Poitnina piatana v gotovini Leto LVH. V Uublianl. v četrtek, dne 13. junlia 1929 Št. 132 st. 2 om Naročnina - za državo SHS mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1'30 ln 2 D.več JI oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-SO. veliki po 3 In 4 Din, v urednlikem delu vršilca po IO Din a Pn veCIcm □ Izide ob 4 zjulr nj rožen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. G1I11 Kokoplsl se ne vraCafo, nelranklrana platna se ne aprefemafo Uredništva telefon št. 2030. upravnlštva št. 2328 Uprava le vKopttar/evI ul.it.d ^ Čekovni račun: C/ublfana štev. 10.GS0 ln tO.349 za tnacrale,Saralcvošt.7S63, Zagreb it. 39.011, Praga In nuna! it. 24.797 Spoznanje 7 Mehiška republika, ena najbogatejših dežel sveta, ki proizvaja okoli tri milijone kilogramov srebra na leto in stoji glede produkcije nafte med vsemi državami na drugem mestu, ima pa ludi veliko plantažno gospodarstvo, ves čas, odkar obstoja kot samostojna država, ne more priti do pravega državljanskega miru. Španija, ki je to deželo kot svojo kolonijo štiristo let na najbrezobzirnejši način izsesavala, dokler se kreolsko prebivalstvo leta 1822. ni uprlo in ustanovilo samostojno republiko, je novi državi zapustila žalostno dedščino: čisto zanemarjeno, veleposestnikom zasužnjeno in demoralizirano prebivalstvo, skrajno korumpirano upravo in derutne finance: navernejši znak bivšega španskega gospodarstva povsodi na svetu. V teh razmerah zgraditi novo državo je bila težka naloga. K temu pridejo velike plemenske in pokrajinske razlike, ki pospešujejo separatizem, pa odvisnost od združenih držav severne Amerike, ki svojo pomoč pri gospodarski eksploataciji in dvigu dežele vporabljajo v svoj politični prid in so si žc v prvih desetletjih republike, izrabljajoč njene notranje homatije, prisvojile Texas, Novo Mehiko in Novo Kalifornijo, torej polovico nj«nega teritorija! Tako je zgodovina Mehike neprestana izmenjava enega predsednika z drugim, ki pridejo vsi do oblasti po revoluciji, katero na tihem podpira tujec, zato da si zasigura in poveča svoj vpliv po novi vladi. Glavno vlogo igrajo pri tem petrolejske koncesije, ki so v rokah severnoameriških družb in koncer-nov, kateri imajo največji interes na tem, kdo da v Mehiki vlada, ker je od tega odvisno podaljšanje pogodb za vrtanje petroleja. Ta vpliv je tisti, ki mu služi mehikansko notranje strankarsko življenje, ki se v glavnem odigrava med konservativno in liberalno stranko. Obedve stranki sta prostozidarskega izvora; konservativna jc imela svoj izvor v loži tako zvanih Escosecev, liberalna pa v loži tako zvanih Yorkinov. Obe sta se borili za oblast in v njeno dosego neprestano menjavali ustavo. Uprav presenetljiva je analogija te strankarske borbe z ono med radikali in demokrati v nekdanji kraljevini Srbiji ter v njenih zadnjih utripljajih še v kraljevini Jugoslaviji. Ti dve stranki sta v medsebojni borbi izrabljali tudi cerkveno vprašanje v Mehiki, dokler se le-to že v polovici preteklega stoletja ni rešilo po receptu liberalizma, ki je v glavnem obstojal v tem, da se je kon-fisciralo cerkveno premoženje, kojega izkupiček — okoli 80 milijonov pezov — je po ogromni večini izginil v žepih vladajoče stranke, tako da je 1. 1861. mehiška republika postala insolventna! En sam predsednik je bil, ki se je svojem rodoljubju povzpel nad strankarstvo in deželo dolgo časa vladal v popolnem notranjem miru, kar je imelo za posledico velik gospodarski procvit: Porfirio Diaz. Živel je v najboljših odnošajih tudi s Cerkvijo, kar je tudi veliko pripomoglo k utrditvi mednarodnega i?gleda mehiške republike in ves svet je videl takrat definitivno rešitev in konsolidacijo Mehike v diktaturi Porfiria Diaza, ki je postala čedaljebolj fakt. To pa sc ni ujemalo z računi severnoameriških plutokratov, ki so očitno zanetili vstajo Madere, ki je 1. 1911. prisilil Diaza, da je odstopil. Tudi sledeči predsednik Carranza si je izvojeval predsedniški stolec s pomočjo Zedi-njenih držav, ki so ga pa podminirale, kakor hitro je proglasil vse petrolejske vrelcc za izključno državno last, in pomagale do oblasti Obregonu, ki si je kupil priznanje od Severne Amerike z novo petrolejsko pogodbo. Njegov naslednik Calles pa je moral dati od najvišjega sodišča kasirati Carranzov zakon o podržavljenju vseh naftinih ležišč, kar mu je zagotovilo trajno podporo mogočne Unije. Calles je svojo popolno odvisnost od Združenih držav severne Amerike maskiral s skrajnim svobodomiselstvom: stari trik vseh liberalnih državnikov v romanskih državah. Da ne bi ljudstvo videlo svojega pravega nasprotnika v vladi sami, ki je kupčevala z gospodarskimi bogastvi dežele v škodo naroda, je začel divjo gonjo proti katoliški Cerkvi, ki se je kmalu potencirala do takega preganjanja, kakor ga moderna zgodovina od francoske revolucije dalje ne pomni. Povodi so bili ničevi, kajti Cerkev jo v Mehiki že davnej oropana večjega dela svojega premoženja in pod ustavo, ki je prikrojena popolnoma po vzoru Unije, že skoro pol stoletja ne uživa nobenega privilegija, kakor jih je pod Spa- Patriarh Dimitrije težko obolel Danes je bil dvakrat operiran -- Pred katastrofo i o __.-.•„ /rn_i „ c,_.. o. ! Zdravniški konzilii rlr Vrhn Belgrad, .12. junija. (Tel. »Slov.«) Stanje patriarha se je danes bistveno poslabšalo. Člani vrhovnega sodišča so neprestano zbrani okrog patriarha. Prav tako zdravniški zbor. Popoldne so nekateri člani izjavljali vašemn dopisniku, da se lahko vsak trenutek pripeti katastrofa. To stanje je trajalo celo popoldne in tudi zvečer. Mnogi so prepričani, (la bo v petek prišlo do katastrofe in tla stojimo neposredno pred volitvami novega pravoslavnega patriarha. Zdravniški konzilij dr. Vrbnicki, dr. Petrovič in dr. Pavlovič so popoldne bolnika operirali. Zvečer so operacijo ponovili. 0 pa-triarhovi bolezni je bil obveščen dvor. Obenem so bili obveščeni vsi pravoslavni škofje in pravosodni minister. Sklenjeno je, da so na jutrišnji dan vršijo v pravoslavnih cerkvah molitve za patriarhovo ozdravljenje. Stanje jo ostalo sicer nespremenjeno, vendar se je iz njegove okolice širila vest, da ni izključena katastrofa v toku današnje noči. Novi zakoni Samoupravna posojiSa oproščena drž. davka Potrjeni računski zaključki so aktivni Belgrad, 12. jun (Tel. »Slov.«) Ob priliki včerajšnje avdience finančnega ministra je Nj. V. kralj podpisal tri zakone: 1 Zakon o osvoboditvi posojil samoupravnih enot od državnega davka. Zakon stopi v veljavo 1. junija. 2. zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, taksah in pristojbinah, 3. Zakon o odobritvi računov dohodkov in izdatkov za 1924—1927. 1924 in 1925 izkazuje dohodkov 10.838,448.358 Din, izdatkov 10.540 milijonov 296.205. 62 Din. V smislu zakona o državnem računovodstvu gre suficit v prid povečanja državne imovine. 1925-26 je bilo dohodkov 12.063,781,345.70 Din, izdatkov 11 miljard 777,190.023. 51 Din. 1926-27 dohodkov j 11.606,284.606.19 Din, izdatkov 11.592,633.639 dinarjev. Zakon o oprostitvi samoupravnih posojil od državnega davka določa, da sc oproščajo od plačanja taks in davkov vsa posojila, bodisi da so najeta v inozemstvu, bodisi v državi v javne svrhe. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je imel snoči pod predsedništvom ministra predsednika Petra Zivkoviča sejo. Izdelal je dopolnilo k zakonu o trošarini. Kakor smo že poročali, je bilo določeno, da znaša trošarina 14 Din na hI. 2e sedaj so določene tudi izvozne premije za tiste, ki bodo izvažali žganje v Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko in drugam. Izvozna premija znaša 4 Din za hI. S tem zakonom se ustanavlja kredit 12 milijonov Din, iz katerega bo fin. minister nagradil izvoznike žganja. Poleg resornih zadev se je ministrski svet bavil tudi s pravilnikom k temu zakonu. Tarifna pogajanja z Grčijo Belgrad, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Dopoldne ob 10 se je v prometnem ministrstvu pričela konferenca med našo in grško delegacijo za ureditev tarifnega vprašanja za Grško in svobodno cono v Solunu. V imenu prometnega ministra dr. Korošca je konferenco otvoril in pozdravil goste dr. Bončina s temile besedami: »V imenu prometnega ministra mi je čast, pozdraviti gospode delegate prijateljskega grškega naroda. Prepričan sem, da se bo obema delegacijama posrečilo v najkrajšem času rešiti tarifne probleme, da bo tudi gospodarski interes obeli narodov osiguran in da bodo ostali gospodarski odnošaji med obe- Prevedha upravnega Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Kakor ;:nj poročali, določa zakon o obči upravi novo razvrstitev titulature in nove plače uradništva upravne stroke. Logična posledica tega zakona je prevedba vsega upravnega uradništva na novi položaj. Ker pa je prevedba s hitrostjo uprave v nujni zvezi, se, kakor se čuje iz notranjega ministrstva, na prevedbo ne bo tako dolgo čakalo, kakor pri sodnikih in državnih pravdnikih, oziroma sodnikih upravnih sodišč. Prevedba naj bi bila gotova, kakor hitro bi se zakon sprejel ma prijateljskima državama lažji in živahnejši. Prav tako sem prepričan, da bo ta konferenca imela pozitiven uspeh, ker jo vodi duh koncilijacije, s katerim se je posrečilo urediti tudi druga vprašanja, ki se tičejo ureditve prometa med obema državama. V tem smislu mi je čast, delegate znova pozdraviti z željo, da bi jim bilo bivanje v naši prestolici prijetno.« Nato sta obe delegaciji takoj prešli na dnevni red. Sporazumeli sta se, da naj se sporazumno določi dnevni red in način razpravljanja. Jutri se bo prešlo k meritorni razpravi. in bi zakon stopil v veljavo hkrati z novo razpredelbo in prevedbo uradništva upravne stroke. V notranjem ministrstvu se na tej prevedbi živahno dela. Uradniki bodo prevedeni na nove službene položaje, dobijo nove naslove, nove plače v smislu proračunskih postavk, ki določajo zanje 18 milijonov. Kakor čujemo, se bo ob priliki prevedbe osebja izvršilo veliko napredovanje upravnega uradništva v Sloveniji. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Kmetijsko ministrstvo jc izdelalo zakon o živinoreji. Sedaj se dela na pravilniku k temu zakonu, ker se morata oba istočasno predložiti. nijo. Dokazano je, da je Calles v tej gonji imel podporo tako severnoameriških prote-stantovskih sekt in Kukluks-klana kakor tudi sovjetov, ki so v to svrho poslali v Mehiko svojo proslulo Kolontajevo. Calles si je domišljal, da bo Cerkev, kateri je prepovedal v Mehiki vsako bogoslužje, uničil. Vspeh pa jc bil ravno nasproten: Cerkvi je podaril na stotine mučenikov, od katerih se bodo mnogi imenovali do konca sveta z največjim spoštovanjem na oltarjih v glo-rijoli svetnikov, jc okrepil zavest celokupnega katoličanstva na svetu, mehiške katoličane same pa združil v krepko falango, utrjeno in obnovljeno v veri bolj nego če bi eno celo stoletje živeli v miru in zadovoljstvu. Tako občutno kot Calles ni bil v boju zoper Cerkev poražen izlepa noben moderni državnik. Pod sedanjim predsednikom so se zato začela pogajanja med vlado in v tujino izgnanimi mehiškimi škofi, da sc stanje, ki je postalo za državo veliko bolj nevarno in neznosno ko za Cerkev, neha in sklene pošten mir. Preganjanje Cerkve jc radi razpuščenega tiranskega samovoljstva anarhijo v deželi tako povečalo, da je država k temu koraku bila prisiljena v svojem lastnem življenjskem interesu. Izkazalo se jc zopet, da je katoliška Cerkev vsaki državi najtrdnejša moralna opora in da je brez nje in proti njej nemogoče vladati kulturni državi. Vsi katoličani sveta in obenem pravi demokrati iskreno žele verskega miru v Mehiki, ki ga je že sto let krvavo potrebna, da se enkrat dvigne in s skupnimi narodnimi močmi v lepi državljanski slogi zacvete in se ojači ter dvigne na ono mesto v svetu, ki ji gre po ogromnih narodnih bogastvih in visoki inteligenci njenega prebivalstva. Če bi bile mehikanske vlade moči, ki so jih trošile v stoletni čisto nepotrebni, od zunaj zaneteni borbi in praskah s Cerkvijo uporabile v to, da bi v slogi s Cerkvijo in z njeno aktivno pomočjo delale za dvig narodne izobrazbe in za gospodarsko emancipacijo države, bi Mehiko danes predstavljal važen in ugleden ter krepak člen v verigi neodvisnih bogatih latinskih držav Amerike, ki vse žive v najlepšem miru z velesilo katoliške cerkve! Hrvatje in imenovanje jugoslov. kardinala Zagreb, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na vesti o imenovanju jugoslovanskega škofa za kardinala prinaša »Obzor« v uvodniku, v katerem pravi, da jo nujna potreba, da se jugoslovanski škof imenuje za kardinala že radi tega, da bi bil najvišji predstavitelj katoliško Cerkve enak po činu pravoslavnemu patriarhu. Dalje piše »Obzor«, da je več nego gotovo, da bo moral biti kardinal Hrvat, tembolj, ker so Hrvati največji katoliški^ narod v tej državi. Razen tega tudi radi ozemlja, ki ga zavzemajo hrvatski katoličani, ki so skozi stoletja vzdržali borbo proti vzhodu. »Obzor« je mnenja, da se bodo lepe besede, ki jih je sv. Stolica ponavljala Hrvatom, enkrat uresničile. Trg, pogajanja s Poljsko končajo 25. t m. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Pogajanja s Poljsko so v bistvu tako daleč, da so začrtane že glavne konture. Računa se, da bo 25. junija gotov tudi specialni del. Ako bi do tega specialnega dela ne prišlo, bi se pogajanja nadaljevala enkrat kasneje, ker morajo glavni člani poljske delegacije odpotovati 25. junija v Ženevo. Termin za nova pogajanja še ni določen. Za znižanje cen kruhu Belgrad, 12. junija. (Tel. »Slov.«) V zadnjem času se je na borzi opazilo padanje cen pšenice. Radi lega so zahtevali zastopniki mestnega prebivalstva izven Srbije, zlasti v Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu, da se znižajo krušne cene. Istočasno so v teh krajih krušne cene v resnici padle. V Belgradu, kjer je tudi padla cena pšenici, nihče ne mara znižati krušnih cen. Zato se je začela akcija, da bi se trgovci prisilili, da bi istočasno z drugimi mesti znižali krušne cene. Belftrajshe vesti Belgrad, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Kmetijski minister dr. Frangeš je dovolil 750.000 Din kredita za nakup plemenskih žrebcev za državne žrebčarne in za kranjsko selckcijsko zadrugo in potrebe posameznih občin. Prav tako jc odobril precejšnji kredit za nakup bikov po celi državi, za goveje selekcijske zadruge, za samoupravne postaje in ostale potrebe občin. Nakup bikov se vrši v teh dneh v celi državi. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Oddelek za turizem v trgovinskem ministrstvu je dobil iz Nemčije od potniškega biroja lis v Dresdenu obvestilo, da sc jc v Nemčiji organiziral pokret, da bi prišla v jesen v Jugoslavijo večja skupina zdravnikov iz vse Nemčije. Radi bi si ogledali našo državo, zlasti Primorje. Obenem bi stopili z našimi zdravniškimi krogi v ozki stik. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Komisar privilegirane agrarne banke bo jutri odpotoval v Veliko Piano, od tam pa v Veliki Bečkerek. Namen njegovega potovanja je, da se posvetuje o delovanju agrarne banke. V kratkem bo izšel seznam tistih, ki so vpisali dclnice v večji vsoti v agrarno banko. