemenitejša!
Tovariši! Mi se moramo zavedati ogromne važnosti zadružništva, pa moramo zato ne samo pokazati zobe vsem odkritim in skritim sovražnikom zadružništva, nego moramo znova na delo, znova začeti pri temeljih in spraviti vse naše zadruge zopet krepko na noge, dvigniti jih na nekdanjo višino in jih izpopolniti do skrajnih mej. Majhni smo po številu, majhni smo po sredstvih. Toda združeni, tesno povezani potom naših zadrug, bomo kmalu zopet predstavljali gospodarsko silo, ki bo zlomila vse načrte gospodarske nadvlade in zasužnjenja. Potom zadružne organizacije smo enkrat že vzrasli in se postavili na lastne noge. Ne čakajmo tudi sedaj vdano in brezdelno na pomoč od koderkoli in od kogarkoli. Oprimo se nase in s trdovratnostjo in vztrajnostjo naših prednikov pričnimo z delom na oživljenju in izpopolnitvi zadružne organizacije, vsem neprijateljem našega gospodarstva na kljub, ravnajoč se po starem pregovoru naših bratov: pouzdaj se use i u svoje kluse!
Tovariši! Ko govorim ravno o gospodarstvu, njegovih težavah in boleznih, bi bilo napak, če bi čisto pozabili na našo ljubo prijateljico in staro znanko — korupcijo. Saj nas vendar dnevno spominja nase in opozarja na svoje plodonosno delovanje vsak dan znova. Pred nedavnim je bilo zelo veliko pisarjenja in vpitja radi tako zvane sarajevske afere in še drugih afer in aferic, ki so izzvale tudi v parlamentu hude debate, težke očitke in obdolžitve. Mi smo čuli tudi, da je parlament izročil sodišču poslanca Radiča. Sedaj pa že nekaj časa vlada nekakšno premirje in ne čujemo nič več, ne piše se več o tem, najbrž, ker se s pisanjem neče vplivati na potek preiskave in procesa. Vendar, tovariši, mislim, da je potrebno in sicer nujno potrebno neprestano poudarjati zahtevo po popolnem razčiščenju prav vseh teh afer in aferic, da ne bo morda ena ali druga zaspala sredi pota. Čitali smo očitke, očitke radi ogromnih vsot, nismo pa še slišali končne besede o teh stvareh, nismo mogli priti na čisto, v koliko so bili ti očitki utemeljeni, v koliko ne. Za nas so te zadeve silno važne in zahtevamo popolno razčiščenje do konca, ker hočemo vedeti, kako se upravlja denar, katerega smo morali v trdem delu zaslužiti in ga znašati v obliki davkov, taks itd. v javne blagajne. Zahtevamo popolno razčiščenje teh vprašanj, ker gre za naš denar, kajti država smo vendar mi državljani in nam je tudi odgovoren, kdor upravlja ta državni denar. Ne gre, da bi se morda gospodje kar med seboj pogovorili in pobotali — ti davkoplačevalec pa plačuj naprej in molči! Mi hočemo jasnosti in če država zahteva od nas težkih žrtev v obliki davkov, hočemo imeti tudi mirno zavest, da je gospodarstvo popolnoma v redu. Če so pa gospodje v parlamentu vrgli na dan take očitke, je pač naravna in nujna zahteva sedaj, da se dožene jasno upravičenost ali neupravičenost teh očitkov in se izvaja posledice.
(Dalje prih.)
Pismo generala Maistra.
Na voščila, ki jih je poslalo generalu Maistru ob priliki njegove šestdesetletnice, je združenje borcev Jugoslavije prejelo od jubilanta tole pismo:
„Vaše čestitke k moji šestdesetletnici so me med najljubšimi, ki sem jih dobil, posebno veselile. Želeč Vašemu Združenju na potu ljubezni do naroda, države in kralja največ uspeha, ostajam Vam z lepimi pozdravi vdani
General Maister.“
Dopisi.
Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo po prvi maši se je vršil tu ustanovni občni zbor krajevne skupine „Boja“. Dvorana društvenega doma je bila polna mož in fantov bivših vojakov vojne in povojne dobe iz vse dobrovske občine. Občni zbor je vodil župan tov. Černe, poročala pa sta zastopnika „Boja" iz Ljubljane, tov. predsednik Küster o načelih in smernicah „Boja“, tov. Matičič pa je razlagal pravila. Izvajanjem obeh so številni navzoči pazno sledili in se je takoj nato vpisalo v skupino 66 mož in fantov. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: za predsednika: tov. Gosar Alojz; za odbornike tov.: Vrhovec Alojz, Babnik, Civha, Košane, Sedej, Knez, Zadnik, Oven, Kožuh; kot namest-
niki tov.: Bizjan, Zalaznik, Žirovnik, Pe-klenk, Vampej; v nadzorni odbor tov.: Černe Franc, Košer, Sadar, Peklaj ter Vrhovec Ladislav. — Novemu odboru so naročali zborovalci, kakor tudi delegata, naj dela, da se bo skupina razmahnila in se gibala. In odbor je dano mu nalogo sprejel. Med članstvom se je razvila tudi živahna agitacija za „Prelom“ in „Bojevnika“.
