Boštjan Pečnik, izvršni podpredsednik uprave Hisense Europe Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 38 / Leto 79 / 19. september 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si ŠENTJUR Str. 7 Str. 5 NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 22-23 INTERVJU Foto: Nik Jarh podpredsednik CELJE Kdo je pristojen za odstranjevanje naplavin? Str. 6 PRAZNIČNO Z OBČINAMI VELENJE, ŠENTJUR in BRASLOVČE Str. 24-33 Središče poslovnega sveta je ponovno v Celju V Celju se je včeraj začela največja poslovno-sejemska prireditev v državi, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Trajal bo do 22. septembra. Letos se ga bo udeležilo približno 10 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Bistvo sejma so tako kot prejšnja leta še vedno zeleni prehod, digitalizacija in spodbujanje lokalnih proizvajalcev. V okviru Mosa se je včeraj začela tudi mednarodna poslovna konferenca Invest in Celje, ki jo organizira Mestna občina Celje v sodelovanju z Inkubatorjem Savinjske regije in javno agencijo Spirit Slovenija. Na dogodkih, ki se bodo zvrstili na konferenci, bodo organizatorji z gosti spoznavali dobre prakse pri uveljavljanju poslovnih con, Celje kot mesto gospodarskih priložnosti in platformo Amazon. Zdravstveni dom bo dobil nadzidek Kaos na onkologiji zadeva tudi celjske bolnike PRIL OGA SPORED TILEN ARTAČ Gost v Aktualovem šovu »Ne smemo biti dolgočasni« Mario Galunič ŠT. 38 19. SEPTEMBER 2024 Primož Dolničar: Kot najstnik se je s kuhanjem postavljal pred dekleti PET. 20. 9. SOB. 21. 9. NED. 22. 9. PON. 23. 9. TOR. 24. 9. SRE. 25. 9. ČET. 26. 9. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 38, 19. september 2024 AKTUALNO Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto med 16. in 22. septembrom spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor – za vse. S ciljem približati zelene prakse občanom je v tem tednu tudi v savinjski regiji pester nabor dejavnosti, testno so za motorni promet zaprte tudi številne ulice in drugi javni pro- stori. V kampanji Evropskega tedna mobilnosti letos sodeluje 18 občin iz savinjske regije, ki bodo skupno pripravile približno 150 različnih dogodkov. Devet savinjskih občin je z uspešno prijavo na razpis mini- strstva za okolje, podnebje in energijo za pripravo in izvedbo dejavnosti prejelo do 10 tisoč evrov. SINTIJA JURIČ, SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg, Nik Jarh Na Savinjskem več kot 150 dejavnosti o osveščanju in spodbujanju trajnostne mobilnosti Kako trajnostni pravzaprav smo? Po besedah ministrstva za okolje, podnebje in energijo se je v svetovnem merilu udelež- ba mest v kampanji Evropske- ga tedna mobilnosti v 22 letih od začetka izvajanja skoraj podvojila. V vodilni kampanji Evropske komisije za osvešča- nje o trajnostni mobilnosti v mestih je lani sodelovalo več kot 3.300 mest iz 45 držav. Letošnja številka vseh sode- lujočih sicer še ni dokončno znana, znano pa je, da v Slo- veniji letos sodeluje 114 občin, kar je 15 več kot lani in hkrati največ doslej. »V letu 2002 je prvič v kampanji sodelovalo sedem slovenskih občin, med njimi tudi Mestna občina Ce- lje. Mestna občina Velenje le- tos sodeluje že 19. leto,« so ob tem povedali na ministrstvu in dodali, da je savinjska regija v okviru kampanje ena najbolj dejavnih regij. Udoben javni prostor – za vse Letošnja osrednja tema kam- panje naslavlja javni prostor ter pomen njegove pravične rabe. »Gre za enakovredno obravna- vo vseh udeležencev v prosto- Eden od osrednjih dogodkov letošnjega tedna mobilnosti v Celju je projekt Krožišče mikromobilnosti Zavarovalnice Triglav, ki je lani v Prešernovi ulici doživel uspešno premi- ero. Križišče mikromobilnosti je namenjeno zagotavljanju večje varnosti, na majhnem prostoru poustvarja mestno središče, na katerem se lahko srečajo vsi udeleženci v pro- metu. S tem projektom želijo ugotoviti, kdaj se zgodijo trki in katere so nevarne situacije, ki jih moramo znati prepre- čiti. Projekt Križišče mikromobilnosti je pred dnevi prejel mednarodno nagrado Conventa za najboljši mednarodni dogodek na področju družbene odgovornosti. Dan brez avtomobila Vrhunec celotne kampanje je priljubljena akcija Dan brez avtomobila, ko se javni prostor odpre za ljudi in zaživi v novi podobi. V večini sodelujočih občin akcijo izvajajo zgolj v nekem delu mesta ter za nekaj ur dnevno. Kljub vsemu je to dan, ki spodbuja k temu, da občani pustijo avto doma in se po opravkih odpravijo na trajnostni način. Dan brez avtomobila je sicer rezerviran za 22. september, vendar bo večina občin ta dan letos prestavila na petek, 20. september. ru, kjer se na prvo mesto ne postavlja avtomobila, temveč so vse dejavnosti v prostoru obravnavane enakovredno,« poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da javni prostor, ki prvenstveno ni namenjen avtomobilom, daje primeren prostor tudi drugim dejavno- stim, ustvarja možnosti za več socialnih stikov, za naključno srečevanje, druženje in priredi- tve. Prav tako ustvarja prostor, ki je varnejši in prijetnejši za bivanje. Savinjski regiji dodeljenih 85 tisoč evrov V okviru kampanje bo v Slo- veniji približno 800 dogodkov, namenjenih različnim ciljnim skupinam. V savinjski regiji so pripravili več kot 150 do- godkov, ki segajo čez cel sep- tember. »Ker je letošnja tema Udoben javni prostor – za vse, bodo vsaj za en dan testno zaprti ulice, deli mest, parki- rišča ter drugi javni prostori za motorni promet. V vsaj 50 občinah bodo testne zapo- re trajale kar sedem dni,« še poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer so za namen kampanje objavili tudi javni razpis za sofi nanciranje priprave in iz- vedbe dejavnosti, ki so jim le- tos skupno namenili 500 tisoč evrov sredstev. Na omenjen javni razpis se je letos uspešno prijavilo 52 občin. Od 18 sodelujočih ob- čin v savinjski regiji se jih je na razpis prijavilo 14, od tega jih je bilo uspešnih devet. Maksi- malna višina sofi nanciranja je znašala 10 tisoč evrov. Sred- Podatki zadnje raziskave SURS (Dnevna mobilnost po- tnikov 2023) kažejo, da kar 67 odstotkov vseh poti opra- vimo v