Katolišk cerkven list. J\? 20. V cetertik 13. veliktga travna 1H52. N a m o t a. Draga bodi ljuba mi samota! Tebi jc neznan sveta prepir, V tebi Ic zori sctca tihota. Ti mu v žival' daješ sladki mir. Me hrumi v okrajno tiho tvojo Svetni šum in kar kali duha; Lahko jo povzdignem dušo svojo Skozi strop nebeški do B<>ga. L' zavetju tvojim se poeijem, Kjer derhali hi uma opite ni. In od duše sv«je ločim, mijem. Kar posvetniga ua nji teči! K tebi pribežim, o trezna dvica, In * hranim svoj diviški cvet. Zalo kviško klijcin ko cvetlica. Ki do nje ne more zlobni svet. Ljuba toraj bodi mi samota. Studi naj se ini posvetni hrup, Dc me kdaj nc zatemni slepota, Te okušat', šuuia sladni strup ! Š. V. 31aria — jutranja zarja. • Konec. • 4. Zarja naznanit je solnce. iu nas nanj za-verne. Nisim jaz tista, ki vas razsvitluje, vas ogre-ja; za mano in izmene sc vzdigujc solnce, mogoč-neji od mene, ktero je že pred mano bilo, in brez klcriga bi mene ne bilo. — Tak se nam zdi govor zarje in ravno tako nas Maria na Jezusa zavrača. Dekla sim Gospodova, ona pravi. Za mano in iz mene pride Gospod, vaš Odrešenik, ki je žc pred mano hil, brez kteriga bi jaz nič ne bila. On je solnce. ktero vas z lučjo sv. vere razsvetlil je iu ogreja z ognjem svete ljubezni. Njega molile, hvalite, častite: ako mene hočete častiti, morate pred Hoga moliti, ki me je ustvaril in vam mater dal. 5. Zarja bolnika oživi, upanje mu'\liva v tuzno seree. Noč sc zdi bolniku pol večnosti: težko sope, bolečine ga tarejo, stokrat jc žc mislil, dan sc mora napočiti, ko šc Ic polnoči ura odbije. l'o dolgim oprezvanji šc le zarja priplava, zasveti se po zaduhli sobi. Kako oči bolnik proti luči obrača: globoko zdiline. bolečine pojciijujcjo. nova moč mu ude pokrepča. Ta zarja jc Maria. bolnik revni grešnik, Grešnik po tami pregreh tava. luč gnade božje mu ugasne, zablodi v nagnjusuo mlako slad-nosti. vso moč mu hudobija vzame, ni za nobeno Tečaj P*. dobro delo več: pa dobi sv.rožnikranc v roke, oko sc vpre v milo Mariino podobo: praznik presvete device ga v cerkev spravi: misel Maric, v mladosti češene, ga strese: scrce ga začne boleti, peči: prosi Mario , pcrhežališe grešnikov, pomori: pod njeno varstvo se poda: v zaupanji jutranje zarje se verže skesan k Kristusovim nogam. Joka se kot Magdalena, spozna hudobijo kot Calicj. Le zarja ga je k »Solncu ohernila, mu odpušanjc, zveličanje naklonila. 6. Marsikteri obupa nad zveličanjem: zgubljen sini: nc morem sc poboljšati: Hog mi nc more odpustiti. Zdej pa Maria zanj poskerhi. mati milosti mu ljubeznjivc oči pokaže, zaverne ga na Rrislusa križaniga: Lej unilc. kteri je zate svojo kri prelil, mu govori, unilc noče smerti grešnikove. ampak da - v.reohernc in živi. Ohupljivosl zgine, nov up se mu užge. spokori se. 7. Ko zarja nebo rudi. hežč tatovi, teko tolovaji. v tamne gojzde se skrijejo nhijavci. zginejo nevarnosti ponočne. Tako beži skušnjava, zgine grešna želja, se zmanjša zapeljivost pri pogledu Mariine podobe. Sv. Hcrnard opominja vedno Mario klicati v skušnjavah in nevarnostih. V rodovini. soseski, deželi, kjer sc Maria časti, se z^uhe hude razvade in pregrehe. H. Zarjo še lahko z očmi ogledujemo, nika- • kor pa solnca ni'. Ako si grešnik svojih*oci nc upa božji svitlosti