Mavčiče pri Smledniku. Tu se je vršil v nedeljo velik zbor bojevnikov, ki ga je priredil in sklical tukajšnji pripravljalni odbor „Boja“. Zbor je bil sklican za tretjo uro popoldne in tedaj so se usipale po vseh cestah gruče fantov in mož k Sveti Valburgi. Prišli so od blizu in daleč, na kolesih in peš. In ko je nekaj minut po tretji uri otvoril zbor predsednik pripravljalnega odbora tov. Konjar, je stala tu kakor v vojaškem ustroju ogromna množica fantov in mož, bilo jih je blizu tisoč. Zbor se je vršil seve na prostem. Vodil ga je tov. Oblak, ki je podal besedo zastopniku „Boja“ Matičiču. Ta je v jedrnatem svojem izvajanju podal smernice in načela „Boja“. H koncu je posebno poudarjal, da je „Boj“ nad vsemi strankami in preklarijami, nad vsemi intrigami in ovaduštvom. Boj je sam v sebi popoln. Ko bi bili vsi ljudje dobri In čistih rok, bi ne bilo tega gibanja. Je pa na svetu mnogo sleparjev in rovarjev in proti tem je naperjeno gibanje. Radi teh nikakor ne more trpeti celota, ne ljudstvo ne država, ampak treba jih je iztrebiti iz našega občestva, postaviti jih k z'du. Naša država mora postati složna in zdrava v svoji notranjosti, a na zunaj silna njena obramba. Ljudstvo naj ljubi svojo grudo in svojo državo, a država naj bo vsem svojim otrokom skrbna mati, vse naj enako ceni, najsi imajo prikupljive ali pa mrke oči. In končno se morajo spraviti vsi trije bratje v bratski slogi. Mi smo vojaki, vajeni reda, hočemo red in poštenje v državi..,Kar je zdravega, žilavega, k nam, v Boj, kar je gnilega, potisnemo ob stran. Drugi govonvk, predsednik borcev v Kranju, tov. Češenj, je v toplih besedah očrtal pravo razumevanje ljubezni do bližnjega, strpnost, etična in človečanska načela našega gibanja ter bodril zborovalce k pravi, nesebični vnemi za državo, dom in bližnjega. Tretji govormk tov. Ture Šturm, zastopnik „Boja“, je vzneseno govoril o slogi med narodom ter onih, ki rušijo slogo. Dalje je bičal gnilobo Staviskega, ki je Franciji prizadejal več škode kot nemška armada v svetovni vojni. Nemško prodiranje proti Parizu je francoski narod združilo v obrambi, Staviski ga je pa razdraži!. Toda jetičmkov se ni treba bati, ti bodo umrli prej kot se sami zavedajo. — Vsi trije govorniki so bili deležni močnega odobravanja hvaležnih zborovalcev. — Predsednik Oblak je pozival zborovalce, naj se naroče na ..Prelom“ in „Bojevnika“; ako ne zmorejo naročnine posamezniki. naj se naročajo v skupinah. Hotel je zaključiti zbor, toda množica ni hotela narazen. želela je še in še. In ponovno sta morala na govorniški oder Matičič in Šturm ter ognjevito pozivala in vžiga1a zborovalce za Boj in njegovo gibanje. In še je stala množica tu, obstopila govornike, obsipala jih z vprašanji. In ljudem so žarele oči. bili so nenavadno poživljeni. radostno razpoloženi. Končno so zapeli, morda no dolgem času... Boj prodira in z njim gre ljudstvo.
Iz Stične na Dolenjskem. Zanimanje za bojevnike pri nas sicer ni posebna novost, vendar pa uas je novomeški shod bojevnikov s svojo ogromno udeležbo in s stvarni-
mi govori tovariša Vidmarja in Fabjančiča spodbudil v toliko, da smo postali aktivnejši za ustanovitev odbora Bojevnikov. Vse tozadevne priprave so v teku in krajevna organizacija bo v kratkem času ustanovljena. Čakamo le še, da bomo lahko v vsem zadostili pravilom ter zbrali res najboljše, nesebične in poštene ljudi v odbor. V nedeljo 22. t. m. ob 9. uri dopoldne priredi „Združenje borcev Jugoslavije“ pri nas javen shod, za katerega vlada veliko zanimanje ter upamo, da po številu udeležbe ne bo zaostajal za novomeškim. Marsikaj zanimivega bomo slišali v nedeljo na shodu, zato pridite vsi, ki Vam je pri Sircu Jugoslavija in Vaša lastna korist.