Sloveniji z avtomobi- lom, med njimi so tudi poti, ki so krajše od dveh kilome- trov. Zasedenost vozil v letu 2023 je bila zgolj 1,3 potnika (na delovni dan), kar pome- ni, da večino opravljenih poti z avtom opravimo sami. stva so bila dodeljena glede na kakovost vloge točkovanja v skladu z merili. Devet savinj- skih občin je tako skupno pre- jelo približno 85 tisoč evrov sofi nancerskih sredstev, ki jih lahko v okviru kampanje po- rabijo za različne dejavnosti, kot so delavnice za starejše, pospravljalnice in izmenjeval- nice koles, uvedbe novih linij javnega prevoza, dejavnosti za mladino … Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da želijo s sredstvi razpisa občine spod- buditi tudi k izvedbi ukrepov, ki imajo dolgoročnejši vpliv na prebivalce. Kljub nekoliko slabšemu vremenu na prvi dan Evropskega tedna mobilno- sti se mladi, ki so dopoldne obiskali Prešernovo ulico, niso pustili zmesti. Dopoldne so uživali v plesno-glasbe- nih dejavnostih s Tinkaro Fortuna. V torek je bil v sredi- šču Celja tudi skate in park BMX z delavnica- mi urbanih športov. V ponedeljek so v dejavnostih v Celju sodelovali tudi pro- fesorji in dijaki Gimnazije Celje – Center. Pripravili so jih vrtčevskim otrokom, učencem prvega triletja osnovnih šol in družinam z mlajšimi otroki. Tudi naša medijska Novi tednik in Radio Celje že nekaj časa sledi trajnostni mobilnosti. Ekipa namreč za svoje terensko delo uporablja tudi dve službeni kolesi. Tokrat sta ju v sklopu tedna mobilnosti preizkusila Boštjan Oder in Kristina Grajžl. Veliko dogajanja v Celju v sklo- pu tedna mobilnosti temelji na spodbujanju aktivnega preživlja- nja prostega časa ter razvijanju koordinacije, motorike in vztraj- nosti pri mladih ter promociji ur- banih športov in odkrivanju novih konjičkov. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 38, 19. september 2024 AKTUALNO ZADETKI 20 11 21 12 22 11 22 10 »Največji izziv so odnosi in vrednote, ki izginjajo iz naše družbe. Če bomo pravi ljudje na pravih mestih in če se bo vsak zavedal ne le svojih pravic, temveč tudi odgovornosti in vrednot, ni izziva, ki ga ne bi premagali.« Tomaž Žohar, župan Obči- ne Braslovče »V občini smo doslej imeli požare in poplave. Manjka nam le še ena stvar na črko p in to je potres. Tudi na takšne razmere mora- mo biti pripravljeni.« Marko Diaci, župan Obči- ne Šentjur »Včasih se je treba zadr- žati, takrat, ko bi komu najraje rekel kaj sočnega, pa se je bolje ugrizniti v jezik. Saj bo drugič bolje.« Branko Ribizel, preje- mnik zlate plakete občine Braslovče »Pri gasilcih otrok ne bo postal Ronaldo ali veliko zaslužil. Pri nas delamo vse prostovoljno.« Danilo Matuš, poveljnik PGD Šentjur »Savinjska regija je ena najbolj aktivnih regij v okviru kampanje Evropski teden mobilnosti. Letos v njej sodeluje 18 občin iz regije,« poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Tudi Mestna občina Celje se že vrsto let pridružuje projektu Evropski teden mobilnosti z namenom spodbujanja zdravih načinov mobilnosti in ustvar- janja prijaznega bivalnega okolja. Letos je v Celju osrednje prizorišče trajno- stne mobilnosti vse do nedelje, ko bo dan brez avtomobila, Prešernova ulica. Celjska občina je v sklopu evropskega projekta za teden mobilnosti dobila 10 tisoč evrov. Že od ponedeljka je v središču mesta pestro, včeraj so bili v Prešernovi uli- ci prisotni Zavod Vozim, ZŠAM Celje, center za krepitev zdravja, NIJZ Celje, Društvo paraplegikov Celje, Fakulteta za zdravstvene vede Celje in Celjski mla- dinski center. Obiskovalci so lahko preiz- kusili simulator e-skiroja, pripravljen je bil poligon varne vožnje, prikaz tehnik prve pomoči in oživljanja, športna igra ter prikaz ročnih koles in zabavni kviz. Snovanje novih projektov tudi v Šentjurju V Žalcu uredili tudi avtobusna postajališča Evropskemu tednu mobilnosti so se pridružili tudi v občini Žalec. V tam- kajšnjih vrtcih že ves mesec poteka- jo priljubljene dejavnosti, kot sta Beli zajček in Poljubi in odpelji, ki spod- bujata varno in trajnostno mobilnost najmlajših, dodatne dejavnosti med drugim potekajo tudi v l. osnovni šoli Žalec. V okviru Dneva brez avtomobila bo 20. septembra zaradi široke palete dogodkov za promet zaprt Šlandrov trg. V Občini Žalec so z javnim razpisom za sofinanciranje dejavnosti Evropske- ga tedna mobilnosti pridobili 10 tisoč evrov. Del prejetih sredstev so skladno z razpisom namenili trajnim ukrepom, pri čemer se osredotočajo na širitev ure- ditve avtobusnih postajališč za šolske avtobuse. Dodatno bodo postavili tudi informativne table, ki bodo pripomogle k večji urejenosti in preglednosti šolskih prevozov. Preostanek sredstev so name- nili izvajanju različnih dejavnosti, ki na- slavljajo tematiko trajnostne mobilnosti. Žalska občina je sicer v Evropskem tednu mobilnosti do zdaj sodelovala že desetkrat. V preteklih letih so v okviru projekta med drugim uredili nekatere prehode za pešce, postavili kolesarska stojala in informativne table ter ure- dili avtobusna postajališča za šolske prevoze. Kot pravijo, je sicer prostora za izboljšave na področju spodbujanja trajnostne mobilnosti v občini še veliko. »Med ključnimi področji, kjer vidimo potencial, je nadaljnji razvoj infrastruk- ture za pešce in kolesarje, zlasti dodatne varne kolesarske poti in pešpoti, ki bi bolje povezale ključne točke v občini. Prav tako sta pomembna izboljšanje povezljivosti različnih trajnostnih nači- nov prevoza, kot so pešpoti, kolesarske poti in javni prevoz, ter gradnja kako- vostnejše dostopnosti za vse skupine prebivalcev, vključno z ranljivimi sku- pinami,« naštevajo v občini in dodajajo, da je ključno tudi nadaljnje osveščanje občanov o prednostih trajnostnih nači- nov prevoza. V letu 2024 je Občina Žalec začela po- sodobitev občinske celostne prometne strategije, ki bo sprejeta v naslednjem letu in bo po besedah občine omogočila še boljše načrtovanje in izvajanje ukre- pov na področju trajnostne mobilnosti. Ker se v Evropskem tednu mobilnosti predstavljajo in snujejo tudi nove ideje, potrebe in vizije o javnem prostoru, vse to s pridom uporabljajo tudi v Občini Šentjur, kjer