ï^to 1897.
1173
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXI. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1897.
Robina: (St. 176—177.) I7(i. Ukaz, s katerim se izdaje predpis o uuiiorrhovanju uradnikov itd. državnih in zasebnih železnic. — 177. Razglas, da se je podaljšal rok za pričetek obrata po lokalni železnici iz Vodfian v Tyn na Voltavi.
176.
Ukaz ministrstva za železnice z dne 16. julija 1897. L,
s katerim se izdaje predpis o uniformovanju "J uradnikov in uradniških aspirantov, fO poduradnikov in pomožnih poduradnikov (pod-uradniških namestnikov), in pa O slug
državnih in zasebnih železnic.
Na podstavi Najvišega pooblastila z dne *; junija 1897. 1. se izdaje nastopni predpis o Uniformovanju
a)	uradnikov in uradniških aspirantov,
b)	poduradnikov in pomožnih poduradnikov (pod-uradniških namestnikov), in pa
°) slug
državnih in zasebnih železnic.
Predpis o uniformi
«) za uradnike in uradniške aspirante,
b)	zapoduradnike in pomožne poduradnike (pod-
uradniške namestnike), in pa
c)	za sluge
državnih in zasebnih železnic.
I.	Splošna določila.
§• 1.
Uradnikom in uradniškim aspirantom, pod-uradnikom in pomožnim poduradnikom (podurad-niškim namestnikom), in pa slugam državnih in zasebnih železnic je dovoljeno, v službi in zunaj službe, Sosebno ob slovesnih prilikah in službenih predstavah, nositi častno oblačilo, uniformo.
V kolikor oni prihajajo, opravljajo svojo službo, v dotiko z občinstvom, so dolžni nositi uniformo.
§• 2.
Zatorej izgubé za služabnike, Zaznamovane j* ° d «), b) in c), po meri tega predpisa moč dolo-. 1 dosedanjega predpisa o uniformovanju, razgla-s<‘nega vsled Najvišega sklepa z dne 29. avgusta *°^1. 1. z ukazom trgovinskega ministrstva z dne septembra 1891. 1. (drž. zak. št. 149).
Uniforma uradnikov je ustanovljena po osmih, uniforma poduradnikov po treh uniforemskib razredih, uniforma uradniških aspirantov in pomožnih poduradnikov (poduradniških namestnikov) po enem uniforemskem razredu, uniforma slug naposled pa po štirih uniforemskib razredih.
Guttenberg s.
Za prvih pet uniforemskib razredov uradnikov se poleg predpisane službene uniforme uvaja za rabo pri slovesnih prilikah in službenih predstavah še posebna pražnja (gala) uniforma.
(SloTenlsoh.)
195
Uradniki šestega do osmega uniforemskega razreda prihajajo v gali z zapeto suknjo, kakor je predpisana za službeno uniformo, in s pristojnimi hlačami, in pa s klobukom in mečem.
Poleg tega je dovoljeno, ob javnih prilikah nositi klobuk s službeno uniformo, in sicer uradnikom vseh uniforemskih razredov; za navadno rabo pa je uporabljati kapo.
Izvzemši slovesne vzprejeme, se ne nosi meč pri navadnem opravljanju izvršilne železniške službe in pa pri notranji pisarniški slušbi.
Ob slovesnih prilikah za vodbo, oziroma spremljanje dotičnega vlaka določeni uradniki smejo potem, ko je končan kak vzprejem, za dobo, dokler traja vožnja sama, odložiti meč tudi v pražnji uniformi.
Vsem služabnikom državnih in zasebnih železnic je po zimi in ob deževnem vremenu dovoljeno, v navadni službi in zunaj službe nositi črevlje, segajoče nad hlačami do kolena. Ob slovesnih prilikah in službenih predstavah pak je prepovedano, nositi črevlje nad hlačami.
§• 3.
Na uniforemskih gombih uradnikov, podurad-nikov in slug, nameščenih pri državnih železnicah, je vkovan cesarski dvoglavi orel (orlasti gombi).
Prav takö je na srednjem ščitu klobukove rože za te uradnike uvezen dvoglavi orel.
Na uniforemskih gombih, klobučnih in kapnih rožah za uradnike, poduradnike in sluge, nameščene pri zasebnih železnicah, se namesti znak firme dotične podjetbe, čegar določba pa je zavezana potrdilu c. k. ministrstva za železnice.
Kako se uradniki, poduradniki in sluge, nameščeni pri državnih železnicah, uvrsté v dotične uniforemske razrede, to določa minister za železnice.
Vstrezno uvrstitev uradnikov, poduradnikov in slug, nameščenih pri zasebnih železnicah, opravi po predlogu dotične uprave c. k. ministrstvo za železnice.
§• 4.
Najpozneje v treh letih po dnevu, katerega se razglasi ta ukaz, morajo tisti uradniki, katerih se on tiče in kateri se uporabljajo v izvršilni službi, imeti tako izpremenjeno uniformo, kakor vstreza novemu predpisu.
Po preteku tega roka ni več dovoljeno uradnikom nositi uniforme, napravljene po starejšem predpisu.
Z ozirom na to, da železnične podjetbe pn deljujejo svojim poduradnikom in slugam uniforme služboma, se mora prehod k novim uniformam zgoditi polagoma po meri, kakor preteče navodilu vstrezajoča doba za nošnjo tistih uniforem, katere imajo ti služabniki v času, ko se je razglasi ta predpis, in to tako, da se kolikor mogoče za-brani, da bi taisti služabnik, nosil h kratu kak uni-foremski kos starejšega in pa kak uniforemski kos novega predpisa.