bližali. se trese pred Kogam neskončno pravičnim: zaupljivo pogleda Mario milostivo. Otrok ne zamore liudiga očeta pogledati, k materi ljubljeni pa se nc hoji pritcci. Večkrat sc otrok že zavoljo misli, da hi serditiga očeta imel kake reči poprositi, trese iu hoji: rahlo materno seree pa dolini pozna. K njej si' zateče, njej prošnjo razodene: nc kakor hi otrok materi več zaupal inemo očeta, tega ne: zaupa očetu, in želi in perčakujc vse od očeta: dobro pa ve, da mu bodo oče zavolj materne prošnje še popred podelili. kar mu jc treba. Iz Ic prilike se vidi. kako srečni smo katoličani. ki Mario častimo, se njej pcrporocamo. njej potrebe izročujemo: kako revni pa se nam li*li zde. kteri jo vsakdanjo svetnico mislijo. Maria jc naša gospa, naša srednjica, naša mati! Nje se deržimo, dobro nam ho. V vsih nevarnostih >«' zaupljivo k njej zatccimo. prosimo jo. česar potrebujemo: ona. mogočna hosednica. nas gotovo ne bo lire/, tolažbe spredse spustila. O da hi vsi ljudje spoznali njeno dobroto. njeno veljavno prošnjo pred sedr/em Božjim ! V Kna Hrseda do učenikov pred slo leti mz^lHKena. 1z nekiga žc 1729. leta na Virtemherškim na-znanjeniga učiteljskima reda se duli razvidno pokaže. pzno izprositi iu zatlttbili. l\o si nčenik tako božji blagttr izprosi, naj sc vedno bolj in bolj trudi, tle koristno orodje v pridobivanje mladih sere postane, iu zatorej naj precej v začetku svoje službe sklene. ilc poduk s svojim življenjem podpirati in zalj-sati lioce. Otroke učiti, posebno kersanstva. je »li lo taospodovo: zato naj bodo ucenikii vseskozi v spominu besede: -Preklet človek, kteri tlelo (io-> 11 o 11 o \ o nemarno opravlja!** (.Icrem. 4S. I O.) Pri svojim šolskim opravilu naj ueenik povsod in vseli j pravičen in cist namen ima. naj duše otrok po njih tlragoti iu vrednosti ceni. kakor so v božjih oreh samih preccnjene. in kakor jih jc naš preljubi Zvclicar čislal, kteri jih je s svojo kervjo odkupil, in jim božje kraljestvo v* last obljubil. Aled vsim, resar ima otroke učiti, je keršanstvo gotovo naj koristniši in naj potrebnisi: torej je tudi prav . de mora to kersaiiskimu ucenikii pervo in naj veči o-praviht bili. kteriga nikoli za pridevk imeti nc sme. keršanstvo jc poglav itna rec. šole naj se nikar ne imajo za samo priprav Ijise k inestnjanskiniu ali se-Ijaiiskimii (srcnjanskimii) življenju, ampak za delavnico svetiga Muha. v kteri naj se otroci k bo-gaboječnttsti napeljujejo: ker s,- Gospodu ne toliko n ^ainimi izurjenimi ali modrimi. ampak s pobožnimi ljudmi nar bolj iistrcžc. Urez strahu in pri-inorc. to se ve. ucenikii tudi vse prav in po volji lic gre. ker so vsi otroci otl nature tudi k liudimu nagnjeni. Pobožen učenik ima tedaj vedno veliko opraviti, de bi otroke prav zredil, in mu je zato veliko previdnosti, modrosti in razumne ravnavc treba. Dokler je le mogoče, naj si ise otroke z ljubeznijo in prijaznostjo pridobiti i. t. ti. Ta krot-k.»>t in pohlcviiosl je posebno pri učenju keršanskiga nauka potrebna. I*. Ae nekaj od ranjena kraljeviča Pavla. V Parizu je bila lil. p. m. velika Masa za ranjeim kraljevičem Pavlam virlemberškim. Zunaj njegovih sorodnikov kakor: llicronim, nekdanji kralj vrsTfalski. tiga hči Matilda, oinožena grafiuja llc-utidova. so bili zraven tudi: papežev poslanec, kardinal in veliki škof llurdigalski, in silo veliko drugih plemenitnikov. Spreobernjenje ranjciga se ima sploh za novo zmago katoliške vere nad pro-testanškimi zmotami. V prosencu 1. 