trenutno oblikujejo celostno občinsko prometno strategijo. »To je teden, ko si lahko izmenjamo izkušnje, pritegnemo vse javne zavode ter organizacije in druge subjekte ter jih povežemo s prebivalci mesta in krajev, v katerih živimo,« pojasnjujejo v šentjurski občini, kjer so z uspešno prijavo na razpis prejeli 10 tisoč evrov sofinancerskih sredstev. Na Vranskem ukrepi za varnost Ker želijo izboljšati pogoje trajno- stne mobilnosti v občini, so se za sode- lovanje v kampanji Evropskega tedna mobilnosti odločili tudi v Občini Vran- sko. Pridobljenih 10 tisoč evrov sofi - nancerskih sredstev bodo s partnerji porabili tudi za varovalne stebričke in prikazovalnik hitrosti. Občina Vran- sko sicer v kampanji sodeluje že petič. Eden večjih projektov, ki so ga v okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti že izvedli v Občini Vransko, je bila spre- memba prometnega režima v okolici tamkajšnje osnovne šole, kjer so zaradi varnosti uvedli enosmerni promet. Z na- menom razmejitve pločnika in vozišča ter preprečitve parkiranja na pločnikih so v tem tednu pri Vrtcu Vransko postavili tudi varovalne stebričke. Za povečanje varnosti pešcev in kolesarjev bodo v tem mesecu kupili tudi prikazovalnik hitrosti, ki ga bodo izmenično nameščali na različnih odsekih lokalnih cest in javnih poti. Kot pojasnjujejo v občini, bodo prikazovalnik najprej postavili ob lokalni cesti v naselju Prapreče iz smeri prelaza Lipa. Od 16. do 23. septembra je občina zaprla tudi parkirana mesta pri Športni dvorani Vransko, saj so v tem obdobju na omenjenem območju za učenke in učence Osnovne šole Vransko organizi- rane različne dejavnosti, kot je spretno- stna vadba vožnje s kolesom po kolesar- skem spretnostnem poligonu, ki so ga prav tako kupili s sredstvi razpisa. Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko bo v soboto (21. 9.) dopoldne na dvorišču osnovne šole organiziral tudi sejem ra- bljene kolesarske opreme. Prebold v skrb za električna kolesa Občina Prebold v kampanji Evropskega tedna mobilnosti sodeluje že tretjič. Z javnim razpisom ministrstva so v ta namen letos prejeli 7.900 evrov sredstev, od česar bodo največji delež namenili nakupu dveh servisno-polnilnih postaj za električna kolesa. Že pred dvema letoma so v sklopu Evropskega tedna mobilnosti kupili polnilno postajo za električna kolesa in jo postavili pri Turističnem centru Prebold. Letos bodo servisno-polnilni postaji postavili še na dveh planinskih ko- čah – pri domu v Mariji Reki in pri domu na Golavi. kako kupiti e-kolo, danes (19. 9) bodo na predavanju predstavili tudi nordijsko hojo. V občini si želijo, da bi lahko v prihodno- sti v sodelovanju občin Spodnje Savinjske doline uredili nove pregledne kolesarske poti. Prav tako prostor za izboljšave vidijo tudi pri uporabi trajnostnega načina pre- voza. V občini sicer pripravljajo občinsko celostno prometno strategijo, kjer name- njajo poudarek tudi trajnostni mobilnosti. Za večjo prometno varnost vseh udeležen- cev v prometu so na dveh mestih v občini postavili tudi stacionarna merilca hitrosti. V občini Prebold bodo ob tem izvedli tudi nekaj delavnic in predavanj za raz- lične starostne skupine. V Vrtcu Prebold že cel teden izvajajo Belega zajčka, v OŠ Prebold pa Pešbus. Za starejše šolarje so v sodelovanju z lokalnim kolesarskim centrom ZaBajto včeraj (18. 9.) izvedli spretnostni poligon ter servisno delavnico koles, za predšolske otroke v vrtcu in prve razrede pa delavnico pod okriljem zavoda Varna-pot. Izvedli so tudi predavanje oz. delavnice o varnosti starejših, nasvetih, Ploščad Mestnega trga pred občino in del bližnjega parkirišča so v teh dneh zavzele zabavne, preventive in poučne vsebine, s katerimi v šentjurski občini obeležujejo Evropski teden mobilnosti. Pri dejavnostih jim s poligoni že vrsto let pomagajo tudi tamkajšnji gasilci, predstavljajo se tudi številni javni za- vodi in organizacije. Občina Šentjur v projektu sicer letos sodeluje že deveto leto. V tem času je izdelala osnovno ob- činsko celostno prometno strategijo in v skladu z njo uredila številne pohodne poti, pločnike in kolesarske poti, prav tako v občini načrtujejo tudi nove. Vrhu- nec večletnega dela je tudi odprtje nove kolesarke povezave Šentjur–Celje, ki bo predvidoma 6. oktobra. Kot še dodajajo, si bodo v občini v prihodnje prizadevali še za gradnjo pločnikov na odsekih cest, ki so nevar- ne šolske poti, ter za gradnjo novih ko- lesarskih in pohodnih poti. Prav tako si želijo, da se sistem javnega linijskega prometa prilagodi potrebam občanom. Kakšni bodo prihodnji trajnostni premiki v Celju? žili drugih dejavnosti v izvedbi celjskih kulturnih organizacij in Osrednje knjižni- ce Celje. Jutri bo Kolesarski dan v Celju, in sicer kolesarjenje z županom, mladi- mi in s predstavniki celjskih organizacij. Kolesarili bodo od šole za hortikulturo in vizualne umetnosti do Prešernove ulice, popoldne bo v Novi vasi na Koloparku tekmovanje PumpTrack za uporabnike skirojev in koles. Dogajanje je namenjeno predvsem osnovnošolcem in dijakom. V soboto bodo Celjani v mestu spoznavali različne oblike mobilnosti in varno sobi- vanje v novi prometni resničnosti, nedelja bo dan brez avtomobila. V muzeju novejše zgodovine je bila tudi okrogla miza Izzivi in rešitve Mestne ob- čine Celje na področju mobilnosti. Do- gajanja se bodo vrstila vse do nedelje. Današnji dan je obarvan kulturno, saj v Prešernovi ulici predstavljajo znamenito Celjanko Almo Karlin in njena nizkoo- gljična potovanja. Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri risanju največje skupnostne mandale, pri- sluhnili pravljici na Celebusu in se udele- V času Evropskega tedna mobilnosti v Celju na nekaterih linijah brezplačno vozi električni avtobus. Gre za nekoli- ko večji avtobus, ki lahko sprejme 60 potnikov. Spomnimo, da je celjska ob- čina pred časom oddala javno naročilo za nakup treh električnih avtobusov in električnega kombija, s katerimi želi op- timizirati linije Celebusa in jih razširiti tudi na primestna naselja. »Čas, ki ga onkološki bol- niki nimajo, je dragocen, saj ne morejo preložiti zdravljenja na leto 2027, ko bosta morda obnova in dozidava mariborske onkologije končani.