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Glede skrivnostne najdbe glave in nog v žiškem okraju ne daje belgrajska in niška policija nobenih pozitivnih obvestil. Belgrad, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Na račun vojnih reparacij bo naša država dobila skupno 84 milijonov zlatih mark ali 1 milijardo 92 milijonov Din. Subotica, 12. jun. (Tel. »Slov.) Mešana ju-goslovansko-madjarska komisija, ki jc preiskovala dokumente madjarskih državljanov, ki živt na našem ozemlju, jc danes končala svoje delo V komisiji sta z naše strani Konjovič in Dako-vič, z madjarske strani pa dr. Frank in Horvat. Delegacija sc poda v Novi Sad, kjer bo nadaljevala svoj posel. Na razstavo v Barcelono bo jutri odpotovala naša dclegacija. Seja vlade se je vršila nocoj ob b. Na dnevnem redu so bila resorna vprašanja. Egiptski nogometaši v Belgradu Belgrad, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Preko Aten so iz Egipta prispeli v Belgrad egipčanski nogometaši Tarzana, ki se bodo jutri pomerili z Belgrajskim športnim klubom. Kljub i izredni belgrujski vročini pa je sinove vro-' čega solnca tako zeblo, da so si v hotelu »Petrograd naročili čaja, da so se pogreli. Poziv in prošnja ob desetletnici ljublj. univerze V marcu 192S 9e je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« v Ljubljani. Namen Narodnega univerzitetnega zaklada bo, podpirati univerzo pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižnice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, institutskih in seminarskih knjižnic in zbirk, event. pri ustanavljanju novih stolic, dalje, podpirati jo v vsakaterih drugih težkočah, v katerih bi univerza apelirala na kako materialno pomoč (§ 3. društvenih pravil). Da bi se razširjanje društva olajšalo in porast Narodnega univerzitetnega zaklada pospešil, je društveni odbor sklenil, po vseh večjih krajih v Sloveniji osnovati poverjen ištva (§ 9. društvenih pravil). Zato poživljamo prijatelje slovenske univerze, ki so voljni prevzeti v svojem kraju ali krogu poverjeništvo, naj se javijo odborn, ki jim bo poslal potrebne tiskovine. Tisoč in tisoč jih je, ki bi za univerzo radi žrtvovali 20 ali 50 Din kot podporni ali redi.i člani našega društva, ko bi jih kdo opozoril in povabil in pri njih članarino pobral. Ne dvomimo tudi, da bi se našli, ki bi za univerzo žrtvovali še več in k društvu pristopili kot dobrotniki (500 Din na leto), ustanovniki ali pokrovitelji (1000 Din ali 5000 Din na leto). Odbor se nadeja, da bo to njegovo vabilo našlo mnogo prijateljev, ki bodo pripravljeni pospeševati društvo, ki mu je edini namen, delati za izpopolnjevanje naše univerze. Z združenimi močmi podprimo domačo univerzo prav sedaj, ko obhaja prvo desetletnico svoje ustanovitve! Dopisi naj se izvolijo pošiljati na naslov: »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zakladn« (v roke poslujočega podpredsednika prof. dr. Lukmana), Ljubljana, Univerza. Predsednik: Dr. Danilo Maiaron. Podpredsednika: Veletrgovec Andr. šarabon in prof. dr. F. Luk man. — Tajnika: Prof. dr. Albin Ogris in docent dr. Jos. Turk. — Blagajnika: Preds. Kranjske hran. Ivan Avsenek in ravnatelj Mestne hran. ljubljanske dr. F. černe. Diplcmatski ukaz Belgrad, 12. junija. (Tel. >Slov.) V zunanjem ministrstvu je podpisan velik ukaz o razvrstitvi, napredovanju in premestitvah diplomatskih uradnikov. Poslaniki v tem ukazu niso zapopadeni. težka nesreča -i£t radi nevihte Belgrad, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Iz bližine Zaječarja se porefta, da je blizu vasi Br-bica huda nevihta zalotila kmete na polju. Zateklo so se pod visoko drevo, v katerega je udarila strela. Pet je bilo iakoj mrtvili, 11 pa težko poškodovanih. Hrvatske vesti 11. junija 1929. Najstarejši osiješki list »Die Drau« je prenehala izhajati radi visokega deficita. »Die Drau« je v poslednjem času zastopala programe različnih strank, ki so si bile med seboj nasprotne. Filmsko snemanje Hrvatskega Primorja v severnem delu se že dalj časa vrši. Filmanje izvršuje v svrho turistične propagande, zlasti v inozemstvu hrvatsko filmsko podjetje »Stella«. ki je prav za prav v angleških rokah. Splitski ribiči so včeraj vjeli preko 600 kvinblov rib. Ker je bil trg zelo založen, so se ribe zelo pocenile, zlasti še, ker se radi prometnih neprilik niso mogle izvažati v notranjost. Grčija in Mala antanta Atene, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Nekateri grški listi naglašajo, da je Grčija sedaj po sklenjeni prijateljski pogodbi s Češkoslovaško zvezana s prijateljskimi in razsodiščnimi pogodbami z vsemi državami male antante. V Sofija, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, se je dosegel sporazum o bodoči amnestiji, katera naj bi veljala tudi za bivšega ministrskega predsednika Radoslavova. Domneva se, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand prosil svojega sina kralja Borisa, naj to stvar uredi še pred mesecem avgustom, ker namerava takrat Ferdinand obiskati Bolgarsko. Drobne vesti London, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Indijski nacijonalisti, ki so na zakonodajnem zborovanju v Delhiju metali bombe, so bili obsojeni na dosmrtni izgon in prisilno delo. Obsojenci so obsodbo sprejeli z vzkliki: »2ivela revolucija I« Dana|, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Člani mad-jarske in romunske delegacije za optar.tska vprašanja so imeli dane« dve seji, na katerih •o razpravljali o vseh možnostih za rešitev odškodninskega vprašanja. Tekom razprave »o z obeh strani stavili razne predloge, vendar še nuo prišli do končne presoje. Po demarši Mate antante Ve lik utis v inozemstvu -- Komentarji madžarskih listov Akcija Male antante se bo nadaljevala — Nastop romunskih časnikarjev Budimpešta, 12. junija. (Tel. »Slov.«) V tukajšnjih političnih krogih se smatra, da je demarša Male antante resen moment, ki bo brez dvoma še imel velike posledice. Poudarja se, da je to prvi slučaj v mednarodnem svetu, ko je Mailjarska uradno odgovorila, da zahteva revizijo mednarodnega mirovnega stanja. Madjari smatrajo, da je martjarska vlada gotovo zavarovala svojo pozicijo, ker sicer znnanji minister Vallco ne bi mogel dati takega odgovora. Madjarski listi so deljenega mnenja. Vladni listi pravijo, da je bila dem.^a Male antante zmernejša, kakor se je prvotno pričakovalo. Mislijo, da bo posledica te demarše intervencija velesil pri Mali antanti. Vladni i listi so mnenja, da je inspirator tega koraka , dr. Beneš, ki hoče porušiti sedanji napredek ! ugodnih zvez med Madjari in Romuni na eni strani, kakor tudi med Jugoslavijo in Madjar-! sko na drugi strani. Nevladni listi pa pišejo drugače. Demarši ni treba pripisovati posebnega značaja in ne bo v inozemstvu napravila posebnega vtisa. Po poročilih iz Prage se v tamošnjih diplomatskih krogih zelo resno bavijo z demar-šo v Budimpešti. Dr. Beneš bo nadaljeval akcijo in bo o tem obve?til ostale zavezniške države. Trdi se, da bo Malo antanta storila poseben korak v Parizu in Londonu, kakor tudi, da bo obvestila Rim, da Madjarska uradno zahteva reviiijo trianonske pogodbe. Dunaj, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Voditelj romunske delegacije pri optantskih pogajanjih poslanik Davilla sporoča vašemu dopis- niku, da popravi komentarje madjarskih listov o demarši Male antente, da so madjarski listi pozno dospelo verbalno noto razlagali tako, da je Romunija iskala pretvezo, da bi razbila optantsko konferenco. Dokaz za to, da ta trditev ni resnična, da ni direktne zveze med optantskim vprašanjem in političnim postopanjem Madjarske, je že to, da se je Davilla vrnil iz Bukarešte in da so se včeraj pogajanja nadaljevala. Madjarski listi so radi zapoznitve demarše govorili o »hladni jezi« Male antante in vidijo v tem manever. Zakasnitev demarše pa se je zgodila samo radi odsotnosti romunskega zunanjega ministra Mironesca in namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra Kumanudija, katero je bilo treba obvestiti o skupnem koraku. Sicer pa se bodo sedaj optantska pogajanja nadaljevala v hitrejšem tempu in Davilla, kakor tudi romunska vlada upata na zadovoljiv uspeh. Bukarešt, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Romunski časnikarski sindikat je radi postopanja Madjarske nasproti njenim sosedam, ki je povzročilo demaršo Male antante, sklenil, da se ne bo udeležil latinskega časnikarskega kongresa, ki je sklican v Budimpešto, in da bo pozval časnikarske zveze latinskih držav, naj se kongres ne vrši v Budimpešti. Bukarešt, 12. jun. (Tel. »Slov.«) V romun-■ skem zunanjem ministrstvu z največjim mirom I pričakujejo odgovor madjarske vlade na noto male antante v Budimpešti Ko bo prejela madjarski pismeni odgovor, se bo romunska vlada s svojima zaveznikoma v mali antanti posvetovala o eventuelnih nadaljnjih korakih. Madridsko zasedanje Spreleti predlogi za zboljšanje postopanja Madrid, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Na dnevnem redu današnje seje Sveta Društva narodov je bilo lo točk. Brez debate je bilo sprejeto poročilo o pristopu Združenih držav k mednarodnemu slalnemu razsodišču, obenem pa je bil sprejet tudi predlog Scialoje, da se obenem s prihodnjim zasedanjem Društva narodov vrši tudi konferenca onih držav, ki so pristopile k haašltemu statutu, da se na tej konferenci končno odobri predlog iuridične-ga odbora za izpremembo liaaškega statuta. To se bo sporočilo Združeuim državam kot odgovor na Kellogovo. noto. Dalje so bili odobreni nemško-poljski razgovori, ki so se vršili v Parizu radi zboljšanja krajevnega postopka pri manjšinskih pritožbah v Zgornji Šleziji. Prihodnja seja, na lcsteri bo Svet Društva narodov javno razpravljal o današnjih sklepih manjšinskega odbora, bo jutri dopoldne. Danes popoldne so si na povabilo španske vlade ogledali člani Sveta Toledo. Madrid, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Včeraj ' zvečer je bila po štiridnevnem posvetovanju končina razprava v manjšinskem odboru. Po trikratni predelavi in v obliki, skrajšani na najpotrebnejšo mero so bili sprejeti v gotovi meri pomembni predlogi za zboljšanje postopka, ki se bodo objavili skupno z londonskim poročilom odbora trojice in s poročilom o potekli razprave. Celotno poročilo in resolucija z določbami o objavi se bo predložilo v četrtek seji Sveta Društva narodov, da bo o njem javno sklepal. Vsi člani Sveta bodo oddali izjave. Pariz. 12. junija. (Tel .»Slov.«) Besedilo resolucije o manjšinskem postopku, ki jo je sestavil japonski delegat Adaci, predvideva, kakor se čuje, sledeče odredbe za pospeše-nje procedure: Tajništvo Društva narodov naj s posebnim potrdilom potrdi prejem peticij in vsako leto objavi statistiko o številu došlih pritožb in obravnavanih peticij. š'.eviIo članov manjšinskega odbora se v posebnih primerih lahko zviša od 3 na 5. Z novimi dogovori pa se nikakor ne bo kršila suverenost držav. Pariz, 12. junija. (Tel. »Slov.«) Kakor se I poroča poluradno, se bodo v najkrajšem času j začela pogajanja za ustanovitev mednarodne reparacijske banke. Še pred ratifikacijo poročila strokovnjakov se bo sestal organizacijski odbor nove banke in začel delovati takoj po | ratifikaciji. Po izpraznitvi Porenja se bo za-I čela prva emisija banke za mobilizacijo nezavarovanega dela nemških plačil. Včerajšnji l razgovor med Briandom in Stresemannom v j Madridu je bil po pariških listih samo začetek za nadaljnja pomembna razpravljanja. »Ma-. tin« javlja, da se mora do 1. avgusta izvršiti cela vrsta važnih aktov: ratifikacija mnenja strokovnjakov, ratifikacija medzavezniških dolgov, ustanovitev poravnavne in kontrolne komisije v Porenju in sama odločitev o izpraznitvi Porenia. O tem roku sta se včeraj Briand in Stresemann sporazume1* načelno. Francoska vlada se je na včerajšnji seji ministrskega sveta bavila z istimi vprašanji, odločitev pa se je odgodila, dokler se ne vrne Briand iz Madrida. Nemiri v Perziji London, 12. jun. (Tel. »Slov.«) »Times« poročajo, da so sc v Perziji začeli nemiri. Plemena, ki se med seboj bijejo, so Llokirala provinco Fars. Vsfafc Kttrdov Jeruzalem, 12. jun. (Tel. »Slov.«) V vzhodni Anatoliji je prišlo do resne vstaje Kurdov. Ozemlje okoli Vanskega jezera je v rokah vsta-šev, ki oblegajo mesto Van. Ob jezeru Karakili in pri Erzerumu operirajo turške čete proti Kur-dom. Položaj turških čet pa jc zelo neugoden, ker so vstaši dobro organizirani in sc njihova vstaja širi. Zvišanje vojaške dolžnosti v Italiji Rim, 12. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo med drugim tudi odobreno, da se vejrška dolžnost v Italiji zviša do 55. leta, dočim je dosedaj veljalo samo do dokončanega 39. Ieti» Angleški zunanje politični London, 12. jun. (Tel. »Slov.«) O stanju sedanjih najvažnejših angleških zunanjepolitičnih problemov doznava Vaš dopisnik z dobro informirane strani: Vprašanje, kedaj se bosta sestala Macdonald in Hoover v Ameriki, sc bo odločilo še le tekom prihodnjega tedna. General Davves bo dospel v London v petek. Pred torkom ali sredo prihodnjega tedna ni pričakovati o tem vprašanju stikov med Ameriko in Anglijo. — O angleško-ru-skih odnošajih ni verjetno, da bi se začelo kaj pred določitvijo angleško-ameriškega sestanka. Z angleške strani se je sporočilo Rusiji, da more angleška delavska vlada razmišljati o obnovi diplomatskih odnošajev samo tedaj, če Rusija resno obliubi, da sc bodo ruska vlada in njene politične in gospodarske organizacije vzdrževale vsake agitatorične intervencije v Angliji. Zca sporazum z rojalisti Atene, 12. jun. (Tel. »Slov.«) V grški poslanski zbornici je skušal Venizelos opravičiti imenovanje Gonatasa za prometnega ministra, kar so smatrali rojalisti za provokacijo in odgovorili nanjo s tem, da so zapustili parlament. Venizelos je izvajal, da voditeljem revolucije v letu 1022 kljub njihovim tragičnim napakam ni odrekati patriotizma. Omeniti je treba tudi zmerni nastop rojalistov in njihovega voditelja Kaldarisa v zadnjem času in želeti je, da se kmalu vrnejo v parlament, ker vlada ne namerava provocirati. Venizelos ni poznal nazorov rojalistov in je prepozno prejel njihova poročila. Sedaj pa bi bilo nelojalno, preklicati imenovanje Gonatasa. Tudi voditelji republikanskih opozicijskih strank so naglašali zmerno in pa-triotično postopanje rojalistov v poslanski zbornici in izrazili upanje, da bo ta debata omogočila njihov povratek v parlament. Novosad^ka vremenska napoved. Večinoma vedro. Slabotni vetrovi jugovzhodne smeri. Na zapndu deloma oblačno. Hladneje. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme bo najbrže tudi še jutri trajalo. Sovjetska vlada proti sovjetom Moskva, junija (A). V sovjetski državi je prišlo sedaj do tega^ da je vsak, ki se zavzema za pravice sovjetov in se za njih bori, proglašen za protirevolu-cionarja. Po desetletnem obstoju mora vodstvo komunistične države uničevati svoje temelje, da bi se rešila neomajna diktatura vodstva stranke. Na nedavno se vršečem kongresu sovjetov je Stalin — v svesti si nevarnosti od strani sovjetov na deželi — dal zaupnikom navodila, da naj takoj prično z organiziranjem posebnih oddelkov izvršilnega odbora. Če se ta navodila izvršijo, se bo obenem stvarno izvedla neke vrste sprememba ustave. Novi »organizacijski oddelki« so neke vrste kontrola sovjetov in so po svojem delokrogu nad Djimi. Čim prično oni delovati, bodo sovjeti s svojimi izvršilnimi odbori izgubili svojo samostojnost. Volitve, ki so se vršile letošnjo pomlad, niso potekle povsod mirno in brez krvi; v mnogih krajih je prišlo do krvavih bojev, požigov, umorov in pobojev. Nov sistem organizacije ima zato ta namen, da v bodoče onemogoči take pojave in da učvrsti moč in nadvlado vodstva stranke na deželi. Vodja novega »organizacijskega oddelka« bo krajevni diktator, ki bo razpolagal s potrebnimi organi in pomočniki. Dočim se namreč sestava sovjetov menja z ozirom na vsakokratni volivni izid, so krajevni diktatorji in njihovi pomočniki stalni in so vedno na svojih mestih. Ta nova instanca v sovjetski organizaciji ima celo to polnomoč, da razpusti sovjete. Če smatra, da se je v njihovih vrstah pokazala tudi najmanjša protisovjetska tendenca, posebno če bi prišli v sovjete svečeniki ali kulaki. Posebno tako imenovana avtonomna področja v Rusiji in avtonomne republike v Transkavkaziji se morajo na ta način očistiti vseh tujih ali osumljenih vplivov. Vlada je imela v teh pokrajinah zelo slabe skušnje, ker so bili vkljub temeljiti izbiri pogosto izvoljeni protirevolucionarni elementi v krajevne sovjete. Sovjetska vlada je torej pričela borbo s sovjeti, ta paradoks ostane v prihodnjih mesecih bojna parola Stalinova. B&nski zgled Novo dansko socialistično Stauninjenovo ministrstvo je zbornici predložilo zakonski načrt o popolnem razoroženju. Ta prvi korak v svetovni zgodovini je posebno zanimiv, ker je Danska mala drŽava. Znani angleški pacifist Kenworthy razpravlja v tej zvezi v »Timesu« o temeljnih vprašanjih naše kulturne bodočnosti. Angleži imajo seveda vse vzroke vzdrževati veliko mornarico, in Francozi imajo dosti izdatkov za svojo vojsko na kopnem. Tudi nemško-angleško predvojno tekmovanje se je tolmačilo s tem, da se je bala vsaka država za bodočnost svoje morske trgovine. A istočasno se nista bala oba tekmeca norveške in nizozemske mornarice, dasi sta jima odvzeli obe ti manjši državi dokaj odjemalcev v Južni Ameriki. Tudi zdaj razpravljajo Angleži samo o nevarnosti vedno večjega nemškega uvoza v angleške kolonije, a med tem trpi angleško blago v Kanadi največ od švicarske konkurence. Male države, ki plačajo neprimerno manj davkov, uspevajo torej na račun svojih mogočnih oboroženih sosedov . .. Ljudje, ki bi radi ovrgli ta nazor, se navadno radi sklicujejo na usodo Belgije, ki je jjostala vojna žrtev kljub vsem pogodbam o večni nevtraliteti. »Not kennt kein Gebot« — sila kola lomi, — je govoril Bethmann-Hollweg, da opraviči »strategično-nujno« kršenje belgijske suverenitete. A Nemčija je drago plačala to izjavo! Zdaj ve vsak Nemec, da bi bilo boljše, če bi morali oblegati vse francoske obmejne trdnjave, kakor da se je izpremenil »častni dvoboj« v svetovno kaznovanje mednarodnega zločinca. Seveda je Danska radi svoje lege izpostavljena stalni nemški nevarnosti. Nemčija je ostala velika država kljub temu, da je raz-orožena. Danska vojska nikoli ne bi bila kos nemškemu napadu. Dansko varuje samo mednarodna politika. V zavesti tega se hoča otresti vojnih bremen in nič ji ni za čast, da bi v bodočnosti sodelovala z drugimi člani Zveze narodov pri mednarodnem kaznovanju kateregakoli zločinca. Njen korak utegne imeti dalekosežne posledice. Seveda mu ne morejo slediti države, na kotih bogatstva prežijo zcmljelačni sosedje. Tudi visoko kulturne zapadne države, katerim ne grozi ta nevarnost, se bodo najbrž druga za drugo hitele otresti vojnih izdatkov. Oborožene bodo ostale samo velike države. Pridobijo pomen mednarodne policije. Ta varnostna služba postane vedno težja. Angleška že zdaj ne mara, da bi določila Zveza narodov za vse svoje člane enako dolžnost za varstvo svetovnega miru. Saj bi to dejansko pomenilo, da mora angleška mornarica sodelovati pri slehernem zaplctljaju v vsakem kotičku zemeljske oble. Upati je, da se zaključi ta zdaj pričeti razvoj z ustvarjenjem edine mednarodne armade. Vse države skupaj bodo nosile izdatke, ona pa bo skrbela za splošno, skupno varnosti 3\ajje novega Ob 10 letnici naše Načrt za vojaško osvobojenje Koroške je izdelala vrhovna komanda v Belgradu. Operacije je vodil takratni komandant Dravske divizije, general Krsta Smiljanič. Razpored naših moči je bil izdelan tako, da je bilo obrazovanih več samostojnih odredov. Čete so bile solidne, sestavljene iz srbskih polkov in iz takoj po zedinjenju formiranih, čisto slovenskih formacij. Našo operativno moč je tvorilo 5 samostojnih odredov, ki so vsi bili v sestavu Dravske operativne divizije, kateri je poveljeval general SmlljaniČ. Komandanti posameznih odredov so bili: General