Dolenjske Novice Izhftjajo 1. in 15. vgaeegH meseca. Cena jim je za celo Edor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" oa-leto 1 gld., na pol leta 50 kr. — Naročnino in dopiee tisniti datí, plaća la dvostopno petit-vrsto 8 kr. za »prejema J. Kra{ec v Nuvflm mssiu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. „Dolenjski Sokol". Znano je nže Čast. bralcem našega lista, da bode naâ „Sokol" o binkoštili razvil svojo novo društveno Kastavo, katera se izdeluje pri usmiljenih sestrah v Zagrebu. K tej vel ki slavnosti, kakoršna tudi v rcsnici bode, oglasilo se je nže ve£ „Sokolskih" društev, med njimi iz bele Ljubljane in Karlovca, pevsko àruètvo „Slavec" in národní ,kolesarji" iz Ljubljane, Čitalnica iz Šiške poleg Ljubljane ia požarne brambe iz Dolenjske; dohajajo pa Še redno dan na dao po-ToCila Btdaj o tem in drugem, katera zatrjujejo, da bodemo imeli tako slavnost, kakorsae uže dolgo ni bilo v Novem mestu. Marsikedo bode pa popraSeval, kaj je „Sckol" in kakošen namen „Sokol" je narodno te- lovadno druĚtvo. Zasajena eo ta društva med nas Slovence po naših severnih bratih Čthih, kateri imajo ogromno število „Sokolov". „Sokoli" se vadijo v telovadbi in gibčnosti telesa, kar ti le edino telesu v zdravje, pač tudi duši, kajti „v zdravem telesu zdrava dasa", pravi pregovor. Uže Btaň G-rki in Rimljani so svojo pozornost obračali na vežbanje telesa in njegovih udov ; znati so ceniti telovadbo, pa tudi ne zaman. Dokazano je zgodovinsko, kakor hitro ao ti narodi pustili vežbanje telesa, postali so mehkužni in leni ; njih kraljestva in cesarstva so priiela pešati očividuo in naposled razpada; kje so tisti sto-gočni Grki in Rimljani? Istina, gola istina je, da vsakdo, kdor pridno telovadi, postane krepak, Čil in srčeu, kar posebno ca vojaka vpliva. Kcliko vrednost ima, ako mlađ Človek pridno telovadi, ker mu pospešuje lepo rast telesa in tudi um utrjuje: koliko vrednost ima, ako tak Človek stopi v armado, koliko nepotrebnega truda je prihranjenega njemu io drugim v prvih tednih pri vežbanji v vojaškem stanu. Pa ni ëe to vse. „Sokoli" so tudi narodni in s tem je tuđi Teliko rečeno. Veliko je storil nekdanji ,inžm Sokol" v Ljubljani, za probndo naše narodne stvari, ko je Še oral jako plevelno brazdo in tndi kako izvrstni mo^e so stali v nje- govih vrstah: Costa, Toman, Zaruik in obilo drugih, kateri Še dandanes zvesto korakajo pod zastavo ljubljanskega , Sokola" v korist m Čast naše domovine. „Sokoli" so pa tudi vzgledni domoljubi; na vsak tiačin se mi zdi vredno omeniti, da je leta 1866 Češki „Sokoi", kateri je isti čas štel lO.OOD mladenčer, prosil, da bi se jim dalo orožje, ter bi radi branili svojo ožjo domonoo Cesko in Avstrijo proti prodirajočim Prusem kakor levi ; a ni se jim izpolnila njih srčna želja, s trpečim srcem so morali gledati ohole Pruse na českem. Tcraj tri stvari delajo „Sokole" koristne, priljubljene in vedno napredujoče, namreč: vežbanje telesa in udov, narodnost in iskrena ljubezen do domovine. Zato vidimo resnico ; kamor „Sokol" pride in je dosedaj prišel, bil je navdušeno in gostoljubno sprejet. NCadejamo se, in ne motimo se, da bodo tudi Dolenjci od vaeb strani dohajajoče ,Sokole" in slovanske goste navdušeno in gostoljubno sprejeli, v prvi vrsti pa naše narodno Novo mesto, Toraj na Vas je, dragi nam scrojaki, da o binkoštih dokažete ljubezen in navdušenje za predborilce naših svetinj ; pozdravljajte jih po trgih in vaseh presrčno, da jim bode spomin na Dolenjsko globoko r srcu ostal! —r. Slavnostni spored je naslednji : Binkoštno soboto bo uže Novo mesto praznično oblečeno. Izvrstno izurjena meščanska godba bo svirala pod oknom gospé kumice, po tem pa hodila po mestu spremljana od vse požarne straže in dolenjskih „Sokolcov", ki ji bodo svetili z bakljami, Binkoštno nedeljo bo na velikem trgu sv. maža in slovesiK) razvitje nove zastave, po končani tej slavnosti pa skupen obed (banket) v ,jNarođnem domu" med govori, godbo in pe^em. Ob štirih se bo pričela v Žnnhovi hosti prava ljudska veselic», )qer se bodo skazovali „Sokolci" vseh društev s svojo izvrstno telovadbo, ki je naj pač nihče ne zamudi, kdor kaj tacega še videl ni. Tistemu, ki je že videl, tega ni treba svetovati; tak vé, da se kaj tacega ne smé izpustiti. Tem vajam bode sledilo petje, godba in druge zabave T obilici. In kogar bi veselila še oađaljna zabava, poatreženo mu bo t ^Narodnem domu" z sijajmm plesom. Dnigi dan, binkoĚtni pondeljek se bo napravil izlet k novi kmetijski ^oli na Grmn, kjer si bodemo ogledali