Nove podjetbe zasebnih železnic, katere p1'0' sijo po §. 2. reda za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz leta 1852.) do-volila za pričetek obrata po železnici, morajo kakor doslej dotični komisiji, katera oveduje, ali je železnica primerna za obrat, izkazati, da je c. k. ministrstvo za železnice potrdilo uvrstitev služabnikov v posamezne uniforemske razrede in jc osebje opremljeno s predpisano uniformo.
§. 5.
V uniformi se pozdravlja po vojaško takö, 'la se vzdignjena desnica dotakne spodnjega roba klo-bukovega, oziroma navésa na kapi.
Gledé na nošnjo žalnih znamen v uniformi veljajo tudi za uradnike, nastavljene pri državnih in zasebnih železnicah, predpisi, izdani za c. k. državne uradnike.
II.	Popis uniforme za uradnike.
A. Pražnja (gala) uniforrna.
§. 6.
Uniforemska suknja (pod. 1.) je za vse razrede, za katere je predpisana posebna pražnja uniforma, iz ličnega, temnomodrega (franeoskomodrega) sukna s stoječim vratnikom in vzleki iz črnega žameta in 's podlako iz črne, gladke svilentne.
Stoječi vratnik, pokrit s polnim vzlekom iz črnega žameta, je podšit s temnomodrim suknom in ima enojen vkladek iz togega platna, ki dela, da ostane v svoji obliki, pa vendar mehak.
Višina vratnika, znaša za vse razrede enakomerno 4 cm, ter je vratnik spredaj po prekotnici 1-3 cm zmerno zakrožen.
Život sega doli do kolkov in se zapenja z zdvema vrstama gombov, katerih vsaka ima p° sedem pozlačenih gombov (pod. 8.). Najviši goinb je 1'3 cm oddaljen od vratnikovega kraja, najniži pa je na prekoživotnem švu nameščen takö, da sta kadar je suknja zapeta, oba najviša gomba 10*5 cm
° a najriiža pa 9-5 cm narazen. Škrica sta na pred-J1 delih zakrožena ter segata, kadar visita roki . 1 ob sebi, v dolgosti do konca iztegnjenega sred-
Prsta (srčnika). Ona ležita spredaj za toliko,
I ° •°ry.s^a široki obe vrsti gombov, zadaj pa za doti0 širino hrbtnega kosa drug na drugem.
V črti, kakor držita oba hrbtna šva, je vložena v obeh Skricih po ena navpična guba, in tamkaj, •l( r se ti gubi stikata z nahrbtnima švoma, je nameščen po en velik gomb. Od teh prekoživolnih Kombov nizdoli je vrezan v vsaki škričevi gubi po ?n žep ter pokrit z dvojno zasločenim zaklopcem, miajočim nadaljna dva gomba.
Rokava irnata ob zapestju blizu 105 cm dolg rrizporeč ter sta obložena s 6-5 cm širokim vzlekom črnega žameta, čegar zgorenji ogel je zmerno zakrožen.
Razporec se zapenja z malim gombom, name-s enim na spodnjem delu rokava (pod. 9.), kateremu vstreza gombnica na zgorenjem delu rokava, zdolžerna roba suknje, potem ob vratnikovem švu ° na zgorenjem robu rokavovega vzleka teče obro-ec (napustek, passe-poil) iz pomorančasto-rume-«ega sukna.
Na gombih so vkovani priznaki dotične že-
teznice.
§• 7.
Pražnje hlače so za tiste razrede, za katere je Predpisana posebna pražnja uniforma, iz enakega temnomodrega, ličnega sukna, kakor uuiforemska suknja.
§. 8.
Odlikovalna znamenja na pražnji uniformi (pod 5.— 7., 14. in 15.) sestoje za uradnike kakor ' rzavnih tako tudi zasebnih železnic iz rožic na (ratniku, potem iz zlatih pascev (port) na vratniku m rokavovih vzlekih in pa iz unanjega stranskega SVa na hlačah, in sicer je opravljen:
a) peti uniforemski razred s 3'3 cm širokim zlatim pascem in srebrno rožico na vratniku, s 3-3 cm širokim pascem na rokavovem vzleku in s 2-6 cm širokim pascem ob unanjem stranskem švu na hlačah;
V četrti uniforemski razred s taistim odlikovalom v pascih, kakor peti uniforemske razred, in pa z dvema srebrnima rožicama na vratniku ;
c)	tretji uniforemski razred s taistim odlikovalom v pascih, kakor četrti in peti uniforemski razred, in pa s tremi srebrnimi rožicami na vratniku;
d)	drugi uniforemski razred s 33 cm širokim pascem in srebrno rožico na vratniku s 5-3 cm širokim pascem na rokavovem vzleku in z dvema po 2-6 cm širokima, po pomarančasto-
rumenem obrobcu (passe-poil) ločenima pas-cema ob vsakem unanjem stranskem švu na hlačah ;
e) prvi uniforemski razred s taistim odlikovalom v pascih, kakor drugi uniforemski razred, in pa z dvema srebrnima rožicama na vratniku.
Rožice imajo v preméru l-7 cm, so vezene v srebru ali pa stisnjene iz srebra.
Poleg rožic je na obeh stranéh vratnika uniforemske suknje za vseh pet uniforemskih razredov v srebru vezeno, enostransko perotničasto kolo.
§• 9.
Klobuk (pod. 10.—22.) iz črne kosmine je obrobljen s črnim, vodičenim svilenim trakom na okrajcih 1er ima na desni črno kokardo.