Maister, takratna polkovnika, sedanja generala Marič in Milenkovič, takratni podpolkovnik in sedanji general Tripkovič in pa major Kujundžič. Naše čete so pred začetkom ofenzive bile zbrane okrog Dravograda, Guštajna, Jezerskega vrha, Ljubelja in Podkorena. Napad je začel zgodaj zjutraj 28. maja 1919 in sicer povsod istočasno. Naše glavne moči, ki so operirale od Dravograda in Labuda, Guštajna in poljan preko Pliberka, in od Jezerskega preko Železne Kaplje z glavnim namenom dejstvovati na mostišče pri Velikovcu, so po večdnevni borbi in po padu mostišča pri Velikovcu prešle na levo obalo Drave. Ljubeljski odred, ki je bil sestavljen iz več manjših čisto slovenskih formacij in kateremu je poveljeval takratni podpolkovnik Tripkovič, je trčil na Karavankah, a zlasti na Kepi in pri Slovenskem Plajberku na močne sovražne oddelke. Odred se je zadržal na Karavankah 2 dni General Krsta Smiljanič v ostri borbi. V teh borbah je sovražna arti-ljerija z vžigalnimi granatami užgala vas Sv. Peter na Karavankah. Ze drugi dan pa je bil sovražni odpor zlomljen in sovražnik se je začel na celi črti umikati. Ko je ljubeljski odred s svojimi prvimi bojnimi oddelki prihajali iz planinske ožine pri Pod-ljubelju, se je z belo zastavo na avtomobilu prijavil kot parlamentar major Hauer iz Celovca in v imenu svoje vlade zaprosil za ustavitev sovražnosti Naši bataljoni, gorske in udarne čete, so nadaljevale svoj pohod in 30. maja zvečer zavzele Borovlje. Sovražnik je na svojem umiku prešel na levo stran Drave, porušil mostove pri gradu Holenburgu in začel organizirati novo obrambeno linijo. Naše glavne moči so po zavzetju Velikovca nadaljevale svoje prodiranje iz doline reke Drave k reki Krki z namenom, da po prehodu reke Krke s svojim desnim krilom presečejo komunikacijo Celovcu od zaledja in s svojim prihodom na Gosposvetsko polje zagrozijo Celovcu istočasno od severa in vzhoda. Ali forsiranje prehoda reke Krke je zadelo na večje tehnične težave in se je vsled tega prehod malo zavlekel. Ljubeljski odred je po zavzetju Borovelj in Rožne doline sprejel pod svojo komando tudi Korenski odred in se odločil, da z eno kolono napreduje preko Holenburga k Celovcu, z drugo pa v smeri preko Sv. Jakoba in Rožeka k Beljaku. koroške ofenzive Kolona ljubeljskega odreda je v prodiranju proti Celovcu v nočnem napadu od 4. na 5. junija v ostri borbi zavzela holenburško mostišče in nadaljevala svoj pohod k Cclovcu od južne strani. Ko so 5. junija ob 16. uri prednji oddelki dospeli pri svojem pohodu do kanala Glan, sta Poveljnik Dravske divizije general Tripkovič iz Cclovca njim nasproti privozila dva automo-bila z belo zastavo. V njima so sedeli celovški mestni funkcijonarji, ki so komandantu ljubeljskega odreda pismeno in ustmeno izročili mesto. Glavni komandirajoči general Smiljanič je nato zadržal ljubeljski odreci na črti kanal Glan in pospešil prehod glavnih moči čez reko Krko ter je s prihodom na Gosposvetsko polje popolnoma izvedel strategijski manever obkolitve in zavzetja Celovca. Od kanala Glan je bila desna kolona ljubeljskega odreda odposlana 6. junija vzdolž južne obale Vrbskega jezera k Beljaku. Ko pa so prednji oddelki tega odreda 7. junija ob 11. uri bili oddaljeni od Beljaka še 4 km, je interaliirana vojaška komisija iz Celovca s svojo autoriteto in pismenim poveljem zaustavila daljnjc nastopanje in zavzetje Beljaka, ter so se na ta način po zavzetju Celovca naše operacije na Koroškem uspešno završile. V borbah za osvobojenje Koroške so se naši domači častniki in vojaki prvič bofili ramo . o brami s svojimi srbskimi brati. V borbah so osvojili mnogo plena in zajeli mnogo vjetnikov. Po završenih operacijah je izšel poseben Ukaz o odlikovanju, s katerim je bilo odlikovanih veliko število slovenskih častnikov, podčastnikov in vojakov. General Rudolf Maister Desanka Maksimovič: Pesmi v prozi Gozda čuvar. Ob zelenem vhodu v gozd stoji stari bor, večni varuh gozda. Ako hoče sovražnik navaliti na gozd, vrze svojo dolgo senco ko črno reko in mu pregradi pot. Z bliski in gromi se bori in njihove ognjene meče in strele lomi. S svojim čelom in prsi brani mrzlim vetro vom v gozd in trga njihove plapolajoče prašne zastave. • Neusmiljen jc nebesni svod. Neusmiljen je nebesni svod: v svoja modra naročja ne sprejema mrtvih. Zveneli list sc hoče dvigniti, pa pade v ze leni tolmun tihega studenca. Ranjena tica zafrfota, da bi še za trenoiek ostala blizu zvezd, ali ko da jo je nekdo izne-nada s tanke niti strgal, pade sredi gozda v PrePCelo zvezde, svoje svetle stanovavce, pošilju nebo zemlji, kadar ugasnejo. Jezero. Nad širokim spavajočim jezerom se nebesa dvigajo z belimi stolpi. Večno upognjene vrbe jih opazujejo v neizmernih jezerskih globinah in ko da je sinje nebo na mirnem jezerskem dnu, se jim zdi. Kadar se pa tiče iz tujine od svetlobe oslepljene, priklatijo nad to večno ogledalo neba, obstanejo v dvomu, ker ne vedo: ali naj zletijo v višino, ali naj se zaženejo v vodo. Tičji glas. Ko pojoči čolniček na stativah, tke tica celo jutro pesem, skrita med dvema grmoma. Ko nevidno glasno nihalo teče čolniček in šteje minute zelenkastega gozdnega dne. Ko krilato zveneče srce neprestano bije tičji glas, in gora jc mrtva in pusta, kadar on umre. v čudežno drevo. Na visoki zeleni rebri živi čudežno drevo. Podnevi praznih razširjenih rok stoji na sinjem nebu ko da prosi milosti. Nekdo posluša njegovo molitev, da vsako mesečno noč rodi zlate sadove. Ko pa jih lačna veverica oddaieč ugleda in jih pride glodat, najde vse veje prazne in obrnjene k zvezdam. (Iz srbščine T. Potokar.) Koledar Četrtek, 13. junija. Anton Padovanski, Akvilina. Jubilejne stavnosti slovenske univerze V četrtek, dne 13. junija bo poleg splošne razstave kulturnega in strokovnega udejstvovanja akademikov na tehniki, odprt še elektrotehnični inštitut ter dostopen za občinstvo od 9,—12. ure in od 14.—18. ure. * V petek, dne 14. junija se bo vršilo slavnostno zborovanje akademske mladine in javnosfi ob 18. uri v veliki dvorani Uniona. Pozivamo vse občinstvo, da sc udeleži zborovanja in tako manifestira za razvoj in napredek slovenske univerze! A V soboto, dne 15. junija prirede ljubljanski akademiki gledališko predstavo v drami Igrali bodo Adrejev-o »Študentovska ljubezen« (Dnevi našega življenja). Cenj. občinstvu zelo priporočamo, da pred-i stavo poseti in se ponovno izkaže naklonjeno akademskemu življenju in delovanju! Strašen vihar in toča Boštanj ob Savi, 12. junija. Takega neurja, kakršno smo doživeli zadnjo nedeljo, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Krog 7 zvečer je prihrumela nevihta iz štajerske strani, nastal je vihar, da je drevesa lomil; vsula se je ploha, da je izgledalo, kakor bi se oblak utrgal, vmes pa je začela padati toča debeljša kakor golob-je jajce, in uničila vse nasade in žito po njivah in poljih, kamorkoli je dosegla. Razbijala je celo opeko po strehah in steklo v oknih, škoda je ogromna. Ljudstvo je obupano in potrebuje nujne pomoči. Št. Jernej, 12. junija. V nedeljo, dne 9. junija je bil silno soparen dan. Žc popoldne so se začeli zbirati črni oblaki na nebu, ki pa so se zaenkrat še razpršili. Vedeli smo, da to ne pomeni nič dobrega. Toda, da nas čaka taka katastrofa, nismo pričakovali. Okrog 9 zvečer je prišlo neurje, kakršnega že dolgo ne pomnimo: bliski venomer, grmenje, šviganje strele, nakar se usuje ploha in toča, debelejša od oreha. ' Zlasti so po toči prizadeti vinogradi na Tolstem ! vrhu. Posestnik, ki je pridelal čez 20 hI vina, ga letos ne bo niti 100 1, Ponekod je dobesedno vse uničeno. Kar ni vzel mraz, je pokončala toča. Še v ponedeljek popoldne, ko je bil vendar zelo vroč dan, bi bilo mogoče na nekaterih krajih v dolini nasuti metrsko trugo toče. Vkljub silni vročini sc ni stopila. Eno uro daleč jo je prinesel popoldne mož v žepu v Št. Jernej in še je bila debela kot oreh. Poleg vinogradov na Tolstem vrhu so močno trpela polja vasi: Pristava, Orehovica, Hrastje, Cerovilog, Gor. Stara vas, Zapuže. Ponekod morajo žito pokositi. Na šoli v Orehovici je pobila toča 16 šip, veliko tudi drugod. Žalosten je pogled na uničene vinograde in polja. Pomoč je nujno potrebna. Ljudje z obupom gledajo v bodočnost. Med nevihto je tudi strela udarila na več mestih, toda užgala hvala Bogu ni. Kakšna bo ljublj. carinarnica Da dobi Ljubljana novo carinarnico, je bila že dolgo želja vseh slovenskih zainteresiranih krogov, j tako trgovcev in industrijcev, pa tudi mnogih javnih ■ činiteljev, predvsem zlasti mestne občine. Po dolgih j in neštetih intervencijah je stvar le dozorela toliko, da so bla izvršena vsa [pripravljalna dela, tako da se i bo v kratkem dvigala na severu mesta nova velika j zgradba, — ljubljanska carinarnica. Kakor smo že poročali, se je vršila zadnja seja ! komisije za zgradbo carinarnice dne 11. aprila t. 1. v Ljubljani in so se je udeležili tudi zastopniki generalne direkcije carin dr. Konrad Schmidt, zastopniki železniške direkcije, mestne občine, gradbenega urada in drugih činiteljev. Na tej seji sc je defini-tivno določil prostor, kjer naj nova carinarnica stoji. Sklenjeno je bilo, da se zgradi nova carinarnica severno od kolodvora in južno od bolnišnice za silo, med Martinovim privozom in Dunajsko cesto. Nova Čudeži vere na Ukrajini ^Etnografični Visnik« ukrajinske akademije znanosti v Kijevu objavlja niz zanimivih poročil o močnem verskem gibanju med ljudstvom na Kijevskem, Volinskem in Podol-skem. Največ poročil govori o čudežni obnovitvi cerkvenih križev, kupol je svetih podob. Posamezne hiše, »katerim je naklonila svojo milost Mati Božja,« obiskujejo zdaj številni romarji. Zanimive so tudi nove verske pesmi, ki jih poje zdaj ljudstvo, tako s stališča verske psihologije kakor s stališča folklore. Tako n. pr. poje ena teh pesmi o čudežnem razpelu blizu podolske naselbine Kalinovke. Boljševi-ški vojak je prestrelil razpelo. Iz Kristusove roke se je vlila kri. Prišlo je ljudstvo in videlo, da umiva Marija rano s solzami ter jo briše z lasmi. Vernikom so se spolnile želje, katere so predložili Kristusu: onemogli so pričeli hoditi in slepci so spregledali. Marijine solze so ustvarile zdravilni studenec. Pesem se konča s prošnjo vojakove obupane matere: »Odpustite mojemu sinu, naj bo prokleta ura, v kateri sem ga rodila«. Ljudstvo odgovarja: »Naj mu Bog odpusti. Ne grdi ga, mati. Izpoinii je božjo voljo, spomni! je ljudi na Boga. Saj niso hodili k maši, niso krstili otrok, zapirali cerkve in namesto njih naredili gledališča. Zdaj vedo, kaj so storili. Če se zgradba carinarnice bo v skladu z železniškim prometom in z regulacijskim načrtom za severni del mesta, kot ga je izdelal prof. arh. Plečnik. Nova carinarnica bo obstojala iz več objektov: iz upravnega poslopja, skladišča, predprostora, klan-čine in stanovanjskih zgradb. Razen stanovanjske zgradbe bodo vsi objekti zgrajeni južno Vilharjevc ceste, stanovanjska zgradba sama pa severno. Upravno poslopje. bo enonadstropno. V pritličju bodo oddelki za poslovanje s strankami in kemični laboratorij; v prvem nadstropju bodo nameščeni uradi, ki imajo manj opravka s strankami, pisarne višjih uradnikov iu prostor za seje in zbirko. V kleti bodo arhivi, umivalnica, trezor, soba finančne kontrole, ter prostor za centralno kurjavo in premog. Posamezni prostori v upravnem poslopju bodo zvezani med seboj z dvigali za akte in s hišnim telefonom. V upravnem poslopju bo tudi dohodarstveni urad, pred katerim bo vozovna tehtnica. Pred skladiščem bo 30 metrov širok prostor za vozovni promet. Skladišče bo dvojno: jx>krito zaprto in jx>krito odprto. Zaprto skladišče bo imelo na oni strani, kjer so tiri, 4 metre široko ranipo za skladanje težkih tovorov. V skladišču bo prostor za carinske finančne in do-hodarstvene uradnike. Na severni strani bo imelo skladišče 1.30 m široko rampo. Skladišče bo opremljeno z električno razsvetljavo ter signalnimi in kontrolnimi napravami. Pokrito odprto skladišče bo namenjeno za skladanje in ocarinjenje težkih tovorov, kakor avtomobilov, strojnih delov itd. Projektirana klančina s strmino za vozov«! bo namenjena za razkladanje, oziroma nakladanje neposredno na vagone. Stanovanjske zgradbe. Severno Vilharjeve ceste so projektirane stanovanjske zgradbe. Obstojale bodo iz treh enonad-stropnih blokov, ki bodo obsegali 30 dvosobnih in 10 trisobnih stanovauj. Ob Vilharjevi cesti bo kolonija zaključena z arkadami, ki bodo deloma zaprte in izrabljene za evenluelne trgovske lokale ali uradne prostore carinskih posrednikov. Stanovanja bodo udobna, svetla, opremljena s kabinetom, straniščem in kopalnico ter pritiklinami. V vseh hišicah so projektirane v kleteh jjralnicc in drvarnice. Hiše bodo zgrajene iz opeke in betona, tla bodo na hodnikih in v večjih prostorih monolitna, v uradih in stanovanjih pa iz deščic. Pred hišami bodo vrtovi. Načrte za carinarnico in stanovanjska poslopja je izdelal mestni arhitekt Spiučič. Zunanja arhitektura lw enostavna. Vsa poslopja bodo moderna in enostavna ter bodo odgovarjala higijenskim zahtevam ter praktičnim in življenjskim potrebam. Enostavnost delitve in enostavnost ploskev bosta potencirali rnonumeiitalnost zgradb. Tudi s stališča arhitekture in gradbene tehnike bodo nova carinska poslopja za Ljubljano nekaj povsem novega. Bo to najbrže prvi slučaj, da bo v Ljubljani zgrajeno poslopje v smislu modernega stvarnega stavbnega sloga, ki ga Nemci žc poznajo pod imenom »die neue Sach-lichkeit«. Cesto krog poslopij bodo tlakovali. Stroški. Vsi stroški, to je pridobitev zemlje, zgradba upravnega ix>slopja, raznih objektov in stanovanjskega poslopja ler tlakovalna dela, so preračunani na približno 20.000.000 Din. Finansiralo se bo to po finančnem načrtu in sicer z nabrano kaldrmino ter s posojilom 12.000.000 Din na račun bodoče kal-drmine. Ko bo fioslopje amortizirano, preide v last mestne občine. Se nehaj o dolenjskem Čamgi Orožniška poslaja v Št. Vidu, ki je vodila vso akcijo proti roparskemu vlomilcu Jakopinu, jn nujno sumila, da je pobegnil Jakopin preko savskih hribov, da se mora nahajati blizu železnice« in da mora pasirati izhodišče postajo Zidani most. Pri potniški blagajni je stal preoblečen v civilno obleko žandarmerijski kapral Toplak, kateremu se je sumljivo zdelo, da je kmečko napravljen človek kupil vozni listek II. razreda. Toplak mu je sledil v kupe ter se vsedel njemu nasproti. Po brazgotini ga je z gotovostjo spoznal za Jakopina. Pričel je ž njim razgovor ler se izgovoril, da ima še čas za malo pivo. Ko je izstopil, je naroČil železniškemu detektivu, naj takoj obvesli žandarmerijo na postaji, da je v kupeju Jakopin. Ko je nato Toplak ne bodo skesali, bodo trpeli težke muke po smrti.« Druga pesem se nanaša na t. z. Jozafa-tovo dolino poleg Galičinr.ev na Podoljskein, kjer so postavili ljudje več sto križev. Pesem pripoveduje: Pastir je pasel čredo. Hotel je zajeti vode iz studenca, se ozrl in zagledal ženo z dolgimi zlatimi lasmi v zlati kroni. Rekla mu je: >Le napajaj. Jaz čakam samo na svojega sina.« Kmalu je res prišel potnik, in je čul pastir, kaj sta govorila. Potnik je dejal- »Obhodil sem vso zemljo. Povsod je greh, kri in umor. Pobiti bom velel polovico ljudi.« Zena ga je pričela prostiti: »Če pomoriš starše, kdo bo ščitil drobno deco, da postane boljša kakor so očetje in matere?« — »No, dobro,« je rekel potnik, »kaznoval jih bom s hudo boleznijo. Naj se spametujejo. Žena je zopet rekla: »Dosti je bilo muk na svetu. Zakaj boš preganjal ljudi? Stori raje čudež, da vidijo Tvojo slavo in se skesajo.« — »Dobro, Mati,« je rekel sin, »naj bo po tvojem. Naj nauči ljudi čudež. Ti pa, pastir, pojdi in vsem oznani, kar pride.