to za vse Dolenjsko tako potrebno in pomenljivo Šolo, popoiudne pa bomo spremili domu vračajoče se „Sokolce" do Toplic, kjer se bo vršila njim oa čast zadnja veselica. Toliko bodi rečeno o binkoštnib sjavnoatib, pretesni prostor „Dolenjskih Novic** nam ne pripušča reči kaj več, a kar smo djali, djali smo zato, da ne bi kdo čast. bralcev obžaloval, da ga te dni ni bilo v Novem Mestu, kamor bi bil gotovo priâel, če bi vedel, kaj se bo tam godilo. Posnemajte Kočerce! Čeravno je le malo teh uemšbili naseljenikov na slovenski zemlji, vendar je njih kretanje, posebno v novejšem času, tako, da se îehko z zanimanjem nekoliko ž njimi pečamo. V prejšnib časih niso bili Kočevarji toliko sanimivi, kakor dan danes. K večjemu se je s tem kateri Kočevcev odlikoval, da je kot trgovec po svetu obogatel. V novejšem času pa se ti naši nemški sosedje s tem odlikujejo, da skrbe za svoj narodič, za skupnost svojega ljudstva, za svoje obŽne koristi, kaj marljivo in vztrajno. Kočevec ne velja za velik talent, a ipak je dober trgovec. Odlikuje se največ z varčnostjo. Dober vtis ože dela na tujca, ako pride v njihovo mestece, ki ima skoro dé več mestnega značaja od drazib manjših kranjskih mest. Ali več kot vse to, nam kažejo njih pridobitve v novejšem času, ki pričajo o njih napredku za vsestranski blagor svojega ljudstva. Na šolskem polji so si pridobih gimnazij, obrtno Šolo, dekliško Šolo in otroški vrtec- *) Da se ti zavodi v mestu vzdržijo, S3 kaj skrbni. Zlasti pazijo na to, da se jim število dijakov na gimnaziji preveč ne zmanjša. V tem obziru jih podpirajo mnogobrojne Stampâ-nove Štipendije, katere ne pridejo lehko drngim T roko kakor pristnim Kočevcem. **) Na to zvesto pazi mestni zastop, kjer sedlé edino le domačini, na kar z vso skrbnostjo pazijo pri volitvah. DoČim v poprejšnih časih Eočevd niso imeli lastnih izobraŽeniJi mož — kolikor je bilo nčiteljev in duhovnikov bili so največ kranjski Slovenci — gUdajo zdaj že, da se na vedno množeče šole nastavijo domači sinovi, kajti bilo je in je še na oČiteljišSih več domaČih kandidatov. Skrbó pa •) Terjttmite nam, da se imajo t tej rsíí KoSewji nekanili đrugemii desetkrat TeË safaralili, kakor nebi. Naj lii liiii oni ,SloT«iioí* a ne ITemoi — piâkarega orab» bi oa bili dobili, bi ae bili I« toliko napihoTali. Vndn. **) S« t« da, ker je g, Stampfel t STojej Ijabeini la to Bkrbtll Vradn. tadi Kočevci že za naraščaj kočevskih duhovnikov in zdravnikov. Še celo na svojo lesno obrtno šolo nastaviti nameravajo svojega sina. Da se ne bi mladi zarod napil slovenskih misli, Šolajo svoje dijake bolj v nemških mestih. Da niso postali Kočevarji v materijalnem obziru odvisni od druzih, ustanovili so si svoje hranilnice že pred več leti. In ta zavod je dan danes že krepak. Posojuje svoje novce posebno pridno na Dolenjsko; zlasti zadnja leta is posebno še letos je došlo veliko kočevskih novcev v razne sod-nijske okraje dolenjske, kjer se je toraj nemški denarna slovensko zemljišče vknjižil. la kako se hočejo Kočevci še v bodoče v svojem delovanji za sioj občni blagor odlikovati, kaže to, da si bodo sezidali novo lepo farno cerkev in zavod za slepe in sirote. *) Morebiti bodo pa se celó železnico prej dobili nego ostali Dolenjci ? Kaj porečemo k temn ? Zakaj vee to naštevamo ? Ali mar ni vse to hvalevredno? Ali mar hočemo Kočevcem to očitati, ali jim celó nevošljivi biti? Kaj ša! Vse to smo omenili le v posnemanje drugim Dolenjcem, ki veliko bolj spijo nego naši nemški rojaki. Naj bi še druga dolenjska mesta in trgi kaj za olepšanje storili. — Da ne bode treba iskati na tujeis denarja, ustanovi naj se v slehernem sodnijskem okraji domač denarni zavod — posojilnica pač, in sicer taka, na kakoršno smo Že zadnjič opozorili. V obče je treba večjega življenja, večjega gibanja. Vedno je treba kaj snovati, zdaj to, zdaj drugo. Ce se za materijalno dobro ničesar storiti ne more, naj se pa za duševno izobraženost poprime. Snujejo naj se vsaj društva: kmetijska, bralna, pevska, požarne straže, ali p» naj se prirejajo veselice in zabave- **) Vsako gibanje provzročnje nekaj prometa. Če prometa ni, je splošna tožba ; tožijo ti obrtniki in kmetje, će n. pr. sejmov ni, je na enkrat splošno javkanje. Zavoljo tega naj svet oživlja slehern kakor vé in zna. Mrtvo življenje umori dušo in telo in okuži vso okolico, kakor mirno stoječa voda. Kaj Je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Kranjskem se delajo priprave za bodoče deželnozborske volitve, ki se bodo menda prav mirno vršile. Sicer se