Kranjska gora. Klic „Boja" je našel tudi v srcil) tukajšnjih bojevnikov svoj odjek. Tudi v našem predivnem alpskem kraju je ta dih pomladi predramil iz letargičnega spanja naše duše. In zato vsaj upamo, da ni več daleč čas, ko bomo tudi mi ustvarili svojo postojanko ter v tej nacionalni utrdbi zbirali vse, kar stremi v svojem poštenem srcu po mirnem prerojenju. V naše strumne vrste bomo predvsem priklenili mladino, kjer si bo kovala svoje neupogljive in kremenite značaje in kjer se bo napila svežih in sočnih moči za boj, ko pride dan, ko sine čas.. . Pravila za ustanovitev „Boja“ smo že vložili in se bomo po njih odobritvi takoj vrgli na delo! Na svojem potu se nam je izza denuncijantskih potov sicer že prikotalil kakšen kamenček spotike, toda na to se mi borci, ki smo si v ognju prekalili značaje, ne oziramo. Ker smatramo za potrebno, da se z našimi cilji in plemenitimi nameni seznani tukajšnji narod pobliže, in da preženemo tudi poslednji prazen „strah“, smo zaprosili vodstvo, da bi se sklicalo za nedeljo 29. t. m. v Kranjski gori javno bojevniško zborovanje. O tem bomo v „Prelomu“ še pravočasno poročali, tako da se ga bodo mogli udeležiti tudi tov. bojevniki iz Rateč in Mojstrane. Splošen vtis, ki ga povzamemo po tukajšnjem preprostem narodu, je tak, da vzbuja naš borbeni pokret izredno zanimanje in navdušenje, ker je že sit vseli potrebnih in nepotrebnih društev in političnih strank. Skrajni čas je tudi pri nas, da pride v teli ozirih do
popolnega preloma in da se umetno razcepljene sile združijo v enotno fronto, kjer naj ne igra glavno vlogo častiželjnost i. t. d., nego skupnost v delu in mir. — Pustimo malenkostne spore, pa posvetimo svoje mlade moči za zgradbo nove dobe, ki je že na vidiku .. . Zato, tovariši, vsi, ki ste še kljub številnim viharjem prepojeni z duhom bratske in domovinske ljubezni, bodite v strogi pripravljenosti, ker „Boj“ že kliče; „Zbor!“ Iz Ribnice. Prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob pol treh se vrši v Ribnici na trgu pred dekliško šolo javen zbor Združenja Borcev Jugoslavije. Govorili bodo tudi govorniki Osrednjega izvrnšega odbora iz Ljubljane. Tovariši somišljeniki udeležite se zanesljivo tega zbora, da bo udeležba čim številnejša.
Vse dopisnike „Preloma“, ki nam pošiljalo članke, dopise ali poročila, najvijudnejše prosimo, naj bo med vrsticami vsaj en centimeter presledka, tako da je urednika dana možnost popravljanja ali prirejanja rokopisa za tisk. Dopisniki naj tudi puščajo na levi strani ca 3 prste širok rob, kajti drugače je uredniško poslovanje zvezano z nepotreb-nill težkočami. Uredništvo.
Dobrovoljci! V nedeljo 22. aprila se bo vršil v Beogradu reden letni občni zbor našega Saveza. Naša organizacija ima na razpolago 13 dovoljenj za polovično vožnjo. Kdor od članov bi se hotel udeležiti te skupščine, naj se oglasi pri tov. Žagarju v Kolodvorski ulici št. 6. Paketošped. Odbor.
Obveščamo vojne invalide, vdove in sirote, člane(ice) krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, da bo poslovala društvena pisarna od 16. aprila dalje samo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9—12 ure dopoldne.
Krajevni odbor Udruž. voj. invalidov, Ljubljana.
Velecenjeni tovariš in naročnik! Poravnajte naročnino vsaj deloma, da bomo vedeli, da-li ste naš resni reflektant, sicer bomo primorani, da Vam list ustavimo.
Čitajte in naročajte tudi druga bojevniška glasila:
««Bojevnika”
Ljubljana, Poljanska cesta 48. — Ček. rač. 13.051.
««Vojnega invalida”
Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
««Dobrovoljački glasnik”
Beograd, Molerova ulica.
F. HREHORIC
Manufakturna veletrgovina
Telefon št. 24-04
Ljubljana^ Tyrseva cesta št. 28
DEŽNIKE
NOGAVICE
NH DROBNO IN NH DEBELO KUPITE N H J -UGODNEJE V TOVHRNI
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
Pred Škofijo 19, podruž,: Prešernova ulica štev. 20
BEOGRAD
Kralja Milana 13
ZAGREB
Jurišičeva 8
Sradbeno podjetje in tehnična pisarna
Miroslav Zupan p
stavbenik, zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana
Poštni ček. rač. št. 12.834. — Telefon štev. 2103.
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. — Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke. — Tehnična mnenja. — Zastopstvo strank v tehničnia zadevah.
Damski
plošči in hosfomi
ter vsa oblačila
za gospode
opolne elegnitce n zadnje mode
o konfehciji
Drago Gorup S Go.
Ljubljano
Miklošičeva 16
prvo nadstropje
PRIPOROČA SE
KAVARNA
»EVROPA«
A. T O N E J C
Kdor se ne misli naročiti na list
PRELOM
naj ga vrne s pripombo „Vračam“ ali „Ne sprejmem*
n“
w
»dpijn za konzorci j „Preloma" Dr. Bogda* žužek. — Urednik Vladislav Fabjančič. — Tiska Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl, d. d. v Ljubljani, predstavnik L. Miknš. — Vsi v Ljubljani-