« Pastir je razumel, da je videl Kristusa in Marijo ter ob studencu postavil prvi križ. Tako se je pričela zgodba Jo-zafatovo doline, kamor ronm na tisoče kmetov iz najbolj oddaljenih vasi. Prepevajo svoje pesmi, od katerih so ena glasi: »Mi romarji gremo, aleluja, gremo. Ne iiodimo sami, nas pelieio angeli. Srečen jc ta dan, ko zagleda- prišel nazaj v kupe, je hotel Jakopin vlak zapustiti, gotovo ker se mu je odhod Toplaka zdel sumljiv. Toplak je Jakopina ustavil z namerjenim revolverjem, Jakopin pa je isti hip segel po revolver v žep. Medtem je prišel že na pomoč železniški detektiv, ki je Jakopina zagrabil on zadaj, da se ni mogel več ganiti. — Prepeljali so ga nato v pisarno železniške policije, kjer so mu napovedali aretacijo. Jakopin pa je cel čas tajil, da bi on bil ropar Jakopin Odpeljali so ga nato v Ljubljano, kjer so ga naprej zasliševali, pa ni hotel ničesar priznati. Orožništvu zato ni preostajalo drugega, kakor da so ga peljali z opoldanskim vlakom v Št. Vid, da bi ga na mostu vlomov konfrontirali Peljal ga je poveljnik litijske orožniške postaje g. Rebemig, ki mu je prigovarjal med vožnjo, naj prizna vlome. Jakopin pa je vse trdovratno tajil. Šele ko je pri Grosupljem zvedel, da bo moral v hudi vročini peš na Gornji Vrh, kjer ima na vesti tri vlome, se je vdal (najbrže se je zbal hude vročine in klancev), ter priznal nekaj vlomov in da je res Jakopin. V Št. Vidu je potem prostovoljno podpisal zapisnik, da mu ni bilo treba iti na Gornji vrh. | Orožniki so ga pa spoznali po dejstvu, da je bil j oblečen v obleko Kozlevčarja, nosil je istotako uro i Kozlevčarja. Klobuk je imel od Vida Mustarja, ka-terega je pretepel — Jakopin je dalje izdal dva j tovariša, ki sta doma blizu Št Janža in sicer oče j in sin. Obadva sta menda medtem že aretirana, j — Dalje je Jakopin izpovedni, da je ukradel blizu Čateža nekim kmeticam +5.000 kron, orožništvo pa je dosedaj zaman poizvedovalo, kjer da bi bil ta vlom izvršen, ker se ni nihče javil, da bi mu bila ta vsota ukradena. Sploh se pa vede Jakopin zelo zakrknjeno in trmasto, priznava samo tiste zločine, ki se mu dokažejo. — Orožništvo pa prav marljivo zasleduje za drugimi njegovimi pajdaši, katerih bo menda več kot samo trije. KAKO JE ROPAL JAKOPIN Ljubljana, 12 junija. Najbolj preseneti človeka pri vseh Jakopi-nuvih dejanjih izredna mladost prijetega Načeta Jakopina. Rodil se je 31. decembra 1906 v vasi Potoku, občina Bukovica pri Litiji. Njegov brat Anton, ki je že prijet, pa je bil rojen leta 1911., torej je star komaj 18 let. Spomladi je ropal z obema neki Franc Kolenc, 26 leten faut iz Mirne. Tudi ta je že sredi meseca maja padel pravici v pest. Vsi trije, oba Jakopina in Kolenc, so osumljeni, da so dne 26. marca vlomili ponoči v zidanico Janeza Verbiča v Kremenjaku pri Sv. Križu. Oskrbeli so se s posteljnim perilom ter pokradli nekaj dragocenosti. Skupna škoda ni presegala 500 Din. Drzen rop so vsi trije izvršili dne 16. aprila v Dolimi pri Mirni. Vsi trije so oboroženi s puško in pištolami vdrli v i.išo Marije Udovič ter prisilili domačine, da so jim izročili gotovine v znesku 2264 Din ter raznih živil v vrednosti okrog 3000 Din. Še isto noč so okradli mlinarja Pavla Rebolja za razne stvari v vrednosti okrog 900 Din. Dne 23. aprila sta Nace Jakopin in Kolenc vlomiia skozi okno v hišo Ane Lavrihe v Dolenji vrbi št. 2 pri Dobrniču. Pokradla sta več obleke in perila v vrednosti okrog 2406 Din. Nekaj dni poprej, dne 10. aprila, sta napravila dober plen v trgovino Helene Jermančič v Tplčih. Oba sta, kajpak, strastna kadilca, kot se Jo spodobi in zato sta odnesla iz trgovine veliko množino tobaka in cigaret, pa tudi več srajc, žepnih ropcev, čevljev, še na zadrgo nista pozabila, pa tudi ne na denarnico s 400 Din drobiža, vse pa sta naložila v ukradeno košaro in odnesla. Dne 24. aprila sta se preskrbela še z vinom. Vlomila sta v zidanico Matije Hribarja v Ostrežu in odnesla 400 litrov belega in 10 litrov rdečega vina. Koncem aprila sta zopet izvršila roparski vlom. Vdrla sta ob 3 zjutraj v hišo Ane Majer v Draslah pri Št. Rupertu in z orožjem v roki odnesla več dragocenosti, denarja in svinjine v vrednosti 2500 Din. Še isto noč sta vdrla v hišo Josipa Rebolja v vasi Dolu in odnesla več živil m vina, da sta zalila svoje veselje nad lepim plenom, ki sta ga dobila pri Majerju. Dober plen sta napravila dne 2. maja zvečer v hiši Antona Debevca v Zg. Svinjskem št. 26. Odnesla sta več diagoceno-sti vrednih 2270 Din in steklenico vina To še niso vsi ropi in tatvine, zlasti niso navedeni oni, ki jih je izvršil Jakopin v zadnjih tednih. Skupno je Jaltopin obdolžen okrog 7 velikih ropov in nad 20 tatvin. JAKOPINA PREPRT-TFJO DANES V NOVO MESTO. Preiskavo vodi o Jakopinovih zločinih litijsko orožniško poveljstvo. Orožništvo pa mora biti zelo previdno, kajti Jakopin je osumljen tudi ropov in tatvin, za katere se ne ve, ali jih je izvršil on, aH pa kdo drugi, ki se Je izdajal za glasovi-tega roparja »Pumpra«. Jakopin Je sedaj v ljubljanskih zaporih. Še danes pa ga prepeljejo k okrožnemu sodišču v Novem mestu, kamor spada in v čigar okrožju je izvršil tudi največ ropov. Aretiranih je tudi že nekaj njegovih pajda-Sev, ki bodo morali skupno z Jakopinom v Novo mesto. Sprejem dijakov v škof. zavod sv. Stanislava V zavod «v. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj štirirazredno ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili di.hovniškemu stanu. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Prosilci za v prvi gimnazijski razred ne smejo biti v smislu šolskih predpisov mlajši kakor 10 let in ne starejši kakor 13 let. Starši ali njihovi namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 18. junija do 15 julija t. 1. Z njimi naj se pridejo obenem predstavit njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo Letno plačilo se določa z ozirom na šolsko izpričevalo in premoženjske razmere prosilca, oziroma njegovih staršev Podrobna pojasnila glede plače, obleke, knjig itd. dobe stranke o priliki zglasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnie razrede se sprejemajo samo nravno dobri dijaki z dobrimi izp-i-čevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Čas priglašanja za nadaljnje razrede traja tudi od 28. junija do 15. julija. Vodstvo škof. zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. junija 1929. Osebne vesti ir Novi rektor ljubljanske univerze. Za prihodnje leto je izvoljen za rektorja ljubljanske univerze dr Metod Dolenc, profesor jurldične fakultete. Za d kana tehnične fakultete je izvoljeu prof. dr. Rihard Zupančič. k Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeui za vodnika 1. divizijona Vardarske topniške brigade lopn. p nlporočnik Audrej Pire; na službo v dunavsko konjsko bolnico veterinarski pomočnik V. razr. Ivan Drinovec; za vršilca dolžnosti veterinarja užiške garnizije vet. pomočnik V. razr. Rudolf Rajbl; na službo v 5 divizijon d,;nske topniške brigade vet. pomočnik V. razr. Mirko Jagodic; na službo v 2. divizijon vrbaške topniške brigade vet. pomočnik V. razr. Miroslav Šimenc; na službo v 5. divizijon bosenske topniške brigade vet. pomočnik V. razr Drago Ogorelec; na službo v poveljstvo petrinjskega vojnega okrožja peli. kapeian I. razr. Oskar Zuber in za poveljnika brzon.etne čete 30. pešpolka peh. kapetan f razr. Janko Hameršak. — Napredoval ie za veterinarskega pomočnika 111. raz. vet. pomočnik IV. razr. Franc Pučko, števši od 26. februarja 1929 ir Iz poštne službe. Postavljeni so za zvanit-nike 3. skup. dnevniearji: Josip žužek in Josip Drinovec na Ljubljani 2, Viktorija Kapun na Mariboru 1, Albin Pelhau pri III. ter. t. t. tehn. sekciji, Broni-slava Stegu na Jeseuicah-Fužine, Janko Erker na Ljubljani 1, Bogomila Primožič v Domžalah, Karel Kocjančič in Rajko Loeske na ravnateljstvu, Viden Stojanovič v Slovenski Bistrici in Ivan Zabel na Jesenicah na Gorenjskem. — Za sluiilelje 2. skupine pa dnevniiarji: Josip Puklavec in Adolf Križanič v Slatini Radenci, Josip Polanjko in Ivan Vrabl v Ormožu, Ivan Marn v Kamniku, Josip Rapotec v Laškem, Milan Oberski v Rogalcu, Karel Škerjanc v Trbovljah 1, Alojzij Gajšek v Sv. Juriju ob juž. železnici, Brigita Bašca v Metliki, Zora Triglav na Rakeku, Pavlina Mozetič v Črni pri Prevaljah, Ana Trampuš v Zagorju ob Savi, Marija šiško in Zorana Fischinger v Novem mestu. Franc Horvat v Can-kovi, Francka 'Zupane v Brežicah. Joslpina Pečar v Kranjski gori, Janez Črnko in Viktor Jarc v Apačah. Juliiana Valenian na Mariboru 3, Marija Ja-novskv, Maks Požanko in Karolina Petelenka roj. Farčnik na Mariboru 1, Marija Kokol in Josip Sen-točnlk na Mariboru 2, Marija Korbar v Mostah pri Ljubljani, Karolina Hafner. Angela Dovgan. Josip Meječ, Franc Cuderman in Albina Sotelšel? na Ljubljani 1, Anica Šalchar n» ravnateljstvu, Aleksander Lazarevič v Murski Soboti, Josip Pnuko v Pluju, Franc Doler v Dobrni, Janez Kržišnik na Jesenicah na Gorenjskem, Marija Ferovšek v Starem trgu pri Rakeku, Uršula Lešnik v Lescah, Marta Sila v Mozirju. Ernesta Stergar v Litiji, Josipina Schinko v Rušah. Vera španjol v Zidanem mostu, Roza Pov-šič v Mežici, Vinko Eržen v Kranju in Franc Menart v Gorenjem Logatcu. — Za pogodbene poštarje: Josipina Gregorič v Hcčah. Dora Perše v Topol-šici. Ivanka Hočevar v Sv. Petru v Savinjski dolini in Josip Kračnik v Podnartu. — Napredovali so za zvaničnike služitelji: Ciril Železnik, Martin Draks-ler, Franc Kaluža in Bogoljub Bobera v Zidanem mostu, Anton Sojar, Andrej Bizjan, Franc Ciuha in Franc Mohorčič na Ljubljani 1, Ivan Smrkelj in Tomaž Ravnikar pri 35. ter. t. t. teh. sekciji, Franc Hočevar in Martin Širme na ravnateljstvu. — Premeščeni so: zvan. 2. skup. Franc Dolinar z Maribora 2 v Dolnjo Lendavo; zvan. 3. skup. Josip Gei-ser z Maribora 1 v Pragersko; služ. 1. skup. Josip Puklavec iz Slatine Radenci v Beltince in Franc Go.ia iz Škofje Loke v Tržič; služ. 2. skup. Konrad Mak z Maribora 1 v Rogaševce; Franc Supančič z Maribora 1 na Maribor 2; Simon Golinar iz Bel-tincev v Slalino Radenci; Fr. Menart iz Goreniega Logatca v Dolenji Logalec in Konrad Kobla iz Tržiča v Škofjo Loko. mo Novi Jeruzalem. Tam je hodil sam Gospod, in se vidijo njegovi sledovi. Sedem ran je imel in zdaj je za nas grešnike dobil še osmo: ptestrelili so Ga na križu. Vi, moji romarji, vi niste mislili na Me. Spomnite se zdaj in pokleknite. Pride sedem angelov in nesejo čaše v rokah. Zberejo Kristusovo kri, jo postavijo na prestol in opravijo sv. mašo. Opravijo mašo, s posvečeno vodo poškropijo ves svet in ne bo več lačnih ter bolnih. Amen, Gospod, le pridi hitro!« Seveda so morali nabiralci tega dragocenega narodnega blaga mimogrede omeniti, da je te pojave razlagati kot >po veličastnih političnih dogodkih neizogibno rnnožinsko psiho-zo< _ Saj so komunisti! Vendar smo jim lahko hvaležni, da so nam omogočili vpogled v mogočno versko gibanje med ukrajinskimi kmeti. ic Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ostale vesti it Zagrebški nad5kof v Sloveniji. Zagrebški nndškof dr. Ante Bauer je prišel na 14 dnevni odmor na Visoko v Poljanski dolini. Prišel je v svojem avtomobilu v spremstvu svojega tajnika. Obiskal je tudi grob dr. Ivana Tavčarja G. nndškof je navdušen nad lepotami Gorenjske V prostem času se bavi z ribolovom, do katerega ima veselje Se iz mladosti. ir Dppntariju po toči oškodovanih pri velikem županu. Danes dopoldne se je zglasila pri g. velikem županu dr Franu Vodoplvcu depu-tacija po toči oškodovanega prebivalstvo iz okolice Zidanega mosta. Deputacijo je vodil inž. U h 1 i f Iz Loke pri Zidanem mostu. Deputacija je velikemu županu razložila skrajno stisiZakon o državnih cestah« in »Zakon o samoupravnih cestah« (^Službene novine« z dne 13. maja 1929). ir filozofska fakulteta v Skoplju razpisuje mesto docenta za staro klasično filologijo in za etnologijo z etnografljo. Tozadevne prijave je poslati dekanatu filozofske fakultete v Skoplju. •k Nalečai za šolr> za zaščitne sestre v Ljubljani je razpisan do 20. avgusta 1929. Sprejemajo se gojenke z dovršeno nižjo srednjo šolo (meščansko šolo, osemrazredno ljudsko šolo). — Natančnejše informacije bodo objavljene v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast. k Radi »7ar1(»st"eva« v smrt. V Karlovcu je te dni izvršila samoumor dijakinja VI. razreda višje dekliške šole Ankica Kocman. Ankica je imela v vseh predmetih same odlične ocene, le v nemščini js imela zadostno, radi tega ludi ni dobila odlike v spričevalu. To jo je tako potrlo, da sc je vlegla na železniški tir in drveči vlak jI je odrez.i! glavo. Pokoli radi deklela. V bosanski vasi Mo-štrini pri Visokem je 18 letni mladenič R^sim Vrcan. v vasi znan kot pretepač, izvršil pravi pokoli. Zaljubil se je v neko dekle iz družine Omer-agičev, toda dekletovi sorodniki so mu to ljubezen ovirali. Radi tega je prišlo do spopada, v katerem je Rp.sim ubil dekletovega brata Alijo Omeragičn, težko ranil njenega očeta, nekaj drugih članov te Badlocmanaoljsko termalno kopallSf« DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Norem mesta) ■o edino In trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhenmatlzmu, neuralgijah, ienukib boleznih i.t.d. — KopalU8ue nanrave so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od t, maj« do 30. septembra. — ZelezuiSkB postaja StražaToptlce, dolenjska J.ele«-nloa. — Zahtevajte prospekio. — Cene znižana, posebno v pred- in po sezoni. rodbine pa je lažje ranil. Vrcan jo šele pred kratkim prišel iz zapora, kjer je odsedel 16 mesecev radi težke telesne poškodbe. ir Pravočasna pomoč sadilrem tobaka. Med hercegovinskimi sadilci tobaka, ki so bili že v veliki stiski, je vzbudilo veliko veselje, da jim je finančui minister odredil doplačilo 20% na slabo ocenitev pri zadnjem odkupu tobaka. To doplačilo je po vztrajnih intervencijah dosegla organizacija sadilcev tobaka, kar je sadilce tako opogumilo, da so se še čvrstejše oklenili svoje organizacije in so plačali vso zaostalo članarino. •k Grozen zločin obupanega očeta. V Su-botici so te dni našli v njegovem stanovanju nezavestnega brivca Fodorja Stevana z dvema otrokoma. Preiskava je ugotovila, da je brivec zastrupil svoja otroka s sublimatom, nato pa sam spil večjo količino le strupene snovi. Fodor je umrl, ne da bi so zavedel, maia hčerka Katica se nahaja v brezupnem stanju, druga hčerka Tereza pa je dobila le lahke opekline v ustih in bo kmalu ozdravela. Fodor je svoji deklici zastrupil, da bi jih rešil bede, ker je v zadnjem času zelo malo zaslužil, tako da ni mogel vzdrževati družine. Zvečer se je malo napil in doma ukazal svojemu najstarejšemu sinu Zoltanu, grozeč mu z nožem, da ga ubije, če ne napiše oprostilno pismo ostali družini. Potem je dečka zapodil iz sobe, ko pa je ostal z ostalimi štirimi otroci v sobi, je prisilil obe deklici, naj izpijeta sublimat, češ, da je to pivo. Ostalih dveh otrok ni silil k temu. Deklici sta takoj omedleli, nato pa je še sam spil sublimat. * ir Za šoferje in avtomobiliste. Šofer in samo-vozač, spisal inž. Ivan Štolfa, založila Jugoslavnska knjigarna v Ljubljani. — Knjiga je zelo obširna, jasna, bogato ilustrirana, lopo opremljena in lahko umljiva in velja Din 140. — Kdor hoče napraviti šoferski izpit, se mora poslužiti te knjige, ker iz-prašuje izpraševalna komisija le iz te knjige. •k »Schulz Universal« tehtnica Vam daje točno težo in s tem zavaruje Vaš zaslužek do zadnje pare. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz d. z o. z.. Ljuoljana. •k 16 iunija vsi na Tabor, kjer bo v obližju »Županove jame« velika veselica. Igra godba na pihala. Za dobro kapljico in prigrizek preskrbljeno. Pri vlakih vozovi in avtobus na razpolago. ir Na Taboru pri Grosupljem 16. junija slavnostna otvoritev božjega pota. — Ob 10 bo sv. maša nalo slavnostni govor. Ob isti priliki si lahko ogledate tudi znamenito »Županovo jamo«, v kateri je na tisoče kapnikov. ir Najfinejše čajno maslo iz pasterizirane smetane dobite v trgovini Ivan Pestotnik. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. a Vsi v petek v Union na manilestacijsko zborovanje za razvoj in napredek slovenske univerze! Dokažimo, da je univerza naša najsvetejša zadeva! Vsi v Union I NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nocoj bosta opravljali nočno službo lekarni: 1. Piccoli na Dunajski cesti in 2. Ba-karčič na Sv. Jakoba trgu. Grozen samomor v bolnišnici Včeraj nekaj minut po 12 je bil izvršen v bolnišnici grozen samoumor. Na oddelku št. 2, kjer zdravijo razne notranje bolezni, sta se na hodniku pred straniščem brila dva bolnika. Mimo je prišel bolnik, 471etni čevljar Jakob Oman iz Tržiča in prosil prvega bolnika, naj mu posodi britev. Ta je to odklonil, češ, naj mu jo da drugi bolnik Ta je res izročil Omanu britev. Oman ie z britvijo odšel v stranišče. Nekaj minut za tem je prišel še četrti bolnik in hotel na stranišče. Oman je za seboj vrata le priprl in jih je mogel ta bolnik odpreti Pogledal je v stranišče in se ustrašil: v mlaki krvi je ležal Oman, sam ves oblit s krvjo. Na splošen hrup sta prihitela bolniška sestra in zdravnik. Omana so prenesli takoj na kirurgiški oddelek, kjer mu je nudil zdravniško pomoč dr, Kramarič. Po ranah, ki si jih je prizadejal Oman, se da sklepati, da si je Oman prerezal najprej roko pod komolcem, tu si je pretrgal kite in žilo, nato pa si napravil dve zarezi na prsih, ranil pa si je tu le kožo in podkožno tkivo Ko mu še vse skupaj ni bilo dovolj, si je z odločno kretnjo prerezal tik pod brado vrat od usesa do ušesa. Prerezal si je sapnik, požiralnik ter seveda tudi obe glavni ži!i. Rana je segala tik do hrbtenice na vratu Na ki-rurgiškem oddelku so mu vložili v vrat umetno cevko za dihanje, živel pa je komaj še pol ure, nato pa je izdihnil. V Tržiču zapušča družino. Velika beda v Ljubljani Pozimi smo obširno pisali o veliki revščini, ki vlada v Ljubljani. Da poleti ni mnogo boljše, dokazujejo tile slučaji: Na mestni socialni urad pri-jokata dve stari ženi 23 let sta stanovali v istem stanovanju v neki hiši na Sv. Petra cesti. Preživljali sta se nekoliko s krpanjem in likanjem, eno sobico pa sta oddajali v podnajem. Toda hišni gospodar je izjavil, da potrebuje stanovanje zase in je obe ženici deložiral. Starki sta noč preživeli pod kostanji, nato pa sta se zatekli na mestni magistrat. Tu jima niso mogli preskrbeti drugega stanovanja, pač pa so jima za silo dali ma'o podporo, da si bosta vsaj nekoliko pomagali. Kako bosla živeli potem kdo naj ve? Drug slučaj: v bolnišnici leže že dalj časa štiri popolnoma tuberkulozne stare osebe. Bolnišnica bi se jih rada rešila, ker potrebuje prostor za druge, še ozdravljive bolnike, mestni magistrat pa ne ve, kam bi z njimi. Zavetišče za onemogle je prenapolnjeno, pa tja bi bilo tudi nemogoče sprejeti skrajno jetične ljudi, v poštev bi prišle edino hiralnice, toda te so še bolj prenapolnjene, kot pa zavetišče za onemogle. Najbolj karakterističen za vso bedo v Ljubljani je energičen napis na vratih mestnega socialnega urada: Radi prenapolnjenih prostorov v mestnem zavetišču je vsak sprejem vanje nemogoč in se pro-šnje odklanjajo.