pač govori, da se bodo ponujali mnogi novi možje — pa menda je več govorica kakor resnica. Ko, no, pri tem zavoda imajo lopet zlaiti oni lami menda najmanj zailug. Z nabiranjom oerkeT pa, katere jim je re» potreba kakor slepcu Todnika, gre mtudft popolnoma poHero ; T let iez plot — pa ie prehitro. Vnda. *•) Teh imamo dan dana« Is preTeft, prebito dobro éntijo to naii ïepi. Ej, manj Tetelíc, pa veí dela, rač rarčnostif pa ne boda treba na poiodo jemati. Vredn. L Ljubljana dobro napreduje, dobi svojo hranilnico in nov vodovod z zdravo pitno Tođo. Deluje se jako pridno — ne bode doigo, in pili bote Dolenici pridši v Ljubljano izvrstno Todo, ki bode dotakala v mesto z eno uro oddaljenega ljubljanskega polja. Sv. Petra dan bode v Ljubljani velik narodni praznik; odkril se bode prvemu slovenskemu pesniku Vodniku poatarljtuí spomenik na šolskem trgu. Mož pa5 zasluži, da ga Časti narod slovenski — on ga je vzbudil iz spanja. Zato bodo pa tudi privreli v Ljubljano rodoljubi z vseh strani; prepričani smo, da se jim bode pridružil tudi marsikak Dolenjec. Na Štajerskem je „slovecBko diuštvo" zborovalo v Žavcn, kjer sta slovenska poslanca M. Voěnjak in Srnec govorila in ljudstvo učila. Izrekla sta željo, da bi se Slovenci v jezikovnem obziru ločili od Nemcev. To je zdrava misel — da bi se le dala tudi izpeljati. Na Koroékem so v glavnem mtstn ustanovili posojilnico ondotni Slovenci. To je hvalevreden korsk, kajti sedaj bode ubog slovenski okoličan dobil ca posodo lahko f^lovenski denar in ne bode se mo treba priklanjati nemĚkutar-skemu oderuhu. V Gorici 30 se volitev udeležili tudi ondi bivajoči Slovenci; to so storili sedaj prvič. Za svoje kandidate so oddali 133 glasov. Niso Še mogli zmagati, a z božjo pomočjo in vstrajno stanovitnostjo si bodo tudi tu priborili svoje pravice. V Trstu so bili spustili zadnjič v moije velikansko in zeló drago novo vojno ladijo. K tej slovesnosti je bilo došlo veliko imenitne avstrijske gospode, zlasti mnogo državnih poslancev. Pričakovati bi bilo, da bodo tržačani tega veseli, ali glejte, avstrijske gospode se še brigali niso, ne mestni zastop, ne laški listi. Pač pa kriče in kriče kedar gre za laško reČ. Grdobe — položili so ctlo nekaj petard, gotovo z namenom, da bi bile koga ranile, in v dokaz, da ne marajo avstrijsko- mislečih gostov in avstrijskih slavnosti. RazpoČile so se, ali vendar ranile nikogar. Vsi lahi v Trstu pač niso taki, ali gotovo pa jih je tacih veliko število. Ako jim naša vlada ne bode bolj na prste gledala, ter jim nekoliko ure ne navila — se bode Še slabo godilo! Res čudno, Slovenec je vselej zvest aystrijan ~ aH ravno ta se zatira v Trstn! Na Dunaju je veliko Čehov, ki imajo ondi svojo češko šolo z 800 otroci, pa je morajo sami plačevati. Prosili so meato, naj jim pomore. A prošnja jim je bila odbita. To so zopet pokazali tudi dunajski Nemci, da nočejo biti pravični Slovanom. Ljubljansko mesto je moralo pa kar na nagloma zidati za peščico Nemcev nemško šolo — ki sedaj otrok nimajo! Dvojna mera! Nemškutarski csljftkl poslanec Foregger je v državnem zboru grdo zabavljal čez naš lepi slovenski jezik. Naši poslanci so mu dobro posvetili, a tudi minister Senborn se je zanj potfgniL Zlasti pa jfe povdarjal, da je vse eno, naj bode jezik bogat ah reven, olikan tUi neolikan — sodnik mora vendar govoriti s zatožencem in tožnikom v tistem jeziku, katerega ta dva umeta. To s» zdrave in jasne besede, V Istrijf bode letos pri volitvah hud boj med Lahoni in združenimi Slovenci in Hrvati. Upati je vendar, da si bodo Slovenci priborili nekaj poslancev. Kaj je novega po širokem svetu? Laški kralj je obiskal nsmškega cesarja, ^er je bil seveda lepo sprejet. Nemci se sladkajo Lahom, da je skoraj grdo. Ali vzroka imajo, Francozi so jezni za hrbtom — in dobro je, če nemški minister Bismark kaže na Lahe, čeŠ, ti so tudi z menoj — Francozi le mirno! Lahi pa iščejo pri protestanskej Nemčiji pomoči zoper — papeža! Pa kako to? Katoličani teijajo povsod, tako shodi na Dunaju, na Španjskem, na Portugalskem, Francoskem, na Nemškem, da se mora dati papežu ugrabljena dežela nazaj. Taki glasovi ne bodo mogli dolgo ostati brez veljave. Tega se boji italijanski cesar in njegov minister Krispi. To je vzrok, da sta šla po svetu iskat prijateljev ali bolje rečeno — zvezo z njimi utrjevat, akoravno je laško ljudstvo zoper zvezo z Nemci — vsaj je znano, da Lah Nemca se ni nikdar ljubil. Sprejeli so vendar Nemci laškega kralja res veličastno in navdušeno. Črnogorski knez Nikita in njegov sin Danilo sta na Ruskem v Petrogrfidu. Princ bode skoraj gotovo ostal v Rusiji, da se bode učil ruskih vojnih razmer. Rasi kakor Črnogorci so Staroverc). Nemiri delavcev na Nemškem še oiao končani; tisoče in tisoče jih je še, ki so v mdokopih ustavili delo zahtevajo veče plačilo pa manj ur dela na dan. Perzijski šah (vladar) potuje. Zadnji čas je prišel v Petrograd; od tcdi bode šel baje čez Nemčijo v Pariz k svetovnej razstavi. Piše se nam: iz Adleéí6, Belo Kranjsko 22. maja. — Dovolite drage „Dol. Novice" malo prostora ca mojih par verstic, da vam nekoliko sporočim o slovesnosti, po kateri so adlešički župljani srčno hrepeneli. 