TbJtittna JtlačaiCa Vlfblovfnk Stev. 16. ,QB| 1934 ltO#OCT» — MM* ^ V Ljubljani, dne 19. aprila 1934. Posamezna-ftimrOIn Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 IsHaia vsak ietrtek Naročnin« za tnzematro: četrtletno I Din, polletno K Din, celoletno II Dlg; za lat. lemstfo razen »mertkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Dla, celoletno 43 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice » tjnbljanl, it 10.711. Poskrbite, da se bodo vremena kmetom zjasnila! Ko so v preteklem januarju zborovali za zaprtimi vrati kmetijski strokovnjaki naše banovine, smo v našem listu grajali takšno postopanje. Pri tem seveda tudi nismo mogli mimo dejstva, da se pri nas v primeru s sosednimi državami premalo stori za napredek kmetijstva. Kot vzrok za to smo navajali prepad, ki loči kmetijskega strokovnjaka od kmeta. Pozvali smo vse, ki jim je na srcu napredek našega kmetijstva, naj se oglasijo z določenimi predlogi, kako bi se uredilo kmetijsko pospeševalno delo, da bi imel kmet kar največ koristi od njega. Prvi se je oglasil g. J. S., ki nam je dal prav, češ, da potrebuje pospeševanje našega kmetijstva prav nujno človeka, ki bi pokazal pravo smer, po kateri bi mogli res doseči smoter, zakaj bati se je, da bo kljub tolikim razpravam in predlogom ostalo vse skupaj h pri besedah in člankih in da bo šlo vse lepo po starem kolovozu naprej, tako da bomo še nadaljnjih petnajst let približno tam, kjer smo danes. Od interesirancev je pričakovati, da vendar enkrat spravijo voz z mrtve točke in pripomorejo h končnemu razčiščenju vprašanj, o katerih se petnajst let skoro brezplodno samo govori in piše. Tako je g. J. S. povedal prav od srca. Ne vemo, iz kakšnih razlogov je g. J. S. že po nekaj dneh vse te «hude* besede v «Slovenskem Narodu* spet preklical z zagotavljanjem, da so oblastva vse storila, kar je potrebno za povzdigo kmetijstva, in da so tudi uspehi pi-av lepi. Skoro vse naše časopisje se je v večjem ali manjšem obsegu udeležilo razprave o načinu po-vzdige kmetijstva v naši banovini, vendar pa so bili to po večini površni članki, katerih pisci ne poznajo dovolj tega vprašanja. Najbolj v živo je zgrabil g. inž. M. P. v «Domovini* z dne 1. februarja: cResnici moramo pogledati v obraz in brez ovinkov in olepšavanja priznati, da veliki večini kmetijskih strokovnjakov nedostaja glavnega, kar se zahteva od resničnega pospeševalca kmetijstva, manjka jim praktičnega znanja. To se pravi, ne poznajo tistih navidezno malenkostnih izkustev pri kmetovanju, ki so neizogibno potrebna za uspeh dela in brez katerih prav nič ne koristi vse bukvarsko znanje. Teh nedostatkov ni odpravila doslej še nobena preosnova kmetijskega pospeševalnega dela.* (Tega vprašanja se ni dotaknil noben člankar, govoreč o izvajanjih g. inž. M. P. Opomba uredništva.) Glede poti k rešitvi kmetijskega pospeševalnega dela je postavil g. inž. M. P. naslednji načrt: «S samo besedo, pa naj bo ta še tako zgovorna in prepričevalna, ni mogoče z uspehom širiti napredka kmetijstva. Treba je dejanskega zgleda. Vsak kmetijski strokovnjak bi moral biti zato tudi praktičen kmetovalec. Kje pa dobiti zemljo, potrebne zgradbe in vse drugo? Vedno so naprodaj ali pa se dobijo v najem obsežne kmetije, katerih lastniki so bili doslej resnični pionirji napredka. Najemnino za ta posestva bi naj plačevala država ali banovina namesto raznih podpor poedinim kmetom, katere prav nič ne zaležejo, pač pa napravijo mnogo razprtij in sovraštva. Na ta vzorna posestva spadajo poklicni pionirji napredka, naši kmetijski referenti. Nikakor seveda ne gre, da bi jim država plačevala delovne-moči, temveč mora obdelovati strokovnjak od države brezplačno mu prepuščeno posestvo v lastni režiji pri svoji dosedanji plači. Šele tako bi bilo mogoče prenašati napredek s papirja v uresničenje. Obenem pa bi bili takšni kmetijski strokovnjaki veren barometer, ki bi točno beležil vsakokratno stanje kmečkega stanu po vsej državi in ga zgovorno tolmačil nadrejenim oblastvom v premišljevanje in ukrepanje. Potrebujemo resničnih delovnih pionirjev napredka, ki bi nosili s kmetom vso težo nezanesljivosti pridelka zaradi suše, toče, inoče in vseh drugih uim, ki redno obiskujejo našega kmeta.* Tako je torej zapisal g. inž. M. P., na katerega izvajanja se je spravil zadnji «Pohod», ki pravi, da je misel g. inž. M. P. neizvedljiva, čeprav navidezno ni napačna. «Pohod» trdi, da se predlog ne zlaga ne z razmerami v srezih, ne s smotri kmetijske in splošne uprave, češ, da bi strokovnjak ne imel časa za stike s kmetovalci. Čudna trditev, da bi imel strokovnjak sredi vasi manj stikov s kmeti kakor zdaj, ko sedi v svoji pisarni v mestu. Vzorna posestva te vrste, pravi dalje «Pohod*, bi najbrž kmalu propadla, kakor navadno, če se dela s plačanimi močmi. Isto je trdil v nekem prejšnjem «Pohodu» g. R. K., češ, da bi bila ta posestva pasivna. Prav tukaj se jasno vidi tisti prepad, ki loči bukvarsko učenost od pravega dela. Kmetijstvo je vendar kakor vsak drugi poklic zato tukaj, da z njim pridobivamo vrednote, ne pa da bi jih zapravljali. Če vzorno posestvo ni donosno niti v toliki meri, da bi krilo izdatke in obratovalo tako vsaj brez izgube, potem pač tu nekaj ni v redu. V redu niso delovni načini, ki jih uče. Tu ne velja, izgovarjati se na krizo, ker se je treba pač privaditi temu, da je prišla naša banovina iz močno industrializirane bivše Avstrije v čisto kmetijsko državo, kjer bodo vedno nizke cene poljskim pridelkom. Zato je treba najti na vzornih posestvih novih načinov kmetovanja, ki bodo pokazali, da je tudi v kmetijski državi pridni Sloveniji mogoč napredek kmetijstva. Treba je z novimi sortami dvigniti donosnost naše zemlje, da bomo mogli kljub slabim časom vzdržati konkurenčni boj s kmetijstvom ostale države. Človek skoro ne bi verjel, da pišejo članke po časopisju ljudje, ki še niti čitati ne znajo. «Po-liod» piše namreč naprej: cčudna je zamisel, da bi kmetijski strokovnjak z višjo strokovno izobrazbo prijel za plug in obdeloval malo kmetijo, ki je skoraj kajža, se trudil na njej z ročnim delom od zore, do mraka in vršil zraven tega še upravno in propagandno službo. Taka preosnova bi bila zgrešena.* Sam Bog vedi, čemu je privlekel člankar v zgoraj omenjeno obsežno vzorno kmetijo kajžo in ročno delo učenega strokovnjaka od zore do mraka. Pač zato, da bi prepričal čita-telja o neumestnosti predloga g. inž. M. P. To je podtikavanje, ne pa dokazovanje. To so bili nekdaj načini politične borbe, nikoli se pa doslej pri nas ni tako postopalo v reševanju strokovnih vprašanj. Sicer pa tisto o plugu v rokah učenega strokovnjaka ni tako napačna misel, saj vemo, da mora tudi mestna gospa znati prijeti za kuhal-nico, čeprav sama ne kuha, že zato, da lahko nadzoruje kuharico. «Pohod» se nadalje zavzema za specializacijo kmetijskih strokovnjakov, pri tem pa pozablja, da nobeden dosedanjih specialistov še ni spravil niti za las naprej našega kmetijstva. Iz vseh doslej objavljenih, čeprav številnih člankov je razvidno le eno, da manjka dobre volje, da bi resno vzeli v pretres dobro premišljeni načrt g. inž. M. P. Kljub temu pa pojde naprej napredek po žrtvah posameznikov v korist splošno-sti, kakor je to zapisal g. inž. M. P.: «Dejanski pionirji kmetijskega napredka niso bili nikoli učeni strokovnjaki ali njih družbe in društva, temveč so bili ti le boljši ali slabši svetovalci tistim redkim kmetovalcem, ki so se vrgli na delo za «novo vero* v zaupanju na uspeh in so take gnali kolo napredka kljub posmehu in žrtvam. Kdor res pozna razvoj našega kmetijstva, mi bo pritrdil, da je edina možna rešitev vprašanja plodonosne preosnove dela za napredek našega kmetijstva, da gredo strokovnjaki nazaj v šolo k tem nikjer priznanim resničnim kmetijskim pionirjem. A. I Glavna korist čebelarstva je v sadjarstvu V srbskem časopisju se zadnje tedne mnogo piše o koristi čebelarstva. Listi pozivajo na širjenje te tihe panoge našega kmetijstva. Tako piše v «Politiki» inž. Poberilo, kako je cvetelo čebelarstvo v srednjeveškem srbskem carstvu, danes pa je v vsej državi komaj 100.000 čebelarjev, čeprav so v naši državi tako podnebne kakor rastlinske okolnosti najugodnejše v vsej Evropi. Drugi list navaja, da znaša vrednost medu in voska letno 130 milijonov dinarjev, če vzamemo povprečje desetih let glede pridelka, ki močne niha. Navaja se, da prinaša v čebelarstvo vložena glavnica 60 do 80 odstotkov obresti, tako da more čebelar s 100 panji lepše m lagodneje živeti kakor uradnik z 2000 Din mesečne plače. Nasproti tej hvali čebelarstva izhajajo drugi razni pomisleki, kakor nezanesljivost pridelka in zlasti dejstvo, da je bilo v srednjem veku, ko še nismo poznali pesnega sladkorja, ne parafina, ne petroleja in ne elektrike, čebelarstvo tista važna —— «DOMOVINA» št. 16 : Lep razvoj JNS v Prekmurju panoga gospodarstva, ki je zalagala ljudi s slaščico in svetilom. Danes se porabi velika večina medu pri čebelarju samem, odnosno na domačem trgu, kamor tudi gre ves vosek. Izvozili smo letno največ 10 vagonov medu v vrednosti poldrugega milijona dinarjev in voska osem vagonov v vrednosti dveh milijonov dinarjev. Res je, priznajo nasprotniki širjenja čebelarstva, da nudi danes med kmetu in tudi meščanu nadomestek za sladkor, ki stane trikrat več od medu. Tudi vosek mora spet v oblikovnice za sveče, ker ni denarja za svetilo. Vendar obstaja nevarnost, da bi razširjenje čebelarstva nad današnje stanje, ki povsem krije potrebe, prav porazno vplivalo na cene medu in voska. Kakor pri vsakem takem pretresanju imata tudi v tem vprašanju obe struji nekaj prav. Čudimo pa se, da ni pri vsem tem prerekanju doslej še nihče omenil važnosti čebelarstva glede na sadjarstvo. Morda res v Srbiji to nima take vloge, ker je tam sadjarstvo šele v Dočetkih in je mimo tega tam po velikih gozdovih še vedno mnogo divjih čebel in drugih njenih sorodnikov. Za našo banovino pa je položaj povsem drugačen in se bodo morali krmilarji našega sadjarstva resno zavzeti za to, da bo dosledno izvedeno geslo: Kdor sadjar, ta čebelar. V naprednih sadjarskih deželah so že davno spoznali in tudi tehtno uva-ževali dejstvo, da je čebela tisti neumorni pomočnik umnega sadjarja, ki vrši v pretežni meri (poleg vetra in raznega mrčesa) oplojevanje sadnega cvetja. Od živahnosti prenašanja cvetnega tprahu pa je odvisna množina letine. S tem svojim delom povrne čebela stotero vse izdatke, ki jih imamo z njo. Med in vosek sta potem skoro le postranske koristi. Naj še omenimo, da za cene voska ni nevarnosti, ker umen čebelar skrbi z umetnim satovjem, da se čebele ne trudijo z nabiranjem voska leto za letom. Tudi oblastva bi morala pri nas storiti vse, da se čimbolj razširi čebelarstvo med našimi sadjarji, ker je čebela tisti tihi delavec, ki za malo oskrbovanje pomaga tako važni panogi našega kmetijstva, kakor je prav sadjarstvo, do boljših dohodkov. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Soteščan: 14 Dedinja grajskih zakladov Natočila sta in izpila drug drugemu na zdravje. Cink je povzdignil tovariša: «Beži, beži!* ga je zavrnil. «Tega ne more vedeti, kaj mi je naročeno ...» «Ali meniš, da bo našla na Malinju ono listino ?» «To je tisto, kar moram preprečiti. Zato sem plačan.* Štuc je plačal ter se poslovil. «Kam pa zdaj, prijatelj?* ga je zadrževal tovariš. «V mesto*, mu je odgovoril. «Pa kdaj se bova videla?* cKadar prideva skupaj.. .* «Kajne, takrat, kadar me boš rabil?