Klobukova petlja, na desni strani pritrjena s pe-rotničastim, v zlatu vezenim kolesom je narejena pri prvem do petem unitoremskem razredu iz šest vrst zlatih buljonov, izmed katerih sta srednja dva zapletena, pri 6. do 8. razredu pa je iz zlatega pasca. V obeh oglih klobuka ležita roži zlatih buljonov, s srednjim ščitom iz pomorančastorumenega žameta, na katerem so v zlatu vezeni priznaki železnice.
,§• io.
Za obstransko orožje je meč, čegar ročaj in tokova oprema sta napravljena iz pozlačene kovine po vzorcu (pod. 27. — 29.).
Meč, čegar jeklena ploča (klinja) méri 6-5 cm, ročaj pa 15 cm v dolžini, se nosi na pripasaču, katerega je pod uniforemsko suknjo, oziroma životni-kom (telovnikom) opasovati okrog života tak6, da sprednji jermen nosač visi ob levem stegnu.
Mečev pripasač sestoji iz opaska od rjavega svetlega usnja, potem iz obeh jermenov nosačev od rdečega safijanskega usnija in iz njijunih zaponskih kosov.
Izmed nosačev je prednji dolg 29 cm, zadnji pa 46 cm, oba pa sta po 2-8 cm široka in na unanji strani obložena z 2'3 cm širokim zlatim pascem, prevezenim v sredi s črno nitjo, na svojem konci pa, kjer so zaponski kosi, da se meč ž njimi pritrdi, zašpičena.
Na pripasaču je nameščena 13 cm dolga verižica s kljuko, da se more meč obesiti više.
§• H-
Plašč (pod. 4.) je iz temnomodrega (francosko-modrega) težkega ali ložega sukna ali bukovice, brez obrobca, z oglavnico (kapuco), katera se pritrjuje s petljami ali gombi, in pa z ležečim vratnikom iz črnega žameta.
Na unanji strani ležečega dela vratnikovega je sredi na prednjem robu po ena parola iz pomo-rančastorumenega sukna z malim pozlačenim gom-bom na zgorenjem koncu teh parol.
Plašč bodi tako dolg, da bo telo od vratu do 10—12 cm pod kolensko pogačico popolnoma pokrito, ter bodi opravljen z dvema vrstama pozlačenih gombov, ki štejeta Vsaka po G gombov. V višini kolkov je 6 cm široka, 37 cm dolga in z dvema pozlačenima gomboma in pa dvema gombnicama opravljena skoba.
Na levi prsni strani je znotraj nameščen en odprt žep, v višini skobe pa sta nameščena dva z za-klopci pokrita žepa.
Na vseli gombih so vkovani priznaki dotične železnice.
Na obeli ramah je našita, 5 cm od zgorenjega rokavovega šva narazen, poprečna skoba, sestoječa iz 1'5 cm širokega zlatega pasca in opremljena s po-morančastorumenim obrohcem, da se skozi njo potegnejo in ž njo tiščč doli v S- 14'. popisani na-ramni loputci.
§• 12.
Zavratnica je iz črne, gladke svilerdne z obrobnem iz belega platna.
§• 13.
Rokavice so iz belega pralnega usnija.
B. Službena uniforma.
§. 14.
Suknja (pod. 2. in 2. a) je iz ličnega temnomodrega (francoskomodrega) sukna s podlako iz gladko, Črne svilenlne ali ovčje volnlne. Oba prsna (prednja) dela suknje ležita sredi prsi drug nad drugim ter delala gori dva rogljata izloga (renversa). Ona imata vsaki eno vrsto po sedem, enoliko med seboj oddaljenih pozlačenih kovinskih gombov s pri-znakom železnice. Najviši gombov je postavljen 3 cm pod vratnikovim nastavkom in 12 cm od izlogovega robu, najniži pa 1) cm od izlovega robil. V podlako levega prsnega dela je vložen 15 cm širok žep.
Škrica segata po dolgem, ako roki visita sami oh sebi, doli do konca iztegnjenega srednjega prsta ter sta na spodaj razširjena, in sicer spredaj v širini izglogovih delov, zadaj pa drug nad drugim ležeč v spodniji širini hrbtnega dela.
Na zadnjem delu obeh škricev je v črti obeh hrbtnih švov po ena navpična guba in v le-ti žep, pokrit s trirogljatim, oziroma dvojno zakroženim zaklopcem.
Na teh zaklopcih so po trije pozlačeni gombi, od katerih se namesti po eden na gorenjem in do-lenjem koncu, eden pa sredi zaklopca.
Rokava brez razporca imata 9 cm širok vzlek iz enakega sukna. Ob švu med rokavom in vzlekom teče obrobec in pomorančaslorumenega sukna. Na vzlekih je polog šva zadaj, neposredno nad in p°( pomorančastorumenim napustkom, namestiti po en majhen pozlačen gomb.
Vratnik ima podlako iz enakega sukna ter je krojen tako, da je, ako ga položiš, zadaj na sredi in na obeh prednjih pravokotnih oglih poleg izlogo-vih delov širok 4 cm.
Za odlikovalna znamenja so na obeh ramenih suknje naramni loputci (pod. 10.—12.), ki segajo na suknji od vratnikovega konca tjc nad zgo-renji rokavov šev; toda ti loputci niso trdno spojeni z uniforemsko suknjo.
Oni so pravokotni, na zgorenjem koncu zmerno zašpičeni, po širokosti pleč 12—10 cm dolgi in
za 1. in 2. uniforemski razred .	. . 6'10««
. 3. do 5.	„	„	... 3-90 „
in za G. do 8.	„	„	... 4'GO „
široki.
Loputci so na spodnjem delu popolnoma pokriti s pomorančastorumenim suknom, na zgoranjem delu pa v toliko, da delajo vsi robi 1-5 cm širok po-morančastoruinen napustek.
Zgoranja stran naramnega loputca je obložena s črnim žametom do pomorančastorumenega na-puslka, širokega 15 mm.