11. maja ob 4 popoldan začnejo zvonovi nedelji zvoniti, oglasijo se topiči in veselje obžari obraze župljanom. Okinčano je okoli cerkve in farovža vse. Mnogobroinib aatxr ia napisi na slavolokih, šibke brezice se naalanjajo oa cerkev, vse je nenavadno praznično. In res k velikemu praznika se pripravlja adlešićkft fara, ker v nedeljo X2. maja ,je instalacija našega župnika, prečastitega gospoda Ivana Šašeljna. A v nedeljo zjutrej, krasno početje, krasen dan ! Svojega soseda počastiti prišlo je trinajet duhovnikov, gospod glavar mq. Grozani in stric gospoda župnika F. Šaáelj, okrajni glavar iz Ljubljane, tudi deželni gojzdni inšpektor g. Goli je došel in mnogo druzih. V cerkvi so prečastiti gospod dekan Anton Aleš gospoda župnika sloTcstno vmestili in potem živo govorili od zaslug novo vmeŠíenega žapnika, katere zasluge 80 pripomogle, da bo tako jcladi, ne še 30 let stari, župnik postali. Potem so gospod dekan govorili od dolžnosti žnpnikovih in žnpljanov. — Po govoru je bila slovesna sv, maša, katero so peli novou mes ceni gospod župnik z asistenco sosednih duhovnikov. Po sv. masi je bil, kakor je uže pri takih sîovestQostih navada, vesel obed v žup-nikovi hiši; pri velikem sioïu je bilo 26 gostov. Stola ravnatelja sta bila g. Anton Navratil iz Metlike in velevredui g. Abotiè župnik iz KašiSe, ki sta z izvrstnimi napitnicami goste navduševala. Gospod Abotii je zlasti kazal v svojih prekrasnih govorih krasoto naše domovine, katero nam tujci zavidajo. — Konicam z bestdami, s katerimi je bilo napito preČastitemu novovmeščenemu gospođu župniku: Bsg Vam daj Še mnogo let srečno in zadovoljno med nami živet. Iz Dobrave pri Podzemeljnu, — v nedeljo 19. maja smo imeli pri nas svečanost, katero «mo uže davno pričakovali ; imeli smo blagoslov-ljenje nove cerkve iu novega altarja. Naši oSetje so bili postavili tukaj v naši vad ir.alo kapelo v čast Mariji sv. rožnega venca A mi smo lansko leto kapelo podrli in na njenem mestu smo sezidali cerkev, katero so danes blagoslovili prečastiti gospod A. Aleš dekan Semiški in naš prečastiti gospod župnik Podzemeljski. Altar je napravil naš domači umetnik Ign. Pintar iz Semiča prav lično in po nizki ceni, 8 čimur je pokazal, da je v tej stroki pravi mojster. Veliko truda in stroškov smo imeli ali to je zdaj pozabljeno vse, ko kinča naŠo vas lepa cerkvica posvečena Mariji sv. rožnega venca. Domaće Testi. (Premembe pri davkarskih uradnikih.) V Krško je prišel za davkarja g. TavŽar (prej kontrolor v Kočevji) ; v Radeče za kontrolorja g. Kavčič (adjunkt v Novem mestu); g. Reven, adjunkt v Ljubljani, za kontrolorja v Kočevje ; g. A h č i n adjunkt, je prestavljen iz Radeč v Ljubljano; g- Kummer je postal kontrolor v Mokronogu; g. pl. Lehmann adjunkt v Novem mestu, ^ (Ć. g. Karol Lapajne) župnik v Valti vaai, je stopil v pokoj. (Iz Krškega) v Dalmacijo gre politiški uraduik g. Golf. (V Velike Lašče) pride za soduijskega adjunkta g. J Škofic, do sedaj avskultant (Zemljiški knjigovodja) gosp. Ver-derber v Krškem gre v pokoj (Gospod Tomaž Romih,) učitelj na meščanski šcli v Krškem bil je na vseučilišči v Gradct promoviran doktorjem modroslovja. (Dosedajni župan s Sv. Verha) ee je svcjj čaítm službi odpovedal m je prevzel županstvo J, Zakrajšek mlajši s Sv. Verha. Obèina ni posebno zadovoljna ž njim; pa upamo da se bode vse podalo pofasi. (Deželna vin«rska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu) je opisana v časniku „Weinlaube", ki se jako pohvalno israža o tem posestiu, rekši: „Das Gut Stauden kann, ala Schulgut betrachtft, nahezu ideal gehdssen wer-deu", t. j. posestvo Grm se smé imenovati kot šolsko posestvo — skfjro da vzgledtio. (Več kranjskih slepih otrok) se sprejme brezplačno v odgojilnico za slepe v Lincu. O pogojih se bere v uradnem listu kranjkem št. 110 (Državne podpore za cea te.) Za leto 18 8 9 30 dovoljene sledeče podpore: Za preložitev