* «Ali pa bom opravil sam brez tebe*, se mu je iposmehnil in odšel iz sobe. «Še klical me boš*, si je mislil Cink, ki je ostal za mizo pri polnem kczarcu. «Odkril si mi tajnosti grajskih zakladov ... Tvoja sestra Gizela Lendava, aprila. Pretekla dva tedna sta bila v političnem oziru prav živahna. Organizacije JNS so povsod oživile svoje delovanje z občnimi zbori. V smislu statutov ni več krajevnih organizacij, ampak le občinske. Vendar so v srezu končno organizirane le štiri občinske organizacije, in to v Črensov-cih, Orešju, Odrancih in Lendavi. Drugod obstajajo še krajevne organizacije, ker se preosno-va zaradi nove zložbe občin ni mogla izvršiti. Končna preosnova krajevnih organizacij v občinske se bo izvršila po občinskih volitvah v ostalih šestih občinah. Za občne zbore je vladalo povsod veliko zanimanje in so zbori potekli povsod v najboljšem redu in razpoloženju. Zanimivo je to, da so skoro povsod pristopili še novi člani, ki doslej niso bili v taboru JNS. Priznali so, da so bili zapeljani od starih politikantov, a so naposled spoznali, da je resnega dela za blaginjo ljudstva in države sposobna le JNS. Prepričani smo, da bo število tistih, ki spoznavajo pogubno delovanje starih strankarjev in se pridružijo JNS, vedno večje. Krajevne organizacije so svoje občne zbore izvršile same. Poslanec g. Hajdinjak jte prisostvoval občnemu zboru v Dokleževju, Odrancih in Ni dolgo tega, kar je vzbudila veliko pozornost | med vsemi, ki imajo opravka z gojitvijo rastlin, razprava ruskega profesorja Lisenka o jarjenju ozimnih žitaric. Jedro te razprave je profesorjevo dognanje, da se dado ozimna žita, ki smo jih izpostavili za izvesten čas nekim določenim stopinjam mraza, s pridom sejati kot jarine. Pomen tega dognanja je izredno velik iz dveh ozirov. Prvič omogoča jarjenje v letih, ko so ozimine poginile, na pomlad ponovno setev ozimin, na drugi plati pa je treba pomisliti, da dado jarine vedno manjši in slabši pridelek. V zadnjih letih so v Rusiji z velikim uspehom uporabljali jarjenje pšenice ter posejali z umetno pojarjenim žitom na stotisoče hektarov. Ves svet se je čudil dognanju ruskega učenjaka in je želel doznati podrobna navodila, kako je postopati pri taki pripravi semena. Rusi namreč skrivajo postopek pri jarjenju. Prejšnji teden, ko je hudo pritisnil nočni mraz, pa je ni prava dedinja... Prava nečakinja je deklina, ki je nocoj prispela v mesto... Z njo moram stopiti v tajno zvezo.. .* 26. Po reki, ki je tekla med mestom in Malinjem, se je zibal naslednje jutro čolnič, iz katerega so stopili Gizela in njena spremljevalca. Vsi trije so se namenili na Malinje. Mladenki so se vračali prijetni spomini, ko se je bližala gradu. Tu je preživela svoja mladostna leta in uživala zadovoljstvo, katero ji je skalilo tisto usodno vabilo. cZakaj nisem ostala vedno tukaj?* se je ke-sala. «Tisto pismo me je pahnilo v nesrečo.. .* «Ne obupajte!* jo je tolažil Kušar. «Danes se bo vse izpremenilo. Bližate se sreči.. .* «Trpljenju sem se prav za prav že privadila*, je izrekla vdano. cVendar bi rada dočakala trenutek, ko bo zmagala pravica .. .* «Ta dan je blizu... Listina, katero bomo dobili, bo povedala, kdo ima pravico do grajskih zakladov.. .?* «Misel na onega tujca, ki me je poklical po imenu, mi podira nade... Skrbi me, da ni bilo naključje... Bojim se tistega človeka .. .* Milan ji je dajal pogum: «Tvoj strah je prazen. Jaz in moj tovariš bova pozorna na vsako sumljivo senco .. .* «Zmeraj mi je pred očmi tisti človek ... Čedalje bolj me vznemirja slutnja, da ima lažna dedinja tudi tukai svoje pomagače.. .* Črensovcih. V nedeljo pa je imel shod na Dolnji Bistrici, kjer je razpravljal o najbolj pereči zadevi, o regulaciji Mure, o čemer je govoril tudi v skupščini ob priliki proračunske razprave. Sreska skupščina se bo vršila v začetku maja. Ob tej priliki nas bodo obiskali tudi minister gospod dr. Kramer in še nekateri drugi parlamentarci. Za to skupščino že zdaj vlada veliko zanimanje in se pričakuje velika udeležba. Največje zanimanje pa je za bližajoče se občinske volitve. Te še niso razpisane, vendar pa smo že tako rekoč v sredini volilne agitacije. Zanimivo je, da se v vseh občinah pojavlja vrsta kandidatnih list. JNS se pripravlja mirno na volitve. Nasprotniki, zlasti klerikalni voditelji, so že izdali navodila svojim privržencem. Imeli so že več sestankov. Dasi občinske volitve niso politične in odločajo pri njih osebnosti, ne pa v toliki meri politična usmerjenost, bodo le bitka med JNS in tiho, neopredeljeno opozicijo. Ta si je pri jesenskih volitvah izposodila plašč JNS, zdaj ji pa, upamo, to več ne bo uspelo. Odkrito si je treba pogledati v obraz. Na eni strani je JNS, na drugi pa opozicija. Med njima se naj odloči bitka v poštenem, odkritem boju. pisec tega članka naletel v Savinjski dolini na kmeta, ki je zgrebal v močni jutrnji slani ječmen s plahte na dvorišču. Zrnje je bilo od slane povsem prevlečeno. Na vprašanje, čemu počenja to, je kmet razložil zadevo takole: «Zaradi predolge zime mi je poginil ves ječmen. Včasih smo sejali namestu ozimnega v takih primerih jari ječmen. Nekateri pa so tudi namakali ozimni ječmen in ga izpostavili čez noč zmrzali. Jarine so zaradi slabih donosov v zadnjih desetletjih med nami čisto izginile. V sili sem se spomnil, kako smo v starih časih pripravili ozimni ječmen za pomladno setev.* Kakor čujem, je tudi več kmetov po drugih vaseh prav tako postopalo. Pisec teh vrst je nadalje vprašal kmeta, kako bi se nosil ozimni ječmen, če bi ga brez prejšnjega zmrzenja na pomlad vsejali. Kmet se je nasmehnil in menil, da za take poizkuse, ki že naprej vemo zanje iz tisočletnih .dognanj, da se ne bodo obnesli, nima kmet «Ni mogoče.* Milan je ugovarjal, a na tihem ga je skrbelo. Njeno domnevanje se mu je videlo naposled le verjetno. «Tistega človeka bomo še našli*, je menil Kušar. «Cakal nas bo nedvomno ,Pri belem orlu'. Ali pa ga bomo srečali na ulici... Kmalu bomo skupaj, ako bo stikal za nami.. .* Medtem so dospeli na grajsko dvorišče. Vratar jih je povedel h graščaku. «Danes prihajate v spremstvu.* Graščak Teodor se je zleknil v naslanjaču. Poznalo se mu je na obrazu, da mu niso prijetni taki obiski. Gizela mu je najprej predstavila svojega zaročenca, za njim pa Kušarja, člana višjega sodišča — oba kot borilca za njene pravice. «Torej še niste uredili>, je rekel hladno. Mladenka mu je povedala vso zgodbo o dediščini grajskih zakladov. «Hm, tako, tako * Graščaka ni preveč genilo njeno pripovedovanje. cPrišla sem po listino, iz katere je razvidno, da je bil moj oče brat graščaka Roberta*, je povedala svojo željo. «Ako jo opremite še s svojim podpisom in z graščinskim žigom, bo imela ta listina popolno veljavo.* «Lahko ti potrdim, da si bila pri meni pridna in poštena. Drugega potrdila pa ti jaz ne morem izdati.. .* Mladenki so se podirale nade. «Vaša rajna gospa mi je večkrat pripovedovala, da ste me sprejeli kot siroto. Poznala je mojega očeta in Preprosto jarjenje ozimnih žit ne denarja, ne časa. Pomni pa, da je njegov oče pred davnimi leti po pomoti vsejal namestu jare rži na pomlad ozimno. Prav lepo je ta vzklila in pognala, toda od tal ni šla. Medtem ko je ostala rž že sklasovala, se ni ta prav nič potegnila, temveč se je košato obraščala kakor trava kraševka tam po gmajnah. Ozimna rž, vsejana na pomlad, sploh ni pognala klasu, da ni bilo kaj žeti in je oče podoral to spako. Pisec je pozneje povprašal po teh rečeh tudi druge kmete, ki so mu povedali, da jim je ta postopek jarjenja znan. Za letos so ta spoznanja seveda prepozna, da bi jih naš kmet s pridom uporabil, čeprav bi bili poizkusi morda še vedno možni poedincem, ki imajo na razpolago ledenice. Zapisali smo pa ta opazovanja kot pobudo našim učenim strokovnjakom, da proučijo in preizkusijo slične postopke našega kmeta pri kmetovanju, da ne zapadejo takšna tisočletna dognanja kot nekakšna vraža in praznoverja pozabljeniu, namestu da bi jih učeni človek preizkusil in jih, če najde, da so dobra, uvedel kot novo pridobitev za splošno rabo. V tisočletjih opazovanja narave si je namreč kmet pridobil toliko izkustev v svojem poklicu, da ga moramo imenovati največjega iznajditelja, h kateremu bi moraii po nasvete vsi praktični rastli-narji in posebno tudi vremenarji. K. Licenciranje bikov v ptujskem srezu Ptuj, aprila. Kakor znano se bo odslej vršilo licenciranje plemenskih bikov v dravski banovini zmerom v jeseni, to je v mesecih oktobru ali novembru. Licence, veljavne za leto 1933., so se podaljšale do rednega licenciranja leta 1934. Za to prehodno dobo se je pa izvršilo zdaj izredno licenciranje v našem okraju v dnevih 12., 13. in 14. t. m. pod predsedstvom g. Lovra Petovarja na 22 krajih. Za ves srez je zdaj uvedena pincgavska pasma in imamo tudi tozadevno selekcijsko organizacijo, sestoječo iz društev v Središču, Ormožu, pri Svetem Lenartu, Sv. Marjeti, v Podlehniku in Cir-kovcah. Pripravljata se še društvi v Markovcih in Derbetincih. Vsa društva so v zvezi, ki ima sedež v Ormožu. Pri tem licenciranju je bilo predstavljenih komisiji 154 bikov, od katerih je dobilo 99 licence. Le malo je občin, ki imajo zadostno število primernih bikov. Občinske uprave, ki bodo zdaj zaradi večjih obsegov občin mnogo bolj sposobne za delo, se bodo morale z vso odločnostjo lotiti dela za pospeševanje govedoreje. Vsi posestniki, ki imajo za to pogoje, se bodo morali pečati z vzrejo plemenskih bikov, če si ne bomo sami pomagali, ne bo napredka, ker vsega od oblastev pač ne moremo pričakovati. Banovinska uprava in sreski kmetijski odbor storita v tem pogledu mnogo. Prav tako naj storijo občine in posamezniki svojo dolžnost. Četudi so cene nizke, ne smemo zanemariti živinoreje. Bomo pa s prvovrstnim blagom počasi dosegli spet boljše cene. Za bodoče so se določili naslednji stalni kraji za licenciranje bikov: Bori za občino Zavrč, Grajena za občino Grajeno, L o č i č za občino Trnovsko vas, Breg za občino Breg, Jane-ž o v c i za občino Sv. Urban, Sv. Lovrenc na Dravskem polju za občini Cirkovce in Sveti Lovrenc na Dravskem polju, Dornava za občino Dornavo, D e r b e t i n c i za občino Derbe-tince, Moškajnci za občino Gorišnico, Orni o ž za občine Hum, Ormož in Veliko nedeljo, Ivanjkovci za občino Ivanjkovce, Gaber-n i k za občino Juršince, Vuzmetinci za občini Kog in Sv. Miklavž pri Ormožu, S a v c i za občino Koračice, Leskovec za občino Lesko-vec, Ptujskagoraza občini Majšberg in Ptujsko goro, Bukovci za občino Markovce, Podgorci za občino Osluševce, Sv. Vid za občino Pobrezje, Podlehnik za občino Podlehnik, Rogoznica za občino Rogoznico, Zlato-ličje za občino Slovenjo vas, Središče za občino Središče, Sv. Barbara v Halozah za občino Sv. Barbara v Halozah. Dober tek je znamenje zdravja. A če opazite pri deci ali odraslih, da jim ne tekme jed, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, če jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek tMagna». čisti naglo, brez bolečin in prijetno. Za iztrebljenje deci malo, a odraslim veliko žlico. * «Magna» se dobiva v lekarnah, i zavojček 4 Din. vedela, da mu je brat graščak na Robovju. Listino s takimi podatki so našli v očetovi zapuščini.} cTega se danes več ne spominjam. Minilo je že več let in ni čudno, ako sem vse pozabil.} «Morda pa imate zapisano in bi mi lahko ustregli}, ga je prosila. cKakor se mi dozdeva, sem vam izdal neko dokazilo, preden ste odpotovali...} «Tisto potrdilo sem izgubila ...} cPojdite k mojemu pisarju, naj vam napiše novo...} «Brez vašega ukaza tega ne bo hotel storiti.} Z nejevoljo je graščak napisal listič in naročil, naj ga odda v grajski pisarni. Tako se je rešil njenega nadlegovanja. Takega sprejema Gizela ni pričakovala. Pokojna grajska gospa jo je ljubila kakor svojega otroka. Tudi graščak ji je bil naklonjen. Odkod ta nenadna izprememba? V pisarni so jo premerili od nog do glave. Pisar je pripravil gosje pero in začel pisati. Napisal je nekaj kratkih vrstic ter jih osušil z belim peskom. «Tukaj je pismo.} Zvil je papir ter ga dal mladenki. Molče je sprejela zvitek ter ga sukala v roki. «Ali bi še kaj radi?} jo je vprašal nejevoljno, ker se ni takoj odstranila. «Spis je brez podpisa}, je boječe omenila. Mladenka je nadaljevala: Gregor plemeniti Valant se je zdržal vsake opazke. ^Zavezniki lažne dedinje ne izbirajo sredstev, kadar hočejo komu škodovati. Zorman, ki je branil mladenko, je izgubil življenje. Grozili so celo predstojniku zakriškega samostana .. .* Mestni oblastnik se je obrnil na mladenko. «Vi ste torej nečakinja graščaka Roberta? Ali imate še kako sestro ali kakega brata?* «Nikogar», je odgovorila. «Tujka si je prilastila moje ime .. .* «Ali imate kakšno dokazilo?* «Ničesar. Prosila bi vas, da mi ga napišete.