Pri 6. do 8. uniforemskem razredu so Žame-tovi vzleki obrobljeni 5 mm širokim zlatim pascem,
pri 5. do 3. uniforemskem razredu po 3-3 cm širokem zlatem pascu, ki je enak paseu na rokavo-vem vzleku pražnje uniforemske suknjo teli unifo-remskih razredov, in
pri 2. in 1. uniforemskem razredu po dveh, po 2'6 cm širokih, vzporedno s presledkom 3-00 mm našitih zlatih pascih, enakili pascem na pražnjib hlačah teh uniforemskih razredov
pokriti tako, da je med pomorančastorumenim napustkom in zlatim pascem videti 1 -5 mm na široko črni žametov vzlek.
Sredi zgorenjega zašpičenega konca je majhen pozlačen gomb, na katerem je vkovan priznak dotične železnice.
Na\nasprotnem unanjem koncu je v ozname-nilo činovnih razločkov posameznih uniforemskih razredov namestiti:
za 8. uniforemski razred		1 zlato rožico,
- 7.	rt	2 zlati rožici,
» C-	n	n	3 zlate rožice,
- 6.	n	1 srbrno rožico,
» *■	rt	2 srebrni rožiči,
- 3.	rt	3 srebrne rožice,
»	n	it	1 srebrno rožico,
k 1.	„	it	2 srebrni rožici.
Kožice prvega in drugega uniforernskega raz-1(;da imajo v premeru 25 mm, rožice, ostalih uuifo-remskih razredov pa 15 mm.
Ka se naramni loputec pritrdi na uniforeinski suknji, za t6 gre na spodnji strani loputčevi od njegovega unanjega, proti rokavovemu Svit obrnjenega . oitca ozek, 1 cm od loputčevega konca našit jeziček 2 sukna ali usnija, kateri se najprej potegne skozi ma»°, na suknji neposredno nad zgorenjim rokavo-Vlra švom nameščeno petljo iz istega sukna, kakor ■Ie suknja, potem pa zapnè v majhen gomb, nameščen na spodnji strani loputca proti zgorenjemu soncu njegovemu. Na tak način v omenjeno petljo na sukni obešeni naramni loputec se potem potegne skozi poprečno skobo (pod. 13.), katera sestoji iz 15 mm širokega in loputčevi širini vstrezno dolgega, 1 napustkom (obrobcem) iz pomorančastorumenega sukna opremljenega, zlatega pasca, ter je na ramenih uniforemske suknje, 5 cwi narazen od zgorenjega fokavovega šva, prišita z obema koncema; ta skoba tišči loputec doli,kateri se naposled s 25 mm dolgo moško pögvico, nameščeno na njegovi spodnji strani na zgorenjem zašpičenem koncu, zapögne v temnomodro petljo, nameščeno na suknji pod Vratnikovim robom.
§. 15.
Hlače, enake za vse razrede, so iz lemno-modro-sivega sukna, ter imajo na unanjih podolž-mh švih napustek iz enakega sukna.
Po leti se smejo nosili hlače iz volnene tka-nme, ki ima barvo jadrovine, ali pa iz nebeljene 'mobarevne tkanine, ki se dd prati.
§. 10.
Kapa (pod. 23.	25. in 23 a—25 u) je za
'Uadnike vseh razredov popolnoma enaka 1er gledé na kroj in obliko posneta po kapi državnih uradnikov.
Narejati jo je iz temnomodrega (francosko-modrega) finega sukna ter jo je opremljati s 45 mm širokim, na pošev doli vpognjenim navesom (senčnikom) iz lakiranega usnija, in pa s 25 mm širokim podbradnikom.
Kapa je spredaj 100, zadaj pa 130 mm visoka tim ob spodnjem robu zajeta s 5 mm debelo zlato
vrvco, katera jeprevezena s črnimi svilenimi nitimi. Podbradnik ima pozlačeno sponko ter se pritrja nad robom navésa z dvema malima pozlačenima gom-boma, ki kažeta priznak dotične železnice.
Sredi sprednje strani kape je pri uradnikih državnih železnic nameščeno v zlatu vezeno, s cesarsko krono okrašeno dvostransko perotničasto kolo.
Sredi sprednje strani kap za uradnike zasebnih železnic je nameščeno majhno dvostransko perotničasto kolo, toda brez krone, iz zlatorumene ko vine, katero je spojeno s petljo iz črne pretkane zlate vrvce z rožico iz zlatih buljonov, ki je nameščena na zgoranjem robu kape in katere srednje polje, pokrito s pomorančastorumenim suknom, kaže v zlatem vezenju priznake dotične železnice.
Prometno službo izvršujoč uradnik nosi toisto kapo, toda iz rdečega sukna namesto iz modrega.
§• 17.
Životnik (telovnik) je iz ličnega, temnomodrega (francoskomodrega) sukna, s hrbtnim delom iz črnega kanevasa; spredaj je od vratu doli proti prsom 2—4 cm globoko izkrojen ter se zapenja z osmémi na prednjem robu desnega prsnega dela nameščenimi, malimi pozlačenimi kovinskimi gombi (istega kova kakor gombi na suknji). Oba prsna dela sta na prednjem dolenjem oglu na pošev pristrižena ter imata na unanji strani po en vodoraven žep, katerega ustje je opremljeno s sukneno letvico, široko 2 cm. Hrbtni del je na sredi 7 cm dolgo raz-pran ter ima pasno (prekoživotno) skobo in zaponec (kopčo).
Po leti je dovoljeno nositi bele životnike z enakimi gombi in enakega kroja.
§• 18.
Plašč je lak, kakor pri pažnji uniformi; na njem je vselej nositi v §. 14. popisane naramne lopulce, katere je na ramenih plašča pritrditi prav takd, kakor na suknji.
§• 19.
Zavratnica je iz črne svilentne, 2-2 cm široka, 77 — 80 cm dolga, ima na obeh koncih pravokoten rt ter se zavezuje odspredaj na vozel z dvema kratkima petljama in koncema.