državne ceste med Novem mestom in Šentjernejem pri Ratežu 5400 gold., pri Otočcah 2700 gold., Mokrem polji 12 000 gold, in pri Žerovinl 2900 guld. Za prelož'tev ceste čez Gorjance med Vmo vasjo iti Jugorjevcib 12.000 gold. (,Matica Slovenska") imela bode XXIV. redni veliki zbor v L ubijani v sredo dné 5. junija 1889 ob 4. uri ^opo udoe v mestni dvorani z naslednjim vaporedom : 1. Predsednikov govor; 2. Račun o društvenem uovčnem gospodarstvu; 3. Volitev treh raiunakih presojevalcev, 4. Proračun; 5. Letno poročilo o odborovém delovanji; 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov; 7. Posamezni predlogi in nasveti. (Občni zbor banke „Slavije) naročil je upravnemu odboru, da ima darovati 1000 gld. za zgradbo ^Sokolskega doma" v Ljubljani. (Za Levstikov spomenik) v Vel. La-sičah se je čez 100 gld. nabralo. Še letos ga dotični odbor namerava postaviti, in to v Vel. LaŠiČah samih, a odbor prosi, da bi ga domoljubi še podpirali. (Bolniška blagajnica) za delavce v novomeškem okraju se je ustanovila, kakor to terja dotična postava. V odbor, ki bode oskrboval novce, kateri se bodo za bolezen delavcev pobi- rali, voljeni so bili gg. : V. U me k (načelnik), Fr Sakser (nameataik), M. Petrić, Fr. MiŠiČ, D. Štefanovič, J. Vider, M. Mramor, A. Kašlán^ J. MikoHć — vsi iz Novega mesta, V nadzornike temu odbora pa gg. ; Hrast ar (načelnik) M. Rivic, Fr. Granda, Fr. Smuk, A. Luser in A. Kisel. Kot razsojevalci pa gg.: A. Seidl, A. Hafoer, Fr. Bobnar, A. Kokalj in K. Pelko (oa-čelnik). (Katoliško društvo v Ljubljani) napravi julija veliko romanje v Marijino C«lje na zgornjem Štajerskem. Peljali se bodo romarji čez Gorenjsko in Koroško preko Šeat-Pottena. Vož-nina je precej znižana. Kdor ima veselje počastit preblaženo Devico na tem starodavnem romarskem kraju in ob enem za malo denarja videti veliko lepega, naj ae obrne do 15. junija v Ljubljano do mil. g. prošta Jarca, g. kauouika Zamejica ali g. Jos, Br;:ina v Kra?ji dolini št. 7, ali pa do „Kat. Bukvarne* v Ljubljani. tNovomeŠki občinski odbor) je sklenil na predlog olepševalnega odseka po gosp. županu dr. Pozniku olepšati trg sv. Fiorijana, na katerem je stala prej cerkev tega svetnika Dovolil je SOO gld., da se tamo napravi lepa kapelica posvečena sv. Florijanu ; ako pa bi to ne bilo mogoče, se postavi vsaj čedua štatva tega svetnika. Upamo pa, da bodo naši katoliški meščani polagoma (kajti ne bode se precej delalo) rado-voljno z doneski podprli lepo podjetje, da se bade moglo vresničiti — samo 300 gíd bt za to pač ne zadostovalo. Čudno se nam pa zdi, da nekateri tako goré — zoper kapelicô! Vzroka res ne vemo. Da bi to delali iz sovraštva do krščanstva, ne verjamemo, vsaj so zapisani vsi v ka-toliškej krstuej knjigi! — Isti odbor je sklenil delati kolikor le mogoče na to, da se prej ko prej preskrbi mestu boljša pitna voda. V ia namen se bode obrnil na izvedeLca gosp. inženirja Smreker-ja, ki sedaj v Ljubljani vodi stavbe za vodovod. — Dalje je vatregel odbor tudi občnej želji in resničnej potrebi s tem, da je kupil veliko mostno tehtnico (vago), da se bodo lahko tehtali težki vozovi, živina itd. Postavila ae bode ta tehtnica pred rotovžem. (V Brežiškem političnem okraji) je prepovedano zaradi osepnic krošnjarenje, kupovanje in prodajanje cunj, romanje na božje pota itd. (V Novem Mestu) v polnem števila zbrani župani in srenjaki svetovalci celega Novomeškega okraja so jedooglasno sklenili sledeče resolucije: Ker deželna bolnica v Ljubljani dolenjskim okrajem radi daljave ne more hasniti in ker se posebno zdaj, ko kužne bolezni po Doleajkem razsajajo, bridko čuti pomanjkanje te dobrodelne naprave, j« iskrena želja vseh zastopanih občin, da se ustanovi za dolenjske okraje deželna bolnica v Novem mestu. — Ker se od vseh stranij priznava potreba dolenjke železnice, da se Dolenjska otme pretečega gospodarstvenega pogina, se obžaluje, da visoka vlada to zadevo vedno odklada in da še sedaj, ko so poprej n^iašene ovire odpadle, ni dovolila za zgradbo potrebne podpore; dočim so se železnice v bogatih deželah na državne stroške zgradile ali vsaj izdatno podpirale. Ob jednem se je konstituiral zdravstveni svet za Novomeški okraj in sta bila voljena c. kr. notar gospod dr. Poznik za načelnika in ritm. in graščak gospod Dejak za namestnika. (Načelstvo kmetijske podružnice metliške) daje vsem vinorejcem svojega okrožja sledeči razglas deželnega odbora kranjskega na zaanje: Slavni deželni zbor je v 17. seji dne 22. oktobra pr. 1. deželni odbor pooblastil, da sme dovoljevati takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, daril» v denarji do najvišjega zneska 50 gld. Vsled tega sklepa je dfželni odbor določil, da bode dajal podporo onim malim vinogradnikom, ki brez nje ne bi mogli nasaditi vsaj lOOD sežnjev novo nasajenega vinograda 5 gld., ter se bode izplačala tfdaj, ko bode župansEvo vinogradniku potrdilo, da je napravil toliko ameriškega vinograda. (Toča) je pobila nekoliko okoli Krke pri Čatežu v i-aboto 11. maja. (Koze) se še tu pa tam prikazujejo; mnogo je krivo razširjanju, ker se nekateri naredbam gospoak le posmebujsjo in Čisto nič ne vanyejo, da ne bi prišli v dotiko s kozavami, (Iz Krškega.) Izkopavalec starin gosp. J. Peč ni k je dobit od osrednje komisij« za doposlaae zemljovide o starinskih najdbah v Novomeškem, Krškem in Črnomeljskem okraji, priznanje in 60 gld. nagrade. Meseca aprila odkopal je Pečnik okolu nekdanjega Noviodunnma nad 100 mrličev, vsi iz 4. stoletja. V grobeh je našel znamenitih starin, nad 30 lončenih posod, jedno 7. napisom MAXIMIANI, lepo okrašeno skledo, kakeršne še niso na^li, do 30 lepih bronastih zapestnic, veliko vsakovrstnih igel, zapon, dva zlata uhaua, jednega srebrnega, več prstanov itd. kar pa je najvažneje čvetero ostrog, jedno bronasto, tri železne, to je prva najdba te vrste na Kranjskem. Vse izkopane predmete dobil je deželni muzej Rudoliinum. (Medveda) so zasledili v bližini kočevskega mesta. (Pasja zaprtija) je valed stekline pri pseh ukazana v občinah Ambrus, Dvor, Zagradec in Žužemberk okraja Novomeškega do 12. avgusta t. 1., dalje v Črnomaljskem okraji v občinah Adlešiče, Griblje, Podzemelj, Tribuče do 7. avgusta t. 1., ter v občinah Črnomelj, Loka, Oberh, Tančagora in Vinica do 15. avgusta t. 1. (Za učitelja) t Šmihel pri RudolfùTem priđe mesto umrlega Novaka gospod nadnŽitelj Ivan Barle iz Podzemlja. (Velika nevihta) je bila přetečeno sredo T Trebnjem; treskalo je, da je bil groza. Dvoje poslopji je tudi pogorelo. (Zarad živinske kuge v gobci in na partiji h) v naŠej državi, so izdale deželne oblasti Bledeie naredbe; Uvažanje parkeljnate živine iz Štajerskega na Kranjsko je zopet dovoljeno, ker je omenjena kuga na Štarjerskem, iz-TiemŠi zaprto občinsko ozemlje Eisenerz, ponehala, vendar se mora uvoznik izkazati s pravilnimi, pri prevožnjah od živinskega zdravnika potrjenimi živinskimi pctmmi listi. — C. kr deželna vlada za Solnograško je prepovedala uvažati prežvekače iz Kranjskega v deželo SolnograŠko. — Kraljevska deželna vlada v Zagrebu je prepovedala uvažati p&rkeljnato živino iz okuženih okrajev Kranjske v HrvaškO'Slavonijo, Dovoljeno je pa uvažati parkeljnato živino iz oetikužeBih okrajev Kranjske, ako se uvoznik izkaže s pravilnimi, od uradnega Živirskega zdravnika potrjenimi živinskimi potnimi listi. — Opazka : Okuženi okraji na Kranjskem so dcsedaj sltdeči: Kočevje, Ljubljanska okolica in Logatec. (Letina) bode se morebiti dobro razvila, kajti vreme je bilo letošnjo pomlad prav vgodno. Travniki in žita dobro kažejo, in po vinogradih poganjajo trte, t, j. zdrave trte veliko grozdtkov. Sadja pa ne bo dosti, ziasti jabolk ia hrušek ne, pa tudi sliv malo. Češnje bodo paČ obilo obrodile in tudi breskve in marelice. Sicer so pa sadnemu drevju gosenice zelo škodovale — ker se ma-lokedo briga, da bi spolnoval ono postavo, ki veleva pokončavati zalego. (Književnost) Ravnokar je iziila knjiga: „Domače in tuje živali v podobah. Slo-venskej mladini v pouk ia kratek ías popi'al Pran Erjavec, c, kr. profesor. Prvi ČvcLtini- noge živali. Na svetlo dala in xaltižila družba ST, Mohora v Celovci. (Drugi natis ) Natisnila tiskamica družbe sv, Mohora v Celovci. Ta izvrstna knjiga je juko dobro došla, ker jf; bi bilo več dobiti; cena ji je 80 kr. Razne Tosti. * (t Umrl) je v Zagrebu 11. maja ^lo kr«tkej a mnčnej bolezDÍ obSeapostovaDÍ in ziasti v tijfgovLh krogib jako priljubljeni gospod Anton Petrii, pr<.