* «2al mi je, ker vam ne morem ugoditi. Zadeva še ni dovolj jasna. Preskrbite mi dokaze, na .katere bom oprl svojo izjavo.* «Kamor se obrnem, mi pokažejo vrata. Svetujte mi, kaj mi je storiti!* Poglavar si je domislil: cPojdite v župnišče in zahtevajte prepis iz krstne knjige.* «To je izvršil že predstojnik zakriškega samostana. Pa so mu odgovorili, da je iz stare krstne knjige izginilo več listov. Zato mu niso mogli ugoditi.* «Škoda!* je odvrnil. «Potem je vaša zadeva zares čudna...» «Ako mi vi ne pomagate, sem izgubljena...» « Verjemite mi, da mi je vaša zadeva posebno pri srcu. Nedvomno lahko navedete ljudi, ki vas poznajo...» «Seveda*, se je vzradoslila. «Na Malinju sem preživela domala vsa mladostna leta. Poznajo me vsi grajski prebivalci. «Na osnovi one listine bi vam takoj napravil uradno potrdilo*, je rekel oblastnik. V. z.. .|UG£FA- k. d. Zasrcl>. Gajcva 32 Oglas |t rejislr. pod S. br. 4)7 od 10 1. I9H Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje še premija 28.5%): 1 nizozemski goldinar za 23.17 do 23.28 Din, 1 nemško marko za 13.50 do 13.61 Din, 1 angleški funt šterling za 176 do 178 Din, 1 ameriški dolar za 33.94 do 34.23 Din, 100 francoskih frankov za 226 do 227 Din, 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din, 100 italijanskih lir za 191 do 193 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu od 9.20 do 9.30 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 310 do 313 Din. Kratke vesti — Dva lepa banovinska žrebca sta dospela iz tujine v banovinsko kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob južni železnici. Konjerejci šmarskega in celjskega sreza se pozivajo, da dovajajo kobile po možnosti dopoldne. = Praktični tečaj za molzne nadziratelje v Stražišču pri Kranju. Kranjski sreski kmetijski odbor priredi pri Živinorejski selekcijski zadrugi v Stražišču pri Kranju celodnevni praktični tečaj za molzne nadziratelje in člane rodovniških komi sij. Tečaj bo v sredo 25. t. m. Pričel se bo ob 7-30 dopoldne in bo trajal z odmori do večera. Tečajniki se bodo urili v vseh poslih in delih, ki jih morajo vršiti molzni nadziratelji in člani rodovne komisije. Sestanek tečajnikov bo ob 7-30 na dvorišču pri g. Pavlu Rozmanu v Stražišču. — Tečaj je velike važnosti za pravilno podrobno delo pri živinorejskih zadrugah, ker se bodo udeleženci praktično vadili v vsem, kar morajo znati. Zato je potrebno, da se ga udeležijo brez izjeme vsi molzni nadziratelji in vsi člani rodovnih komisij pri živinorejskih zadrugah kranjskega sreza, s katerimi sresko načelništvo sodeluje. Tečajniki iz Selc in Cerkelj naj prinesejo s seboj merilne palice, molzni nadziratelji naj prinesejo k tečaju vse molzno-kontrolne pole letošnjega leta, prav tako tudi vse letošnje prijavnice hlevskih izpre-memb, vse rodovniške skočne zapisnike in računske preglednice zaradi pregleda in pouka. Člani rodovnih komisij pa naj prinesejo vsak zase ocenjevalne knjižice in pripadajoče tabele. Pri tečaju bosta sodelovala sreski referent kmetijski svetnik Sustič in pomočnik sreskega kmetijskega referenta Martelanc. Tečajniki bodo imeli brezplačno kosilo na račun sreskega kmetijskega odbora. Zastopniki živinorejskih zadrug iz sosednjih srezov bodo dobro došli kot gostje opazovalci. = Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru bo imelo VIII. redni letni občni zbor in VI. vinarski kongres 26. in 27. maja v Mariboru (hotel Orel-Zemljič). Poleg običajnega sporeda bodo govorili: o obnovi vinogradov g. Fran Gombač, višji kletarski nadzornik v pokoju, in g. Jakob Znidarič, sreski kmetijski referent; o vprašanju pridelovanja in prodajanja namiznega grozdja inž. g. Fran Lukman, inšpektor ministrstva za kmetijstvo iz Beograda; o svetovnem in domačem vinskem trgu g. Lovio Petovar, narodni poslanec iz Ivanjkovcev; o zatiranju trsnih škodljivcev g. Fran Vojsk, profesor banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Po kongresu bo ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah in vinogradov pri Slovenski Bistrici n Konjicah. Izletov se morejo udeležiti samo tisti člani Vinarskega društva, ki se bodo zanje prijavili do 24. maja pri Vinarskem društvu v Mariboru. Za izlete v Pekre, Slovensko Bistrico in Konjice bodo na razpolago avtobusi. Za polovično vožnjo po vseh državnih železnicah je društvo prosilo. = Tkaninsko tvornico bodo pričeli graditi v! Vincarjih. Delavci so zaposleni zaenkrat z izkopavanjem jarkov za vodovod, navoženega pa je že tudi precej peska, kamenja, apna in opeke* Pravijo, da bodo zgrajena štiri obratovalna poslopja. BERKOVCI. (Smrtna kosa.) Dne 4. t. m. je umrl v Berkovcih v starosti 84 let g. Alojzij Zajdela, bivši gostilničar in trgovec. Pokojnik je storil mnogo dobrega za gasilno društvo kot ustanovitelj in svoječasni načelnik. Zal le, da ga na zadnji poti niso spremljali gasilci, ki bi mu pokazali hvaležnost za ves njegov trud. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! MAKOLE. Ob izredno lepi udeležbi je imela1 na cvetno nedeljo občinska organizacija JNS v Makolah letni občni zbor, združen s shodom narodnega poslanca g. Krejčija. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. šoštarja je sledilo tajniško poročilo učitelja g. Franja Miklavea. Iz poročila posnemamo, da šteje organizacija že 74 članov, kar je za ta kraj izredno mnogo. Glede na skrajno ™ DVA ČLOVEKA 24 Ni odgovorila. Zaprla je oči in ostala dolgo nema. Potem je vstala. Stopila je k prosilcu in mu pogledala v oči, kakor pogledamo prijatelja. Tiho in mehko mu je nato rekla: «In vendar ne morem postati grajska gospa na Enni. Ne morem, dragi, stari Florijan. Saj sam veš, zakaj ne morem. Toda hvaležna sem ti, da si me prišel prosit, naj postanem.* Zvesti možak je vedel, zakaj mu je morala Judita Platterjeva odreči. Saj je hotel samo prositi — poslednje pomoči za svojega ljubega starega gospodarja.* Ni ga takoj pustila stran. Jedi in pijače mu je velela prinesti in sesti je moral. Drugače bi se bilo prvič zgodilo, da bi bil kdo z ennskega gradu prišel na Platterjevo domačijo, pa ne bi bil pogoščen z najboljšim, kar je ta dom premogel. Zato se je moralo to zgoditi tudi pri poslednjem, ki je prišel z ennskega gradu. Judita je sedla k svojemu gostu in moral ji je pripovedovati. Da ni govoril o svojem mladem gospodu, ga je povpraševala po tem in onem, kar ni bilo nič v zvezi z grajskimi ljudmi. «Da si južni Tirolec, vem. Ne vem pa, iz katere doline si ali iz katerih hribov? «Ali je to mogoče?* «No, pa mi povej!* «To je hitro povedano. Iz Dolomitov. Odon-dod, kjer so najsamotnejši in najbolj divji, najvišji in najčudovitejši. In za ljudi najtrši in naj-ubornejši: Nič drugega kakor same skale in gozdovi. In spet skale. Vrhovi, ki jih ni mogoče premagati, strmi kakor vahrnski zvonik. Do nebes visoki! Prav v nebesa kažejo. Toda nebesa se nič ne brigajo za ljudi tam spodaj, čeprav molijo k njim in vzdihujejo, čeprav jim tožijo svoje trpljenje in prosimo pomoči, da bi se morali še Dolomitom samim smiliti. Nebesa ne poznajo usmiljenja. Nebesa puste, da žive ubogi zemeljski otroci svoje bedno življenje. Puste, da molijo in pojejo slavo, stokajo in tožijo. Toda zaradi tega ljudje iz Dolomitov še zmeraj verujejo v nebesa. V kaj drugega naj bi pa verovali?* «Da, da ... Divje in samotno, praviš, je v tvoji domovini?* «Divjina je. Orlom in gamsom je tam bolje kakor ljudem. Tudi medvedje so še tam. Mnoge je groza pred osamljenostjo. Vam bi bila všeč. Taka je kakor vi * «Kakšna sem jaz?* «Drugačna kakor vse druge. Nobene take ne poznam. Prav nobene! Takšna moč je v vas kakor v Eisacku, kakor v vihariu in v vsem, kar je močno. In moč kipi iz vas. Sami tega ne veste, mi drugi pa vemo. Čutimo, če smo pri vas. Vsakdo, kdor pride k vam, se navzame nekaj vaše I moči, ko vas zapušča ... Zakaj me tako gledate?* «Ker sem prav danes občutila, kako sem sla-botna.* «Prav danes?* «Toda prešlo bo.* «Seveda. Pri vas kaj takega hitro preide. Toda — vendar ste samo človeško bitje.* «Še manj. Samo ženska, in še zelo slabotna » «Poslušajte, Judita! Če vam bo svet postal kdaj pretesen, pojdite v mojo domovino. Za Schlernom leži. Tam gori vam bo bolje. Globoko boste lahko dihali. Zrak tam gori ima prav tisto moč kakor vi v duši. Tam gori bi morali biti, tam je za vas. Kako bi vas rad povedel tja gorb; «Zakaj me ne moreš?* «Ker moram ostati pri svojem gospodarju. Dokler bom živel, pri svojem gospodarju!... Oh, Judita! Judita!* Iznenada je udarila iz starca vsa bolečina zaradi gradu Enne, zaradi ljubega gospodarja, zaradi najljubšega mladega gospoda. Bleda in nema je bila Judita, ki je stala zraven njegai. Vsa bleda in nema je poslušala. Toda — Ni mogla možu pomagati. Ko ji je spet nekoč postalo v globini pretesno pri srcu, se je odpravila na pot v višave. Ta pot je bila zanjo božja pot. Prvič se je zgodilo, da je zapustila svojo domačo dolino in zato se je vsa služinčad čudila in strmela, kakor bi se bila gospodarica zato odpravila stran, da bi si poiskala v tujini moža, gospodarja za Platterjevo domačijo. oeugodne zdravstvene razmere v našem kraju, predvsem na močno razširjenost jetike je organizacija oskrbela dvoje zdravstvenih predavanj, o jetiki in o alkoholizmu. Ob priliki predavanja je bila na tajnikovo pobudo ustanovljena pomožna akcija za oskrbo siromašne šolske dece z dnevnim toplim mlekom in koščkom kruha. Akcija se vzdržuje iz prispevkov domačih dobrotnikov. Tajnik je v imenu odbora izrekel toplo zahvalo vsem darovalcem. Organizirala se je nadalje pomožna akcija za pogorelce v Ložnici, ki pa zaradi pre-malega razumevanja ni rodila takih uspehov, kakor je bilo pričakovati. Akcijo je izdatno podprla le banska uprava, za kar ji gre topla zahvala. Na pomoč pa je priskočil tudi bivši župan g. Klajn-šek. Občinska organizacija JNS je dalje izvršila več posredovanj, med drugimi tudi v zadevi odpusta bivšega člana Maksa Rojsa, šoferja pri tukajšnji Prometni zadrugi. Ob koncu poročila se je tajnik spomnil še umrlega člana in odbornika g. Franca Skaleta, katerega spomin so navzočni počastili s trikratnim «Slava!» Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. šoštarjem na čelu. Pri raznoterostih so zborovalci sporočili razne želje in težnje, predvsem glede poprav in razširjenja nekaterih cest v občini. Po končanem občnem zboru je ob velikem zanimanju zboroval-cev poročal narodni poslanec g. Krejči o delu v narodni skupščini s posebnim ozirom na proračunsko razpravo in o političnem položaju sploh. S pozivom k skupnemu in poštenemu delu v prid naroda in države je g. poslanec, viharno pozdravljen, končal svoje poročilo. MIRNA. Pri končni ureditvi občin je dobila občina Mirna naselje Debenc iz občine Trebel-nega, Glinek iz občine Mokronoga in Sotlo iz občine Št. Ruperta. S tem je bilo-ustreženo dolgotrajni želji občanov in končan je več let trajajoči boj. Občinska organizacija JNS je izvojevala velik uspeh, na katerega je v resnici lahko ponosna. Da bi dala duška zadovoljstvu vsega prebivalstva, posebno pa novih občanov, je priredila občinska organizacija JNS v nedeljo 8. t. m. pod predsedstvom svojega zaslužnega predsednika in občinskega načelnika g. Bulca manifestacijski shod. Mirna je bila vsa v zastavah. Predsednik g. Bule je v jedrnatem govoru poudaril pomen končne ureditve mirnske občine ter opisal hude napore in trud stranke, preden so se uresničile želje občanov. S toplim pozdravom je povabil nove občane k skupnemu delu za blaginjo vseh občanov in naše domovine. MOJSTRANA. 8. t. m. je uprizoril Sokol igro , ki je nad pričakovanje uspela. Igralci so svoje vloge podali res dobro. Zlasti Vister v vlogi Toneta, Novak v vlogi Janeza in Dovža-nova v vlogi Urše so bili posrečeni. Sploh vsi igralci so se temeljito potrudili. Režiserju čestitamo. Društvena dvorana na Dovjem je bila nabito polna in ni skoparila s priznanjem. — V soboto 7. t. m. se je tudi pri nas pričel sv. misi-jon, pri katerem bi morali slišati le božjo besedo. A že prvi dan se je s prižnice zahtevalo, naj se v tem času opuste vse druge prireditve. V nedeljo popoldne pa smo čuli besede: «Pa saj ni čudno, ker v hiše zahajajo taki listi, kakor sta ,Jutro« in ,Domovina'.