1850. se je ranjki kraljevič Pavi pervikrat pogovarjal z jezui-tam Havignanam, kteri je s svojo zgovornostjo in apostoljsko vnemo že toliko oseb resnicam svete rimsko-katoliške cerkve pcrdobil. — K pojasnje-nju naše povesti se razodene, de je bil papežev poslanec že v prosencu t. I. ranjkimu sv. birmo podelil. Ker je bil 0. Kavignan več časa bolan, jc O. Pontleroi ranjkiga na zadnje v katoliški veri po lučeval. On jc bil tudi s papeževim poslancam vred per smertni postelji ranjciga. Vojvodič na-savski. ranjkiga vnuk, kakor tudi drugi pričijoči protestantje so te katoliške duhovne z velikim spoštovanjem sprejeli. — Sc ve, de je ta poživ kato-ličanstva sovražnikam keršanske vere in protestantam sosebno zlo neprijetna reč. Posebno se imenuje rusovska knežinja Lic v en o v a, ki v Parizu prebiva. tle jo to spreobernjenje zlo peče. Ona, hči, veljavniga generala Bcnkendorfa in vdova ranjciga Krištofa"! kneza Lievena. ki je IH39. leta v Rimu umeri, je kakor vsa ta rodovina, terda luleranka. Že več časa se ni slišalo, de bi sc bil kdo iz kraljeve rodovine k katoliški cerkvi spreobernil. Poslednja je bila karolina. ločena žena zadnjiga ti a nsk iga kralja Kristiana VIII. in mati sedanjiga Friderika VII. i ktera je IH40. leta na Laškim iimerla. Preti njo pa sta bila Ferdinand, vojvod Anlialt-Koethenski in njegova žena Julia, polsestra ranjkiga prusovskiga kral ja Friderika Vilhelina II.. ki sta bila leta v katoliško cerkev pre- stopila. Kralj Friderik Vilhelin III. je svojo sestro zavoljo tiga prestopa v odpertim pismu grajal, akoravno je per drugi perložnusti tc znamenitiie besede izrekel: ..Od nas (protestantov namreč) g r e ti o n a r boljši osebe k katoličan a in; o ti katoličanov pa hodijo k nam večidel kozli ( Kocke ).*• Tako pove ., Volkshalle" iz Kolina. Itavno uni mesec je nevreden tluhoven Kvgeni Kock, ud benediktinarjev v Augsburgu blizo Ansbaha. k protestantam prestopil, - «lt* se je oženiti zamogel. Kral j je prav govoril. V. S. H i»ri*c£o ne ! Preti mnogo leti je v II. .. na Češkim sosed od soseda gotovino denarjev za dva mesca na posodo vzel. Sosed mu denar brez pisma ali spričbe posodi. V roke mu dolžnik seže. in ga zagotovi, tle hoče denar z obrestmi vred pošteno plačati. S tim je bil posojevavic zadovoljen. Pa postavljena doba preteče, in dolžnika ni. dolg plačati, raka še nekoliko časa, pa zastonj. Tedaj gre k dolžniku, in ga z dobrimi besedami na dolg opomni. L"ni pa mu merzlo reče: koga otl mene tirjate? Vas nisim pošteno izplačal? Ki radi. de bi vam še enkrat plačeval? Prijazno nm uni odgovori: Prijatel. mislite na Koga! še vinarja mi niste plačali. Kako morete dokazati, tle niste nič dolžni? \c potrebujem nobene spričbe. odgovori dolžnik, brez pisanja ste mi posodili, brez spričbe .sim vam vernil. Vse opominovanje posojevavea nič ne pomaga. dolžnik ostane per tem. tle ni nič dolžan. Posojevavec tolike zgubc ne more terpeti, ter dolžnika sodbi zroči. Dolžnik k sodbi poklican ni drugač govoril, kakor tle je posojevavea plačal. Ker pa nobenih spričb ni