<-fesor modemih jea^ov ia posestnik zlatega križca s krono za zaalnge, v 84. letu svoje dôbe. Pokojni je bil 8ÍD priprostega sloveuekega kmeta iz Grsdisa sE, 2 pri Vipavi, ter dovršil srednje šole v Gorici, injiver-ritelo pak je obiakovai v Gradci. Služil je iudi jod-Dajat let v a^dovinsko znani konjici (Miielibârt. r) kot ■tražmelter in je bil uže ob tistem èuna znjužen ti'i- najatih jezikov. Pred nastopom eiužbe kot profesor v Zagreba bil je izgojitelj v Ernuie poleg Gradca pri irancoski vojvodinji pl. Berry. * (Izseljencem v Brazilijo) v južni Ameriki ae sJabo godi. C. kr. deželna vlada kranjska pri-občuje naslednji izvadek iz pisma Josipa Ognliaa ID tovarišev, pisanega v Joiuvillenn dne 7. jann-varja t. 1, na avstro-ogrski generalni konzulat v Kiu de Janeiro. Izvadek slove: ^Najponižneje podpisani osmeluje ae veleslavnemu c. kr. avstro-ogrskemu konzulatu naznaniti: Dne 17. decembra 1888 dospeli smo v San Francisco, od koder smo se na mali ladjici prepeljali v Joiuviilci stopivsi na kopno, peljali so nas v kolibo, v kateri smo se danes. Bili amo 3 do 4 dni v Joiuville ia ée ae ni nibće zmenil 7a nas; naposled prišel je od ravnateîjstîa gospod in poslal nas v pragozd. Přišedši tjekaj, vprašal nas je prvi hlapec inženirjev, smo li orodja in živeža prinesli a seboj? Ne. odgovorili smo mi. — Kaj pa bofete tn? Delali bi radi. Jaz nemam živeža za vas in tudi orodja ae! rekel nam je inženirjev prvi hlapec. — Na to šli smo nazaj v Joinville in ondu smo morali kakor robi (ea-žnji) delati, da nesmo gladu nmrli. Mine moremo ne naprej ne nazaj, ne dobimo ničesar, kar se nam je obetalo. Prosimo pomoči in rešitve vsakem obziru, ali da nas premestijo na boljši kraj, ali pa v našo domovino. Na kolenih prosimo pimsoči", — G-iavno kon-zalstvo v Riu de Janeini cearećnežem ni moglo toliko pomocSi, da bi se bili posiaii domov. Ce še to ne strežne nekaterih, ki vedno sanjarijo o Ameriki, ćeš, da tamo pečeni pisianoi lete v nsta, potem jim ui pomagati! Bratje „Sokoli"! Podpisani vabi vae brste „Sokole", da se v obilnem števiin udeležb telovadnih vaj, posebno ^^ v koraka in vaj v éetah. Ob enem se naznania, da bode sv. maša se pričela ob polu devetih, Zbi-ra!i?će je v saboto 8. jnn. večer ob poln devetih, v nedeljo 9. jun. ob polu osmib zjutraj v telovadnici. Vsakikrat naj se blagovolé zbrati bratje „Sokoli" tocEo in poinoštevilno. Na zdar! V Novem Mestu, dné 30. maja 1889. Odbor „doleni. Sokola". Listnica uredni&tva. Gosji. Z, v St ; Hvata, ptihodnjiê. Sejmovi na Dolenjskem: v j u n i j u : 3. v Novem Mestu in Zvirčah ; 6. v Vinici; 11. v Žužemberka; 13. v Hinah, Škoojanu in Trebn em ; 15- v Št. Vidn pri Zatićini ; 17. v Sent-jarněji; 21, v LasiSah; 24. v Omoanicah, Dmovem, Višnjigori in na Mirni; 28. v Radečah. Žitna cena y Novem Mestu 27. maja 1889. Domače pšenico mernik 2 gld. — kr., Debelafe (korazel 1 gld. 50 kr., Sorsice 1 gld, 60 kr., Rži 1 gld 50 kr.ï Ječmena 1 gïd, 40 kr,, Ajde 1 gld. 20 kr, Ovsa 80 kr., Krompirja 95 kr. Loterijske srečke. Trst 18. maja 28 6 24 51 3 Gradec 25. , 56 65 34 36 27 Oklic! p. n meščanom se priporoča, da o priliki slavnosti razvitja društvene zastave „DOLENJSKEGA SOKOL.^" dne 8., 9. in 10. junija t. 1. kolikor mogoiSti skrbé za prijazen sprejem ptujih gostov, posebno za osnateuje, olepáanje ín ozalj-Ěauje biít s cvetHínimi kitami, zeleujem, smrečicami, napisi, razobešanjem zastav itd. Županstvo T Rudolfovem, 29. junija 1S89. 193] Dr. AlMn Poziiik, župan. Brezplačni poduk T cepljenji že zelenih ameriških trt in v zatiranji strupene rose (peronospere) na trtah, bede dné 12. in 13. junija t. I, na deželni vinarski sadjarski in pol.edelâki soU na Grmu. Kdor se hoče tega poduka vdeležiti oglasi naj s« do II. pri vodstvu šúle na Grmu. (95) Leta 1886. na novo ztdaaa hiša, ki ima dva nadstropja, na šolskem trgu št 82 poleg farue cerkve stoječa, pripravna za prodajalnieo ali drago obrt, prav dobro ohranjena je iz prosto roke oa prodaj. — Vei se isvé ostmeno aH pism^ao pri oskrbniku Jan8Z-U Sterle, živinoidravoiškem« pom, v Krskem št. 47. Važno za hribovske prebivalce! Umetnik FEÂNC KAMIN iz Metlike je čisto na na novo sosiavil in prodaja M?" r o Ć li e mline, kateri imajo korita iz cinkovega kositarja za lfX) litrov Vode, ki je za pomoi roki, da hitro goni navadoe mlinske kamne. Ta ročni mlin je za hribovske prebivalce in voderevne kraje zelo priporoćljiv. [921 Pri oftkrhništvu graščine Stari Ribnik na Me-illČko-KariovŠki cesti, je na prodaj lOOhktIt. dobrega belega vina 1.1888 Í2 poznate gorice PišĚetke i Gorička, za ceno 10 gold hektoliter. O skrbništvo grašĆ. stari Ribnik, Po&ta Metlika. [89-2] Jak. Mňjdié. Zobozdravnik A. Paiciiel bode ordiniral t Novem mestu v gostilni pri „SOLNCU« od I. dO 7. junija. E^i Zahvala. Přetečeni teden je moje pohištvo pogorelo. C. kr. priv. zavarovalnica „AVSTRIJSKI FENIKS« na Dunaji, pri kateri je bilo pobištpo k sreći zavarovano^ cenila je škodo nemudoma ter mi precejšnjo zavarovalno svoto takoj, ne da biLa kaj odtrgala, po glavnem zastopstvu v Ljubljani izplačala, za kar se isti tem potom toplo zahvaljujem. Hude je pri Trebnjem 20. maja 1889. Jože Turk. lanez Bukovec, ïupaa in posestnik, [9i] Frtn Neubauer, posestnik, prifB. Mlin naprodaj ali v najem! Tik Novega mesta na Krki je naprodaj alt sedávnajem dobro ohranjen mlin spetimi tečaji, kaieri ima vedno dovolj vodeiu tndi dosti opravila. Natančneje pové opravništvo „Dol. Novic", [87—2] éwšmímmQ sladke (Éentjanžove) koreninice in razne drage rastline kupuje po iiajbol,|ši ceni [?