* To je obrekovanje. Še nikdar nismo brali kaj takega v teh listih, da bi jima mogli reči take očitke. Pri trganja v glavi, dfesnih in čeljustih. Z «Algo» dobro natrite senci in zatilnik, potem ovijte glavo z rutico, ki jo je treba prej namočiti z «Algo». Postopoma boste občutili ublaženje, ker , nagnite glavo tako, da pride laliko «Alga» v votli zob. To ponovite nekajkrat. Zobobol navadno preneha že po prvih poskusili. «Alga» se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica Din 14—. obiskovalci Janč, Štange in drugih naših hribov, ki so si izčrpane sile svežili pri gostoljubnem gostilničarju. Blag mu spomini ZAGORJE OB SAVI. (S m r t n a k o s a.) Te dni smo pokopali v Zagorju vdovo Marijo Ko-željevo iz Podstrane, ki je dočakala visoko starost 89 let Pokojnica je bila znana daleč na okrog in priljubljena, čeprav je časih z ostrimi besedami nastopila, kjer se je delala krivica. Zaradi pravicoljubnosti so jo n^zivali za ženskega župana. — Dalje smo pokopali 301etnega brezposelnega Albina B e n e g a 1 i j a. Bolehal je le osem dni, a ga je bolezen udušila, ker je bil čisto izčrpan zaradi pomanjkanja. Brezposelni tovariši so mu priredili lep pogreb. ŠT. ANDRAŽ PRI VELENJU. Vljudno vabimo domačine in sosede, da nas v nedeljo 22. t. m. posetijo v Društvenem domu, kjer priredimo žaloigro v osmih dejanjih «Prokleta*. Snov igre je tako pretresljiva, da bo vsakogar do solz ganila. Predstava se prične ob treh popoldne, ker je dolga. Med odmori bo igral domači tambura-ški zbor. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča 3 Din, za otroke 2 Din. Na svidenje! ŠTANGA. (Smrtna kosa.) Te dni smo pokopali 741etnega posestnika Ignaca Mandlja, ki je bil spoštovan v vsem našem okolišu. O tem je pričala udeležba na njegovi zadnji poti. Zlasti mnogo je bilo navzočnih gasilcev iz vseh okoliških čet. Svojemu staremu prijatelju je izprego-voril v slovo župni načelnik g. Lajovic Franc starejši. Mandelj je bil 20 let podžupan trebeljevske občine. Mandljevo gostilno poznajo tudi mnogi * Kralj krstni boter devetemu sinu. V Kotoribi so krstili devetega sina in enajstega otroka siromašnega kmeta Vinka Baloga. Krstni boter je bil Nj. Vel. kralj Aleksander, ki ga je zastopal komandant konjeniškega polka iz Cakovca polkovnik g. Vojislav Petrovič. * Kraljica in kraljeviči v Sarajevu. Te dni so prispeli v Ilidže Nj. Vel. kraljica Marija, prestolonaslednik Peter in kraljeviča Tomislav in Andrej. Po odmoru na dvoru so Nj. Vel. kraljica in kraljeviči odšli na izprebod k zverinjaku, ki so si ga z zanimanjem ogledali. Velika množica ljudi iz okolice Ilidža in Sarajeva je priredila visokim gostom navdušene ovacije. Pozneje se je Nj. Vel. kraljica s kraljeviči odpeljala v Sarajevo, kjer si je ogledala otroško kliniko, ki se imenuje po njej. Tudi pri tej priložnosti je prebivalstvo priredilo spontane navdušene manifestacije Nj. Vel. kraljici in kraljevičem. * Tri nove zmage JNS pri občinskih volitvah so bile dosežene v nedeljo. Volitve so se vršile v Šmartnem pri Litiji, pri Sv. Križu nad Litijo in na Polšniku. Volilni izidi so: V Šmartnem je bilo volilnih upravičencev 933, glasovalo pa jih je 776. Lista nosilca Strmana (JNS) je dobila 406 glasov, opozicijska lista Drčarja pa 370 glasov. Lista župana Strmana je dobila na ta način 20 odbornikov, Grčarjeva pa 4. Na P o 1 š n i k u je bilo volilnih upravičencev 520, glasovalo pa jih je 427. Za listo Pograjca (JNS) je bilo oddanih 242 glasov, za opozicijsko listo Štempiharja pa 185 glasov. Pri S v. K r i ž u je bilo volilnih upravičencev Gospodarja za Platterjevo domačijo... Ze leta so iskali ljudje za Judito Platterjevo moža, za domačijo gospodarja. Našli so tega in onega. Izbirali so in izbirali. Čudili so se, da Judita Platterjeva ni vzela tega ali onega. Iznenada pa so si začeli domišljati, da išče in izbira Judita Platterjeva sama, in takoj so postali čudno vznemirjeni. Kajti — «Cemu potrebuje Platterjeva domačija gospodarja? Saj je Judita Platterjeva gospodar!* Do Bozna je ostala JudPa v dolini. Peljala se je v svojem lastnem hribovskem vozu in s seboj je vzela hlapca. Ko je začela iti pot v hrib, je ustavila ter izročila voz in konja v varstvo, potem pa je šla peš dalje. Hlapec je nosil prtljago. Ni bila težka. S podvihano temno obleko iz raševine in z močno gorsko palico, ki je imela ostro železno konico, je začela iti navzgor proti divjemu in samotnemu kraljevskemu svetu Dolomitov... Drugi dan pešhoje dopoldne je prišla tja, kamor je bila namenjena, po gorskih poteh, ki so bile dostikrat podobne pastirskim stezam. Tu je bila visoka dolina s starinskim poslopjem na strmi skali in okoli njega borne hišice majhne vasi, kjer so prebivali kmetje, daleč od sveta. Ljudje, ki so bili videti zapuščeni, skoraj puščav-niški, so strmd gledali tujko, kakor še ne bi bili nikoli videli človeka iz kakršnega drugega kraja. Kakor še ne bi bili nikoli videli ženske iz omikane dežele. Judita jih je pozdravljala in dobivala za odgovor nejevoljne, skoraj sovražne od- zdrave. Ko je vprašala po kakšni gostilni, so ji rekli, da ni nobene in — naj le kar odide. Tega pa ni hotela. Zato je začela poizvedovati: «Kaj pa je tistole temno poslopje nad vasjo?* «Ali ne veste?* «Tuja sem tu.* «Zakaj pa ste prišli, če ne veste? Ali mislite obiskati koga tam gori?* «Tam gori?* «Oni bi vas lahko sprejeli.* «Kdo pa so?* «Taki, ki so grešili. In mi jih moramo pri sebi trpeti. Še maše ne smejo za nas brati. Še spovedovati ne smejo in dati poslednjega zakramenta našim umirajočim. Ce hočemo slišati mašo in se spovedati svojih grenov, moramo iti daleč čez hribe. Od daleč onstran gora moramo poklicati za naše umirajoče in mrtve duhovnika.* Judita je vzkliknila: «AIi prebivajo menihi, duhovniki v veliki, sivi hiši?* «Duhovniški zločinci.* «Torej ni samostan, ampak kaznilnica?* «In mi jih moramo trpeti v svoji bližini! Kakor že ne bi bili sami dovolj bedni. Še njihove grehe moramo prenašati. In posvečenci Gospodovi so ... Le pojdite k njim.* Medtem je šel Juditin hlapec prosit prenočišča in ga je dobil v hiši, ki je spadala k duhovniškemu zavodu. Tam so zmeraj sprejemali tujce, sorodnike in prijatelje — tislih! Odvedel je gospodarico tja gor in ji mimogrede pripovedoval: cSlabr ljudje so. Nobenemu višjemu niso pokorni. Žive, kakor znajo, molijo, kadar se jim ljubi... Da, in pomislite: avguštinci so!* «Avguštinci ?* «Taki, kakor v samostanu Novi Štifti.* Judita se je hotela obrniti. Nekaj čudnega se je iznenada zgodilo: prevzel jo je drget, podoben grozi. Kakor slutnja, kakor opomin je bilo... Trenutek nato se je že sramovala svoje slabosti in šla za svojim vodnikom, ki ga je tako močno prevzel pogled na spokorne menihe. «Kaj so le počenjali? Saj so vendar posvečenci! Kako morejo biti zločinci?... Ali pa — kaj mislite vi, gospa — morda so le ubogi nesrečniki?* Toda hlapec je dobil za odgovor: «Tega pa nič ne vem in tega tudi vedeti nočem.* Trd prizvok je bil v njenem glasu in njene oči so dobile drget zbujajoč, otrpel lesket. Tri dni je bila hiša grešnikov prenočišče tuje ženske. In žalostno prebivališče je bilo. Duhovni prebivalci niso preveč resno jemali redovnih pravil. Dovolj huda pokora in kazen se jim je že zdelo samo bivanje v tej divjini. Streljali so divjačino in lovili ribe. Drugače pa so živeli prav tako kakor dolomitski ljudje od ajde in slabe turščice. Nihče med gozdnimi kmeti ni imel krave; samo koze in ovce so imeli. Iz temno-barvne ovčje volne so si delali obleke, moške in ženske tudi. Za božič so klali koštrune, za veliko 757, glasovalo pa jih je 470. Lista nosilca Božiča (JNS) je dobila 258 glasov, opozicijska lista pa 232 glasov. ♦ Narodnoprosvetni tečaj Zveze kulturnih dru-Stev v Ljubljani. Dne 16. t. m. dopoldne se je v veliki dvorani Kazine v Ljubljani pričel narodnoprosvetni tečaj, ki ga prireja za funkcionarje svojih društev matica ljudskega prosvetnega dela v liaši banovini Zveza kulturnih društev. Izmed 390 prosvetnih organizacij, ki sestavljajo široko razpredeno omrežje ZKD, je približno polovica zastopana na tečaju, ki se ga udeležuje 170 delavcev na narodnoprosvetnem poprišču iz najrazličnejših velikih in malih krajev banovine. Med njimi so zlasti številno zbrani kmečki fantje, kar priča o tem, da je ZKD pravilno doumela poslanstvo, ki ga naj vrši kulturna zveza med narodom, katerega jedro je prav v bitju in žitju kmečkih vasi. S kmečko mladina pa je dospelo od vseh strani tudi lepo število podeželskega izobražen-stva, zlasti mladih učiteljev. * Zlati jubilej ptujske posojilnice, V Narodnem domu v Ptuju, kjer se je pred 50 leti rodila kot prvi slovenski denarni zavod v Ptuju, je v nedeljo praznovala ptujska Posojilnica 501etni jubilej. V zgornji dvorani, okrašeni s slikami Nj. Vel. kralja in treh najbolj zaslužnih mož Posojilnice, že pokojnih Andreja Jurce, dr. Franja Jurtele in Ivana Toplaka, so se zbrali gostje, ki so prisostvovali slavnostni seji Posojilnice. Sedanji načelnik, gimnazijski ravnatelj g. dr. Josip Komljanec, se je po otvoritvi spomnil zaslužnih mož, ki imajo neminljive zasluge za ustanovitev tega koristnega denarnega zavoda, zlasti še živečih dr. Tomaža Romiha, senatorja dr. Miroslava Ploja in pa finančnega svetnika Janeza Knopa, ki je prihitel kljub svoji častitljivi starosti iz Maribora v ono dvorano, kjer je pred 50 leti sodeloval pri ustanovitvi zavoda. Izrekel je nadalje pozdrav tudi najvišjemu predstavniku države Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki mu je bila poslana vdanostna brzojavka. Gospod dr. Komljanec je nato posegel v zgodovinski razvoj Posojilnice, ki se je ustanavljala v prav tako hudih časih kakor jih imamo danes. V imenu ptujske občine je čestital Posojilnici župan gospod Jerše, ki je poudaril zasluge tega slovenskega denarnega zavoda na gospodarskem, socialnem in nacionalnem poprišču. V imenu dravske banovine je čestital k jubileju podban g. dr. Pirk-majer, ki je med drugim očital zlasti tudi zasluge pokojnega dr. Franja Jurtele. V imenu Zveze slovenskih zadrug je govoril ravnatelj g. Trček in v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Milko Senčar. V imenu društva jugoslo-venskih akademikov se je zahvalil Posojilnici za naklonjenost dijakom in akademikom g. Matej Zajšek. Zatem so se napotili gostje k odkritju spominske plošče zaslužnemu načelniku gospodu dr. Franju Jurteli, ki jo je Posojilnica vzidala na lastni hiši, kjer je pokojni dr. Jurtela stanoval in deloval v prid Posojilnice in vsenu ptujskemu okraju, zlasti našemu kmetu, ki se je z ustanovitvijo tega slovenskega zavoda oprostil težkih nemških verig. * 60 družin slovenskih rudarjev iz Holandije r domovini. V raznih holandskih rudnikih je bilo zaposlenih 60 slovenskih rudarjev, doma iz raznih krajev Slovenije. Tam so delali že več let ter so dobro zaslužili. S seboj so imeli družine. Živeli so razmerno dobro in so si prihranili tudi večje vsote. Pred letom pa je nastala tudi v holandskih rudnikih kriza. Posledica je bila, da so bili naši rudarji vrženi na cesto. Holandska vlada jim je po mednarodnih pogodbah nakazovala iz svojih socialnih skladov malenkostne podpore. Rudarji so skromno živeli. Sila razmer jih je primorala, da so marsikaj poprodali in da so načeli tudi prihranke. Vedno so upali, da se bodo razmere izboljšale in da dobe spet delo. Zaman! Pred tedni so holandska oblastva vseh 60 družin naložila v železniške vagone z vsem njihovim pohištvom. In tako so rudarji s svojimi družinami nastopili križevo pot. Transport, ki je štel poleg 60 rudarjev še 200 žensk in otrok, je pred nekaj dnevi prispel v Ljubljano. Borza dela, Delavska zbornica in izseljenski komisarijat so se sicer za nje zavzeli in jim prihiteli na pomoč. Otroško zavetišče na Viču je prevzelo rudarske otroke za en mesec v oskrbo. Nekateri rudarji so odšli v svoje domovinske občine, dva pa v državni senj-ski rudnik v Srbiji. * Perčečevi ustaši uhajajo. V noči na 1. t. m. je pobegnil iz Madžarske na naše ozemlje, in sicer v Hlebinje v koprivniškem