« Polona Selič Zupančič, on- kološka bolnica Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 38, 19. september 2024 Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 38, 19. september 2024 Izvoljeni kandidat/kandidatka bo opravljal/-a delo ravnatelja/ravnateljice Višje strokovne šole v okviru zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat/-ka mora za imenovanje za ravnatelja/-ico organizacijske enote Višje strokovne šole v okvi- ru zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., z 58., 92., s 100. in 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 16/07 – UPB5 in nadaljnji) ter 33. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju – (ZVSI, Ur. l. RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23), in sicer: 1. ima izobrazbo druge stopnje, pridobljeno z univerzitetnim študijskim programom ali z magistrskim študijskim programom druge stopnje, 2. ima veljaven naziv predavatelja višje šole, 3. ima pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo (razen izjeme po 3. odst. 33. člena ZVSI), 4. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, 5. ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, 6. ni bil/-a pravnomočno obsojen-a zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 7. ni bil zoper njega/njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdilo sodišča), 8. predloži svoj program vodenja šole. Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje višje šole. Izbran/-a kandidat7-ka bo imenovan/-a za 5 let. Pogodba o zaposlitvi se lahko v primeru izbire in imenovanja zunanjega kandidata/-ke sklene za določen čas. Predviden začetek dela je 15. 1. 2025. Pisne ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (s potrdili o veljavnem nazivu predavatelj, delovnih izkušnjah, nekaznovanosti in nezačetem kazenskem postopku (ob oddaji ponudbe stari največ 8 dni) idr., s kratkim življenjepisom ter programom vodenja pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje Z oznako »prijava na razpis za ravnatelja VSŠ«. Svet lahko od kandidata/-ke naknadno zahteva overitev kopij dokazil o izpolnjevanju pogojev. Nepopolne vloge bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Kandidati/-ke posredujte tudi e-naslov za obveščanje med razpisnim postopkom in za pošiljanje morebitnega poziva za dopolnitev vloge. Kandidati/-ke bodo prejeli pisna obvestila o imenovanju v zakonitem roku. razpisuje prosto delovno mesto: RAVNATELJA višje strokovne šole – VSŠ (m/ž) Svet zavoda Šole za HORTIKUL TURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE GOSPODARSTVO Potem ko je bila prepričana, da je prodala že vse nepremičnine, premičnine in drugo lastnino, ki so ostale po propadu Aera, je stečajna upraviteljica Alenka Gril našla še šest blagovnih znamk. Obja- vila je obvestilo, da zbira nezavezujoče ponudbe zanje, a je bilo zanimanje bolj skromno. Čeprav gre za zadnje premoženje nekoč pomembnega celjskega podjetja, bo stečaj Aera, ki se je začel aprila 2015, predvidoma končan šele prihodnje leto. Razlog je sodni postopek, povezan s prodajo obrata v Šempe- tru pred šestimi leti. JANJA INTIHAR Konec stečaja Aera predvidoma šele prihodnje leto Nekoč uveljavljene blagovne znamke le za nekaj stotakov? Stečaj Aera, ki se je začel pred devetimi leti, bo predvidoma končan v prvih mesecih prihodnjega leta. Stečajna upraviteljica mora prodati še šest blagovnih znamk, višje sodišče pa odločiti o tožbi, povezani s prodajo obrata v Šempetru. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Ponudbo za nakup blagov- nih znamk je poslalo le pod- jetje Šumer z Ljubečne. Kupi- lo bi štiri, in sicer Aerotac in Aerotape ter blagovni znamki Aero, ki veljata za območje Evropske unije oziroma za območje Velike Britanije. Za vsako ponuja 80 evrov. »Šlo je samo za poizvedo- vanja, ali je kdo pripravljen kupiti še preostale blagovne znamke Aera. Bila sem pre- pričana, da smo vse blagovne znamke že prodali, a smo jih pred kratkim našli še šest,« pojasnjuje Alenka Gril. Ali bo v naslednjem koraku so- dišču predlagala prodajo, to je dražbo, se še ni odločila. Dobila je le eno ponudbo in tudi ponujena cena je precej nizka. Upniki so v stečaju Aera pri- javili za malo več kot 20 mili- jonov evrov terjatev, stečajna upraviteljica jih je priznala 15,8 milijona evrov. Največja upnica je bila s 6,6 milijo- na evrov terjatev Družba za upravljanje terjatev bank. V stečajni masi se je nabralo 8,5 milijona evrov, največ od pro- daje nepremičnin in opreme. Med večjimi zneski so še pol milijona evrov, ki jih je upra- viteljica »zaslužila« z odda- janjem prostorov podjetja, in 300 tisoč evrov od prodaje blagovnih znamk. Od aprila 2015 do konca junija 2024 so se stroški stečaja povzpeli že Kupili in takoj prodali Tudi če bo stečajni upravite- ljici uspelo v kratkem prodati preostale blagovne znamke, stečajni postopek letos še ne bo končan. Najprej se mora končati sodni postopek, pove- zan s prodajo Aerovega obrata v Šempetru pred šestimi leti. O zapletih po prodaji smo pred časom že pisali. Kot je znano, je Alenka Gril nepremičnine in stroje, ki jih je imel Aero v Šempetru, prodala s pomočjo avstrijske spletne dražilnice NetBid. Sodelovanje z NetBi- dom ni finančno obremenilo Aerove stečajne mase, ker so Avstrijci stroške, ki so jih ime- li z dražbo, in provizijo zara- čunali izbranemu kupcu. In prav to plačilo je bilo razlog za tožbo, ki jo je najprej nekaj let reševalo okrožno sodišče, zdaj pa bo dokončno odločitev moralo sprejeti višje sodišče. Spomnimo, da so se za na- kup šempetrskega obrata pote- govala štiri podjetja, med njimi Voob Technologies iz Latkove vasi in Agrocenter iz Šempe- tra. Najnižja sprejemljiva cena za proizvodne hale, skladišča, nepozidana zemljišča ter ne- kaj drugih stavb je bila 1,7 milijona evrov. Podjetje Voob Technologies je ponudilo pol milijona evrov več in na draž- bi zmagalo. V podjetju takrat o načrtih, ki naj bi jih imeli s kupljenim obratom, niso žele- li govoriti. Najbrž zato, ker je kmalu lastnik te nepremičnine postalo podjetje