&—sj Jože Strzelba v Ljubljani Tudi urevzema L'iago iz prijaznosti gospa Marija Bohrmann v Xovem mestu. ISf^ Gostilna v Krškivasi, poleg e. kr. ceste, se da iz proste roke na manj ali več let v na|em. Hiša obstoji z dveh sob, lepe kn-hinje, shrambe, kleti, vrta, hleva, dvorišča in vodnjaka. Natančnejt p'jgoji se poizvedo ustmeno ali pismeno pri Mariji Piltaner, Kržkavas. [76—3} {MiiDitondorL Dolenjsko.) (4(5-7] \lsi stro i za kmeti stvoivinoreo Stiskalnice in mttni za olive. Vinske In sadne stiskalnice, Grozdni mlini In milni za sadie, I ne nttjnoTejie sestavo T razni veitkosti. Mlatilnice, ena-žilniCB ÍR vittje ali vlečki, robka-Mce za koruzo, se-jalnice, plugi Itd. jSuSiLNICE ZA SADJS IN ZELENJAVO. Rezitnioe la Itmio t veliki iïbiri in iivrst-ni izpalje-vi ponija " po n^tiiijih tovariiiSkili ceiLah Ig. Heller, Dan^, Praterstrasse 78. lapisniki Ii raij»>>il&i>l)t«vsBj«brtifIa£gl{irrBBk«, ProiinjaJoi (loT>é tigodne i>ot^je. Zmoint KaiDt«pBlU ae lltcj» 1b dokro plfttsj*. V»- %»■■«' 11. štev. Katollika Bukvama v LJubljani založila je knjižico: za Tse, ki hoéejo većno živeti. ï'otlTiÎiia bnjiticn, kâiero je izdal dr. E. M. Millier, Skof LiD^ki. Poalo-tenil Fr. Zbaânlk, župnik. V Ljnbljani 1689. — Cen» nieliko Te;!aDÍ knjižici je 29 kr Vsebina: Predgovor. — Vvod. Kakojeumeti nasIoT te knjiiíoeř ZdraTiiik in bolcik. Iz íeřa je duhovna lekarna. — Prvi del. Branila proti dušnim boleznim: OgribÈtj se okníůnja. Boj «e ognja, finvaj hiSna vrata. Ogibaj se prepiha, NebeSka lestvica. Zdravje bolnikoT, Studenec Življenja in zdravja, — Drngi dftl. Zdravila ïft dwSne bolezni: ZdraTilo îcper duhovno jetiko ali Bnšico, Zopet prostovoljno omahoTanje. Zoper inra^ bojeĚojati pred ljudmi. Kako je sv. I|p(iactj FranĚiSka Ksa». reS 1 posvetnega duhá. Zdravilo za mrzlico lakomnosti. Kako ja sv, Filip ÎTerij mladeniSa ozdravil omotice iastiUbonino-ati. Zoper popade boBnoati. Zoper kostno gnjilobo — nevosfiljivosti. Mazilo sa o5i. Strup ju pomoèsk zoper atrap. Za take, ki imajo dnhovno vodenicii. Za mrtvondne, Zii arSnobolne. Domaía zdravila z^per strřh pred smrtjo. Univerzalno ali obino zdravilo. — Sklep, KiSčanskavcdila ia življenje. Obljube oasoga božjega Odrešenika ćastilcem njegovega prosvetega Břcé. KoroniH iïkai idraïikih nagleđliov duhovne lekarne. Zgledi lepe smrti. [8i—3] Zavarovanje proti škodi po toči sprejema glavni za»top za Kranjsko v Ljubljani ogergho' francoske zai^arovaln£ banke Franco-Hoil-flroise po najnižjih cenah ia najagodnejih pogojih, pamreć, da se pri poglavitnih pridelkih polovico in pri drngih tretjino zavarovalnine že napre odpusti in le pri alnća nem odakodvanji vračan , Vsakoršne ëkode preračanijo ae jako veetno, ter se takoj izplačnjejo. Zavarova nina plačnje se na željo lahko tadi po žetvi. Marljivi pot^-ivaini zastopniki ee radovoljno sprejemajo. Najnljodneje ae priporoča Josip Pavlin glavni zastopnik [86—2] v Ljutiljani ět. I Marijin trg nasproti Frančiškanske cerkve. V najem se odda s I. junijem 1889 v Žužember-ekem trflu h. št. 33 tta prijetnem prostoru ležeča proclajalnlca z magacinom (skladisiem), stanovanjem dveh sob; sploh z vsem kar k njej spada. Natančneje ae. ^toizve pri gospej Ani Baskvar v Žužemberku, [82-21 = in mlijoiia plfltaarjev av. ve Piearna vodstva n«h«ja ae: na DUNAJI, I,, Wiplingersfrasse 43. Zastopništva so: na Dunaji, v Budapeští, Pragi, Lvovu, Gradci, Insbrucku. ,JtZIE5I)A" iavaTTije proti škodi po toii po najDflDdncJilti pogojiti in za trdne premije, ne da bi eo trebalo pozneje do-placevat). Premije «e odmerjnjejo kolikor mogcèe ceno in ulaia za premije kreditira se, ako ae ieli, âkode bo kalantno likvidirajo in teËno iiplačulejo. Zastopniki la one kraje, kjer drnStvo še ni zastopano, vaprejema in pojainila o zavarovanj) daje glavni zastop v Ljubljani g. J. PROSENC-a Selenburgove [84-t] ulice št. 3. ří P4 I § i ř à „AZIENDA" ^ avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slnčajenv na Dunaji. Flafanl delniâVi kapital in drugo poroMveno precLOŽenje družbe 7nasa cez ® 5 ft e i o •r* 3 w ^ o ^ h> S 1 ^ t > 9 "-IfP^ OdgoT«rai vednik, itđ»jat»lj in lalolnik J, Krajec, NoTomeztc. — Satianil J. Krajec.