bilo, se ni moglo drugači razsoditi, kakor s prisego. Bilo se je bati. de bi toženec krivo ne prisegel. Vunder mu je bila prisega dana. Ker pa prisega ni kar bodi, je potreba, dc se vse dobro pre-udari, zato mu je bilo tri dni dano pomisliti. Po pretečeni dobi pride k sodbi, rekoč, de lioče priseči. Zoperstavil pa se je temu posojevavec, rekoč, de mu bode gotovo potem žal, de je prisegel. Sodnik ga z dobrimi besedami opominja strašnih kazen, ktere krivopersegavca čakajo na tim in na ur.im svetu. Ko to sodnik vse dokaže, ga z resnotnim glasam vpraša: Hočeš priseči? Hočem! odgovori. Postavili so tedaj na mizo podobo Križaniga med dve sveči, in toženec je bil poklican priseči. Stopi k mizi in položi svoj klobuk na stransko mizo. K svojimu tožniku se obernivši pa reče: Prijatel, bodite tako dobri, deržite v tem mojo palico, de od prisege pridem. Tožnik, misleč, dc ta človek premišljuje, ali bi krivo prisegel, ali ne. vzame palico, in mu jo tako dolgo deržati obljubi, de pride od prisege. Potem zdvigne toženec tri perste svoje desnice kviško, ter pri živini Bogu priseže, dc je svojimu posojevaveu posojeni denar pošteno nazaj dal, in od njega nobeden nič več nima tirjati. In tako je bil revni posojevavic izplačan. Na to pristopi toženic k tožniku, ter svojo palico nazaj vzame. Potem gredo iz sodhinc izbe. Pa kaj se zgodi? Ko po stopalnicah gredo, se krivoper-segavcu palica med noge zamede. ter pade in nier-tev obleži. Pa tudi palica se je bila zlomila, ino denar se iz nje strese. Krivopersegavec si je bil namreč dal palico narediti, in dene v njo toliko denarjev, kolikor je bil dolžan, misleč, de sme z dobro vestjo priseči, dc je dolg vernil, ker bode posojevavec ves dolg v svojih rokah imel. Kar misli, to stori. Goljufija je bila sicer umetno spletena, pa strašna kazen božja jc krivopersegavca zadela. V tim so se zopet spolnile besede Gospoda našiga. ker pravi: N c p e r s e z i krivo v m o j i m ime n 11. d c imena svojiga Boga ne oskruniš! Lep zgled pisaveam. Večkrat pisavec. zlasti mlade in nespreniišljene, ali pa brezvčrnc, strast zavodi, de pohujšljivc spise, bodi si zoper vero ali zoper keršansko djan-stvo na svitlo dajo. Posebno rade se zaljubljene nesnage v pesmih iu pesmicah ali v drugačncjili spisih prikazujejo, brez česar tudi v slovenšini nismo. Taki pisavei očitno pohujšanje store, torej so dolžni očitno preklicati, ako se hočejo z Bogam pomiriti. Lep zgled tega jc dal g. Berlič, znani ilirski jezikoslovec. Ne iz hude volje, ampak iz vnčmarnosti so sc v Zupanov po njem vredovani koledar nekteri spodtikljivi stavki v lezli, ktere on po dnevnih listih očitno prekliče in naznani, de je pravi sin matere Cerkve, in de bo vprihodnjič vse spise v soglasju z njenimi nauki izdeloval. Ob enim prosi hravcc, mu v iluliu ljubezni zmoto odpustiti. - - Od kuge pohujšanja resi nas, o Gospod ! Ogled po Slovenskim. Stara nov i c a. Mi Kari Sigismund. knez od Petazzi. Ljubljanski prost in veliki diakon v (»oriški diakonii ter nar vikši izpeljavnik. »Slovitim iu častitim gospod fajmoštram. namestiii-kam in vsi duhovšiui pozdravljenje. Napovemo iu oznanimo vsim in slednjimu. de bodo prečastiti veliki škof v Loko prišli in tam 121». Rožni-cveta škofijni zbor (_synoduH dio-cesana) imeli, kamor