« i s"* Staleii prosilec v mestnem socialnem uradu je mož, upokojeni železničar. Mesečno prejema 600 dinarjev pokojnine Ima tuberkulozno ženo in tri otroke. Ko so ga maja meseca deložirali, je moral z družino prenočevati več noči pod kostanjem. Sedaj je dobil zasilno stanovanje: skrajno vlažno klet, v kateri trpi vseh pet, on, revmatičen mož, tuberkulozna žena, ki je vedno prehlajena, in trije mali otroci, ki še celo sedaj, junija meseca, zmrzujejo ponoči v kleti. V Ljubljani je hudo, toda mnogim ljudem na jugu se zdi, da se da v Ljubljani udobno živeti. Dnevno prihajajo v Ljubljano Dalmatinci, Bosanci, Ličani in drugi dela iskat. Tega seveda ne najdejo vedno, saj ga še domačin težko dobi. Ti reveži se potem zatekajo na mestni magistrat s prošnjami za potne stroške, da se morejo vrniti domov. To so le nekateri slučaji in le nekateri detajli iz splošne bede v Ljubljani. Celotna slika ljubljanske revščine pa je mnogo hujša. © Deložirancem. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da ne bo mogel v bodoče strankam, ki jim bo sodišče prisilnim potom izpraznilo stanovanje, dodeliti stanovanja, niti shraniti pohištva, ker so shrambe za pohištvo napolnjene in vsa stanovanja do meseca avgusta zasedena. Radi tega opozarja stanovanjski urad mestnega magistrata vse prizadete stranke, da, kolikor je mogoče, same poiščejo stanovanja, oziroma shrambo za pohištvo in s tem preprečijo, da jim pohištvo ne ostane na prostem. V ostalem bo pa stanovanjski urad skušal z razpoložljivimi sredstvi omiliti" težek položaj onih. ki morajo izprazniti svoje dosedanje stanovanje. 0 Preiskava kopalue vode v kopališču »Ilirije« po Higienskem zavodu v Ljubljani. V študijske svrhe je pričel Higienski zavod v Ljubljani vsak dan preiskavati bakteriološko, kemijsko in mikroskopsko kopalno vodo v kopališču »Ilirije«. Po dveh začetnih preiskavah se je ugotovilo, da voda povsem odgovarja kopalni svrhi in je izdatnost filtracijsklh naprav izvrstna. O V mestni klavnici (prosta stojnica) se bo v četrtek 13. t. m. ob 15 prodajalo prašičje meso. © Umrli so v Ljubljani v času od 7. do 12. t. m.: Anton Škorjanec, delavec, 78 let, Hradec-kega vas 46 V istem času so umrli v bolnišnici: Pavla Ločniškar, bnjtarica, 69 let, Zbilje 11; Ana Švigelj, žena gostilničarja, 36 let, Boštanj; Marija Pire, bivša kuharica, 74 let, Streliška ul. 2; Josip Mejač, upokojeni železniški inšpektor, 67 let, Ko-deljevo 282; Josip Bule, sin služkinje, 10 mesecev, Mirna 67; Vida Snjovic, hči mizarja, 4 leta, Drav-lje 119; Karol Gumze, šofer, 30 let, Križevniška ulica 12; Ivana Jakopin, hči delavke, 1 leto, baraka milarne; Ana Kleinenčič, gostilničarka, 44 let, Toplice 67. O Tatvina denarja Sodovičarju Moretu je bilo v ponedeljek zvečer iz pisarne ukradenih 2500 Din. Policija je kot sumljivega te tatvine prejela uekega bivšega Moretovega uslužbenca. Če je ta pravi tat, bo pokazala šele preiskava. 0 Vlom. Eni mnogoštevilnih ovadb, ki jih dobe vsak dan časnikarji na policiji nn razpolago, sta bila priložena tudi dva lična ustnika iz umetnega jantarja. Zato je ovadba vzbudila njihovo pozornost. Ovadb« navaja, da je bilo v noči od torka nn sredo vlomljeno v pisarno tovarnarja Josipa Cihlafa na Dunajski cesti št. 59. Neznan lat je odnesel 500 takih ustnikov, vrednih 1000 Din. Ker tat vso življenje ne bo inogel porabiti toliko ustnikov, jih bo skušal najbrže kje prodati Maribor □ Pri velikem županu marib. oblasti je postavljen za gozdarskega inženeria Franc K a v -t e r, dosedaj gozdarsko-inžcnerski asistent. □ Voiga, Volga, mati rodnSja... ta veličastna pesem ruskega hrepenenja po domovini in kozaškem atainanu Stjčnki Rdzjinu se bo razlegala iz grl ruskih pevcev od danes naprej pa do vključno 16. t. m. ob predvajanju grandioznega filma »Volga, Volga« v Grajskem kinu. V Turžanskij, ki je režira) film »Mihajlo Strogov«, je v »Volgi« s posrečenimi do-misleki (zbor bojarov, življenja na galejah i. t d.) pričaral slike nepozabne lepote. Prosvetni zvezi, odnosno njenemu odseku za kulturo, je treba samo čestitati, da je pridobil omenjeni film ponovno za Maribor. Ruski pevski zbor g. Nedzelnickyja spremlja film s popolnoma novim izbranim pevskim, in glasbenim sporedom. Predstave so ob pol 19. in 21. uri. □ Drugi del strokovnega tečaja za učitelje kmetsko-nadaljevanih Šol se ie zaključil v nedeljo v tukajšnji oblastni Vinarski in sadjarski šoli. Tečaja so se udeležili učitelji, ki so v preteklem letii delovali na posameznih kmetsko-nadaljevalnih šolah; namen tega drugega dela strokovnega tečaja je bil predvsem ta. da se udeleženci praktično izpopolnijo v posameznih panogah kmetijstva, v koliko potrebujejo to pri nadaljevalno-šolskem pouku. Obenem so prevzeli učite'ii posamezne teme iz področja posameznih panog kmetijstva, ki jih bodo obdelali do tretjega dela strokovnega tečaja za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol, ki se vrši začetkom oktobra v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli. □ »Wie sich der kleine Moritz...« Prejeli smo v objavo: »Ljudska knjižnica« je največja knjižnica v mariborski oblasti. Tako je bilo čitati črno na belem v mariborskem »Večerniku« dne 6. t. m. Ker še sedaj ni prava doba za časopisne »race«, smo se nadejali, da se bo ta pomota čimpreje popravila. Ker se pa to do danes ni zgodilo, moramo javnost resnici na ljubo opozoriti, da je seveda »Študijska knjižnica v Mariboru« največja knjižnica v mariborski oblasti, ki ie najmanj trikrat večja kot »Ljudska knjižnica«. To bi menda že lahko vedeli v uredništvi! »Večernika«. (Zveni pa ta smela trditev tako kakor če bi se ta ali oni poprsil: »Večernik« je največji dnevnik v ljubljanski in mariborski oblasti. Op. ur.) □ Obmejni promet preko Maribora izkazuje v preteklem mesecu sledečo sliko: skupno je potovalo preko A^aribora 29.744 oseb. Pripotovalo je 15.016 oseb in sicer iz naše države 4480, Amerike 92, Avstrije 5540. Italije 120, Madjavske 63, Nemčije 1523, Poljske 147, Češkoslovaške 2896 iz ostalih držav pa 155. — Odpotovalo je preko Maribora skupno 14,728 oseb in sicer iz naše države 6154, Amerike 100, Avstrije 4S95, Italije 143, Madjarske 58, Nemčije 996, Poljske 113, Češke 1778, Švice 44 ter 447 iz raznih drugih držav. Kakor običajno je tudi pretekli mesec potovalo preko Maribora največ potnikov iz notranjosti države, Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. □ Tretjeredna skupščina ima svoj mesečni sestanek danes ob pol 16. uri v frančiškanskem samostanu. □ V prid ruskim sirotam priredi danes ob 17. uri tukajšnja vojaška godba koncert v mestnem parku. Program obsega sledeče točke: Moskva marš (Pokorni); Uvertura k operi »Eleo.nora« (Donizeti); Fantazija iz opere »Tosca« (Puccini); »Na Varda-ru« (Svoboda); VIII. rukovet srp. narodnih pesmi (Mokranjac) ter Ruski marš (Slavinski). Vstopnina 2 Din, prostovoljni prispevki se s hvaležnostjo sprejemalo. □ Pred zaključkom gledališke sezone. V tukajšnjem Narodnem gledališču se bo ob koncu sezone vprizorila še ena premiera (»Cerkvena miš«); razen tega se bo pred zaključkom sezone vršil poslovilni večer I. Raku še." ki zapusti Maribor. □ Pri delu. 37 letno delavko Angelo Primožič, uslužbeno v neki tukajšnji tovarni, so sredi dela popadli srčni krči, da je revica padla v nezavest. Nezavestno so jo prepeljali v tukajšnjo bolnico. □ Um se' je omračil tukajšnjemu trgovcu Rudolfu B. Nesrečnika so odpremili v Gradec. □ Primarij dr. Hugon Robič zopet ordinira v Mariboru, Kamniška ulica 2. □ Za ublažitev brezposelnosti. V teku meseca maja je bilo nanovo zaposlenih preko tukajšnje Borze dela 594 oseb in sicer 375 moških in 219 ženskih; praznih službenih mest je bilo 404, delo je dobilo 363 oseb, odpadlo 100, odpotovalo pa 109. Izrednih podpor brezposelnim je razdelila tukajšnja Borza dela tekom preteklega meseca v iznosu 4233.29 dinarjev; 190 osebam pa so bili izdani vozni listki s 50% popustom za potovanje v skupni vrednosti 11.290 dinarjev. urediti trebal — Množe se slučaji nesocialnih od- . povedi stanovanj in podraženja najemnin. Novo- \ gradnje zdaleka ne bodo zadostovale za streho brezstanovanjcem. Mestna občina naj vendar že ustanovi vsaj posredovalni urad, če ne že stanovanjskega, da se bodo ljudje vsaj imeli na koga obrniti. In primeren pritisk na one brezsrčneže, ki se skušajo z odpravo stanovanjske zaščite okoristiti, je s strani mestne občine več ko mogoč ter ga bo vsak poštenjak-pozdravil. & Gostovanje mariborskega gledališča. Lepaki po mestu sporočajo, da gostuje v petek, dne 14. t m. v tukajšnjem mestnem gledališču mariborsko gledališče s Fodorovo tridejansko komedijo »Cerkvena miš« (Arm wie die Kirchcnmaus). Komedija je vrlo posrečeno delo, polno socialno-etičnih momentov in bo ob sodelovanju prvič moči mariborskega gledališča nudila nedvomen užitek. Komedija bo v Celju doživela svoj slovenski lcrst. Celjani se bomo te vprizoritve še zlasti udeležili radi tega, ker je nje čisti dobiček namenjen koristim mariborskih udruženih igralcev, Kakor čujemo, je vprizoritev za enkrat radi gostovanja mariborske operete v Mariboru preložena za nekaj dni in se v petek ne vrši. JSr Dobava mesa za celjsko javno bolnico. Za celjsko javno bolnico je razpisana dobava govejega, vdovskega in telečjega mesa za II, polletje 1929. Obširnejši razglas se nahaja na občinski deski, podrobnejša pojasnila pa se dobe pri upravi bolnice. Ponudbe je treba predložiti upravi javne bolnice do sobote 15. iunija do 12. ure. JSr Okrajni zastop celjski gradi nov železo-betonski most čez Hudinio v Bukovžlaku. Zgradba j te stavbe se bo oddala drnžbenim potom. Ponudbe do 27. junija t. 1. J3 Že zopet okraden delavec. Zadnji čas imamo zaznamovati kar lepo vrsto tatvin, ki so si vse enake. Delavec pride na delo, odloži kie blizu svoj suknjič, v katerem se nahaja včasih tudi nekaj denarja. Tekom dela mož pozabi in tudi nima prilike paziti na svoj suknjič in ko ga hoče spet obleči, opazi, da je dobila njegova listnica noge, če pa ne že listnica pa vsaj denar iz listnice. V torek se je tako zgodilo tesarju Ivanu Razgoršeku, ki je delal na novi stavbi v j prvem mestnem mlinu, pri čemer je prišel ob 100 dinariev. Zdi se, da gre v vseh slučajih za enega in istega grešnika. & Prekupci sadja se poslednji čas izredno množe v Celju. V čast celjskemu trgu je namreč treba ugotoviti, da je te dni bogato založen z prav žlahtnimi jagodami in češnjami in da se cene tega sadja gibljejo v primernih mejah. Pa so menda so zvohaii špekulanti in prihajajo celo iz Ljubljane in Zagreba ter v zgodnjih jutranjih urah love na trg prihajajoče kmetice in oHkupijo vse, kar prinesejo. Pri tem ponudijo seveda zelo nizko odkupnino, a jih prepričajo, češ, da imaio dobiček, ker jim ne bo treba stati na trgu, da so na trgu vsled velike količine blaga cene še nižje itd. Na trg prihajajoči okoličani nai pazijo na take ljudi in naj se ne dajo zavesti od lepih besedi, ko gre v večini slučajev le za špekulacijski dobiček, naše mesto samo pa trpi. s?! »Srečen zakon«. V soboto 8. t. m. malo pred 10 zvečer je pritekla na stražnico v Gaberju Marija Ž., soproga krojaškega mojstra Frica in prosila, da aretirajo njegovega moža, ki da je prišel pijan domov, pa jo brez povoda lopnil s stolom preko obraza, da ji je presekal gornjo ustnico. Šli so po Frica in ga po daljšem iskanju našli na Dolgem polju, kjer je aufbiksal in na podobne načine kalil nočno tišino. Ko so ga zjutraj po-prašali, kako in kaj, je rekel, da se prav ničesar ne spominja. Mišice in živce krepi solnčenje ako se maže telo z originalnim U;gKc«-ol olšem kremo (Patent št. 5922) za solnčenie in m«s8Žo. -Dobiva se v vseh lekarnah in dro-serijah Drogerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova 5. Radio Celie & Nekaj pripomb za mestno upravo. Lani smo dobili avtoškropilnik, ki ima to prednost, da ne uporablja vode iz hidrantov, temveč škropi s ceneno vodo iz Savinje. Tak škropilnik imamo zato, da škropimo mestne ulice in se branimo oblakov prahu, ki so baš v Celju radi slabe konstrukcije mestnih ulic posebno nadležni. A po zelo prometnih ulicah srečamo ta avtoškropilnik ob vročih dneh komaj po dvakrat na dan, ali pa še tega ne. Čemu ga potem imamo! Zlasti okoli stavb, ki so v gradnji ali renoviranju in kjer se tvori posebno ostri maltni prah, naj bi se škropilo čim pogosteje. — Odvbz fekalij je menda stvar mestne občine. In ni ne v prid higijeni ne v ugled mestu, če se take diskretne zadeve opravljalo pri belem dnevu in še celo ob vročih dneh. Vsaj smradu bi nas lahko podnevi občina obvarovala. In se ta reč vrši v hišah, kjer imamo delikatesne trgovine, gostilne, lekarne itd., kjer more na gosta pač silno »prijetno« vplivati vsa ta zadeva. Naj bi se uredilo, kakor je pač na dlani, da je različnih sistemov, in sicer: Smith & Bros, Adler, Continental, Mercedes, Ideal, Underwood, Halda, Remington itd. so poceni naprodaj. Ant. Rud. iesaf & Co. Prva specialna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Ktsdio-UubtSana s Četrtek, 13. junija: 12.30 Reproducir glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Holzmann: Stric Samy. Ziehrer: Stari Dunaj, Peer Gyntova suita I.: 1. Jutranje razpoloženje, 2 Ezina smrt, Geiger: Lehariana- 18.00 Antologija siov lirike, ravnatelj Bratina. 18.30 Pravljice pn-poveduie radio-tetka. 19.00 Ceščina, gosp. Novak. 19 30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. 20.00 Večer angleške glasbe II, izvaja Radio-orkester: Sidney Jones: Mimosa-valček, Nevin- Narcis, w. Wallarce: Maritana, Woodforde-Finden: Suita indijskih ljubavnih pesmi: 1. Tempeljski zvonovi, -Obup, 3. K a šm irska ljubavna pesem, 4. Do vsa-ienia. Fr. Humphries: Arabska žalostinka, Moret: Makovo cvetje, Brown-Ayer: Ochio Trik-Trot. 22.00 Časovna napoved in dnevna poročila. Drugi programi t četrtek, 13. junija: Belgrad: 12.45 Plošče. - 17.00 Radio-kvartet: Francoska muzika. - 17.50 Za ženo. - 20.00 Predavanje. D. Grubič: O potrebi ustanavljanja kmetijskih zbornic. - 20.25 Radio-kvartet - 21.25 Prof. dr. Cajkanovič: Iz mitologije. - 21.50 Dnevna poročila — 22.05 Burka v enem dejanju od F. Mol-narja — 22.25 Kvartet kralj, gardn. polka. — Zagreb' 1315 Plošče. — 2035 Komorna glasba. Sodeluje hrvatski trio. - 21.50 Dnevna poročila in vremenska napoved. - 22.00 Lahka večerna godba. -Praga: 11-15 Plošče. — 12.30 Orkestr. koncert. — 19 30 Orkestralna glasba. - 21.00 Komedija: S. h. Hokoš: »na motociklu«. — 22.15 Informacije o orlovskem kongresu. - 22 25 Plošče. - Stuttgart: 10 30 Plošče. — 16.15 Popoldanska glasba. Petje m orkester. — 19.15 Zdravniško predavanje: Najvažnejše poklicne bolezni - 20.00 Pevski večer: Lauri Volpi. Tenor iz milanske »Scale«. Nato: »V vrču pri zelenem venčku«. Vesele plošče. — Toulouse: 12.45 Soli (klavir, violina, saksofon, klarinet, harla). — 13 15 Fragmenti iz operet. — 13.30 Nekaj tangov. Petje. - 20 35 Plošče. - Katovice: 16 Mladinska ura — 17.55 Večerni koncert iz Varšave. — 20.30 Koncert. — 21.15 Literarna ura — 28 Plesna glasba. — Rim: 17.30 Koncert. — 21 Koncert velikega sin-foničnega orkestra. — Berlin: 16 Umetnost pripovedovanja. Prisrčnost in nežnost. Predava dr. ral-kenfeld. — 16.30 Novi Človek v gospodarstvu. Predava dr. Lulher. — 18 Materina pisma. Bere L. Sa-gan. — 19 Umetnost, okus in moda. Predava West-heim — 20 Prenos iz filharmonijo: Večer arij. Nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert. — 16 Popoldanski koncert. — 18 Brazilija kot izseljenlška dežela. Predava dr. L. Neumann. — 20.05 Pisani večer. — 21.15 »Lord Spleenc. Enodejanka od R. Os-valda. Nato lahka večerna glasba. — MIlan: 11 15 Plošče. — 13.35 Jazz — 16 80 Otroško pelje. — 1 ■ Jazz. — 20 90 Koncert. — Budapest: 9.15 Koncert tria. — 12.05 Koncfert. — 16 Glasbena šola s primeri. — 17.45 Koncert ciganskega orkestra. — 19.30 Prenos opere. — 22.45 Plošče. Dopisi Moste pri Ljubljani Kdaj vendar? O prelazu čez dolenjsko železnico na Zalokarjevi cesti je bilo že dokaj govorjenja in pisanja. Tudi ogledi so se že vršili. Vsakdo je priznal, da je razširjenje prelaza potrebno in da je tudi nujno, bo vsak potrdil, zlasti še sedaj, ko je ograja sosednjega vrta odmaknjena. Naj pride vendar kdo merodajnih gospodov od žel. ravnateljstva sem na sprehod, da bo videl, da je že zaradi ugleda železniške uprave razširjenje prelaza neobhodno potrebno. Še ena tatvina psal Poročali smo že, da je bil ukraden velik pes iz zaklenjenega vrtn. Zdaj se nam pa poroča, da so v isti noči odgnali H. psa v Ciglarjevl ulici z verigo vred. Specijalista, ki se bavi z odpeljavanjem psov, pa ni čutilo nobeno uho in ga ni videlo nobeno oko. Ali pri nas res vse tako trdno spi? .Jesenice Kat. del, prosvetno društvo Jesenice sporoča, da nedeljska vest, da bodo Jesenice 23 t. m. slovesno proglašene za mesto, ni točna, ampak društvo samo bo obenem z polaganjem temeljnega kamna proslavilo proglasitev Jesenic za mesto. Novo mesto Ljudsko gibanje. V Novem mestu ie bilo tekom meseca maja rojenih 10 oseb in sicer 4 v mestni župniji, 6 pa v javni ženski bolnišnici. — Umrli so: Wolfgang Alileld, sin stavbenega svetnika, star 7 let in Zofija Ulčar, hči natakarice. V ženski javni bolnišnici pa so umrle 4 osebe. Kočevje Umrla je v Kočevju posestnica ga. Jerica Ho-nigmann, mati mesarja Lojzeta Honigmanna v starosti 73 let. Matura. Letos maturirajo tretji slovenski maturanti v Kočevju. Vsi osmošolci — 21 po številu — so bili pripuščeni k maturi. V pondeljek dne 10. junija so pričeli pismeno maturo. Letošnji ministrski delegat je dr. R. Zupančič, univerzitetni profesor iz Ljubljane. Nabor. V pondeljek so se pričeli letošnji nabori letnika 1909. Po ulicah zopet poje harmonika, zanjo stopajo fantje in vriskajo. Kopalna sezona. Junij je že izvabil tudi zadnje zmrznjenee v hladne Rinžine valove. Mestno kopališče, ki je bilo lani nanovo predelano, je polno navdušenih kopalcev, ki si s solncem in vodo utrjujejo svoje zdravje. Poizkušen samoumor. V soboto okrog pol