srezu, Stjepan Petrovič, ki je tam doma in je meseca avgusta 1931. skrivaj odšel na Madžarsko. Ko je prišel v Hlebinje, se je zglasil pri svojem dedu Mati Kova-čecu. Kmalu nato sta skupno prišla na orožniško postajo, kjer se je Petrovič prijavil. Orožniškemu komandirju je povedal, da je bil leta 1931., ko je prišel na Madžarsko, tam prijet in so ga odvedli v Budimpešto, kjer so ga izročilu Gustavu Perčecu. Perčec ga je odpravil v Janko Pusto, kjer so se takrat pričeli zbirati «ustaši*. Petrovič je izpove- kupite zaradi ogromnega nakupa po čudovito znižanih cenah. Din 6 50 domače platno Din 8-— jadransko platno Din 9-— slovensko platno II. Din 10'— celjsko platno Din 11-— slovensko platno Ia Din 11-— «Vera» šifon Din 12-— cAdriaj šifon Din 19-— platno za rjuhe. J, Trgovski dom _ tmn&jd Tovarna perila in oblek Celje št. 97 Zahtevajte vzorce in cenik! dal, da je po naredbah Paveliča in Perčeca večkrat prišel na naše ozemlje z raznimi zločinskimi nalogami, ki jih je tudi izvršil in zdaj priznal. Ker pa v zadnjem času ni več hotel izvrševati Perčečevih nalog, ga je Perčec obsodil na smrt in zato se je odločil pobegniti v našo državo. Priznal je vse svoje zveze in navedel tovariše, s katerimi je prišel v stike v Janki Pustj, in ki so poleg njega prenašali orožje in razstrelivo na naše ozemlje. Na podlagi njegovih izpovedb so izvršila oblastva v obmejnem koprivniškem srezu podrobno preiskavo in našla pri posameznih ose- noč jagnjeta. To sta bila največja praznika v letu — zaradi mesne jedi. Tri dni je Judita pregledovala okolico. Od zgodnjega jutra do poznega večera je hodila okoli. Ni videla samo lepote te daleč od sveta ležeče gorske pokrajine, ampak tudi njeno rodovitnost. Bila je deviška zemlja. Seveda bi bilo treba iztrebiti gozdove in iz-trebljene planote izpremeniti v pašnike. Potem pa bi nastala v tej visoki dolini planinska domačija, kakor je ni nikjer drugje v deželi. Dosti dela bo za to treba. Leta in leta neutrudnega dela. In vztrajnost, ki ne pozna otrplosti, bi zahtevalo to delo. Neuklonljivo voljo, neuklonljivo moč ... Tretji dan je prišla Judita na svojih samotnih potovanjih gor do Kraljevskih sten. Tu je občutila vse veličastvo dolomitskega sveta. Bilo je, kakor bi nosil tu svet krono... Tretji dan so ji menihi pokazali vrata. Menihi, ki so bili grešniki, so jo vprašali: «Kdo pa ste prav za prav? Menda ste slaba kristjanka! Niti enkrat niste prišli v cerkev. Ali ste sploh kristjanka?* Hlapec, ki je bil zraven, ko so njegovo gospodarico tako grdo prijeli, je hotel vzrojiti. Juditin pogled pa mu je velel, naj miruje. Odvrnila je: «Svcjo vero imam, kakor imate vi svojo.* «Kaj iščete pri nas?* «Pri vas bom ostala.* «Vi, in pri nas? V tej divjini?... Kaj vam ne .tride na misel!* «Ne, ne mislim ostati tu spodaj. Še višje pojdem.* «Še višje?* «Kolikor visoko bo mogoče. Tja gori do Kraljevskih sten.* «To je nemogoče.* «Mogoče bo ... Čigavi so tam gori gozdovi in travniki? Ali so samostanski?* «Državni.* «Še bolje.* «Pojdite! Pojdite! Tu pri nas ne smete več ostati.* «Vrnem se.* In vrnila se je. Pod Kraljevskimi stenami je ustanovi'a Judita Platterjeva svoje novo kraljestvo in postala ekraljevska žena*. Peto poglavje. Pater Pavel kliče mladi, verni človeški duši: «Križaj! Križaj!* In kfko se je ta beseda izpolnila. Ennski grad so prodali. Toda nekoč tako mogočnega posestva starega rodu niso kupili «ne Lahi ne judje*, ampak neki tuj plemič, ki je spoznal lepoto kraja in mu je hotel s svojim popolnim okusom — okusom moža, ki pozna svet — vrniti nekdanji blesk. Kaj se je godilo v duši poslednjega sinu izginulega rodu ob tem dogodku — saj je vsak kmet, vsak hlapec v Briksenški dolini čutil, da je to pomemben dogodek —, tega ni zvedel niti prečastiti gospod prelat pri spovedi; to je pater Pavel odkril samo svojemu Bogu. Ko je izvedel, kaj se je zgodilo, ni šel v cerkev, da bi izlil svojo dušo v vročo molitev; tudi ni šel v svojo celico, ampak izprosil si je dovoljenje, da bi smel iti na samotno goro v svetem jutru še mračnega dne. Na Ploso je šel. Tam je stal dolgo, dolgo. Zviška je gledal dolgo, navzdol. Iznad gora je vstajalo solnce, da so prvi žarki padali na njegovo maziljeno in posvečeno glavo. Z njegove glave je padal nebeški soj po njem, po vsem njegovem telesu, da je bil ves od njega ožarjen. In naprej od duhovnika je legal žar v globoko dolino, na dom njegovih očetov, in prinašal temu poslovilni pozdrav zadnjega potomca. Mirno je pozneje sprejel pater Pavel novico. Skoraj vsa kupnina je šla za poplačilo bratovih dolgov na Dunaju, tako da je ostala staremu grofu Eiinskemu le majhna glavnica. Nekdanji gospodar pa je dobil pod gradom v nekdanji čuvajski hiši ob bregu Eisacka dosmrtno zavetišče — dokler bo še životarilo to ubito življenje ... Novica o prodaji gradu En ne se je kakor blisk raznesla po vsej okolici: od Miihlberga do Klau-sna. Pomladni vihar pa je vzel na svoje šumne peruti in raznesel daleč po tirolski deželi: «Judita Platterjeva je pustila Platterjevo domačijo!* Zvenelo je skoraj kakor: «Plosa je izgubila svoj vrh, Schlern svoj rožni vrt!* bah sedem peklenskih strojev, 10 ročnih granat in 17 revolverjev tujega izvora. Prizadete osebe so bile aretirane. Preiskavo vodi sedaj zagrebška policija. * Smrt pod hlodi. Na Pohorju pri tako zvani Attemsovi riži so delavci spravljali hlode v rižo. Hlodi so bili zloženi v visoke kupe. 621etni delavec Jernej Mužič je sprožil tak kup, pa je prepozno odskočil. Debla so Mužiča pokopala pod seboj ter je zgrmel nanj ves kup, vsega skupaj nad 200 hlodov. Njegovi tovariši so začuli med hruščem valečih se hlodov samo presunljiv vzklik, nato pa je nesrečnik utihnil. Tri ure so potrebovali delavci, da so ponesrečenca rešili iz smrtonosnega objema. Telo so mu težki hlodi zmečkali, da je bil pri priči mrtev. * 70 moških ur sta izkopala. Zadnje sobote šolski upravitelj na Bukovici v Selški dolini Oton Fink in njegov svak Mirko Blaž pač ne bosta tako hitro pozabita, saj sta našla v bližnjem gozdu ostanke kar 70 moških žepnih ur, ki so zašle tjakaj po vsej verjetnosti v času prevrata, ko so se pomikale velike množice avstrijskega vojaštva skozi Selško dolino proti domu. Upravitelj Fink je nameraval nagrabiti za šolski vrt nekaj dobre zemlje, zategadelj je še! popoldne v gozdiček tik za šolo. S seboj je vzel tudi svaka, tako da je šlo delo lepše od rok. Naenkrat pa je zadel svak z motiko ob nekaj trdega. Pod kopačo je zazvenelo. Radovedna, kaj prav za prav je, sta hitela kopača odstranjevati ruševino in prst. Na mah sta zagledala pred seboj celo zalogo raznega kolesja, kovinskih delov in ostankov ur. Res prav čudna najdba! Izvlekla sta iz zemlje točno 70 ur, ki pa ne predstavljajo nikake vrednosti. Dotičnik namreč, ki je zagrebel vso to ropotijo, je ure popolnoma uničil, ker je iztolkel iz njih samo zlate in srebrne dele s pokrovi, za ostalo pa mu ni bilo mar. Kljub temu, da je minila od prevrata sem že lepa vrsta let, so bili posamezni ostanki ur še kar dobro ohranjeni, zlasti oni, kjer so se tiščale ploščice tesno skupaj. Veliko večino pa je seveda uničil zob časa; rja je temeljito opravila svoje delo. Nenavadna najdba je vzbudila v vasici mnogo pozornosti in se je spočetka domnevalo, da so zanesli ure v Bukovico domači tatovi, ikar je pa skoro izjključeno, ker o tatvini ur v tako velikem obsegu ni nikomur prav ničesar znano. Če so jih zagrebli morda avstrijski vojaki, je seveda prav verjetno, da jih niso bili kupili, nego so jih kje ukradli. * Kmetija žrtev požara. Te dni je nastal ogenj v hiši posestnika Gukiatija, po domače Križnika, nad Izlakami. Ogenj se je raztegnil še na gospodarsko poslopje, ki je tudi pogorelo do tal. Domačim se je posrečilo rešiti le nekaj obleke. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Izlak in sosednjih Lok, ki pa niso imeli več kaj gasiti. * Motocikel je treščil v avto. Pred sreskim na-čelstvom v Novem mestu se je zbralo te dni zaradi registracije motornih koles veliko število motociklistov. Med njimi je bil tudi sreski cestni nadzornik g. Pavel Derganc iz Metlike, ki ga je spremljal arhivski uradnik pri sreskem načelstvu v Metliki g. Pavel Česnik. Po registraciji sta se odpeljala nazaj proti domu. Česnik se je vozil v prikolici. Ko sta dospela do ovinka pri Windi-scherjevem hotelu, je pridrvel z nasprotne strani težak tovorni avto, ki ga je vodil šofer Milan Iva-novič, in se s precejšnjo brzino zaletel v motorno kolo. Derganc je odletel s kolesa ter je le malo manjkalo, da ni prišel pod kolesa težkega voza. Tudi Česnika je vrglo iz prikolice na desno stran. Oba sta hudo poškodovana. * Nesreča s smodnikom. Posestnikova žena Marija Mihaličeva v Velikih Kresnicah v občini Brusnicah pri Novem mestu je gledala, kako so ljudje na moževem posestvu preganjali krte s smodnikom. Smodnik pa je predčasno eksplodiral, pri čemer je Mihaličeva dobila hude opekline po telesu, zlasti po obrazu in očeh. Prepeljali so jo v bolnišnico v Ljubljani. * Smrtna nesreča v Mostah. Te dni so poslali iz Mergenthalerjeve tvornice v Mostah pri Ljubljani na oolie 281etnega delavca Antona Pera, doma iz Šmarjete, in še nekega drugega delavca. Oba sta odšla na delo z vozom. Čez nekaj časa se je drugi delavec vrnil v tvornico močno vinjen ter povedal, da leži Per na polju popolnoma pijan. Šli so ponj, videli pa so takoj, da Per ni pijan, temveč nezavesten zaradi hude rane na vratu. Poklicali so reševalni avto, ki je Pera prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so ugotovili, da se je Peru zlomila hrbtenica na vratu. Proti taki poškodbi je bila seveda brezuspešna vsaka zdravniška pomoč in je Per umrl, ne da bi se poprej prebudil iz nezavesti. Kako se je Per ponesrečil, se ne ve. Zadnji opomin lanskim zaostankarjem! Naročnikom, ki imajo še kaj zaostanka na naročnini za preteklo leto, smo poslali vnovič položnice, in sicer zadnjikrat. Vsakomur, ki ne bo plačal naročnine v 20 dneh, bomo ustavili list brez nadaljnjega obvestila. Upamo, da bo plačal zdaj vsakdo, komur je list pri srcu in ki se zaveda dolžnosti naročnika. Prosimo pa tudi vse druge cenjene naročnike, ki še niso za letos plačali naročnine, naj jo poravnajo še pred nastopom poletja zaradi reda in olajšanja dela pri upravi lista. „T „ Uprava «D o m o v i n e». * Velik požar pri Vranskem. V Tržci pri Vranskem je nedavno začela goreti Stilinovičeva žaga. Na kraj požara so takoj prihitela gasilna društva iz Kaple, Prekope in Vranskega, k", so požar omejila. Mnogo se ni dalo več rešiti. Zgorelo je mnogo zabojev; žaga je namreč izdelovala zaboje iz bukovega lesa, ki jih je pošiljala v Italijo, kjer so jih porabljali za razpošiljanje južnega sadja. Razen tega je zgorelo in postalo nerabnih več strojev, tako da je škoda zelo velika, vendar pa bo pretežno krita z zavarovalnino. Lastnik je začasno vzel v najem tri žage, da obrat ne bo preveč trpel, dokler ne vpostavi obrata na svoji žagi. Kako je zdaj ogenj nastal, ni znano. Na jI rž se je vnel les v sušilnici, ker se je od tam ogenj razširil na vse strani. živčno izčrpanim! Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, nespečnost, predčasna izčrpanost, živčna razrvanost, glejte, na čem mnogi dandanes trpe! Medtem je znanstveno dognano, da regulira ekstrakt iz žlez_ mlade in močne živali (cKale-fluid»), vnesen v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak, sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Detajlna literatura brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom. Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovič. — cKale-fluid» proda jajo lekarne in drogerije. Odobreno od ministrstva za narodno zdravje pod S. br. 10.537/33. * Smrtni strel v Kamniških planinah. Prejšnji četrtek zjutraj se je odpravil po potu, ki drži iz Črne na Malo planino, lovski čuvaj Tone Plevelj zalezovat ruševca, trgovec Jože Petek iz Črne doline pa z njim, da bi slišal petelinje petje. Kakor po navadi, je imel Tone tudi to pot s seboj svojo lovsko puško. Živahno je pripovedoval svojemu spremljevalcu, kje je prejšnji dan padel prvi letošnji divji petelin v tem delu planin. Ob solnčnem vzhodu sta se moža zopet vračala v dolino. Tone je zaradi hude revme, ki ga tare že nekaj let, težko hodil in se je opiral na palico, štiri korake za njim pa je šel njegov spremljevalec in mu nesel puško. Oba sta prezrla, da je puška nabita. Na poti se je g. Jože Petek izpotak-nil in padel, pri tem pa se je sprožila puška in čuvaj Tone je padel na tla, zadet v desno nogo v stegno. Ko je spremljevalec priskočil na pomoč, je videl, da kri kar brizga iz rane, kar je bil znak, da so svinčena zrna prebila stegensko odvodnico. Kri se ni dala ustaviti in Tone je naglo izkrvavel. Tone Plevelj je bil splošno znan in priljubljen lovski čuvaj. Doma je bil iz Olševka v neveljski občini in je zdaj bival v majhni koči na Štajerskem Raku. Zapušča hudo prizadeto ženo in dva nepreskrbljena otroka. * Velik napredek v negovanju zob. Eden izmed največjih neprijateljev zob je brezdvomn« zobni kamen — povzročitelj mnogih hudih obolenj. Zobni kamen se odpravi v večini primerov z mehaničnimi sredstvi, kar povzroča bolečine in izgubo časa. Priljubljeni Sargov Kalodont ima v sebi dodatek sulforicinoleaia po dr. Braunlichu, sedaj pa je dobil razen že znanih odlik še neko neprecenljivo novo svojstvo, namreč, da odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Pri tem niti najmanj ne poškoduje zob. Ta novi dodatek v Sargovem Kalodontu predstavlja velik napredek pri negovanju zob. * Dclomrzneži in izkoriščevalci občinskih pod-I por. Banska uprava razglaša, da so proglašeni za | delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor: j Josip Hiršelj, pristojen v občino Polšnik; Franc Slaček, pristojen v občino Cerkvenjak; Viljem Grame, pristojen v občino Sv. Križ; Martin Be-denk, pristojen v Novo mesto; Anton Stražar, pristojen v Lukovico; Štefan Ocepek in njegova žena Marija, pristojna v občino Št. Lambert; Rafael Pokoril, pristojen v Škof jo Loko; Anton Pojškruh, pristojen v občino Gornji grad: Jožefa Letnikova, pristojna v Koreno; Ivan Černevšek, pristojen v Novo Štifto; Dragomer Pogorele, pristojen v oblino Muto; Franc Štehamik, pristojen v občino ! Šmartno pri Slovenjgradcu; Karel Zupan, pristojen v občino Ljubno. * Drzen vlom je bil izvršen ponoči v Straži-Toplicah v hišo trgovca in gostilničarja Adolfa Pečjaka. Neznanci so pobrali 6840 Din gotovine, poleg tega so pa odnesli dve damski zlati zapestnici, dve moški in dve damski zlati uri, dve dolgi ženski ovratni verižici z medaljončki, več zlatih naprsnih igel in prstanov, zlate uhane, več avstrijskih cekinov in srebrnih kron, denarnico iz mehkega usnja s sliko trgovca Pečjaka in njegove žene in razne druge malenkosti. Skupna škoda znaša 27.800 Din. * Spet peklenski stroj iz tujine. Dne 10. t. m. je nastala v poslopju uprave policije v Zagrebu eksplozija, pri kateri ni bil nihče ranjen in je bila tudi gmotna škoda neznatna. Preiskava je zdaj dognala, da je eksplozijo povzročil peklenskj stroj, ki ga je položil v stranišče Bojan Kugler, dijak prava, po rodu iz Osijeka, star 26 let. Bil je aretiran in je pri zaslišanju vse priznal. Izr povedal je, da je peklenski stroj prinesel iz tujine in mu ga je naročil nastaviti njegov bratranec Evgen Kvaternik, dijak prava, sin Slavka Kvaternika, podpolkovnika v ostavki. Evgen Kvaternik je član strahovalne skupine Perčec-Singer-jeve, po katere naročilu je pred dnevi prišel iz Avstrije v našo državo. Kugler je dobil od Kvaternika nalog, naj nastavi peklenski stroj v poslopju uprave policije v Zagrebu, za kar mu je bila obljubljena nagrada v znesku 25.0C0 Din. Za Kvaternikom je izdana tiralica in razpisana nagrada 30.000 Din za onega, ki pripomore, da ga izslede in aretirajo. Preiskava se še nadaljuje. * Ustreljen tihotapec. Žalosten dogodek se je pripetil v noči na petek pri Leskovici tik državne meje. Stražnika graničarja sta zaslišala sredi noči po hosti šum. Ker na klice «stoj» hoja ni ponehala, sta stražnika ustrelila v smeri, odkoder sta slišala šum. Na tihotapca je bilo oddanih pet strelov, od katerih so ga trije smrtnonevarno ranili. Ugotovili so. da je ustreljenec neki Martin Frelih iz občine Sorice. * Smrtna nesreča. Nedavno se je odpeljal 391etni Anton Košenina, dimnikarski mojster iz Gaberja pri Celju, z motornim kolesom po državni cesti proti Ptuju, da obišče za praznike starše svoje žene. V Arclinu pri Vojniku je nenadno zavozil v kup gramoza in padel tako ne-srečno, da si je zlomil tilnik. Ko so ga našli ljudje, je bil še živ. Obvestili so o dogodku celjsko reševalno postajo, katere avtomobil je kmalu pridrvel na kraj nesreče in prepeljal Košenino v bolnišnico. Nesrečnež je kmalu po prevozu izdihnil. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 22. do 29. aprila: Nedelja, 22. aprila: 8.15: poročila; 8.30: Gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (dr. Ciril Potočnik); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00: zdravstvo: Vojni plini (dr. Avgust Korbar); 10.30: operetna ura: pojeta Poličeva in Mirko Jelačin š spremljanjem radijskega orkestra; 11.15: slovanska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, plošče; 16.00: O debeloplodnem kostanju in domačem orehu (Anton Flego); 16.30: fantovski kvintet od Device Marije v Polju, vmes citraški tercet Vesna*; 20.00: prenos cLibuše* iz ljubljanskega gledališča, v odmoru čas in poročila. Ponedeljek, 23. aprila: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00 gospodinjska ura: Žena in alkoholizem (Govekarjeva); 18.30: Westfalija (Rudolf Kresal); 19.00: plošče; 19.30: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20.00: komorni trio (Korošec, Gregorc, Hauek); 21.00: narodne v vprašanjih in odgovorih; 21.30: radijski orkester; 22.15: čas, poročila, lahka glasba. Torek, 24. aprila: 11.00: šolska ura: Primorski Slovenci (dr. Lavo Čermelj); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: otroški kotiček (Gabrijel čieeva); 18.30: plošče; 19.00: vodilni možje češkoslovaškega Sokola (Jan Poharc); 19.30: Narodnosti v evropskih državah (Miran Fux); 20.00: glasbeno predavanje (variacija), Beethoven: Variacije na Diabelijevo temo bo izvajala Poženelova; 20.45: radijski orkester; 21.40: vokalni koncert Sokove; 22.10: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 25. aprila: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: O verstvih (Franc Ter-seglav); 19.00: radijski orkester; 19.30: Iz jugoslovanske književnosti (Podbevšek); 20.00: prenos opere «Carmen* iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. Četrtek, 26. aprila: 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: O človeku (dr. Božo Škerlj); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel).; 19.00: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci (profesor Prezelj); 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas poročila, lahka glasba. Petek, 27. aprila: 11.00: šolska ura: Otroške pesmi bo pel mladinski pevski zbor; 12.15: plošče: 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: radijski orkester; 18.30: Sodobni problemi socialne politike (dr. Bajič); 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30: Izleti za nedeljo Slovenska osnovna šola v Buenos Airesu je pred j kratkim zaključila svoje prvo šolsko leto z lepo prireditvijo, na kateri so nastopili šolarji s slovenskim petjem, deklamacijami in igricami. Šolo je obiskovalo redno in z uspehom 20 otrok. Za-početo je veliko prosvetno in narodno delo, ki se bo razširilo v prihodnjem šolskem letu najbrž tudi na druge okraje. Prva šola se je ustanovila lani v okraju Villa Devoto, kjer si je postavilo v zadnjih letih svoje hišice približno 100 slovenskih družin. Pobudo za ustanovitev šole je dalo sokolsko društvo. Za kuhinjo Telečje srce v pikantni omaki. Srce operi in potegni z njega kožo, nato ga dobro nadrgni s sesekljanim česnom in prevleči s slanino. Na masti prepraži čebulo, prideni petršilja, korenčka, nekaj popra, paprike in pripravljeno srce ter vse skupaj osoli. Nato naj se duši. Med dušenjem polivaj srce večkrat s sokom in ga tudi obrni. Če se je sok pokuhal, pnlij nekoliko juhe ali vode. Pa tudi z mastjo preveč ne štedi. Ko je srce mehko, ga deni na krožnik, zreži na lične kose in postavi na toplo. Sok pa medtem pretlači skozi sito Pretlačeni sok deni nazaj v kozo, ga zalij z osmin ko litra kisle smetane, prideni žlico sesekljanih kaper in dve drobno zrezani sardeli, in naj vse skupaj prevre. Nato deni v sok zrezano srce in naj tako stoji v soku še pet minut, a naj ne zavre. Daš z makaroni, cmoki, dušenim rižem in podobnim na mizo. Ješprenčkov kipnik. 23 dek ješprenčka popari in operi. Nato deni ješprenček kuhat, zraven zreži še 6 dek slanine, nekoliko osoli in popopraj. Ko je ješprenček že skoro kuhan (naj bo zelo gost), uareži zraven 10 dek kuhane gnjati in ga z nekaj ocvrte čebule zabeli in primešaj še nekoliko sladke paprike ter ga postavi na stran, da se malo shladi. Kozo ali skledo, ki vzdrži ogenj, dobro namaži, stresi ješprenček noter, po vrhu pa polij osminko litra sladke smetane, v kateri si zmešala en rumenjak in sneg enega beljaka. Po vrhu posuj še naribanega bohinjskega sira, pokapaj še nekoliko z mastjo in speci, da dobi lepo rumeno barvo. Daš s solato na mizo. Rezanci s špinafo. Špinačo prekuhaj v slani vodi, nato jo ocedi, otisni in sesekljaj ali pa pretlači skozi sito. Zatem špinačo na malo masti s čebulo poduši ter jo postavi v stran, da se do mlačnega shladi. Potem primešaj k njej dva rumenjaka in sneg dveh beljakov. Medtem ko se špinača hladi, skuhaj v slanem kropu ali 18 dek rezancev (špinače vzemi pol kile) ali makaronov ali špaget. Kuhane rezance ocedi, polij z mrzlo vodo ter pusti, da se dobro ocedijo in malo osušijo, nato pa jih na masti nekoliko popraži. Pudingov model namaži z mastjo, ga potresi z drob-tinami in naloži vanj za prst na debelo rezancev, nato še špiničo itd., da pridejo na vrh spet rezanci. Potem model zapri in ga kuhaj kot puding pol ure v kropu. Kuhani puding stresi na krožnik in ga posuj z zribanim sirom, a nato ga daj takoj na mizo. Zraven daš lahko kako omako. Praktični nasveti Prijeten vonj t sobi. Deni na lopatico nekoliko žerjavice od drv (ne od premoga) ter potresi po nji nekaj pomarančnih olupkov, ki razširjajo zelo prijeten vonj. Lahko pa lopatico tudi segrejemo in na tako razbeljeno potresemo pomarančne olupke. Če hočemo imeti vonj po gozdu (smrečju), pa zmešamo na liter tople vode dve žlici terpen-tina in žlico lavendlovega olja (sivke). Kadar hočemo sobo pokaditi, vlijmo nekoliko te tekočine na razbeljeno lopatico. Voda za lase. Komur lasje izpadajo, naj si lasišče maže po enkrat na dan s tekočino, katero si lahko damo napraviti v lekarni: 20 dek alkohola, 5 gramov salicilne kisline, dva grama slano- kislega kinina, 2 grama resorcina, 3 grame epi-karina in 2 in pol grama riunovega olja. Vse skupaj si dajte v lekarni zmešati. Pred uporabo je treba steklenico dobro stresti, da se tekočina premeša. To vodo za lase pa lahko tudi nekoliko parfimiramo s kakršnimkoli parfimom. Če mleko skipi, se razširi zoprni duh povsod naokoli. Da ta duh hitro preženeš, zlij po štedilniku nekaj žlic kisa in ko kis shlapi, posuj še malo soli, nato štedilnikovo ploščo hitro zbriši s suho cunjo, in ko se nekoliko shladi, jo umij, da odstraniš madeže. Čistilo za preproge. V dva litra kropa zmešamo 40 dek mila (mazavnega) in 10 dek želatine. Ko se je vsa zmes raztopila in se nekoliko shla-dila, prilijmo še četrt litra salmijakovega cveta. Premešano tekočino vlijemo v stekleničico in dobro zamašimo. Kadar hočemo preprogo očistiti, vlijemo nekaj žlic te tekočine v mlačno vodo, zmešamo in očistimo s to vodo preproge. Za to čiščenje vzamemo mehko krtačo ali pa drgnemo po preprogi s cunjo, pomočeno v to tekočino. Razne preproge iz slame, ločja ali jute najprej dobro stepemo, nato jih dobro skrtačimo s ščetjo, katero pomakamo v vodo, ki smo ji dodali nekoliko kisa. Nato pustimo preproge, da se na tleh posušijo in ostanejo ravne. N1 smemo pa jih obešati na vrv, ker se potem raztegnejo. X Napad na avstrijski brzi vlak. Nedaleč od Linza med