vas vse skupej in slednjima povabimo, zunej tistih, ktere zaveza duhovne skerbi za duše zaderzuje. Zraven tega vam tudi pošljemo nektere vprašanja, ki ho jih sami milostivi škof zapovedali na znanje dati, de bi ni jih prepisali in doma ohranili, ter vsaka leto odgovore na-uje k škofijnimu zboru spisane pernesli. Dano iz velike diakonije 4. velikima travna 1755. Vprašanja, na ktere imajo fajuioštri in namestniki milostivimu velikima škofu z mašnikovo zvestobo po vsi resnici odgovoriti zavoljo spolnjenja njegovih lastnin dolžnost: 1. Ali je opravil fajmošter ali namestnik h svojimi mašniki in duhovni duhovne vaje (^everc.tia kje in kdaj ? 2. Ali je ob nedeljah in praznikih maševal za ljudstvo? 3. Ali je ob imenovanih dneh med mašo razumljivo pri-digoval ? 4. Ali je imel popoldne keršanski nauk za male otroke po napeljevanji rimskima katekizma, iu ali je otroke per pokazanih darovih čez to spraševal ' •>. Ali po keršanskim nauku z ljudstvam tri božje čednosti iu grevengo obudi, cn del svetila roznikranca iu lavre-tanske litanije moli? t». Ali kdaj v daljnih podružnicah sam. ali njegovih kaplanov ali duhovnov kdo keršanski nauk ima. in kolikrat čez leto'' 7. Ali per nzuaiiilu zapovedanih praznikov ob nedeljah na tanjko razloči, kar težkiga po papeževim dovoljenju delati smejo? 8. Ali js zaljubljene praznike t l"e*ta devoti»nalia |. pročelje. per kterih se čez noč o-tanc ali pojeda. in popiva. vse opustil, ali v kake druge poboznosti (devo-tiones) spreobernil. ali \ saj ni bi./.niši kraje za\odil? t#. Ali čuje, de sc zapovedani prazniki posvečujejo. popoldne navadne in zapovedane poboznosti ima. ali za-vera postopanje in hudobije, ali ic/.ke uda ptivoli i;, v čigavim imenu * 10. \li brani o<-itn » plesati tiste zapovedane praznike, kar more. \ kterih jc po cesarski zapovedi prepovedano"' II. Koliko ljudi je v faii za sveto spoved perpravnib. ati sredo v. Koliko parov je bilo to leto v fari poročenih ? Ali ni nobenima zakona negotoviga (suspccium) v fari' ali ni ta< ih zakonskih, kteii so se sami ločili? 11». Se znajde v lari kako očitno pohujšanje. to je Holeffe (concubiuatUH |. sovraštvo med ljudmi ali med družinami, odertija per pogojevanju tu->ura). kurbiše (scirta). zavdajavci ( venefici 1 i. f. d ali je kaj natolcvanja na take ljudi? 17. Ali b«»lnikc zastonj pre-vidite ? .Ih fajmošter večkrat ob;šc ' a i boili k umirajočim 0 Koliko j h je to leto v far« umerlo "' So bili vsi prevideui? Ako ne. /.ukaj nc 1». >• J« P« cerkvah, zlasti po farnih spovcdnice z leso ( erate | previdene ? ali kdaj spovedujete ženske odrašene. ne bolne. drugod kakor v spovednici? 19. Ali je «b nedeljah iu zapovedanih praznik h farna maša ob gotovi in za ljudstvo per pravni uri? Ali kdo mašujc v kaki kapelici ali v podružnici, preden je farna maša? SO. Je kdo v fari zavoljo slabe vere natoleovan ? Ima kdo bukve zoper vero? To imenu jih povejte. 21. Ali je kdo zmed duhovnov vdan pijančevanju, lakomnosti, nečistosti, lovu z upitjem, nevarni igri. ali kupčii. ali je šel v očitno glediše, plesiše. ali je kako drugo očitno pohujšanje dal ? ali se je očitno per sodnii za druge pravdal ? 22. Ali ima fajmošter, namestnik ali kaki mašnik ali duhoven žensko v službi menj ko štirdeset let staro, ali de bi ne bil ž njo v drugim kolenu v rodu? kakošno ime ima per ljudeh? 