enajstih sta dva pasanta pri »Stari žagi« zaslišala obupen krik, ki je prihajal od vode, ki teče na tistem mestu približno sto metrov od ceste. Pasanta sta skočila proti reki in zagledala v svitu zvezd sredi Rinže mlado žensko, ki se je že potapljala. Čez čas je izginila popolnoma pod vodo Eden od gospodov je hitro odvrgel suknjo in skočil v vodo. Zagrabil je utopljenko že pod vodo za lase in jo povlekel proti bregu, kjer mu je priskočil na pomoč tovariš, da sta z združeno močjo spravila mladenko na suho. Mladenka je bila popolnoma nezavestna. Z umetnim dihanjem se je obema posrečilo, da sta jo spravila zopet k življenju Poklicala sta ondotne stanovalce, ki so spoznali v utopljenki P. L. in jo spravili domov. Izvršiti je nameravala samoumor, a se v zadnjem hipu premislila. Zagorje ob Savi Poroka. V torek 11. junija ob pol 6 zjutraj se je v naši župni cerkvi poročil g. Jakob Kos, posestnik in gostilničar v Toplicah, z gdč. Leppol-dino Robavs. hčerko mesarja in gostilničarja na Ix)kah. Gosp. ženin je dolgoletni naročnik našega lista. Novoporočencema iz srca želimo obilo sreče. Trbovlje & Imenovanje v občinski odbor. Na mesto odstopivših odbornikov gg. Franca Sušnika in dr. Janeza Jenšterle sta od g. vel. župana v občinski odbor imenovana g. katehet Jože Žmavc in g. Franc Kunej, vpok. poštar. Za strojnika v občinski hladilnici je nameščen g. Franc Pencl, vpok. kovač. Reverz so te dni podpisali rudniški uradniki, da ne bodo izdajali nobenih podatkov časnikarskim poročevalcem. Poduradništvo se naj od predstojnikov v istem smislu poduči. Stavbna sezona je v Trbovljah to leto mrtva. Na novo se ni zidalo niti eno poslopje, lanskem letu zapo^ete Razpečava v kraljevini SHS Fran K*. Letnik, Maribor, Cankarjeva ul. 28. vrt-a, kopalnica, hladilnica in adaptacija stanovanjske kasarne pri rudniku. Mnogoštevilni brezposelni in vpokojeni dnevno poprašujejo za delom, a ga ne dobe, ker ga ni. Stavbeniki so se vrgli na zgradbo stavb izven okraja, ter se nekateri pohvalijo, da je drugje boljši zaslužek za nje. Hrastnik Dne 7. junija popoldne |e umrl na zastrup-ljenju rudar Tršek. Pokojni je bil skrben oče ter ga bo nepreskrbljena družina težko pogrešala. — Električni tok je ubil v enem mesecu dva delavca Enega na Dolu in drugega v Hrastniku. — Pri rudniku si je nek rudar zlomil roko. — Tvrdka »Dukič« je začela delo na novi separaciji pri rudniku. — Mizar g. Šuster dela novo stanovanjsko hišo. — 15. junija se otvori v lokalih g. Eržena novo zadružno trgovsko podjetje, katerega občinstvu toplo priporočamo. — V nedeljo 16. junija bo II. redni občni zbor stavbnega društva cerkve »Kristusa Kralja«. Prvo leto je bilo na prispevkih za cerkev nabranih blizu 70.009 Din, kar je vsekakor lep uspeh. — Dne 30. junija bo vajeniška preizkušnja krojaške zadruge v gostilni g. Aioizija Logerja v Hrastniku ob dveh popoldne, ob enem bo seja načelslva zadruge. — V nedeljo, 9. t. m. se je obesil v gozdu nad rudarsko kolonijo rudar Kelner. To je tretji samomor v teku dveh mesecev,__ Naše dijašlvo Na rednem občnem zboru Dijaškega podpornega društva dne 8. junija t. 1. je bil izvoljen naslednji odbor: Anton Hribovšek predsednik, E. Boje, tajnik, Iv. Lah, blagajnik, Jože Šlander, ekonom. Revizorja: A. Avsenak in M Rak. Od starešinstva: dr. J. Basaj in dr. M. Slavič. Poizvedovanja Na Bledu je bila najdena ročna torbica z vsebino: en rožni vcnec in nekaj gotovine. Lastnik naj prijavi svojo pravico pri okrajnem sodišču v Radovljici. V paviljona Gospodarske zveze na velesejmu se je našel ženski dežni plašč, moSki dežnik in palica. Najdeni predmeti se dobe v pisarni Go spodarske zveze. Službeno iz LHP-a. Današnja seja u. o. odpade, ter se vrši ista v četrtek 20. junija ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. Klub slovenskih kolesarjev Celje priredi v nedeljo dne 16. t. m klubsko dirko na progi Celje — Konjice — Celje 52 km. Start in cilj pred gostilno »\Vilson«, Mariborska cesta. Start ob osmih zjutraj. Prijave sprejema tajnik ' g. M. Fajs, hotel »Balkan« vsak večer od 6 do 7. Pri-javnina 5 Din. — Isti dan se vrši veliki kolesarski izlet v Laško. Zbirališče pred hotelom »Balkan«, odhod ob dveli popoldan. Vabimo vse kolesarje, tudi nečlane, da se tega izleta polnoštevilno udeležijo. — Odbor. Zanimive športne vesti. Avstrijska nogometna zveza je radi pomani-kanja terminov odpovedala sodelovanje na proslavi J. N. S. Nasvetovala je Južno nemško zvezo, ki se je v principu že izjavila za sodelovanje. Nemci so nam še skoro nepoznan nasprotnik, v njih moči pa najbolje priča zmaga 5 : 0 nad Avstrijci. Vsekakor bo zanimiv turnir, ako bodo sodelovali Čehi, Nemci in Bolgari. J. N. S. bo skušal, da pridobi te reprezentance za tekmovanje po cup sistemu, kar bi turnir še bolj dvignilo. Vsled slabe administracije Bolgari še niso odgovorih. Reprezentanca Kaira je končno prišla v Belgrad, kjer odigra dve tekmi. Prvo igra danes proti B. S. K, V teamu Kaira je več črncev. Za to tekmo vlada v Belgradu veliko zanimanje. SKRBI AMERIKE GLEDE PREDNOSTI V ŠPORTU. Dočim se ameriški trgovci veselo in brea skrbi zibljejo na valovih blagostanja, dočim ves svet na tihem priznava ameriško gospodarsko hegemonijo in se boji Evropa tudi že ameriške politične hegemonije, dela evropski športni napredek ameriškim športnikom in športnim časnikarjem velike skrbi. Ali je postala Amerika dekadentna? Ali se ameriške legije ne znalo več borili? Tako se vprašujejo ameriški športni listi. V prvi vrsti jih pa vznemirja vprašanje: Ali se bo res kakšnentii Evropejcu posrečilo, da bo odnesel iz Amerike krono profesionalnega športa, svetovno prvenstvo v boksu težke teže, krono, ki jo ima Amerika nemoteno že več desetletij? O tem piše David Walsh, priznana avtoriteta v boksnem športu »Pred desetimi leti so bili inozemski prvaki v boksu pri nas v Ameriki nekakšna šala boljše vrste. Prišli so sem in so izginili, brž ko jih je ameriški bokser malo bolj potipal. Samson Kor-ner, ki pri nas ni nič pomenil, je postal v Nemčiji v kratkem času boksni prvak. Danes je pa Maks Schmeling tako dober, da utegne postati svetovni prvak. In Paolino! Boks, lahka atletika, tenis in golf so morda one štiri športne vrste, ki imajo med seboj najboljši kontakt. In samo golf je ostal še izključno ameriška domena. V tenisu se nam obetajo slabi časi. Samo Willsova Helena nas varuje pred mednarodno pozabljenostjo. A ko je Lcnglenova Suzana vihtela raket se ie morala Helena zadovoljiti z drugim mestom. Naši igravci so morali vse svoje lepe naslove oddati Francozom. Francozi so nam odnesli Davisov pokal in tudi v Wimble-donu nismo mogli nič opraviti. Zdi se, da smo v tenisu doigrali za nedoločen čas. Vsakdo ve. da so od leta 1920 naprej poskušala naša lahkoatlctska olimpijska moštva zmagati stalno le s pomočjo svojega velikega števila. V posameznih panogah so nas Evropejci • že skoraj povsod prekosili, samo v sunkih in skokih še vladamo. Prej je bilo drugače; če v kakšnem teku nismo zasedli kar tri prva mesta, smo naše športnike že svarili, naj ne dajo iz rok «nadzor-stva nad lahko atletiko«. In prav tako je v boksu. Zgubili smo že polno prvenstev v raznih težah. Najbolj bi nas pa pač žalostilo, čc bi nam odnesla Evropa prvenstvo težke teže, ki pomeni absolutno svetovno prvenstvo. Štirideset let imamo že to prvenstvo! Pomislimo na imena Sullivan, Coibett, Fitzsimmons, Jeffries, Johnson, Willard, Dempsey in Tunnev Svarilni za nas so bili že Firpo, Carpentier in Heeney, čeprav se niso še prerili v prav prve vrste A mi lega svarila nismo uvaževali Danes ga moramo. Za končno borbo v svetovnem prvenstvu sta se kvalificirala Španec Paolino in Nemec Schmeling in kot edini Amerikanec Jack Sharkey, in še ta je evropskega pokolenia! Evropejca sta določena kot defi-nitivna kandidata in bosta morda, kar bi bilo za nas še bolj žalostno in ponižujoče, vojevala sve-tovnoprvr.nstveni boj sama med seboj! To nam res ne dopade. Ali se nahajamo pred ameriškim športnim mrakom??« Kriminaliteta in šport, Od 10.000 mladoletnih, ki so prišli v Berlinu pred mladinska sodišča, ni bil niti eden član kakšnega telovadnega ali športnega društva. Povpraševanje po ameriških mestih je pokazalo, da je pomnoženo število športnih igrišč in vežbališč v osupljivi izmeri zmanjšalo število mladih zločincev. Taki razveseljivi podatki zaslužijo vso pozornost. Dokazujejo nam staro dejstvo, da sta igra in šport najboljše sredstvo v borbi proti zločinom. »Slovenec« je pisal že pred več leti, da hodijo v Londoflil duhovniki po cestah okoli in da zbirajo tam zanemarjeno in potepajočo se mladino; peljejo mlade ljudi na športna igrišča — in reieni so. = 1 Češnje, ?ir»h In drugo zelenjavo z najboljšim uspehom ukuhate v VVECK-ovlh čašali za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri tv. ,,FiH«tns' Ljubljana. Krekov trg 10/L - Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodic. — Zahtevajie cenik s/ l / mia uvimieiD vrvenjehs Kakšna žena ie miss Bondfield Prestolica kralja Kuada: Kairo. Razstavno poslopje velike poljedelske razstave v Monakovcm; spredaj ozemlje za preizkušanje konj. Razstavo je obiskalo ludi veliko slovenskih kmetovalcev. Ciganska nadloga v Avstriji Novodobna Avstrija je dobila z Burško zelo dvomljiv dar v obliki 6200 ciganov, ki žive tamkaj mnogokje v celili vaseh. Iz Burške so se mnogoštevilne ciganske tolpe razšle po vsej državi, največ pa se jih je priklatilo na Štajersko in Koroško, pa tudi na Dunaj, ter so povsodi postali prava nadloga. Ciganske vasi na Burškeni so čisto odrezane od ostalega kulturnega sveta. Pokore sc le svojim »vojvodom« in starodavnim običajem, ki so jih prinesli še iz svoje pradomovine. Med 6200 cigani v Burški je okroglo 3300 moških in j 2900 žensk, od tega zopet 2500 otrok pod 14 leti. Toda ciganski otroci veliko prej dozore nego pri srednjeevropskih plemenih in po ciganskih vaseh je vse polno konkubinatov med 8 do 9-letnimi ciganskimi deklicami in 11—12-let-nimi ciganskimi dečki. Zakonito poročenih je le približno 800 ciganov, vsi drugi žive v divjem zakonu. Vsa prizadevanja oblasti, da bi se ciganska mladina obvarovala pred nravno propalostjo, ; so ostala doslej brezuspešna. Istotako ni bilo I doslej mogoče preprečiti nravnih zločinov nad ciganskimi otroci ter krvoskrunskih zvez med i očeti in hčerami, materami in sinovi ter brati in sestrami. Kazensko postopanje je skoraj otež-kočeno, ker niti ni bilo mogoče ugotoviti pravih imen ciganov. Da bi se kolikor toliko omogočilo nadzorstvo, so oblasti uvedle za vse nad 14 let stare cigane identitetne izkaznice s fotografijami. Cigan, ki je pismen, se mora v izkaznici podpisati, ostali pritisnejo namesto podpisa svoj prst. Dognali so, da je bila večina ciganov že opeto-vano kaznovana zaradi tatvin, telesnih poškodb, nenravnih zločinov, vlomov, nekateri tudi zaradi umorov in ropov. Pripadniki posameznih ciganskih rodov nosijo ime svojega vojvode. Najštevilnejši ciganski rodovi na Burškeni so: Sarkozi, Karoly, Bara-nyai, Hodcsi, Ujvary in Kolompar. O bodočnosti Grenlandije pravi dr. Bay-Schmidt: Čim se Grenlandija otvori prometu, jo bodo z velikansko hitrico preplavile množice Dancev in vseh mogočih drugili narodov. Naravne lepote Grenlandije so neizmerne; luke in drugi pogoji za plovbo so izvrstni; prilike za šport mnogovrstne; Grenlandija utegne postati prvovrstna tujska dežela. V tem pogledu bo igrala najbrže za Ameriko isto ulogo kakor za-padna Norveška za Evropo; le da so grenland-ske fjordske pokrajine še mnogo lepše nego norveške ... Podnebje je ob ohali večinoma naravnost idealno. Ko je letos meseca marca v Evropi vse pokalo od mraza, so v Julianehaabu na prostem sedeli pri kavi... Na zemlji torej še davno ni vseh novih čud konec. Ponižana in povišana lepotica V berlinskem Lunaparku so se zadnje dni vršile dolgotrajne volitve letošnje »poletne kraljice«. Izvoljena je bila 18-letna tipkarica Erika Kramer, tip nemškega dekleta s plavimi kitami in plavimi očmi. Zanimivo je, da so sodniki Kra-merjevo v predvolitvi sploh izločili iz tekmovanja in so jo v zadnjem trenutku zopet uvrstili samo zato, ker so hoteli občinstvu pri zadnji volitvi predstaviti točno 25 tekmovalk, imeli So jih pa samo še 24. Tako se je slučaj potegnil za ponižano dekletce, ki je poleg častnega naslova »poletne kraljice« dobila tudi 1000 mark (okroglo 14.000 Din). naravi jc sploh vsaka zagrizena bojevitost tuja, marveč je njena moč v posredovanju in poravnanju nasprotstev. Nikoli se ni dala brezpogojno vpreči niti v jarem lastne stranke ter si je vedno znala ohraniti osebno svobodo, tako da pravzaprav zastopa vedno svoje lastno mnenje. Prav ta nevezanost pa daje njenemu delu možnost tem večjega razmaha. Margit Bondfield je izredno umna, stvarna, energična žena, sposobna velikega zanosa, a obenem trezna, z dobrim, pristno angleškim pogledom za praktične strani življenja. Rojena političarka torej v najboljšem zinislu. Kot minister za delo v sedanji delavski vladi bo imela Bondfield rešiti predvsem dve težki vprašanji: delo za brezposelne in zgrabo stanovanj za delavski in srednji stan. V obeh prav-cih ima Bondfield pripravljene obsežne načrte. Uprav simbolično je, da ima v tej kritični dobi, ko je treba odločnega okreta, socialno politiko v Angliji v rokah žena, o kateri se more reči, da je cela žena. Diamanti v nojevem želode« Neki znan lovec je nedavno v Južnozapadni Afriki ustrelil dva divja noja in slučajno odkril, da sta bila njuna želodca pravi skrinjici draguljev. Našel je v enem 53, v drugem pa 17 čistih, belih diamantov. Bili so to prekrasni dragulji velike vrednosti, ki jih je najti samo v deželi Namaqua. To je bila za lovca nenadejana velika sreča, saj divji noj drugače nima skoraj nobene vrednosti. Odkar so ženske 1. 1912 nehale nositi na klobukih nojeva peresa — tisto leto so doživeli polom bogati južnoafriški farmarji, ki so se pečali z rejo nojev — z nojevim perjem ni več nobene kupčije; perje divjega noja, ki je vsled ostrega trnjevega grmovja vse razcefrano, pa sploh nikoli ni imelo nikake vrednosti. Meso se da pač na solncu posušiti in je potem dobra hrana, drugače pa ni od noja nobene koristi. Preje so tekale po neobljudcnih peščenih planjavah, ki so jih lani proglasili za državna diamantna polja, velike črede divjih nojev. Odkar pa so odkrili, da so noji pravi potujoči diamantni rudniki, jih zalezujejo domačini in belokožci tako, da jili bodo skoraj iztrebili. Ves ptičji rod rad zoblje pesek zaradi boljše prebave. Noji pa po nekem nagonu izbirajo, kakor se zdi, najbolj blesteče kamenčke in jih požirajo. Trgovci se kaj trgajo za te diamante. Lov na noje je postal v zadnjih mesecih tako divji, da se preplašene ptice umikajo vedno dalje proti severu. V pokrajinah ined Bloemfonteinom v Južni Afriki in Keetmanshoopom v Južnozapadni Afriki ni skoraj nobenega noja več. Orjaške ptice so postale tako plahe, da jih ne dobi noben lovec več pred cev. V Južni Afriki prevzema vse ljudi ena velika želja, da bi postali čez noč bogati. Komaj se je raznesel glas o »potujočih diamantnih poljih«, sta osnovala dva zdravnika v Pretoriji eks-pedicijo v puščavo Kalahari. Prvi uspehi ekspedicije niso ravno sijajni — živali so kakor rečeno preplahe. Razen tega strel v trup trdoživega noja ne podere; treba ga je zadeti v tilnik ali noge, kar pa na daljavo ni tako lahko pogoditi. Sedaj pripravljajo drugo ekspedicijo, ki bo mnogo bolje opremljena. Nedavno je neki lovec v Južni Afriki našel diamante tudi v golši manjših ptičev. Tako je našel v golši ruševca dva diamanta, katerih eden je tehtal tri karate. Tudi jerebice in fazani zob-ljejo diamante. Tako tekmujejo ptice z ljudmi v iskanju diamantov; razlika je le ta, da jih iščejo ljudje iz dobičkaželjnosti, ptice pa zaradi — prebave Radij požrl V veliki bolnici v Marseilleju se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Tam se je že dalj časa zdravil neki bogat trgovec z vinom zaradi raka v požiralniku. Ker je bila operacija nemogoča, so ga zdravili z radijem. V ta namen so mu s pomočjo posebne priprave položili v požiralnik majčkeno, z radijem napolnjeno iglico, vredno 30.000 frankov. Nekega dne se je naprava, ki je držala radijevo iglico na določenem mestu, pokvarila in bolnik je iglico požrl. Cela bolnica se je vsled tega skrajno vznemirila — ne zaradi škode, ki bi jo bil bogati trgovec brez težave povrnil, marveč zaradi nevarnosti, ki je j pretila bolniku po radiju. Radij namreč v teku | daljšega časa razje tudi zdravo tkivo. S pomočjo i Rontgenovega aparata so trgovca nemudoma operirali in po veliki muki našli radijevo šivan-ko v bolnikovih črevah, predno je povračila znatnejši razkroj. Nov tajshi raj Danska vlada se peča z načrtom, da slednjič podre nevidni kitajski zid, s katerim je doslej zapirala Grenlandijo pred stikom z ostalim svetom .Mnogoletni danski okrajni zdravnik v danski koloniji »Julianehaab« v južni Grenlandiji, dr. Bay-Sclimidt, zelo svari, da bi se dežela otvorila tujskemu in gospodarskemu prometu preje, nego so izvedene dalekosežne zdravstvene ustanove. Kjer žive Eskimi redko naseljeni še nepotvorjeno naravno življenje, so zdravi in poznajo le malo bolezni. Kjer pa so Eskimi — v bližini naselbin — prisiljeni, da stanujejo tesno skupaj in da se hranijo s »sestavljeno« Iirano, začno trumoma podlegati raznim boleznim. --Zanimive so dr. Bay-Schmidtove ugotovitve, da je kri grenlandskih Eskimov enakega severnoameriških Indijancev. To se popolnoma strinja z najnovejšimi ugotovitvami nemškega učenjaka Wirtha, ki pravi, da sc jc prvotni človeški rod širil iz severne Amerike proti vzhodu. kuhinje in strežbo bolnih, prirejala shode, na katerih se je potegovala za pravice nezakonskih otrok, posredovala na korist vdovam, ki so jih hoteli sorodniki ali drugi sebični ljudje ogoljufati in izkoriščati. Za časa svetovne vojne sta se našla z Mac-donaldom kot izobčenca lastne stranke — oba sta bila proti vojni in sotrudnika za skupne so-cialno-politične ideale. Med vojno se je Bondfield posvečala skrbi za svojce v vojno odišlih mož, za ranjence in vojne sirote. Komaj je minila vojna, je delavstvo znova poklicalo gospodično Bondfield na važna mesta; postala je tajnica Shop Assistants Union, leta 1923. pa je bila izvoljena za predsednico kongresa Trade-Union. Ko je pred petimi leti Ram-say Macdonald sestavljal prvo delavsko vlado, je želel poveriti ministrstvo za delo izkušenim rokam svoje zveste sotrudnice Margite Bondfield; toda ta je iz skromnosti prepustila ministrsko listnico Thomasu Shawu, sama pa sprejela mesto parlamentarne tajnice v taistem ministrstvu. Kakor Macdonald tako tudi Bondfield ni nikaka zagrizena marksistka. Njeni krotki ženski Oprema letalskega pilota za višinske polete. V velikih višinah se mora letalec pripraviti na mraz do 00 stopinj pod ničlo. Razen tega bi v razredčenem zraku ne mogel dihati ter mora imeti zato s seboj kisikov aparat. Miss Margaret Bondfield, minister za delo v novi angleški vladi, je danes žena, za katero se zanima ves svet. Saj ni članica kakoršne si bodi vlade, marveč članica Macdonaldove vlade, od katere pričakuje celokupna človeška družba, da bo dala mirovni in socialni misli nov, zmagovit pogon. Miss Margaret Bondfield je žena čisto svoje vrste. Rojena pod kmetsko streho, si je morala kot mlado dekle sama služiti svoj kruh. Tu je prišla v stik z delavskim gibanjem, ki sc ga je takoj oklenila s celim srcem ter je že leta 1899. bila izvoljena kot prva ženska delegatinja za kongres strokovnih organizacij. Pri vsem tem.se pa Bondfield ni veliko pečala s politiko in tudi nikoli ni sodelovala z angleškimi sufragetkami, marveč se jc enostavno kot tovarišica, kot materinsko čuteča žena zavzela za usodo svojih delavskih tovarišic in tovarišev. Vsa se je posvečala podrobnemu delu: organizirala je ljudske Nemška kuharska kraljica gospa Geissler, Berlin. V državni tekmi za hitro, štedljivo in okusno pripravo zajutreka, kosila in večerje za 4 člansko družino je zmagala nad 44 sotekmovalkami in prejela nagrado 3000 mark (40.000 Din). Smešnice Zdravnik bolniku: »Tak kako se vam pa danes godi?