postajama Horschingom in March-tiengom se je pripetila strašna železniška nesreča. S tira je namreč skočil brzi vlak, ki je zapustil dunajsko postajo v noči na 10. t. m. ob enajstih ponoči ter je vozil direktne vagone za Salz-burg, Miinchen, Frankfurt in Holandsko. Vlak je zavozil s polno brzino v železne omote in železne droge, ki so bili položeni čez proge ter se je lokomotiva takoj prevrnila. Dva službena in dva potniška vagona sta sledila lokomotivi in sta bila popolnoma uničena. Trije drugi vagoni so se iztirili. Pri pregledovanju razvalin vlaka so ugotovili, da sta bila pri nesreči ubita strojevodja in kurjač, ranjenih pa je bilo hudo 15 oseb, med njimi šest poštarjev, ki so vsi avstrijski državljani. Tujincev med ponesrečenci ni. Takoj je bilo jasno, da gre za napad in je sodna komisija to tudi takoj dognala. Vlada je zaradi tega razpisala nagrado 5000 šilingov za tistega, ki bo pomagal oblastvom, da vlove atentatorja, ki ga bo treba iskati ali med narodnimi socialisti ali pa med socialisti. Tudi pred poldrugim letom je bil na istem kraju poizkušen napad na brzi vlak in so bili tedaj storilci aretirani in obsojeni na dve leti zapora, iz katerega so se zdaj že vrnili na svobodo. X Trocki organizira četrto internacionalo. Francoska policija je odkrila bivšega ruskega komisarja Leva Trockega v neki vili v Fontaine-bleauu pri Parizu. Francoska vlada je svoj čas dovolila Trockemu prebivanje na Korziki. Trocki pa se je skrivaj preselil v navedeno mestece, a bo moral, kakor kaže, nazaj na Korziko. Pri hišni preiskavi v vili je policijo sprejel Trocki sam v svoji delovni sobi z dvema revolverjema na mizi. Sprva je zatrjeval, da se piše Sodorov, potem pa je priznal, da je res Trocki. Izjavil je, da se skriva samo zaradi tega, da bi ušel maščevanju Belo-rusov. Trenutno se bavi z ustanovitvijo četrte internacionale. Nekateri listi zahtevajo, naj se Trocki izžene iz Francije. X Odmev pretresljive ialoigre. Zadnje poglavje pretresljive žaloigre, ki se je odigrala nedavno v Honoluluju, je pretreslo potnike preko-morskega parnika «Rome> na poti iz New Yorka v Genovo. S tem parnikom se je peljala tudi 231etna Američanka Thalia Fortescuejeva, bivša žena ameriškega mornariškega oficirja Massia. Njen mož je ubil v Honoluluju enega izmed štirih domačinov, ki so posilili njegovo ženo. Prišel je seveda pred sodišče, ki ga je pa oprostilo. Potem je zahteval sodno ločitev od svoje žene, nesrečne žrtve podivjanih prebivalcev Havajskih otokov. Sodišče je njegovi želji ustreglo in zakon je bil ločen. Nesrečna žena se je po ločitvi vrnila k svojim staršem. Njeno zdravje je bilo pa močno omajano in zdaj je hotela odpotovati v Taormine na Siciliji, da bi si vsaj nekoliko opomogla. Med vožnjo je pa zblaznela in v Genovi so jo morali prepeljati v umobolnico. X 45.C00 lir za pol litra vina. Vsak pregovor šepa in tako tudi ne drži oni, ki pravi, da je v vinu resnica. O tem se je prepričal na lastni koži siromašen kočar iz italijanske vasice blizu Vo-glare, ki so mu vinski duhovi nasvetovali nekaj, česar ne bo do smrti pozabil. Kočar Giovanni Tarditi je proslavljal prihod pomladi v domači krčmi, kjer je dal najprej za pol litra dobrega vina. Žlahtna kapljica mu je stopila v glavo in ker je čutil, da je je premalo, je naročil še pol litra. Tako je šlo naprej, dokler ni zapil vsega denarja. Žeja pa še vedno ni bila ugašena, toda krčmar kočarju ni hotel dati vina na kredo, niti sprejeti od njega potrdila loterije, da je stavil na kvaterno 5 lir. V krčmi se je pa našel dober človek, ki je dal kočarju proti loterijskemu potrdilu za pol litra vina. Lahko si pa mislimo, kako je bilo siromašnemu kočarju pri srcu, ko je drugi dan zvedel, da je zadel v Milanu 45.000 lir, ki se je pa moral zanje obrisati pod nosom. Zaman je prosil dobrega moža, ki mu je bil dal za pol litra vina, naj mu vrne loterijsko potrdilo, češ, da je šlo samo za šalo. Naposled se ni mogel premagati in ga je v silni jezi pretepel. Zdaj se tožita; kočar zahteva dobitek, srečni dobitnik ga pa toži zaradi telesne poškodbe. X Nova morska pošast. Časopisje poroča iz Port Saida, da je našel neki egiptski ribič v bližini pristanišča ogromno truplo neznane živali, ki jo je morje naplavilo na nabrežje. Truplo je naravnost orjaškega obsega, tehta 15 ton in meri v dolžino 15 m. Obseg pošasti je 3 m, dolžina repa znaša 3-30 m. Pošast je bila v trenutku, ko !je ribič naletel nanjo, brez škrg, našli pa so jih j pozneje in so jih izmerili ter ugotovili, da merijo j 2-75 m. Ribič je po najdbi sklical 50 svojih tova-■ rišev, ki so izkušali truplo pošasti premakniti z mesta, pa njihov trud je bil zaman. O najdbi so bila takoj obveščena egiptska oblastva, ki so že poslala nekega strokovnjaka v Port Said. Ta je naročil, naj se truplo najprej pokrije s peskom, da ne bo razpadlo. Pošast bodo prepeljali v zoološki vrt v Kairu. X Leta 1946. bo spet močneje razsajala španska boleaen. Hripa (španska bolezen) je ena onih nalezljivih bolezni, ki se pojavi od časa do časa v takem obsegu, da po številu žrtev ne zaostaja daleč za manjšo vojno. Čeprav ji posveča zdravniška veda vso pozornost, se še ni posrečilo najti proti nji učinkovitega sredstva niti ne ugotoviti povzročitelja te zahrbtne bolezni. Najnovejša razlaga izvora hripe je ona angleškega zdravnika dr. Howarda Wiseja. Zanimiva je v tem, da bi se dalo, če bi bila pravilna, preprečiti v bodoče širjenje hripe, ki ga napoveduje dr. Wise za leto 1946. Po njegovem mnenju prihajajo zarodki hripe iz Kitajske, odkoder se širijo po vsem svetu, tudi v one države, ki imajo najstrožjo zaporo za kitajsko blago. Zarodki hripe se plode v blatu Žolte reke. Po velikih povodnjih ostane na bregovih te kitajske reke mnogo blata, ki se iz-premeni na solncu v prah. V3ter raznaša prah daleč naokrog in tako pride tudi na ladje, ki ga odpeljejo na vse strani. In v tem prahu so zarodki hripe. Angleški zdravnik podpira svojo trditev z dejstvom, da je bila hripa razširjena najbolj prav v letih, ko je Zolta reka močno prestopila bregove. Te poplave nastanejo vsakih 28 ali 29 let. Zadnja velika poplava Žolte reke je bila v letih 1889. in 1918., torej prav v letih, ko je bila hripa tako silno razširjena. Dr. Wise pravi, da se nam obeta huda hripa spet leta 1946. Preprečili bi jo lahko samo s tem, da bi Zolto reko regulirali. Ker pa z regulacijo te reke ni mogoče računati, se moramo pripraviti na nov naskok hripe. Časa imamo dovolj in morda bodo zdravniki dotlej našli učinkovito sredstvo proti tej nevarni bolezni. Bodi z žiualjo dober (Birmanska pravljica.) K Nikar ne muči živali, ker prav tako čutijo bolečine kakor ti. In tvoje prijateljice so. Dostikrat so hvaležnejše kakor, človek. i Ta pravljica, ki je doma iz dežele Birme v Zapadni Indiji, je najlepša priča, kako cenijo živali tudi najpreprostejši narodi. Ali bomo mi za njimi zaostajali? V začetku našega časa so živeli v deželi Ga-hapati štirje bogati in pametni možje, ki so bili med seboj najboljši prijatelji. Njihova največja sreča je bila, če so mogli drug drugemu pomagati. Čez nekaj časa je umrl eden izmed teh štirih prijateljev. Zapustil je edinega sina in temu je potem naročila skrbna mati: «Ljubi otrok! Tvoj oče je zdaj mrtev in ti boš moral postati glava rodbine. Vse premoženje je tvoje. Toda ker si zdaj še dosti premlad, da bi mogel poznati življenjske modrosti, ki mora po njih živeti vsak skrben gospodar, te bom najprej poslala v svet. Pojdi k trem prijateljem svojega očeta in pri njih se nauči, kako je treba pametno živeti!* Izročila mu je tri sto srebrnih tolarjev in ga ydano poljubila. Potem ga je spremila kos poti z ysemi domačimi sužnji. Mladi sin je šel žalosten dalje. Še dolgo je strmel za materjo, ki se je vračala domov, dokler jo ni gozd zakril njegovim očem. Drugi dan je srečal moža, ki je vodil na vrvici psa. Ustavil ga je in mu rekel: «Vaš pes mi je všeč. Ali mi ga ne bi hoteli prodati?* «Rad», mu je možak odgovoril. «Prodam ga že, toda ne za manj, kakor za sto srebrnih tolarjev.« Mladi mož je plačal za izstradanega psa sto tolarjev in ga poslal svoji materi. Mati se je sicer čudila, ko je dobila psa, toda ker je mislila, da je sinu svetoval kateri izmed treh očetovih prijateljev, naj žival kupi, je storila vse, kar je mogla, da je psa dobro hranila. In res se je pes kar vidno popravil. Čez nekaj dni je bil že tako lepo rejen, da ga je bilo kar veselje gledati. Ko je mladi mož drugi dan dobro pokosil, je šel na izprehod. Med potjo je srečal moža, ki je nosil na rokah belo mačko. Tudi tega je vprašal, ali mu ne bi živalce prodal. «Zakaj pa ne?« mu je ta odvrnil. »Toda draga bo. Sto srebrnih tolarjev stane!« «Tu jih imate», je velel mladi fant in izplačal kupno ceno za drobno žival, ki ji je lahko preštel vsa rebra. Poslal jo je materi domov in ker je mati še zmeraj živela v veri, da je sinu nasve-tovnl nakup eden izmed očetovih prijateljev, je skrbela zanjo in jo dobro hranila. Naposled je srečal sin na poti v svet tretji dan še možaka, ki je nosil v košu mladega krokodila. Prav tako ga je vprašal kakor prvega in prav tak odgovor je dobil kakor oba prejšnja dneva. Spet je moral plačati za žival sto srebrnih tolarjev in je poslal žival domov materi, naj skrbi zanjo kakor za psa in za mačko. Ker sta pes in mačka domači živali, ju je mati obdržala brez strahu v hiši. Krokodil pa je divji in nasilen, zato se ga ni upala imeti doma. Ogradila mu je travnik in tam je ležal v travi. Toda čeprav mu je dajala najboljših jedi, je žival samo negibno ležala in od dne do dne bolj hujšala. Vdova je imela duhovnega svetovalca, in to je bil Buddhov1 menih v rumeni obleki. Ta menih je hodil skoraj vsak dqn prosit po večjih hišah, ker je bil velik siromak in je živel samo od tega, kar so mu dobri ljudje dajali. Ko je nekega dne spet prišel, je bila videti vdova zelo potrta. Ko jo je zagledal, je vzkliknil: «0, moja hči! Povej, kakšna žalost te tare? Morda ti bom znal kaj dobrega svetovati. Ali si bolna ?» «Da, bolna sem», je žalostno odvrnila vdova. «In tole je vzrok moji bolečini: Sinu sem dala tri sto srebrnih tolarjev in ga poslala k trem prijateljem svojega rajnega moža, da bi se pri njih naučil življenjske modrosti. Toda s poti mi je poslal prvi dan prestradanega psa, drugi dan pre-stradano mačko in tretji dan mladega krokodila. Za vsako izmed teh živali je plačal po sto srebrnih tolarjev. Ker sta pes in mačka domači živali, se ju ne bojim, toda zaradi krokodila, te grde, krvoločne zverine, sem zmeraj v skrbeh. Kadar ga gledam, se kar tresem, toda ubiti se ga ne upam, ker je mojemu sinu gotovo dosti do njega, saj mi ga sicer ne bi bil poslal.« Tedaj ji je dal menih dober nasvet, naj krokodila kar spusti na prosto. Ker je bila vdova prepričana, da bo menihov nasvet najboljši, in ker je mislila, da se mu mora pokoriti, je spustila zver v pragozd. Krokodil je bil s tem zadovoljen in ko je prišel v pragozd, je rekel sam pri sebi: «Sin bogatega moža je dal zame sto srebrnih tolarjev. Potem je še velel, naj skrbijo zame in me dobro rede. Njegovi materi se moram zahvaliti, da sem spet prost. Zato se bom pa izkazal hvaležnega svojim dobrotnikom, in sicer takoj!« Ko je torej žival vse dobro premislila, je začela oprezovati po duplinah v drevju. In res je kmalu odkrila med koreninami lep prstan, ki je bil ves zlat in je imel na sredi rubin. Ta prstan je skril palček, ki je imel v tem gozdu vso oblast. Krokodil ga je vzel v gobec in ga nesel sinu bogatega moža, ki je plačal zanj sto srebrnih tolarjev. Kako se je mladi mož začudil, ko je krokodil izpregovoril s Človeškim glasom: «Vzemi ta prstan. Ni tak, kakor vsi drugi prstani, ker ima skrivnostno moč, da izpolni svojemu lastniku slednjo željo. Zato ga nosi zmeraj na roki in se nikoli ne loči od njega. Pazi, da ti ga ne bodo ukradli, ali pa da te ne bo kdo zanj ukanil!