23. Ali sc presveto rešnje Telo izpostavlja s spodobno častjo po napravi škofijniga zbora? ali vsakibart dosti sveč gori in ali gori vedno luč pred sv. rešnjim Telesam* ali se derže mašniki. kadar ma-šujejo, cerkvenih vodil? Ali imajo ljudje radi fajmoštra, ali ga čertijo? in zakaj ga čertijo? Kolikokrat je šel fajmošter od doma. kdo mu je pervolil, koliko časa ga ni bilo naraj. in ali je koga perpravniga namesto sebe postavil ? \a te vprašanja imajo fajmoštri in namestniki duhovnih pastirjev kakor pred Bogam in po mašnikovi vesti (sub fide saccrdotalij vsak za-se posebej odgovoriti. in odgovore našimu namestniku tistiga okroga v pervim škofijniin zboru rožniga cveta podpisane dati; ako pa tega nc store, bodo po pobožni navadi brez milosti zaperti v ječo. Per s ta vik Franca Mihaela Paglavica. V duhu tih vprašanj sim spisal svoje odgovore in jih poslal v Loko k škofijnimu zboru 26. rožnicveta 1755.: pa. ker drugi duhovni pastirji svojih odgovorov niso dali. še mojih niso sprejeli, ampak sim jih zopet nazaj dobil. 29. dan listognoja 1755. je prišla zapoved od velikiga škofa v Gorici od 13. kozoperska zavoljo kersan-skiga nauka, de mora biti za otroke popoldne, za od-rasene pa po pridigi o spomladanskim času. 13. listognoja 1756. jc prišlo povelje cd velikiga diakona. ki sc jc tako glasilo: Mi Kari Sigismund, veliki diakon in veliki spo-ročilnik. Velike časti vrednim gospodam fajmoštram in na-mestnikam pozdravljenje od Gospoda. Njih Vcličastvo svetla Cesarica so pervolili našimu narvikšimu in narčastitljivšimu velikimu škofu, kakor perva podpornica (advocata) cerkva, de smejo v napravo hiše za mašnike od fajmoštrov in namestnikov tirjati tretji del prihodkov cerkvenih farnih in podružnih, kar namreč ostane čez cerkvene potrebe. De torej zvedo, koliko vsaka cerkev čez svoje potrebe premoženja ima, se gospod fajmoštram iu namestnikam naloži, de od vsake cerkve, tudi podružnice in bratovšine z njih besednikam ( advocato) vred skažejo. koliko imajo izdati ali terjati, in vse dohodke in izdaje, kakoršne koli, naj se sami in besednik podpišejo in tako izkazalo k nam v pisar-nico. pred ko je mogoče, pošljejo. Varujejo naj se pak zamude in odlašanja tega, dc zraven drujih kazen ne bo kdo na njih stroške r neprijetnim terjanjem k njim poslan. To pak je tudi ljudem oznaniti, de ne bodo od milovšnje oplašeni. Dano v naši veliki Diakonii na Gorenskim 8. dan listognoja 1756. Kuri, prošt in veliki diakon. A<|uilejenski veliki diakon za gorensko stran je bil v Menkši. Goriški pak v Ljubljani. 5 Sliši se. de se bodo v Ljubljani duhovne vaje /.a duhevstvo 23. veliciga serpana začele in pod vod-htvam ča«iiliga O. Sartori-ta tri dni terpele. ~ Med bukvami rajneiga gospod dohtaria Jakopa Zupana se je njegov testament najdel. po kterim ima vse slovenske bukve, ki jih je 6 centov, c. k. Ljubljanska bokvarnica d> biti. Razgled po keršanskim svetu. Ogersko. Veliki četertik je imel Ostrigonski vikši pastir v Vratislavu (Presburgu) v stolni cerkvi sveto mašo. Ta dan so z duhovnimi vred pristopili k božji mizi višji in nižji uradniki, mestni župan, vodji, učeniki latinskih šol in učeniki sploh; ravno tako verni v obilnim