§. 20.
Srajca je iz bele tkanine.
§. 21.
Meč je tak, kakor pri pražnji uniformi.
§. 22.
Tistim uradnikom, ki opravljajo službo pri vlakih, je za čas, dokler traja to službovanje, in mimo slovesnih prilik dovoljeno, nositi k službeni uniformi črne rokavice.
§. 23.
Vsaki železniški upravi je dano na voljo, da saina določi, v katerih postajah manjše važnosti, potèm pri katerih službenih opravkih sploh se sme namesto službene uniforemske suknje (§. 14.) nositi jopič (jaketa, sacco, pod. 3.).
Jopič ali jaketa je iz temnomodrega (francosko-modrega), finega suknà z ležečim vratnikom iz enakega suknà; on se životu zložno prilega in sega 7 cm nad rob rokavovega ustja, kadar roki visita sami ob sebi.
Jopič ima dve vrsti, v vsaki po pet, enoliko narazen stoječih pozlačenih kovinskih gombov (enakih tistim, kakor so na suknji). Ona najviša gomba sta nameščena 3 cm pod vratnikovim nastavkom, oba najniža pa okoli 20 cm pod zgorenjim robom jopiča takö, da sta, kadar se jopič zapnè, obé vrsti gombov okoli 10 do 12 cm narazen.
Na vsakem sprednjem delu jopiča je na unanji strani, 18 cm od sprednjega roba in 20 do 22 cm od spodnjega roba, vložen vodoraven žep, pokrit s 1 cm širokim zaklopcem.
Hrbtni del jopiča je sestavljen iz dvéh kosov ter ima spodaj ob srednjem švu razporec za 8—10 cm. Na podlačni ali notranji strani levega prsnega dela je vložen 13 cm širok prsni žep. Rokava nimata razporcev ob zapestju, ampak sta opremljena z 9 cm širokim vzlekom. Vratnik ima podlako iz enakega sukna ter je krojen takö, da je, kadar ga položiš, zadaj na sredi in na obeh prednjih pravokotnih oglih poleg izlogovih delov širok 4 cm.
Odlikovalna znamenja so na jopiču ista, kakor na uniforemski suknji.
Klobuk in meč se ne smeta nositi h kratu s tem jopičem.
III.	Popis uniformo za aspirante.
§• 24.
Vštevši jopič je uniforma za aspirante popolnoma enaka uniformi osmega uniforemskega razreda
uradnikov, samö s to izjemo, da odpade na naram-nih loputcili odlikovalno znamenje z rožicami.
IV.	Popis uniforme za poduradnike.
§• 25.
Uniforemska suknja je enaka suknji, kije predpisana za uradnike od šestega do osmega uniforetn-skega razreda, toda s tem razločkom, da je 5 mrn široki obrobni pasec, potem rožice na naramnem loputcu, in pa poprečna skoba, katera naj poslednjega tišči nizdolu, narejena iz posrebrene, bele kovine, in pa da nadalje gombi niso pozlačeni, ampak od posrebrene, bele kovine, naposled, da naramni loputci niso pokriti z vzleki iz črnega žameta, ampak z vzleki iz temnomodrega uniforemskega suknà.
V tretjem uniforemskem razredu nosijo pod-uradniki na naramnem loputcu eno rožico, v drugem uniforemskem razredu dve rožici, v prvem uniforemskem razredu pa tri rožice.
Delovodci pri državnih železnicah, kateri so v prvi plačni vrsti poduradnikov, imajo na naram-nih loputcih še drug, enako širok pasec iz posrebreno, bele kovine (pod. 12. a).
§• 26.
Jopič jo enak tistemu, ki je predpisan za uradnike. Odlikovalna znamenja in gombi na njem pak so enaki, kakor na uniforemski suknji poduradnikov.
§. 27.
Hlače so iz temnomodrosivega sukna, z ob-robcem iz enakega sukna na unanjih podložnih švih. Po leti se smejo nositi tudi hlače iz volnlne, ki ima barvo jadrovine, ali pa iz bele ali nebeljene enobarevne tkanine, ki se dâ prati.
§. 28.
Namesto klobuka, predpisanega za uradnike, nosijo poduradniki tudi v pražnji obleki kapo, enako kapi uradnikov, toda s tem razločkom, da s pomo-rančastorumenimi svilenimi nitmi pretkana obrobna vrvca, potem okrašeno perotničasto kolo pri osebju državnih železnic s cesarsko krono, pri osebju zasebnih železnic rožica, petlja in malo perotničasto kolo ni od zlatâ, ampak od posrebrene, bele kovine.
§. 29.
Meča ne nosijo poduradniki.
§■ 30.
Plašč je tak, kakor pri uradnikih, samo s tein razločkom, da gombi niso pozlačeni, ampak iz posrebrene, bele kovine, ter da so naramni loputci ln da poprečne skobe za nje taki, kakor na unifo-remski suknji poduradnikov.
Životnik, zavratnica, srajca in rokavice so kakor Pr> službeni uniformi uradnikov, s tem razločkom, da so gombi na životniku iz posrebrene, bele tkanine.
Izvzemši slovesne prilike, je dovoljeno pod-uradnikom vlakospremnega osebja nositi v službi ludi Črne rokavice.
§• 31.
Vsaki železniški upravi se daje na izbiro, da sama odloči, kateri njeni v vrsto poduradnikov spadajoči služabniki dobé namesto uniforemske suknje sarnö jopič.
V.	Popis uniforme za pomožne poduradnike (podnradniške namestnike).
§ 32.
Vštevši jopič, je uniforma za pomožne poduradnike (podnradniške namestnike) popolnoma enaka uniformi poduradnikov, s tem razločkom, da odpadejo rožice na naramnem loputcu.