Agrocenter, ki je na dražbi ponudilo tre- tjo najvišjo ceno. Dve leti po dražbi je zoper spletno dražil- nico, Aero v stečaju in Voob Technologies vložilo tožbo. V podjetju so takrat dejali, da so sodni postopek sprožili, ker že- lijo doseči ničnost tistega dela kupoprodajne pogodbe, ki se nanaša na storitve avstrijske družbe NetBit. Okrožno sodišče zavrnilo tožbo »Šempetrsko podjetje želi s tožbo dobiti nazaj nekaj de- narja, a je, tako kot vsi drugi dražitelji, pred dražbo vedelo, kakšni so pogoji prodaje, in je to tudi podpisalo. Argumenti, s katerimi izpodbija prodajo, so na trhlih nogah. Na enem Podjetniško in inovativno Pretekli konec tedna je Celje gostilo konferenco Dragondays, kjer so se zbrali strokovnjaki, inovatorji in glavni misleci s področja globoke tehnologije in ume- tne inteligence. Na konferenci so predstavili najnovejše smernice in inovacije na področju strojnega učenja, nevralnih mrež, robotike in kvantnega računalništva. Več kot 400 udeležencev je imelo priložnost poslušati strokovnjake iz različnih priznanih podjetij. Župan Mestne Občine Celje Matija Kovač je dejal, da ga veseli, da Celje ni prepozna- no zgolj po Celjskih grofih in svoji bogati kulturni tradiciji, temveč da se ga s takšnimi dogodki postavlja tudi na tehnološki zemljevid. Eden od organizatorjev, podjetnik Matic Užmah, je povedal, da konferenca Dragondays ponuja edinstveno priložnost za vpogled v prihodnost tehnologije in umetne inteligence, hkrati omogoča povezovanje z vodil- nimi strokovnjaki, ki oblikujejo to prihodnost. »Verjamem, da smo se ponovno lahko prepričali, kako hiter je napredek in kako pomembno vlogo ima umetna inteligenca v naših življenjih,« je dejal. LJ na malo več kot 2 milijona evrov. od narokov sem želela zaslišati takrat že nekdanjega direktorja Voob T echnologies, saj je med- tem to podjetje šlo v stečaj. A je sodišče dobilo obvestilo, da ga ni več v Sloveniji in naj bi zdaj živel v ZDA,« navaja Grilova. »Škoda, ker obrata v Šempe- tru ni uspelo kupiti enemu od uspešnih celjskih podjetij, ki se je na dražbi po višini ponujene cene uvrstilo na drugo mesto.« Februarja letos je celjsko okrožno sodišče končalo glav- no obravnavo ter obvestilo Aero, da je v celoti zavrnilo tako primarni kot podredni zahtevek podjetja Agrocenter. Odločilo je tudi, da lahko Aero od tožeče stranke zahteva vra- čilo sodnih stroškov v višini malo več kot 8 tisoč evrov. Pod- jetje Agrocenter se je na raz- sodbo pritožilo. »Višje sodišče ne bi smelo odločiti drugače, kot je okrožno sodišče. Če bi, bi to pomenilo, da bi v stečaj- nih postopkih lahko ›padla‹ vsaka prodaja premoženja, če bi se kdo nanjo pritožil,« meni Alenka Gril. Upraviteljica upa, da bo višje sodišče sprejelo od- ločitev še letos in bo končno lahko končala stečaj. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 38, 19. september 2024 Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 38, 19. september 2024 Izvoljeni kandidat/kandidatka bo opravljal/-a delo ravnatelja/ravnateljice Višje strokovne šole v okviru zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Kandidat/-ka mora za imenovanje za ravnatelja/-ico organizacijske enote Višje strokovne šole v okvi- ru zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu s 53., z 58., 92., s 100. in 107.a členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 16/07 – UPB5 in nadaljnji) ter 33. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju – (ZVSI, Ur. l. RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 – ZUPŠ-1 in 102/23), in sicer: 1. ima izobrazbo druge stopnje, pridobljeno z univerzitetnim študijskim programom ali z magistrskim študijskim programom druge stopnje, 2. ima veljaven naziv predavatelja višje šole, 3. ima pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo (razen izjeme po 3. odst. 33. člena ZVSI), 4. ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, 5. ni bil/-a pravnomočno obsojen/-a zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, 6. ni bil/-a pravnomočno obsojen-a zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 7. ni bil zoper njega/njo uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdilo sodišča), 8. predloži svoj program vodenja šole. Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje višje šole. Izbran/-a kandidat7-ka bo imenovan/-a za 5 let. Pogodba o zaposlitvi se lahko v primeru izbire in imenovanja zunanjega kandidata/-ke sklene za določen čas. Predviden začetek dela je 15. 1. 2025. Pisne ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (s potrdili o veljavnem nazivu predavatelj, delovnih izkušnjah, nekaznovanosti in nezačetem kazenskem postopku (ob oddaji ponudbe stari največ 8 dni) idr., s kratkim življenjepisom ter programom vodenja pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje Z oznako »prijava na razpis za ravnatelja VSŠ«. Svet lahko od kandidata/-ke naknadno zahteva overitev kopij dokazil o izpolnjevanju pogojev. Nepopolne vloge bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Kandidati/-ke posredujte tudi e-naslov za obveščanje med razpisnim postopkom in za pošiljanje morebitnega poziva za dopolnitev vloge. Kandidati/-ke bodo prejeli pisna obvestila o imenovanju v zakonitem roku. razpisuje prosto delovno mesto: RAVNATELJA višje strokovne šole – VSŠ (m/ž) Svet zavoda Šole za HORTIKUL TURO in VIZUALNE UMETNOSTI Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE GOSPODARSTVO Potem ko je bila prepričana, da je prodala že vse nepremičnine, premičnine in drugo lastnino, ki so ostale po propadu Aera, je stečajna upraviteljica Alenka Gril našla še šest blagovnih znamk. Obja- vila je obvestilo, da zbira nezavezujoče ponudbe zanje, a je bilo zanimanje bolj skromno. Čeprav gre za zadnje premoženje nekoč pomembnega celjskega podjetja, bo stečaj Aera, ki se je začel aprila 2015, predvidoma končan šele prihodnje leto. Razlog je sodni postopek, povezan s prodajo obrata v Šempe- tru pred šestimi leti. JANJA INTIHAR Konec stečaja Aera predvidoma šele prihodnje leto Nekoč uveljavljene blagovne znamke le za nekaj stotakov? Stečaj Aera, ki se je začel pred devetimi leti, bo predvidoma končan v prvih mesecih prihodnjega leta. Stečajna upraviteljica mora prodati še šest blagovnih znamk, višje sodišče pa odločiti o tožbi, povezani s prodajo obrata v Šempetru. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Ponudbo za nakup blagov- nih znamk je poslalo le pod- jetje Šumer z Ljubečne. Kupi- lo bi štiri, in sicer Aerotac in Aerotape ter blagovni znamki Aero, ki veljata za območje Evropske unije oziroma za območje Velike Britanije. Za vsako ponuja 80 evrov. »Šlo je samo za poizvedo- vanja, ali je kdo pripravljen kupiti še preostale blagovne znamke Aera. Bila sem pre- pričana, da smo vse blagovne znamke že prodali, a smo jih pred kratkim našli še šest,« pojasnjuje Alenka Gril. Ali bo v naslednjem koraku so- dišču predlagala prodajo, to je dražbo, se še ni odločila. Dobila je le eno ponudbo in tudi ponujena cena je precej nizka. Upniki so v stečaju Aera pri- javili za malo več kot 20 mili- jonov evrov terjatev, stečajna upraviteljica jih je priznala 15,8 milijona evrov. Največja upnica je bila s 6,6 milijo- na evrov terjatev Družba za upravljanje terjatev bank. V stečajni masi se je nabralo 8,5 milijona evrov, največ od pro- daje nepremičnin in opreme. Med večjimi zneski so še pol milijona evrov, ki jih je upra- viteljica »zaslužila« z odda- janjem prostorov podjetja, in 300 tisoč evrov od prodaje blagovnih znamk. Od aprila 2015 do konca junija 2024 so se stroški stečaja povzpeli že Kupili in takoj prodali Tudi če bo stečajni upravite- ljici uspelo v kratkem prodati preostale blagovne znamke, stečajni postopek letos še ne bo končan. Najprej se mora končati sodni postopek, pove- zan s prodajo Aerovega obrata v Šempetru pred šestimi leti. O zapletih po prodaji smo pred časom že pisali. Kot je znano, je Alenka Gril nepremičnine in stroje, ki jih je imel Aero v Šempetru, prodala s pomočjo avstrijske spletne dražilnice NetBid. Sodelovanje z NetBi- dom ni finančno obremenilo Aerove stečajne mase, ker so Avstrijci stroške, ki so jih ime- li z dražbo, in provizijo zara- čunali izbranemu kupcu. In prav to plačilo je bilo razlog za tožbo, ki jo je najprej nekaj let reševalo okrožno sodišče, zdaj pa bo dokončno odločitev moralo sprejeti višje sodišče. Spomnimo, da so se za na- kup šempetrskega obrata pote- govala štiri podjetja, med njimi Voob Technologies iz Latkove vasi in Agrocenter iz Šempe- tra. Najnižja sprejemljiva cena za proizvodne hale, skladišča, nepozidana zemljišča ter ne- kaj drugih stavb je bila 1,7 milijona evrov. Podjetje Voob Technologies je ponudilo pol milijona evrov več in na draž- bi zmagalo. V podjetju takrat o načrtih, ki naj bi jih imeli s kupljenim obratom, niso žele- li govoriti. Najbrž zato, ker je kmalu lastnik te nepremičnine postalo podjetje Agrocenter, ki je na dražbi ponudilo tre- tjo najvišjo ceno. Dve leti po dražbi je zoper spletno dražil- nico, Aero v stečaju in Voob Technologies vložilo tožbo. V podjetju so takrat dejali, da so sodni postopek sprožili, ker že- lijo doseči ničnost tistega dela kupoprodajne pogodbe, ki se nanaša na storitve avstrijske družbe NetBit. Okrožno sodišče zavrnilo tožbo »Šempetrsko podjetje želi s tožbo dobiti nazaj nekaj de- narja, a je, tako kot vsi drugi dražitelji, pred dražbo vedelo, kakšni so pogoji prodaje, in je to tudi podpisalo. Argumenti, s katerimi izpodbija prodajo, so na trhlih nogah. Na enem Podjetniško in inovativno Pretekli konec tedna je Celje gostilo konferenco Dragondays, kjer so se zbrali strokovnjaki, inovatorji in glavni misleci s področja globoke tehnologije in ume- tne inteligence. Na konferenci so predstavili najnovejše smernice in inovacije na področju strojnega učenja, nevralnih mrež, robotike in kvantnega računalništva. Več kot 400 udeležencev je imelo priložnost poslušati strokovnjake iz različnih priznanih podjetij. Župan Mestne Občine Celje Matija Kovač je dejal, da ga veseli, da Celje ni prepozna- no zgolj po Celjskih grofih in svoji bogati kulturni tradiciji, temveč da se ga s takšnimi dogodki postavlja tudi na tehnološki zemljevid. Eden od organizatorjev, podjetnik Matic Užmah, je povedal, da konferenca Dragondays ponuja edinstveno priložnost za vpogled v prihodnost tehnologije in umetne inteligence, hkrati omogoča povezovanje z vodil- nimi strokovnjaki, ki oblikujejo to prihodnost. »Verjamem, da smo se ponovno lahko prepričali, kako hiter je napredek in kako pomembno vlogo ima umetna inteligenca v naših življenjih,« je dejal. LJ na malo več kot 2 milijona evrov. od narokov sem želela zaslišati takrat že nekdanjega direktorja Voob T echnologies, saj je med- tem to podjetje šlo v stečaj. A je sodišče dobilo obvestilo, da ga ni več v Sloveniji in naj bi zdaj živel v ZDA,« navaja Grilova. »Škoda, ker obrata v Šempe- tru ni uspelo kupiti enemu od uspešnih celjskih podjetij, ki se je na dražbi po višini ponujene cene uvrstilo na drugo mesto.« Februarja letos je celjsko okrožno sodišče končalo glav- no obravnavo ter obvestilo Aero, da je v celoti zavrnilo tako primarni kot podredni zahtevek podjetja Agrocenter. Odločilo je tudi, da lahko Aero od tožeče stranke zahteva vra- čilo sodnih stroškov v višini malo več kot 8 tisoč evrov. Pod- jetje Agrocenter se je na raz- sodbo pritožilo. »Višje sodišče ne bi smelo odločiti drugače, kot je okrožno sodišče. Če bi, bi to pomenilo, da bi v stečaj- nih postopkih lahko ›padla‹ vsaka prodaja premoženja, če bi se kdo nanjo pritožil,« meni Alenka Gril. Upraviteljica upa, da bo višje sodišče sprejelo od- ločitev še letos in bo končno lahko končala stečaj. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 38, 19. september 2024 GOSPODARSTVO Termoelektrarna Šoštanj (Teš) se bo 1. januarja 2025 preoblikovala v javno služ- bo, saj ji Holding Slovenske elektrarne (HSE) ne bo več mogel pokrivati stroškovne cene proizvodnje električ- ne energije. Oktobra ali novembra naj bi bil sprejet interventni zakon za Teš, vendar ga župana velenjske in šoštanjske občine Peter Dermol in Boštjan Goličnik za zdaj ne podpirata. Po besedah generalnega direktorja HSE Tomaža Što- klja so z domačimi in s tujimi strokovnjaki preučili različne scenarije prihodnjega delo- vanja Teša. Ocenili so, da je za Slovenijo najbolj ugoden slovaški model, kar pomeni, da bi Teš predvsem obrato- val za zagotavljanje toplote za ogrevanje Šaleške doline, elektrika bi bila neke vrste stranski produkt. Toploto bi zagotavljali z dvema plinski- ma turbinama in s premogov- no tehnologijo. Župana kritična Župana Peter Dermol in Boris Goličnik sta na pone- deljkovi seji parlamentarne- ga odbora za infrastrukturo, okolje in prostor vlado po- zvala, naj začne uresničevati obljube pravičnega prehoda regije. Ponovno sta opozo- rila, da še nista pripravljena zakona o prestrukturiranju regije in o postopnem zapira- nju premogovnika, ki naj bi prebivalcem Šaleške doline med drugim zagotovila so- cialno varnost. Dermol je bil posebej kritičen do tistih, ki pri problematiki Teša le po- grevajo teme iz preteklosti. »Zanimati bi nas moralo, kje bomo jutri dobili električno energijo, po kakšni ceni in kakšne rešitve imamo na voljo v primeru energetske krize.« Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je interventni zakon potreben tudi za stabilno fi nancira- nje, zaposlitve in ogrevanje v Šaleški dolini. Prebivalci Šaleške doline se bojijo, da bo zeleni prehod plačan iz njihovih denarnic. V javnosti krožijo navedbe, da naj bi re- šitev Teša stala dve milijardi evrov. Kea postaja del najhitreje rastoče hrvaške maloprodajne verige Agencija za varstvo konkurence je podjetju Studenac, najhitreje rastočemu trgovcu z živili na Hrvaškem po pri- hodkih v zadnjih petih letih, dala zeleno luč za nakup trgovin Kea. Dosedanji lastnik Kee Boštjan Kukovičič je pojasnil, da bo Kea tudi po prevzemu ostala samostojno podjetje v okviru omenjenega trgovca. Napovedal je še, da bo nov lastnik ohranil dosedanje število trgovin in za- poslenih. TINA STRMČNIK Slovenska maloprodajna veriga Kea, ki je lani dosegla skoraj 50 milijonov evrov pri- hodkov in ima sedež v Šen- tjurju, upravlja 32 trgovin v celjski, mariborski, prekmurski in primorski regiji. Nekdanji lastnik omenjene verige Bo- štjan Kukovičič priložnost za posel s Studencem vidi kot po- stavitev temeljev za prihodnji uspeh. »Prepričan sem, da bo to omogočilo rast in uresničitev smelih ciljev na našem trgu, pri čemer bomo vedno imeli v mi- slih potrebe in želje slovenskih kupcev,« je izjavil. Kukovičič, ki bo v Kei ostal svetovalec in si bo prizadeval čim bolj učinkovito organizirati proces prehoda ter bo skrbel za motivacijo in splošno zadovolj- stvo zaposlenih, je povedal, da Podjetje Studenac je od leta 2018 v lasti sklada, ki ga upravlja ena največjih zasebnih kapi- talskih družb v srednji in vzhodni Evropi Enterprise Investors. Studenac je v zadnjih šestih letih več kot potrojil število trgovin v svoji mreži, saj je zaključil osem pomembnih prevzemov, ki skupaj štejejo več kot 650 trgovin, in tudi sam odprl skoraj 400 trgovin. Do konca prve po- lovice letošnjega leta je podjetje razširilo svojo mrežo na 1.300 trgovin v vsej Hrvaški in ima več kot šest tisoč zaposlenih. Studenac ima svoje trgovine v živahnih urbanih središčih, kot sta Zagreb in Split, a tudi na podeželju, kjer je nižja gostota prebivalstva. Teš: jeza, nemoč, razočaranje Bo rešitev Teša stala dve milijardi evrov? (Foto: arhiv NT/Sherpa) bodo delo v Sloveniji nadaljeva- li tudi uprava, logistični center in tudi vse ekipe v trgovinah. Meni, da za Keo vstop v Stu- denac prinaša močno strateško podporo pri rasti in uresničeva- nju smelih načrtov. »Prepričan sem, da ima Kea v Sloveniji še veliko možnosti za rast in ra- zvoj, kar so prepoznali tudi v Studencu.« Prvi korak mednarodne širitve Omenjena družba je zahva- ljujoč organski rasti in prevze- mom prehodila pot od majh- nega družinskega podjetja s 385 trgovinami v Dalmaciji do maloprodajne verige s trenu- tno več kot 1.300 trgovinami in več kot šest tisoč zaposleni- mi v vsej Hrvaški. Je največja trgovinska mreža v naši južni sosedi. V podjetju izjemno širitev pripisujejo njegovemu edinstvenemu konceptu »bliži- ne«. Gre za manjše, »sosedske« trgovine, ki so priročno ume- ščene in ponujajo izbran nabor vsakodnevnih potrebščin. Vstop Studenca v Slovenijo je po prepričanju predsednika uprave Michala Senczuka logičen korak pri mednarodni širitvi. Ta je dejal, da ima Kea močne tehnične in tržne spo- sobnosti. Nakup omenjene tr- govske verige po njegovem pre- pričanju predstavlja priložnost za nadgradnjo maloprodajne ponudbe v Sloveniji. Hkrati je podjetje, ki na Hrvaškem bele- ži stalno rast, z nakupom Kee začelo širitev na mednarodne trge, kar mu omogoča dodatno krepitev položaja in iskanje no- vih priložnosti na regionalni ravni. Vrsta prevzemov Studenac redno odpira nove trgovine, hkrati pod svoje okri- lje prevzema manjše trgovce na drobno. »Najpomembnejša prednost, ki jo s tem pridobimo, je vpogled v potrebe, navade in Celje glavno prizorišče poslovnega sveta V Celju se je včeraj začela največja poslovno-sejemska prireditev v državi, Med- narodni sejem obrti in podjetnosti (Mos). Trajal bo do 22. septembra. Letos se ga bo udeležilo približno 10 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Najmanj 650 jih je neposrednih iz devetih držav, z zastopniki blagovnih znamk jih je približno 1.100 iz 26 držav. Bistvo sejma so tako kot prejšnja leta še vedno zeleni prehod, digitali- zacija in spodbujanje lokalnih proizvajalcev. Sejem je razdeljen na pet tematskih področij – Mos Dom, Mos Tehnika in Energetika, Mos Turizem, Mos B2B in Mos Plus. Dve dvorani in del tretje letos zasedajo gradbinci, ki so se jim pridružili še ponudniki izdelkov za varčevanje z energijo. Med njimi je veliko mladih podjetij, ki bodo na sejmu lahko iskala nove poslovne priložnosti. Tudi na sejmu Mos Turizem je letos več razstavljavcev, vendar je obseg približno enak kot lani. Sicer pa se to leto predstavlja veliko manjših ponudnikov, predvsem domačih pro- izvajalcev hrane in drugih lokalnih izdelkov. Tudi sejem Mos Tehnika bo večji kot lani. V okviru Mosa se je včeraj začela tudi mednarodna poslovna konferenca Invest in Celje, ki jo organizira Mestna občina Celje v sodelovanju z Inkubatorjem