številu. To je bilo zares veselo! — Tudi iz Dunaja se piše, de je bilo letaš ta dan očitno več udov vsih oddelkov visokih Dunajskih šol per svetim Obhajilu, kot druge leta. Praga. Ze dolgo se je govorilo od nove ccrkve, ktera se ima zidati v tukajšnim novim predmestji „Ka-rolinenthalkjer zavoljo kolodvora toliko dtlavcov in rokodeleov prebiva. Namenjen je bil že prostor, kjer bo ta hiša božja stala. In ta prostor je zdaj v last prodan — nekimu Judu! — Za zidanje českiga glediša v Pragi pa se kaže v eliko sočutje ! — Švedsko. Versko zatiranje na Švedskim poje-njuje. Kakor je znano, je bil poprej slehern. ki je od luteranske vere odstopil, iz dežele pregnan; tedaj zdaj sta bila zatožena katoliški duhovnik in katoliška uče-niea dekliških šol v Stokholmu, de sta več švedskih gospa spcdbodla se v katoliško Cerkev verniti. in tožba je bila na vikši kervavo sodnijo napeljana. Vender pove »Afftonblad" 4. svečana, de zatoženca nista bila v ječi. akoravno sta pod kervavo tožbo. Tudi se je smela učenica per razpravah usesti, kar sicer ni perpušeno takim. Zagovarjal jo je baron Cederstrom. imeniten pravouk, ki je sam luteranske vere. Dokazal je iz augnstanskiga verokaza , ki ga je v roki imel, de zatoženka ni zadolžena, ako bi bila tudi kej počela celo Švedio h katoliški veri spreoberniti; de se je pa temu nasproti veliko Švedov , morebiti ravno naznanovavci in toživci sami, od augustanskiga verokaza odmoknilo, in v nasprotje s tem pismam peršlo, na kteriga se zoper katoličane sklicujejo. Poslednjič je dokazal, de po ustavi 1809. leta ima slehern Švedec svobodo v veri. To je deižavni zavetnik 2. sušca poterdil, in rekel, de ni vzroka, zatoženca dalje tožiti, akoravno sta po svojim lastnim spoznanju bila prepričana, de sta švedskih podložnih v katoliško Cerkev zavernila. Tudi je rekel, de so sodnije v to reč zadevajočo postavo dozdaj napak razlagale. Celo kralj in kraljevič, ki po ustavi morata luterana biti. smeta druge otroke v katoliški veri dati odrediti. Praga. Majnkova ali cvetic na pobožnost, to je. kratek zvečerni nagovor z molitvami v čast Marie Device skoz celi ta mesec, sc letos opravlja v dveh krajih; pri sv. Klemenu v češkim, v cerkvi častitih Uršu-linaric pa v nemškim jeziku. Rim. Angleži zmiram bolj v Rim teže; „Volks-halle" pravi, dc cvetno nedeljo je bilo skorej več an-gleškiga ko laškiga govorjenja slišati. Pri cerkveni slovesnosti je bilo viditi veliko angleških slovesnih oblačil (uniform), in več angleških častnikov (oficirjev) je prejelo med navadnim klečanjem in kuševanjem noge blagoslovljeno palmovo vejico iz nkc sv. Očeta ter so šli z obhodam. — Veliki četertik je bila tako imenovana večerja (co-na). pri kteri sv. Oče 13 duhovnam per mizi strežejo. Pri tem opravilu so sc papež tako dostojno obnašali, de so bili celo pričujoči protestanti gi-njeni. Vcličan-k je bil pogled veliko nedeljo, ko so sv. Oče zbranim množicam blagoslov ali žegen dali. Berž ko je Kristusov namestnik roke vzdignil, jih jc bilo tavžente iu tavžente, ko bi trenil, na kolenih. Neki protes'anšk anglez. to viditi. je rekel: rT u k a j ni drugači. kakor de s c mora v papežu duhovni oblastnik spoznati. Oii£tM orna i rejnik a : l.uku Jeram in I mdrrj '/.nmjc — Z.i!«/mk ./«•? •/' U'nz-nik