VI.	Popis uniforme za sluge.
§■ 33.
Uniforemska suknja, hlače in kapa za sluge I., '1- in 111. razreda je iz modričastomodrega sukna po kroju in obliki pražnje uniforemske suknje uradnikov prvega do petega uniforemskega razreda, oziroma po kroju in obliki hlač in kape uradnikov. (Pod. 23 do 26, 23«—25«).
Vratnik in vzleki uniforemske suknje, so od istega suknà; v životu in rokavih ima suknja pod-lako od sive, v škricih pa podlako od črne bombaževe ali polovične volnlne.
Ob robéh suknje, vštevši vzleke in ščv vratnikov, potem ob unanjih stranskih švih hlač teče napustek iz pomorančastorumenega sukna. Na uni-loremskih gombih, sestoječih iz posrebrene, bele kovine, in pa na gombih kap za sluge so, kakor’pri uniformi za uradnike, vkovani priznaki dotične železnice.
Vlakospremno osebje ima na vsakem ramenu uniforemske suknje po en dragonec iz 5 mm široke,
s črnimi nitmi pretkane vrvce od posrebrene, bele kovine (pod. 31.), katera se spodaj prišije na naramnem švu, sredi ramena pa potegne skozi petljo, nameščeno tamkaj in narejeno iz enake vrvce, ter se na zgorenjem koncu zapne z malim kovinskim gombom, kakor je bil popisan spredaj.
Vsaki železniški upravi je dano na voljo, določiti, da tudi sluge IV. razreda (čuvaji) dobé uni-foremsko suknjo; ta je po kroju in obliki narejena takö, kakor suknja za sluge I., II. in III. razreda, toda iz grobejšega suknà.
V kolikor železniške uprave ne dajejo slugam IV. razreda uniforemske suknje, nosijo ti sluge na mesto nje v §. 36. popisano sukneno bluzo.
Hlače in kapa so za sluge IV. razreda narejene takö, kakor za sluge I., II. in III. razreda, toda iz grobejšega modričastomodrega sukna.
Tisti sluge, kateri opravljajo prometno službo s svojo odgovornostjo samostojno, dobe za dobo, dokler traja ta uporaba, uniforemsko suknjo za sluge, bluzo za sluge in kapo za sluge, vse iz temnomodrega (francoskomodrega) sukna, in pa hlače iz tcmnomodrosivega sukna, te zadnje po kroju in obliki' take, kakor so hlače poduradnikov.
§. 34.
Odlikovalna znamenja za sluge I., II. in III. razreda sestojč v rožicah iz stisnjene, posrebrene, bele kovine na vratniku uniforemske suknje, in sicer nosi:
I.	razred 3 rožice,
II.	„	2	taki rožici,
III.	„ pa 1 rožico.
Poleg teh rožic je na obeh straneh še enostransko perotničasto kolo iz posrebrene, bele kovine (pod. 32.).
Uniforemske suknje slug IV. razreda nimajo na vratniku nobene rožice, ampak sarnö spredaj omenjeno perotničasto kolo (pod. 33.).
Tisti sluge, katerim so podrejeni drugi sluge z enakimi ali višimi prejemki in potemtakem z enakimi odlikovalnimi znamenji, nosijo ves čas, dokler traja to razmerje, kot unanje oznamenilo svojega višega službenega posla, mimo odlikovalnih rožic, ki jim gredö, tudi 1-3 cm širok pasec (portico) iz posrebrene, bele kovine vzdolžema nastavnega šva in obeh sprednjih robov uniforemske suknje, oziroma na obeh koncih vratnika pri bluzi (pod. 34. in 35.).
§. 35.
Kape za sluge vseh razredov imajo spredaj dvostransko porotničasto kolo iz posrebrene, bele kovine, katero je pri slugah državnih železnic okrašeno s cesarsko krono, pri slugah zasebnih železnic pa tako, kakor je pisano v §. 28.; poleg tega pa imajo kape za sluge I., II. in III. razreda oh spodnjem robu 5mm široko, s pomorančastorumenimi nitimi pretkano vrvco od posrebrene, bele kovine.
§• 36.
Suknena bluza za sluge I., II. in III. razreda (pod. 30.) je iz enakega modričastomodrega sukna kakor uniloremska suknja; ona ima 35 mm visok stoječ vratnik, spredaj je popolnoma odprta ter sega približno do srede stegna. Bluza nima nikdar pôd-lake. Na prsih sta zunaj dva odprta žepa in pod njima zopet dva odprla žepa, katera sta pokrita s trirogljatima zaklopcema.
Rokava sta oh zapestju sklonjena. Bluza se za-pénja na vratniku s poglico, v životu spredaj pa s šestčmi malimi, črnimi, na desni strani nameščenimi pločevinskimi gombi, katere pokriva na levi strani nameščena gombniška letvica.
Znotraj je okoli 10mm široka črna vez, da se ž njo bluza v životu zategne in sklene.
Na stoječem vratniku so na obeh stranéh taista odlikovalna znamenja (rožice iz posrebrene, bele kovino) in pa porotničasto kolo, kakor na uniforemskih suknjah slug I., II. in III. razreda, za vlakospremno osebje pa so poleg tega na ramenih tudi še dragonci.
Suknena bluza slug IV. razreda (čuvajev), v kolikor se ona nosi pri posameznih železniških upravah namesto suknje, je narejena, kakor tudi hlače slug tega razreda, iz grobega modričastomodrega sukna in takö, kakor suknene bluze za sluge I., II. in III. razreda, sarnö s tém razločkom, da ni rožic na stoječem vratniku.
§• 37.