« »Prav za prav ne posebno dobro.« »Ali ste sc pa tudi držali diete, kakor sem vam rekel, da smete uživati približno tisto, kar uživa majhno dete?« »Da, čisto natančno, gospod doktor! Pojedel sem košček ejlenjega usnja, nekaj žli čic peska za ribanje in par gumbov!« * Pri branjevcu; »Dajte mi za en dinar mešanih bonbonov!« »Paglavec, tu imaš dva bombona; zmešaj si jih pa sam!« * »Če me pošlješ v Cirkvenico, bom vsako noč sanjala o tebi.« »Veš kaj, ostani raje doma, pa sanjai vsako noč o Cirkvenici.« * Posili pesnik: >,oipoč našemu kmetijskemu gospodarstvu, iskreno ljn prisrčno, ker sc zavedajo, kako odločilne in da-'ftkosežne važnosti je sreča in blagostanje naših kmečkih gospodarjev za trgovino, obrt in industrijo. Zbornica za TOI v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da opozarja naše gospodarske kroge v Sloveniji, čijih zakonita zastopnica jo, na snovanje Privilegirane agrarne banke ter poziva trgovske, obrtniške in indnstrijalne kroge na čim številnejši odziv pri podpisovanju delnic Privilegirane agrarne banke, katero jc v teku do 22. junija 1929. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani. Predsednik: Ivan Jelačin ml.. 1. r. — Generalni tajnik: Dr. Fran Windischcr, 1. r. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Likvidacija. Sava, d. d. za promet z nepremičninami, ki je bila ustanovljena po zavarovalnici »Sava< 1. 1921., je sedaj napovedala lik v!-ladjo. Kapital 1 milj Din. Konkiirj je razglašen o imovini zapuščine po Vinkšlju Francu, nereg. trgovcu v Gradcu (Bela Krajina); prvi zbor upnikov 22. junija, oglasiti do 9. jul., ugotov. narok 29. julija. Odprava konknrza. Reitz Marija na Mirni (vsa masa razdeljena). Morska siva sol. — Nsr pritožbe iz Slovenije glede kakovosti morske sive soli je uprava drž. monopolov obvestila zbornico za TOI, da se Slovenija odslej ne bo več oskrbovala s to vrsto soli. Povišanje kapitala. Privredna Stampa, d. d. v Zagrebu povišuje kapital od 1.75 na 2.75 milj. Din z izdajo 4000 delnic po 250 Din (na 7 starih po 4 nove), emis. tečaj 262.50; Privredna štampa je lastnik »Morgenblatta«. PoviSanje voznine za prevoz premoga, apna, kamenja, opeke in zemlje za časa izvozne sozijc. Generaina direkcija drž. železnic v Belgradu javlja gospodarskemu svetu in interesentom, se bo voznina za prevoz premoga izjemne tar. št. 1 a, 1 b, t c in ld, dalje za prevoz apna izjemne tar št. 18, kamenja izjemne tar. št. 21, opeke izjemne tar. št. 24 in za prevoz zemlje (peska) izjemne tar. št. 20 na progah drž železnic in na privatnih progah v eksploataciji drž. železnic povišala za časa sezije od 1. sept. 1929 do 31. marca 1930 za 20 odstotkov. Gen. direkcija apelira na interesente, da prevode izvrše po redni tarifi do konca meseca avgusta. Olični zbori. Trboveljska premogok. družba v Ljubljani 27. junija ob pol 11. — Jugočeška, d. d. v Kranju 25. junija ob 11. — Deln. trg. ind. družba Hartner v Murski Soboti 26. junija ob 17. Izmed sodobnih književnih izdaj so priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—, Jugoslovanska knjigarna v Uubllani. Borza 12. junija 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu so se učvrstile devize: Duna), London, Newyork in Praga, dočim so druge devize ostale neizpremenjene. Promet je bil srednji, privatno blago pa je bilo zaključeno le v devizi Trst. Devizni tečaji na ljubljanski borzi i iunija povpraš uon. Amsterdam Herlin Bruseli Budimpešta Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 1356.50 1094.40 798.50 275.79 168.26 290.75 228«.— 1359.51 791.01 993.— 1097.41 801.50 276.59 50.85 222.68 ll.8.Ut> 298.75 s rednp 1358.- H.y5.9< 800.-276.19 I68.6t 297.75 I VI 1368.- !( 95.90 799.89 168.60 /-97.75 Zagreb. Amsterdam —, Berlin 1356.50 do 1359.50, Budimpešta 991 50—994.50, Curih 1094 40 do 1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275,79 do 27659, Newyork 56.755—56.955, Pariz 221.68 do 223.68, Praga 168.26—169.06, Trst 297.87 do 299.87. Curih. Belgrad 9.2375, Berlin 123.825 Budimpešta 90.565, Bukarešt 3.08, Dunaj 73, London 25.20375, Madrid 74.35, Newyork 519.85, Pariz 20.3175, Praga 15.38, Sofi|a 3.75, Trst 27.19375, Varšava 58.26. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5025, (valuta) 12.49, v Londonu, v Newyorku, v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIR|! Ljubljana. Celjska 165 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 118 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den., Šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap : vojna škoda ar. 397.50 do 399 (398), kasa 397.50—399, termini: 6. 397.50 do 399, 12. 418—421, 7% inv. pos 83—84, agrari 49—50 (50). Bančni pap.; Hipo 202—202.50 (202), Poljo 16 bi, Hrv 50 den, Kred. 93 den., Jugo 83—84 (83), Lj. Kr 123 den., Prašted. 852.50—860 (852.50), Srpska 150—151, Zem. 127—130. — Ind. pap.: Guttmann 202.50—207, Slavonia 180—190, Slaveks 105—110, Danica 130—140, Drava 410 bl„ Šečerana 435—440, Osj. ljuv. 175—185, Brog. vag. 150—165, Union 170—180, Isis 22 bl„ Ragusea 500 bi., Trbovlje 475—490, Vevče 121—125, Nar. šum. 25—30, Piv. Sar. 215 bi. Belgrajske in novosadska borza radi pravoslavnih Binkošti nista poslovali. Dunaj. Don. sav. jadr 81.90, Wiener Bank-verein 22.15, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 53, Escompteges. 21.30, Živno 107.70, Alpine 41.15, Trboveljska 61.10, Leykam 6.96, Rima Murany lil. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: en vagon tramov, 8 vagonov desk in 35 vagonov drv, skupaj 42 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Žito Dasi so se tečaji v Čikagi včeraj zopet izboljšali, ni mogoče beležiti na našem domačem žitnem trgu znatnejših izprememb Pšenica je neizpremenjena ter velja 210—212.50 gornjebačka nakladalna postaja. Koruza je pa čvrstejša in cena za bačko in sremsko blago je 232.50—235, Sisak vagon 255, za inzulanko pa 260 nakladalna postaja. Laplatske koruze za promptno dobavo ni na ponudbo. Promet se je v pšenici precej skrčil, dočim je za koruzo kupčiia zelo živahna. V ostalih predmetih ni izprememb, tendenca je prijazna. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse saino ponudbe, slov. past., plač 30 dni, dob. prompt): pšenica bč. proniptna 255.50—257 50, bč. junij 260.50—262.50, julij, avgust, september 300—302.50. Koruza ml. tar. 372.50 do 285, nav. vozn 280—285, ječmen bar. piv. 6S do 69 kg 315—317.50, bč. 68—68 kg 290—292.50, oves bč. 275—277.50, moka 0 g raz. bi. fko. Ljubljana 370—375. Zaključkov ni bilo. Tendenca slaba. Budimpešta. Tendenca: zelo medla. Pšenica: okt. 22.44—22, zaklj. 22.01—22.02, marec 24.35 do 23.75, zaklj. 23.76—23.77, rž: okt. 18.30—18.05, zaključek 18.05—18.07, marec 19.55—19.50, zaklj. 19.48—19.50, koruza: julij 23.90—23.75, zaklj. 23.75 do 23.78, maj 18—18.26, zaklj. 18.27—18.32. PomUadanske jedilne gobe Znano je, da pomladne gobe zelo hitro zgubljajo na svoji vrednosti Pomladna rast se ne da, in to zlasti glede vzdržnosti in kakovosti, nikakor primerjati z jesenskimi gobami. Lepo belo barvo in prijeten vonj ohranijo pomladni jurčki komaj 10 do 20 dni po nabiri. Meso pomladnih gob ni elastično, temveč krhko in leseno, zato,se rado drobi. Po preteku treh tednov dobe gobe že sta-rikav duh, barva potemni in porujavi. Zgodaj, kmalu po nabiri že se jih loti črv, kar je v tem letnem času, ko narava vse poživi, zelo razumljivo. Teh slabih lastnosti pomladne rasti ne poznamo samo mi, poznajo jih ludi trgovci v inozemstvu, kamor po večini izvozimo gobe. Ti trgovci so zatorej pri nakupu pomladnega blaga kaj zelo previdni. Nihče se ne zalaga z večjo množino. Vsak kupuje sproti, ktikor ravno potrebuje. Kljub temu imyjo prve pomladanske gobe koj, ko se pojavijo, vsako leto zelo visoko ceno. Toda ta cena se hitro zniža, čez par dni že za 80 do 50%, pri obilni rasti pa še za več. Zatorej naj bo parola slehernemu nabiralcu pomladnih tjob: »Nabiraj pomladne jedilne gobe! Toda brž, ko si jih posušil, ali pa nakupil, oddaj jih brez odloga in ne drži jih doma I« Le tako bo najbolje neslo. Nabiralec se bo izognil vsaki večji izgubi, ki bi jo vsled padanja cene s svojim cincanjem sicer moral utrpeti. Gob iz letošnje prve rasti, ki se je pojavila proti koncu meseca majn, teh gob. že posušenih iu v večjih množinah postavljenih na trg do 10. junija, je bilo pri nas 8000 kg teže. Sprva so se plačevale po 90-105 Din za kg. Dne 8. junija je cena že popustila. Znašala je le še 85 Din ln laka je šo danes, le, da s tendenco navzdol. Makso Sever. ^aJufia mwee WMWm: Teden kal. pisateljev v Pariza od 20. maja do 2. junija. Sedmič se je letošnje leto zbrala k svojemu en teden trajajočemu zborovanju elita kat. pisateljev, da proučuje važno vprašanje: Ali je združenje katoliških intelektualnih sil mogoče? V kakih mejah ? Pod kakšnimi pogoji? S katerimi sredstvi? Glavna zborovanja so se vršila v veliki dvorani Kat. instituta, večerni razgovori, navadno zelo živahni, so se vršili drugje. •Ker je prejšnji duhovni vodja društva kat. pisateljev nisgr. Betiffol umrl, je bil izvoljen na njegovo mesto msgr. dela Serre, prorektor kat. univerze v Parizu in on je tudi z mušo otvoril zborovanje. Uvodno predavanje, ki naj bi bilo obenem tudi pojasnilo k problemu, ki ga je »teden« dis-kutiral, je imel nadškof Raiidrillart in sicer o duhu kat. akcije, kakor ga je sv. oče razložil v pismu kard. Bertramu. S tem, da je definiral kat. akcijo kot apostolnt laikov pod vodstvom hierarhije, je tudi določil velfko vlogo, ki jo morajo vršiti kat. pisatelji v smislu cerkvenih direktiv. Kat. akcija hoče začeti rekristianizacijo sedanje družbe. M. Vnussard je v svojem predavanju opozoril na pomanjkanje zveze med kat. pisatelji, ined njimi in hierarhijo in na daleko premajhen vpliv, ki ga imajo na deželo P. Archainbault silno želi zveze med pisatelji, vendar se mu zdi težko, da bi jo mogli dobro realizirati drugje kakor nn strogo verskem polju. Vsako forsiranje unije bi moglo škoditi svobodnemu umetniškemu razmahu posameznika, vendar pa bi se vez vseeno dala pojačiti, posebno v povdarja-nju ljubezni, ki mora navdajati tudi pisatelje medsebojno. M. Larroix je govoril o zahtevah kat. doktrine in pestrosti današnjih intelektalnih sistemov. Hoče, da vsi sistemi, če naj bodo resnični, morajo bazirati na realnih tleh. Kat. pisatelji naj od njih profitirajo, v kolikor jim oni dajo prilike za rnst Vendar, kadar imajo kakorkoli opraviti z njimi, vedno naj kažejo, da jim je samo do resnice. Ker je naš čas zelo primeren za pridobitev duš, posebno intelektualcev, naj tudi kat. pisatelji v tem smislu delajo tako. da ljubijo duše radi resnice in da duše privabijo z ljubeznijo do resnice. Vera in sigurna kat. doktrina bo k temu pripomogla. H. Oarric je odgovoril o vprašanju, če socialna akcija obogati človekovo int.lektalno življenje, popolnoma aformativno. Veliki duhovi od Bossucta do Viktor Ilugoja so dokazali, da njih intelektualna sila vsled akcije za druge ni prav nič trpela. Garric hoče še dalje in pravi, da je bistveno važno za pisateljevo misel in reforme, da gre med narod in v aktivno socialno življenje. Tam se bo navzel smisla za realnost, več človeškega čuta, zaničevanja diletantizma, novih j>ogledov in vtisov itd. Toda ta pot med narod mora biti nesebična. Najprej bo moral dati sebe, če bo hotel prejemati; kolikor se bo žrtvoval, v toliko mu bo vrnjeno. V debati, ki je sledila, so poudarjali povprečnost današnje literature za ljudstvo, česar so pač krivi pisalelji, ki sami nimajo smisla in razumevanja za ljudstvo. Omenjam, da je A. Garric eden najbolj vnetih socialno delujočih kat. inteli-gentov v Parizu. Sam profesor literature na Sor-boni, posveti ves prosti čas svojim socialnim krožkom (Lesčrjuipes socialcs), ki jih je ustanovil pred 10 leti, da ponesejo s socialno pomočjo tudi katolicizem med delavstvo, ki Štejejo danes že 1200 socialnih učiteljev, večinoma samih inteligentov Gibanje se širi že tudi v koloniji. Kongres, na katerem se je poleg naštetih obravnavalo še mnogo zanimivih vprašanj, se je slovesno zaključilo v nedeljo, 2. t. m. Na zaključnem zborovaiiju je govoril general Weygand o maršalu Fochu in pokazal njegovo kariero, ki ni bila samo v volji marveč prej še v intelektu, ker je Foch večkrat sam izjavil, da so njegovi uspehi plod dolgega premišljevanja. Posebno se je zaustavil Weygand pri Fochovi osebni discipliniranosti volje in v njegovem smislu za realnost, ki se kaže tudi v njegovih spisih. Brez superlativov, negativnih form, brez primerjanj je njegov stil kratek in umerjen kot 011 sam To pa ni oviralo poleta njegovim mislim, ki jih je črpal v svoji globoki vernosti in čisti ljubezni do domovine. G. Bernoville, glavni tajnik organizacije kat. pisateljev, je resumiral uspehe tega ledna, ki da so pokazali nujnost zveze katoliških intelektualnih sil, ki edina more rešiti in razviti renesanso katolicizma, katero sta tako obogatila Bourget in Clau-del. Načelo organizacije postaja vedno bolj načelo združevanja. V sklepnih besedah je kardinal Daliois želel, da se tudi kat. pisatelji bratsko združijo v službi resnice in z njo bližnjega. — ao. France Bevk: V zablodah Slovenska Matica je med svojimi letošnjimi publikacijami objavila kot izvirno delo Bevkov roman »V zablodah« (Knezova knjižnica XXIII). Le-| poslovna dela Franceta Bevka, ki je izredno plo-dovit pisatelj zaslužijo lemeljitejše razprave, za katero pa tu ni mesta Le nekaj beležk mi bodi dovoljeno zapisati. Franfois Mauriac, ki je eden I najodličnejših francoskih romanopiscev odločno katoliškega svetovnega naziranja, utemeljuje svojo izbero tvarine, oziroma temeljno ogrodje svojih umetniških konstrukcij, ki je prikazovanje borbe med mesom in duhom (v razpravi o krizi sodobnega romana v knjigi Dieu et Mammou), češ, da so vsa polja za romanopisca izčrpana in če noče posnemati starejših romanopiscev, ki so se spretno ogibali demonov človeške narave, mu ne preostaja drugega, kot dn se potopi v brezna človeške narave, kjer snujejo temne sile. Nadalje izvaja: »Katoliški pisatelj hodi po ozkem grrbejiu med dvema prepadoma: ne dajati pohujšanja, a tudi ne lagati; ne izpodbadati mesenega požoljenjn, 11 tudi izogibati se potvurjanju življenja.