« Potem je krokodil izginil nazaj v pragozd. In ko si je mladi mož nataknil prstan na roko, si je takoj mislil, da bi bilo dobro, če bi preizkusil njegovo moč. Rekel je, da bi dobil rad čez noč palačo in res je zagledal drugi dan onstran hiše, kjer je stanoval, razkošen dvorec s šestimi stolpi. Služabniki so ga že čakali, ko se je napotil tja in mu izkazali vladarsko čast. In ljudje, ki so izne-nada zagledali veličastno poslopje tam, kjer je bil še prejšnji dan pust travnik, so raznesli novico o nezaslišanem čudežu po vsej deželi. Še celo kralj je kmalu slišal o krasni palači in jo je prišel gledat. Sprejel je mladega moža z vsemi častmi in mu je dal svojo najlepšo hčer za ženo. Kmalu po poroki pa je prišel k mladi ženi star, hudoben braman2, ki je bil njen duševni pastir, z izgovorom, da bo iz svetih knjig prebral njeno usodo, v resnici pa samo zato, da bi odkril kakšno čudežno sredstvo ima mladi mož, da se mu izpolni vsaka želja. Braman je hodil pogosto v palačo, toda vselej ob takem času, ko mladega moža ni bilo doma. Z zvitimi besedami je hotel mlado kraljevo hčer premotiti, da bi mu skrivnost odkrila. Ker se mu to le ni hotelo posrečiti, jo je potem iznenada vprašal: «Ali vas ima vaš mož res rad?« «Kako nenavadno vprašanje!« je rekla in ga začudeno pogledala. «Moj mož je samo sin bogatega človeka,« je nato rekla, «jaz pa sem kraljeva hči. Vzela sem ga iz ljubezni in tudi on mene. Zato se mi zdi vaše vprašanje tako čudno.« «Če vas ima rajši kakor vse drugo na svetu, bi vam tudi dovolil nositi svoj čudežni prstan! 1 Buddha je bog številnih azijskih narodov. Duhovnik. «Za to ga še nisem nikoli prosila*, je rekla princeska preprosto. «In čemu naj bi ga prosila?, Kaj bom s prstanom?« Po teh besedah ni braman ničesar odgovoril. Zadovoljen je bil, da je zbudil princeskino radovednost in je šel. Drugi dan je princeska prosila svojega moža, naj ji da malo svoj čarobni prstan, da ga bo pomerila. Prav nič se ni upiral. Snel si ga je z roke in ji ga nataknil na prst. In ker mu ga ni takoj vrnila, je kar pozabil nanj. Tako ga je imela več dni. Samo enkrat ji je mož zabičil, naj pazi nanj in naj ga nikoli ne sname, če noče, da bi se pripetila nesreča. In ko nekega dne mladega moža ni bilo doma, je prišel spet braman in se prilizoval princesi. To jo je tako zmedlo, da mu je naposled rekla: «Mojster, prstan, ki ste mi o njem govorili, sem dobila.« «Res?» je rekel kolikor mogoče brezbrižno, čeprav je v resnici komaj prikrival razburjenje, ki se ga je polastilo. «Kje pa je?« »Tu!« je veselo vzkliknila in pokazala čudodelni prstan z rubinom, ki ga je imela na roki. Potem je začel prositi, naj princeska sname prstan za trenutek s prsta, da si bo lahko to nenavadno dragotino od blizu ogledal. Saj je poznala ta prstan in njegovo čudodelno moč že vsa dežela. Izprva se je princesa branila in ni hotela bramanu uslišati prošnje, toda ker jo je prosila tudi njena dojilja, ki je bila zraven, naj to stori, je mlada žena snela prstan s prsta in ga začela občudovati. V soju solnca se je rubin svetil kakor živ ogenj, da je kar slepil. Tedaj pa ga je iznenada pograbil braman in se še tisti trenutek izpremenil v črnega vrana. Princeska in dojilja sta od strahu in presenečenja kriknili in ga hoteli prijeti. Toda bilo je že prepozno. Vran se jima je s prstanom v kljunu izmuznil in zletel skozi okno. In odletel je na samoten otok, ki je bil sredi neizmernega morja. Tja še nikoli ni prišla živa duša, ker so divjali v bližini zmeraj strašni viharji, ki so vsako ladjo razbili in potopili. Ko se je spet izpremenil v človeka, je s pomočjo prstana ukazal, da so mu drobni pritlikavci, ki so morali biti prstanu pokorni, čez noč zgradili še večjo palačo, kakor jo je imel mladi mož in njegovo izpremenili v prah in pepel. Princeska je bila vsa obupana, ko je videla, kam jo je zapeljala njena neprevidnost. Hotela je zbežati v svet in poiskati ukradeni prstan, toda dobro se je zavedala, da bi bili vsi napori zaman, ker je bila le slabotna ženska in niti ni vedela, kam je braman izginil. Ko je prišel njen mož domov in videl, kako je vse izgubil, se je strašno razjezil in očital svoji ženi: «Kako si mogla biti tako nespametna, da si pokazala bramanu vzlic mojemu svarilu čudodelni prstan, da je z njim izginil bog ve kam, kjer ga ne bomo mogli več dobiti...» Mlada žena se je razjokala in ga je milo prosila, naj ji odpusti. Ko je videl, kako zelo se kesa svoje usodne zmote, ji je odpustil, ker se je obenem zavedal, da je sam vsemu največ kriv. Zakaj pa je zaupal svojo skrivnost slabotni ženski, ki ne more molčati? Toda misel na izgubo vsega razkošja in bogastva, ki ga je imel, ga je zmeraj grizla. Naposled se ga je polotila neka otožnost, ki je ni mogel pregnati. Kar vidno je slabel in vse veselje do življenja je izgubil. Tam, kjer je stala prej palača, je bil nedaleč stran velik ribnik, kjer je bilo vse polno čudovito lepih lotosovih cvetov. Ker je bil ribnik tako lep in tako prijeten, so se hodile vanj kopat vile. Preden pa so zaplavale v vodo, so vselej odložile na bregu svoje dragocene biserne ovratnice. In nekega dne se je primerilo, da je hodila mačka okoli ribnika prav tedaj, ko so se vile kopale. Zagledala je biserne ovratnice in se obenem spomnila tudi svojega žalostnega gospodarja. In .zazdelo se ji je, da bi morda s pomočjo teh o vrat- Medtem je pes že privedel gospodarja do zadavljenega roparskega poglavarja, ki je ležal v pesku tako, da je skrival obraz. Mladi mož mu je pogledal v lice in je v njem spoznal bramana, ki mu je ukradel prstan. Potrepljal je psa in mu rekel: «Življenje si mi rešil. Do smrti ti bom zato hvaležen in ukazal bom, da ti bo streglo odslej pet služabnikov.« In sam pri sebi je dejal: «Tako se vse na dobro obrne človeku, ki je dober z živalmi.« In srečno je živel in živi še zdaj s svojo družino, če še ni umrl. v| "Nimam ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Dobra gospodinja. Mož: «Prvega sem ti dal zvezek, da bi zapisovala vanj izdatke. Ali si shajala ?> Žena: «Pa še kako! Saj so mi ostale celo štiri strani prazne.* Pameten zdravnik. Bolnik: «Kako to, gospod doktor, da ste v tako visoki starosti še vedno čili in zdravi?* Zdravnik: «To je kaj enostavno, dragi moj. Živel sem od svojih zdravil, toda nikoli nisem nobenega zaužil.* ^ Strašno sem trpela zaradi I bolnih, vnetih in oteklih nog. Naposled pa sem se prepričala, da bolečine in občutljivosti nog prenehajo že po treh minutah kisikove kopeli Saltrat Rodella. Kurja očesa in žulji se omehčajo ter se dajo z lahkoto odstraniti. Vnete noge se hitro opomorejo in so spet zdrave. Hoja postane užitek, plesanje pa pravo veselje. Gotov denar zaslužite doma, če imate naš domač pletilni stroj «REGEN-TIN». Brez rizika, brez poprejšnjega znanja, V devetih mesecih smo plačali nekemu našemu sotrudniku Din 22.433.24 v gotovini. Tudi vi morete tako zaslužiti. Zavezujemo se, da vam za dobro ceno odkupimo vaše izgotovljeno blago. Brezplačna pojasnila daje: Domača pletar-ska industrija Josip Tomažič v Mariboru. Krekova ulica štev. 16. Krščansko podjetje od 1.931. U-aivtrk t Pomočite bolne jLAiirv . noge v kopel SALTRAT RODELLA in Vaše bolečine bodo takoj olajšane. Ženini in neveste! Poceni, dobro in lepo se oblečete v novi trgovini Senčarja Metoda v Štrigovi. Velika zaloga vsakovrstnega blaga, storjenih oblek, klobukov, poročnih prstanov itd. po znižanih cenah. — Pridite in prepričajte se! 106 Pridno in pošteno dekle, ki zna opravljati vsako delo, želi dobiti stalno službo najrajši v Ljubljani ali pa v Savinjski dolini. Njen naslov pove uprava «Domovine». 102 zanemarjene rane na nogah (ulcus cruris). Po naših zdravnikih in znanstvenih zavodih je dokazano, da je „FiTONIN" zanesljivo in sigurno sredstvo. Lepo manjše posestvo, ležeče na križišču dveh cest v prometnem kraju, sestoječe iz nove hiše, gospodarskega poslopja, dveh njiv, lepega vrta za zelenjavo in s sadnim drevjem ter pripravno za gostilno ali kakršenkoli drug obrt, se proda Pojasnila daje na posestvu Alojzij Ribič, Drnovo št. 49, pošta Leskovec pri Krškem. 105 Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno tFI-TON>, d. z o. z., Zagreb 1-78. Reg. pod br. 1281 z dne 28. julija 1933. Krojači, šivilje! Zbirajte od rezke blaga — tudi najmanjše! Prodaste jih ugodno na kilogram. Pišite pod značko cLahek zaslužek* oglasnemu oddelku cjutra*. 103 Švedske posnemalnike za mleko prodajamo na obroke. Sprejemamo potnike. Vega-Separator, Ljubljana, poštni predal 307. 76 r Za Vas imamo: Violine . . 69 Din Gitare . . 138 Din Mandoline 95 . Harmonike 69 „ lambure . 68 „ Gramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glasbil pr.podr. MARIBOR št 104 Malo posestvo na Dolenjskem v bližini šmarjeških toplic, pripravno za obrtnika ali trgovca, se proda — tudi. na hranilne knjižice. Natančnejša pojasnila daje Andrej Simončič v Škofji Loki. 104 nic njen gospodar prišel spet do svojega čudodelnega prstana. V naglici je pobrala vse dragocene ovratnice in zbežala z njimi v džunglo, kjer se je skrila na visoko drevo. Vile so videle, kako beži mačka proti gozdu. Toda preden so prišle do nje, je mačka že skrila ovratnice v gozdu. Ker niso videle, kam jih je dejala, so jo prosile, naj jim ovratnice vrne, češ, da zemeljskim ljudem nič ne koristijo. «Nič ne de», je rekla mačka in se ni dala pre-prositi, da bi vrnila dragotine. «Moj gospodar je obubožal in jih bo prodal, da mu ne bo treba trpeti pomanjkanja.« Tedaj so ji začele vile obljubljati bogato plačilo, če jim ovratnice vrne. Mačka pa je rekla: «Samo z enim pogojem vam vrnem ovratnice.« Povedala jim je, kako je braman osleparil ženo njenega gospodarja, in je zahtevala od njih, naj ji povedo, kam je pobegnil zločinec. Nobena ni tega vedela. Naposled je prišla še kraljica vil, ki je imela velik demant, skozi katerega se je videl ves svet. Pogledala je vanj in videla bramana, ki je živel v krasnem gradu sredi morja. Pokazala je mački pot tja in hvaležna žival je vilam vrnila ovratnice. Kako so bile srečne, ko so jih spet imele! Takoj se je odpravila mačka na pot in prišla do otoka sredi morja. Koliko se je morala boriti z valovi, da je priplavala na pečine. Braman je mirno spal na bregu. Bil je brez skrbi, saj se mu še sanjalo ni, da bi ga tu kdo utegnil zasledovati. Mačka pa se je oprezno splazila k njemu. Videla je dragoceni prstan, ki se mu je lesketal na roki. Neopazno je prilezla k njemu in mu po- \ tegnila prstan z roke. Potem se je spet splazila ] k vodi in začela plavati proti domu svojega go- j spodarja. Koliko je morala med potjo prestati. Velik1 morski volk jo je zasledoval in le malo je manj- j kalo, da je ni požrl. Naposled pa je le vsa izmu- j čena prišla do svojega doma. In ko mu je izročila prstan, ki ga je s tolikim trudom iztrgala podlemu bramanu, je mladi mož od samega veselja skoraj izgubil pamet. Ni vedel, kaj naj stori z dobro mačico, ki mu je izkazala tako uslugo. Tedaj pa mu je mačka rekla: «To naj vam bo plačilo za vašo dobroto, ker ste tako zelo skrbeli zame. Plačali ste zame stokrat več, kakor sem bila vredna in zdaj sem odplačala svoj dolg. Ali ne?« Potem je mož pohitel k svoji ženi in ji povedal, kakšen čudež je pravkar doživel. Zaželel si je svoj grad nazaj in res so ga čez noč pritlikavci postavili, še lepšega in razkošnejšega, kakor je bil prej. Krokodil, mačka in pes so zdaj spet srečno živeli, saj so imeli vsega dovolj. Gospodar je skrbel za nje, kolikor je mogel, saj je dobro vedel, da se mora samo njim zahvaliti za vse, kar ima. Le pes je bil videti nekam potrt. Toda neko jutro je pritekel k svojemu gospodarju ves vesel in je skakal okoli njega. Vendar pa je gospodar takoj opazil, da se mu je moralo nekaj pripetiti, ker je bil ves blaten in krvav. «Kaj pa je tebi?« ga je v skrbeh vprašal. «Toliko noči nisem mogel spati, ker nisem vedel, kako naj ti poplačam vse dobrote, ki si mi jih storil. Nocoj pa se mi je posrečilo dolg vrniti. Pojdi za menoj!« Med potjo je gospodar že zvedel, kaj se je ponoči zgodilo. Razbojniki so hoteli palačo napasti, jo ople-niti in prebivalce pomoriti. Toda pred vhodom jih je sprejel zvesti čuvaj. Planil je njihovemu poglavarju za vrat in mu ga pregriznil. Ko so drugi razbojniki videli, da je njihov vodja mrtev, so jadrno pobegnili. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,