Plašč je iz črnosivkastega ali temnosivega težkega sukna ali pa bukovice in iz podlake taiste barve; taisti ima oglavnico (kapuco), ki se pritrjuje s petljami in gombi, vendar je brez napustkov, parol in naramnih loputcev. Vratnik je iz istega sukna ali tvarine kakor plašč.
Spredaj sega plašč okoli 25 cm pod kolena; kar se tiče črnosivkastega plašča, ima ta kakor plašč za poduradnike, dve vrsti velikih gombov iz posrebrene, bele kovine, v vsaki vrsti po šest, temnosivi plašč iz sukna ali bukovice pa ima dvé vrsti velikih, črnih roženih gombov, v vsaki vrsti po pet.
Ležeč vratnik je pri vseh suknenih in bukov-škili plaščih za sluge na svojih rtih v prekotniei 65wm» zakrožen ter krojen takö, da more, ako ga vzdigneš, pokriti obraz do pod oči, in da je spredaj le 25mm vsaksebi. Da se oba konca moreta vzdržali v tem stanju, za to je znotraj, m sicer pri temnosivkastem plašču z dvema malima gomboma iz posreberne, bele kovine, pri temno-sivem suknenem in bukovskem plašču pa z dvema malima, črnima roženima gomboma nameščena 50mm široka skobica, katera je v navadnem času položena na eno od obeh strani.
V višini kolkov je 6 cm široka, 37 cm dolga skoba, opremljena z dvema gumboma iz posrebrene, bele kovine, oziroma dvema črnima roženima gomboma in dvema gombnicama. Na levem prsnem delu je znotraj nameščen odprt žep, v višini sklepne skobe pa sta dva z zaklopci pokrita žepa.
Za vlakospremno osebje je na ramenih črnosivkastega plašča nameščen 5 cm širok dragonec iz istega sukna kakor plašč; taisti je na spodnjem svojem koncu všit v naravni ščv, na /.gorenjem koncu pa pritrjen s kovinskim gombom, nameščenim pod vratnikovim koncem.
Rokava sta zavihana s 15 cm visokim zaviškom iz iste tvarine. Da se plašč na telö samo obesi, za to je spredaj pri začetku vratnika nameščena rašasla enakobarevna petlja z jagodo (olivo) vrèd. Zadaj presegajoči se razporec, ki je pri črnosivkastem plašču dolg okoli 35 cm, pri temnosivein suknenem in bukovskem pa okoli 25 cm, je opremljen pri prvem s štirimi malimi goinbi iz posrebrene, bele kovine pri obéh poslednjih pa z dvema malima črnima plo-čevinskima gomboma na vsakem in pa z vstreznim številom gumbnic.
Vsaki železniški upravi je dano na voljo, določiti, kateri služabniki I., II., III. in IV. razreda slug dobč črnosivkast, kateri pa teinnosiv suknen ali bakovski plašč. Vsakakor pa morajo tisti sluge, ki sc uporabljajo pri službi osebnih vlakov ter imajo uni-foremske suknje, dobiti črnosivkast plašč.
§■ 38.
Plalnéna bluza je narejena iz modroprogastega gradlja ter ima dva žepa iz iste tvarine; na desni
I,rsni strani je pet belokoščenih gombov, na levi I)rsni strani pa enoliko vstreznih gombnic; okrog /-lvota ima 50 mm široko in 30 do 35 cm dolgo spono (dragonec) iz iste tvarine z dvema belokošče-'Ulna gomboma. Na položeni, v sredi 6 — 7 cm [roki vratnik sla prišita dva temnomodra, 10 mm Slr°ka rašasla pasca tako, da je prvi pasec od 'jetnikovega konca (merjeno po širini) oddaljen za ° w,tt, in da se po presledku 5 mm pričnč drugi Pasec.
Rokava sta ob zapestju odprta ter opremljena vsak z enim malim, belokoščenim gombom z gomb r]IC0 vred, spredaj pa s presegajočim se razporcem, tQlgim okoli 10 mm.
Bluza sega blizu do 15 cm nad kolenom.
v. Vsaki železniški upravi se daje na voljo, dolo-1 kateri služabniki izmed vrste slug dobč te platane bluze.
§. 39.
Zavratriica je iz črne, gladke tkanine z obrob-Ce® od belega platna.
Rokavice so kakor pri poduradnikih.
§• 40.
Ali in katero poduradniško in služno osebje naj nosi posebno zimsko obleko, namreč krznen plašč, krznčno suknjo, krznéno kapo, kosminske črevlje itd., nadalje, ali in katere vrste služabnikov, spadajoče v stan delavcev, kakor na primer nosci prateža, prižigavci, snaživci vôz itd., naj imajo pravico, oziroma dolžnost, nositi platnéno bluzo in čuvajsko kapo, odločba o tém se prepušča posameznim železniškim upravam, da same vkrepajo o tem po svojem izprevidu.
177.
Razglas ministrstva za železnice z dne 17. julija 1897. L,
da se je podaljšal rok za pričetek obrata po lokalni železnici iz Vodnan v Tyn na Voltavi.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 8. Najviše dopustilnice z dne 23. novembra 1895. 1. (drž. zak. št. 8 iz 1. 1896.) ustanovljeni rok za do-vršbo lokalne železnice iz Vodftan v Tyn na Voltavi in za pričetek obrata po nji podaljšal do 31. dne decembra 1898. 1.
Guttenberg s. r.
(SloTeniich.)
196
I"; i-
-
Sfö'/:.
f'i-
!;■ !
m - '•
£. • -
T« !'*; : • ■
1 ’■)	lil'..”.! : |:	v'- i'
;	:.:! ;!-v.	; <iÿ./
■	1 : ! .1 ..i	:	Vi- ;	,	■
/ :
• .	i■ :
'. j i ; i i :• : ' ! i, i ,	■ . '	"	', , '
• ",	■ 'i	;;
‘"l	; ;	■'	‘‘ ' .
■ . . . : : . ■
>U- . 'V. v Vï>' »‘j
, l'f.'i.: V 1 )
; •••■' oj
V .
‘I i