« Iz teh izvajanj vidimo, da je zašel v krizo prav za prav listi roman, ki dan današnji skuša življenje lažnivo olepšavah, zakrivajoč njega senčne strani, da se pa obeta bodočnost romanu, ki hoče služiti odkrivanju resnice. Resnica, to je. po čemer vsak človek v naši dobi hrepeni, česar povsod m neprestano išče. Resnica vsake stvari, resnica velikih in malih dejanj. Odkrivanje resnice je za sodobnega pisatelja glavna os, okoli katere se suče njegovo umetniško udejstvovanje; seveda je pri tem neobhodno, da pisatelja vodi globok religiozen eihusl Maurincova izvajanja se zelo prilegajo opisu stremljenj Franceta Bevka. Iskanje in ugotavljanje resnice je prvi smoter slehernega njegovega dela. Ničesar no skuša olepšati, življenje bočo predsta- viti tako, kakršno je. Vidi ga puhlo, prazno, ma lenkostno, zoprno, nizko, požrešno, skozi in skoz! pregrešno, toda predstavlja ga v luči borbe med pregreho in kesanjepi, med padcem in dvigom. Podoba njegovega dela je dviganje, kjer je dvig še možen, in propast, kjer ni več nobenega boja — Umetniško so Bevkovi romani in njegove povesti še nedozorela dela. V glavnem vidimo v njih le kopičenje brez prave, tehtne 111 dognane izbere. Vkljub neoporečni tehnični spretnosti nizanja, opažamo v mnogih primerili veliko površnost in estetske nedostatke. Oblika, ki je časih kristalno čista in umetniško dovršena, poslane časih, nemara zapeljana od puhlih in vsakdanjih značajev, prizorov in dejanj, vsakdanja in pulila. Ta veliki ne-dostalek jo pripisati Bevkovi preveliki produkciji, radi katere njegovo delo kvalitativno močno trpi-V njem pa je toliko sposobnosti, da moremo še vedno upati na pomembno, umirjeno in zrelo delo. kateremu bo posvetil vso svojo pažnjo, katerega ne bo pisal v naglici, kar pri vseh njegovih dosedanjih delih opaziš, tudi v tem poslednjem ro manu »V zablodah«, in kar je pač izvor vseh pisateljevih nedostatkov. s. š. Jevgentjj Onjegin Opera je dala 15. I. 111. nanovo naS»udirano opero Cajkovskega, ki se zaradi svoje napete snovi, svoje močne romantične čuvstvenosli in prikupne, melodiozne, Iznajdljive glasbe še trdno drži v repertoarjih ne samo slovanskih oper. Naslovno vlogo Onjegina je imel g. Primožič. Igralski je ustvaril res romantičen tip ženskarja, pevski se mi pa zdi, je imel tupatam za nežnejša melodiozna mesta pre-masiven glas. Odškodoval pa je zato s svojo dramatično pevsko poudarnostjo. Tatjano je podala gna. Majdičeva, pevski dostojno, igralski pa nekako mrtvo in zunanje. Prav škoda, če bi se ne privadila tudi doživeti igri! Druge vloge so imele ge. Medvedova, Štagljar-Kogojeva, Španova; g. Rumpelj (Gre-min) in g. Mohorič (Francoz) sla prav lepo rešila svoji vlori. Režiral je opero (morda malo površuo) g. Krivecki, dirigiral pa z zamahom g. N. Štritof. »Zbori« štev. 2. Književna priloga nadaljuje z zanimivim dr. P. Kozinovim člankom »Auton Ne-dved, prvi slovenski glasbeni učitelj in njegovi učenci* (Ob slolelnici njegovega rojstva). Dr. Kozina navaja pomembnejše Nedvedove učence Pianec-kega, Štanicar.ja, Razingerja, Marolta, Juvanca, Po trebina, Sachsa, Žirovnika ild. Prof. Vasilij Mirk piše o zgodovini »Tržaške Glasbene Matice<. Sled' pregled dela v J. P. Z. včlanjenih zborov. Glasbena priloga prinaša Mirkov moški zbor »Nagel jček« na Maistrov lekst, dr. A. Sch\vabov mešani zbor »Vlak«, jos. Pavčičevo priredbo narinlne »Zdravicat in »Ol kaj se boš jokala ter Ukmarjev linearno grajeni mešani zbor »Lisica-talicat. — »Zbore< najtoplejf priporočamo vsem pevovodjem, pevcem in pevskim društvom. Ta številka prinaša obilo novega, pestre ga materijala, po ltnierem urno sezite! Slovenski učitelj, št. 5—6, im sledečo vsebino; 8ola inaterielne kulture (Dr. Pavel Brežnik). 7-Nekoliko odgovora prijateljem tuiščiue (Ilumai Franjo). — Društvo »Ljudska samopomoč« v računstvu (Albert Silvin) — Drobtine iz dunajskih ho-spi tac i j (lv. štrukelj). — Onstran Karavank (Voj-teli Cuš). — Ljudsko-visokoSolski tečaj za kmetski dekleta v Padorbornu (Ana Lebarjeva). — Iz nad-zorniškili doživljajev (Iv. Hribski). — Spomenica. — Književnost. — Zapiski. — Glasbena priloga. Nov ženski pisateljski talent so odkrili v go spej Tedy Martinčič, ki je napisala roman »Nje zina sudbina< in ga sama založila ter izdala v Su-botici (1929). * »Prve brazde.« To je ime novega bolgarskega romana (avtor je Dobri Nemirov), ki ga je z veseljem pozdravila kritika kot najpomembnejše delo v novi književnosti. Dejanje se godi nekako pred 40. leti. v prvih letih po osvobojenju. Roman nudi široko sliko v težke gmotne skrbi zatopljene mlade Bolgarske, socialnega in političnega boja komaj osvobojenega naroda, v katerega viharju so pozabljeni stradali in umirali oni, ki so orali prve brazde nove bolgarske kulture. V lej luči zraste junak, godec Mitju Penev v tragično, splošnočlovežko postavo. Ljubljansko gledališče DRAMA. v Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 13 iunija: IGRA LJUBEZNI IN SMRTI Red D. Petek. 14. junija: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje članov Nar. gledališča v Mariboru. Ljudska predstava pri znižinih cenah. Izven Sobota, 15. iunija: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA. Igrajo akademiki ljubljanske univerze. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek. 13. junija MIGNON Red A. Petek, 14 junija: Zaprlo. Sobota, 15. junija: ČRNE MASKE. Red B. Nedelja, 16. junija: CIGAN BARON. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska pred stava po znižanih cenah. Izven. Cigan buron pri znižanih cenah. V nedelje se vprizori ta priljubljena opereta v ljublj. operi ob pol 8 prvič pri znižunih cenali. Opozarjana zunanje goste na to prelepo klasično delo, polnr lepih melodij in pestrega dejanja. Predstava s t vrši v korist Udruženja gled. igralcev. iV DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo ju najlepši knjižni dur Slovencem v letu 1929. V neizpremenien' obliki prvega natisa beremo tu Poezije našega velikana, njegov Dodatek slovenskih poezij, potem Nameček nemških in p o n e 111 č e n i h poezij in njegova Pisma. Imamo tedaj vsegi Prešerna, ki bo po lej knjigi prodr' v sleherni slovenski doin ter postni last vsega nagega ljudstvu. (Cena broš. 40, vez. 35, celo usnje 90 Din.', HČI CESARJA MONTLZUME, spisa' Riddci II a g g 11 r d , Ljudske knjižnice 25. zv — Povest iz bojev Mehikancev zope. španske osvajače. poučna, pisana z divno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto ljubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.t Najmanjši oglas S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. E "eSlKSS 1 Mladenič vojaščine prost, inteligenten, išče službe sluge, strežnika ali kaj sličnega. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo Slovenca. Knjigovodja bilancist in korespondent v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in italijanskem jeziku, strojepisec, išče primerne službe. Nastop takoj. Dopisi na upravo pod 3000. iluibodobe Starejša ženska (tudi deklica) se sprejme k otrokom takoj v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6450. Pozor! Potniki! Zastopniki! Penzijonisti! Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih artiklov (slike na platnu itd.), kavcijo 50 Din, nudi edinole samo tvrdka Spe-cialimport, Ljubljana — poštni predal 174. Sprejme se več samo prvovrstnih mizarjev za fino pohištvo in notranje opreme. A. AMANN tovarna pohištva, stavbno mizarstvo — Tržič. Hlapec mlad, se sprejme takoj za domače delo. Naslov v upravi Slov. št. 6449. Zahvala Podpisani se zahvaljujem tem potom neprecenljivemu društvu II Ljudska samopomoč v Mariboru «c za znatno podporo, katera se mi je izplačala po smrti mojega očeta g. JANEZA TOMŠIČA. Moja prijetna dolžnost je, da priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Velike Lašče, dne 10. junija 1929. Alojz Tomšič. Kroj. pomočnika za fine velike obleke takoj sprejmem. - Viktor Avberšek, Pragersko pri kolodvoru. Prodajalka z dežele, prikupljivc zunanjosti, zgovorna, dobra računarica, zmožna slovenskega in nemškega jezika, poštena, nepokvarjen preteklosti, se sprejme v majhno trgovino z usnjem na deželi. Vsa oskrba v hiši. Natančne ponudbe s sliko pod: »Zanesljiva 21« na upravo Slovenca v Mariboru. Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, Miklošičeva 28 (bližina kolodvora), inter-urban 3109, rabi več natakaric, kuharic, služkinj, sobaric za Bled. Za odgovor dvodinar. znamka. Šiviljo za popravilo perila sprejmem. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Šivilja«. Kolar. vajenca in pomočnika sprejme M. Fajfar, izdelovalnica av-tokaroserij — Ljubljana, Trnovska ulica 25. Krojaški pomočnik se sprejme takoj pri Peter Bajda, Štepanja vas 76. Hlapca za vsa poljska in kmečka dela sprejmem. Štrukelj Ivan, posestnik, Pr-žan 2, Št. Vid nad Ljublj. Prodamo Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Uica 82. Hoje (500), rastoče in zaznamovane, okrog 350 m3, naprodaj v gozdu med Rakekom in Postojno. Ugoden dovoz na obe postaji. Navesti pavšalno maksimalno ceno ali pro 1 m3 ter plačilne pogoje pod »Rakek — Postojna 1248/160« štev. 6329 na upravo lista. Proda se stabilna, vroče-parna LANZ-LOKOMOBILA 100 PH, 210 obratov, in 1 generator za vrtilni tok, 500 volt, 100 KV amp., oba stroja sta v najboljšem stanju. Vprašati pri Elektrarni F a 1 i d. d., Maribor. Drobnega krompirja večjo množino — proda Grad Kodeljevo. Klavir dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6468. Šest stavbnih parcel vsako po 600—700 m3 ugodno proda ob Dunajski cesti blizu »Stadiona« Franc Jerko, Črnuče p. Ježica. i uro r'H Kupim hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Kupimo knjigi: Sienkiewicz, Mali vitez, Iz viharja v zavetje. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kupim parcelo na periferiji Ljubljane. -Ponudbe na upravo Slovenca pod »Parcela«. Stanovanja Sobo in kuhinjo oddam mirni gospej takoj. - Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 6447. Berite Slovenca- in oglašujte v njem! Posestva Novo hišo dvodružinsko, prodam v bližini Ljubljane. Naslov v upravi Slov. št. 6465. Suteren. stanovanje sobo in kuhinjo, oddam z julijem. Naslov v upr. • Slovenca« pod št. 6461. Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kur je oči izleči v 2—3dneh FEBRUUM APARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno sldadišče za Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osljek I. kamor ie treba ludi poslati naročila I« Rakek: Posestvo: hiša z moderno beton, kletjo (do 1500 hI), enonad-stropna, najboljše stanje, gospodarska poslopja, velika senožet in njiva, obe na Rakeku, 230.000 Din. Planina: Posestvo z dobro znano gostilno ob meji, gostilniški inventar in kuhinjska oprema, opremljene 4 spalne sobe, klet, ledenica, prostorna veranda, 6 oralov zemlje in 4 orali črnega gozda. — Ugodna cena. Pojasnila za prodajo: Dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6. Iščem valjčni ali navadni kmečki mlin za v najem, Ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje. Priporočajte pevsed dnevnik^^' SLOVENEC Posestvo prodam v gorenjski vasi Rateče. Hiša s trgovino, gospodarsko poslopje, en travnik, 4 njive, 3 gozdi, pripravno za gostilno, deset minut od postaje, primerno za vsako trgovino; event. prodam samo hišo z gospodar, poslopjem. -Poizve se pri lastniku Jožefu Jesih, Medvode. Hiša se proda cnonadstr., podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300.000«. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Maline sc bodo dobile v prihodnji sezoni od 15 do 20 ton pri tvrdki Jul. Hro-nek, podružnica Macelj, p. Podlehnik pri Ptuju Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gospo, ska 39. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamcrnik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Trimesečni tečaj za strojno pletenje se otvori s 1. julijem. Poučevalo se bo pletenje na raznih sistemih strojev, krojenje, šivanje, iz. delava itd. Prijave sprejema oblastveno prijav ljeno učilišče G i z e 1 a F r a n z 1, Privoz 10. Obiava Oprava državnih monopolov želi nabaviti potom druge ponudbene razprave, ki se bo vršila dne 5. julija 1929 ob 11 dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov 500 m3 desk raznih dimenzij z« potrebe tobač. tovarne v Banja Luki in Zagrebu. Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti v pisarni ekonomskega oddelka vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne. Iz pisarne uprave državnih monopolov E. M. bi 12.319, v Beogradu, dne 7. junija 1929. Za okrepitev in osveženje krvi! letni čas! Sedaj je najboljši Okrepitev krvi je potrebna vsem posebno onim, ki nimajo kdor ima Svdor je prebolel kakršnokoli osobito ki hodijo v slabokrvnim teka slabe živce bolezen pozim otrokom šolo. Za okrepitev krvi priporočamo K in 0 A MftLOKffvNOvn BtiJ •»»-.i •■itiitt« ».iJ MERGI IU"},,,,, ■■„ ............. I I" •umu «,„,„. UM, u <1 H ENEROIM ŽELEZNATO KINA VINO U FNFRGIN želczna,° kina vino sc do- bntnuin |jjT|l v lekarnah in drogerijah. 1 velika steklenica >/s litra Din 40'—. Po pošti pošilja Laboratorij „ALGA" Sušak.— 3 velike steklenice 1/2 litra za Din 128 —, G velikih pollit steklenic za Din 248-— in I zastonj Zdravniki trdijo, da za okrepitev otrok zado*£ajo 3 velike steklenice ln sicer po 3 male žlice na dan pred jedjo. Odraslim treba 3-6 velikih steklenic po 3 velike Jli-ce na dan pred jedjo. Blago za divane in otomane v veliki izbiri Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn Šhodovi zavodi v Plznfu se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo Skodovili Zavodov. Uubliana Šelenburgova ulica i. - Tečeton 2966 priporoča A. & E. Skaberne Ljubljana Hratevai zastopniki. V vseh krajih LSOVENI.TE potrebujemo energične in dobro vpeljane zastopnike za prvovrstni Inozemski tosezonskl predmet. ZasIužcK dober In ziislguran. —---- Ponudbe nuj se pošljejo na ..Prometno A{jencI|o, Beograd", VVilsonov trg 107, pod šifro »Luniko - London.« HELENA KLEMENČIČ naznanja vsem sorodnikom in znancem, da je umrl njen brat Janez Klemencfš: nadučitelj v pokoju v 76. letu starosti. Po daljšem bolehanju je stopil dobro pripravljen pred večnega Sodnika. Pogreb bo v petek 14, junija 1929 ob 10 v Kovorju. K o v o r , dne 12. junija 1929. ■ stesSSr.vj T,;v N N n£5 -li a »H S ►> S; na 0 a- vi Id S5 g > c-T3 -2 « N u a "T ._ Ura*" , J3 * J I . S <1 1 M , o o * ouB £ J- Q> igS - cS i sgM iaŠ»l2 o, {'N . ^ fso C ji N- Sešo »-S ■nOS™ "J 1 skO-J .1 <00 c--s N •SuO- C v RcjZUo S e«j Se; o r h g jj-oj^ _ . ■a 1f;| »SO J«h J« * X (/5 a. rg T. C. Bridges: Na pomoč! 56 Roman. »Gospod, to je vendar jasno ali pa bi vi ne bili zdaj tukaj. Pravim, takoj naložite še kaj na ta vaš ogenj!« V njegovem glasu je bila neka tako odločna zapoved, da so Jim, Sam in Greg vsi naenkrat planili pokonci in ubogali. Nasekali so veliko lesa in ko so ga vrgli na grmado, so plameni švignili kvišku in pošastno ožarjali gozdno okolico. »Zdaj bo bolje,'*, reče Milliken. »Ti ljudje ne marajo luči, ti Mrakovidci. Ker pa me baš zdaj zasledujejo, bo najboljše, če pripravite svoje puške, preden vam še kaj povem.« »To se pa sliši prav zabavno,« zamrmra Greg. »Ne, gospod,« reče Milliken, ;>prav nič zabavnega ni: ne ta zadeva ne ti lesovi in ne ljudstvo, ki v njih živi!« »Pripovedujte nam, Mr. Milliken!« reče profesor. »Saj ni kaj prida praviti. Jaz sem iskalec kavčuka pa sva z mojim tovarišem Bertom Wardenom prodirala po reki Xingu navzgor in mislim, da sva prišla tako daleč ko nihče pred nama. Nato pa sva slišala praviti, da se v hribih dobivajo diamanti, zato 2" Mest i c ali mešancc jc potomec i/, zakona, kjer jc en zakonski drug belega drugi indijanskega plemena. sem najel dva mestica-" in šel iskat. V teh gozdovih pa smo pošteno zašli in prikrevsali naravnost v deželo Mrakovidcev, ne da bi zato vedeli. Neko noč so nas obkolili, ubili moja tovariša s kopji, mene pa vjeli. Bil sem pri njih tri mesece, če prav vem. Vedno sem prežal na priliko, da bi jim ušel in včeraj se mi je ponudila. A ti ljudje imajo nosove kot psi in te zasledujejo lahko z vohom in tako sem vedel, da bo slabo, ako bi hodil po tleh. Zato sem takoj zlezel na drevo in ker sem bil sedem let kot ladijski deček na morju, sem lahko potoval« z drevesa na drevo noter do noči. Nato pa sem zagledal vaš ogenj in prišel k vam kakor mačka, ki je zavohala meso. Ker pa govorim baš o mesu, bi vam bil hvaležen, ako bi mi ga dali za ena usta.« Dali so mu, kar so imeli, in med tem, ko je jedel, ga je profesor izpraševal. »Kdo so ti ljudje, ki jim pravite Mrakovidci?« »Mislim, da v Braziliji ni gnusnejšega naroda. Njihova koža ima ilovnato barvo, oči pa modro. Živijo v najtemnejših gozdnih kotih v kočah brez oken. Podnevi nikoli ne pridejo ven, kajti oči jim ne prenesejo solnčne luči, ampak opravljajo svoje delo in lov samo ponoči.« »Kaj? Potem so pa gotovo niktalopi,« razlaga profesor. »Kaj se to pravi, gospod?« »Mrakovidci nI i ljudje, ki vidi jo tudi v mraku in ponoči.« »No, ali jim nisem tudi jaz tako rekel?« vpraša Milliken. »Mislim, da ni treba rabiti tujih besedi, kadar lahko lepo po ameriško poveste.« Profesor se nasmehne. Prav imate, Mr. Milliken. Toda povejte mi, ali jih bo naš ogenj zadržal?« »Ne verjamem,« odvrne Amerikanec brez ovinkov, »mogoče pač vaše puške. Niso vajeni strelnega orožja. Pa vkljub temu vas čaka prava huda ura, ako pridejo semkaj.« »Ali mislite, da bodo prišli?« »Gotovo. Ne morem reči, cla bi bili več ko tr; milje oddaljeni od njihove vasi, dasi se mi je radi čudnega potovanja zdelo trideset.« Tu spregovori Greg in pripomni: »Ako oni nas lahko vidijo, mi pa njih ne, bo stvar nekoliko nerodna. Kakšno orožje pa imajo? Loke in puščice?« »Ne,« odvrne Milliken. »Ker napadajo ponoči, jim lok in puščica ne koristita nič. Uporabljajo pa kopje. Pozor!« nenadoma krikne in že je mimo nje gove glave siknilo dolgo in tenko kopje ter se Ire-petaje zasadilo v drevesno deblo za njim. 56. Napadajo cele tolpe. Še preden se je kopje nehalo tresti, že spregovori profesorjeva puška in cvileč krik iz teme onstran ognja pove, da je krogla zadela. »Eden je že manj,« pripomni Milliken vsakdanje »Kar gotovo je bil to poglavar. Prav zloben človel je. Fantje, le goriva na ogenj! Svetloba jim je zo prna.« Cele kupe lesa nagrmadijo na ogenj in ko so plameni prasketaje planili kvišku, so za hip zagledali sence alovnate barve, ki so hušknile v temo. Ali se bodo zdaj pobrali? vpraša profesor.