f (t '
•T ■
i :
i
.. ! V.: .	.
GA'A v";':
t « Vi.
"5fî./ï?
: M?
; i» ;	° -	'	' ’ >
, ■. ' ■ i ■ ■ ■ '■	‘
•'<	--	'.A' '• V, V-"
iX’
h;!,;

.i' -v ;.<t
■ ' v •	i'	...	• • .
. • ' S 1	■'.■■■■ .V.1	' . ■■ ‘J »-Ji ‘I
i	: i
V . /i' v . ' ,	.	' ,■!. •;> ; C
- ji; . : •; . I ij v’ -,	! :
m r -
.■t ... ,/Ji

p;/ ■■
■
Pod. 1.
Pod. 2.


’	.?ry v ■ r

■■iMr
t
r' '

S#v
•s;



, A‘ '/ '
*,11
X ■
‘A ,v

Mm.
:

•;

v:
:1C , ■ .• .	,■	■	, :-
■ ■■■' '
■ ‘r


vi '•	*■'■1
" ' A;ff


i
'ÊMàÏ .........

ï

<>

.

v'v. .
V	'V-f
••V*' '


. '•« t ».
; v. ,:‘H-
;
• .
. 1 .V I '	1	.	•
-.y ; >::o:y1,
\i,-\ ■	'.v'


'	'.'.-K
' .
• ■
•• a

yï-y,--	‘yx y V-. V1'.:;.;;"" ' ■'	'
' ' . '■ '■
■ ; '■ ' • . . ' ;
Žl ■ i§
*	’"'V'
'■v'	ï	'	'	'


■ ' ;	y.y,;;





~?.T
Pod. 5.
Pod. 4.
Pod. 6.
Pod. 10.
(Slovenlsch.)
197
Pod. 20.
Pod. 21.
Pod. 22.
Pod. 26.
Pod. 23.
Pod. 23. a.
Pod. 27.
Pod. 28.
1’od. 31.
(Slovonlsch.)
198
Pod. 32.
Pod. 33.
Pod. 30.

Pod. 34.
Pod. 35.
(Slovonisch.
l!)9