Savinjske regije in javno agencijo Spirit Slovenija. Trajala bo do 20. septembra. Na dogodkih, ki se bodo zvrstili v okviru konference, bodo organizatorji z gosti spoznavali dobre prakse pri uveljavljanju poslovnih con, Celje kot mesto gospodarskih priložnosti in platformo Amazon, so sporočili iz celjske občine. LJ (Foto: Andraž Purg) želje lokalnih kupcev, ki jih ni mogoče zadovoljiti z univerzal- no strategijo ne glede na mesto trgovine,« je povedal Andrija Topić, odgovoren za prevzeme in integracije. Dodal je, da je Studenac v devetih prevzemih doslej, ko je prevzel tudi eno najuspešnejših verig v Zagrebu in priznano maloprodajno veri- go v Dubrovniku, razvil znanje za učinkovit pristop h kupcem. Nov lastnik naj bi ohranil sedanje število trgovin in zaposlenih Presežni delavci? Zaradi sprememb pri proi- zvodnji električne energije v Tešu načrtujejo optimizacijo proizvodnje premoga v Pre- mogovniku Velenje. To pome- ni, da bi sredi prihodnjega leta eno od dveh jam, v katerih po- teka odkop premoga, začeli za- pirati. Gre za jamo Pesje, saj je v njej premog nižje kakovosti. Presežnih delavcev po zago- tovilih generalnega direktorja HSE Tomaža Štoklja naj ne bi bilo, saj bodo zaposleni izva- jali zapiralna dela. HSE name- rava v Šaleški dolini ustanoviti družbo HSE Saša, ki bo med drugim skrbela za načrtovano postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru in morebitno postavitev toplotne črpalke za ogrevanje doline. »Popravnega izpita v tej dolini ne bomo imeli več,« je opozoril gospodarski minister Matjaž Han. Interventni za- kon mora po njegovih besedah biti napisan hitro, medtem ko mora biti Zakon o prestruk- turiranju regije predvsem usklajen s potrebami regije. Povzeto po: MMC/rtvslo.si (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju pred dnevi. SIMONA ŠOLINIČ Roparji, tatovi in grajska straža CELJE – V petek in soboto, 11. in 12. oktobra, bo na Sta- rem gradu Celje že 13. taborniško tekmovanje Grof. Gre za tekmovanje, ki ga prirejajo prostovoljci Društva tabornikov Rod II. grupe odredov Celje, ki združuje otroke in mladino iz Celja in okolice. Tekmovanje vsako leto prinese dru- gačno temo, na podlagi katere oblikujejo izzive in naloge tabornikov. Kot pravijo v društvu, so se letos odločili, da bodo bolje spo- znali življenje na gradu: » Tako je nastala ideja za povezovalno tematiko, ki se imenuje Roparji, tatovi in grajska straža. Na grajsko obarvanem tekmovanju, ki tekmovalce vodi skozi ori- entacijske izzive in šaljive igre po okoliških hribih in dolinah, vsako leto sodeluje več kot 50 ekip, skupno torej več kot 300 udeležencev od 11. do 30. leta.« Tekmovalci prihajajo iz vse Slovenije in iz sosednjih držav. Podobno udeležbo pričakujejo tudi letos. SŠol Celje spet v igri za priznanje CELJE – Mestna občina Celje se je tudi v letošnjem pre- novljenem natečaju T uristične zveze Slovenije Moja dežela 2024 uvrstila med pet nominirancev za priznanje v kate- goriji Prepoznaven turistični kraj. Spomnimo, da je Celje lani osvojilo prvo mesto kot najbolj urejen in gostoljuben turistični kraj v Sloveniji. Strokovna komisija turistične zveze je letos mesta in kra- je, ki so se prijavili na natečaj, ocenjevala v štirih kategorijah. Izbirala je tudi najboljše izletniške točke, zgodovinska jedra, kampe in glampinge ter tematske poti. V vsaki kategoriji je izbrala pet nominirancev. Celje je komisija obiskala že v prvih dneh avgusta. Zmagovalci v posameznih kategorijah po presoji strokovne komisije bodo znani sredi novembra, ko bodo v Laškem Dnevi slovenskega turizma. Konec septembra bo vseh pet nominirancev v posamezni kategoriji uvrščeno v glasovanje na spletni strani Turistične zveze Slovenije, v katerem bodo najboljši izbrani na podlagi tudi t. i. glasu ljudstva. SŠol Tokratni, že 33. natečaj Turistične zveze Slovenije Moja dežela 2024 je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. Za večjo prepoznavnost Dežele Celjske CELJE – V Zavodu Celeia Celje bodo destinacijo Celje do konca septembra predstavljali na turističnem sejmu v Parizu, na poslovnem srečanju v Budimpešti, na Medna- rodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju in na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani. »Na sejmu v Parizu bomo v okviru predstavitve Slovenske turistične organizacije sodelovali drugo leto zapored. V Celju v zadnjih dveh letih opažamo rast obiska francoskih gostov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta jih je turističnoinforma- cijski center obiskalo 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Cilj predstavitve na turistični borzi v Parizu je okrepiti prepoznavnost destinacije na francoskem trgu in pridobiti nove poslovne partnerje,« je o predstavitvi Celja v francoski prestolnici povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Podobno zastavljeni so tudi cilji za udeležbo na poslovnem dogodku v Budimpešti. Tam se bodo Celjani pred- stavili prvič. Zaradi bližine so madžarski turisti pomembni gosti Celja. Samo v poletju 2024 jih je bilo 20 odstotkov več v primerjavi s poletjem 2023. Destinacija Dežela Celjska bo septembra tradicional- no prisotna še na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, na katerem bosta med drugim v ospredju trajnostna mobilnosti in prihod v Celje ter druge kraje z vlakom. V Zavodu Celeia Celje bodo za promocijo Celja izkoristili še srečanje s francoskimi turističnimi agenti in organizatorji potovanj. Združenje turističnih organizacij in agencij regije Ile de France bo namreč v začetku oktobra imelo letni kongres v Sloveniji. V okviru promocije turistične destinacije Dežela Celjska se Celje z destinacijskimi partnerji že petnajstič zapored predstavlja tudi na Mednarodnem sejmu obrti in podjetno- sti. V ospredju bodo novosti, aktualna ponudba in nov ze- mljevid kolesarskih poti občin Celje, Dobrna, Laško, Štore, Šentjur, Vojnik in Žalec. Posebnost letošnje promocije bodo privlačne predstavitve posameznih turističnih partnerjev. V okviru dogajanja se bodo Turističnoinformacijskemu centru Celje pridružili še Tehnopark Celje, Celjski mladinski center, Gledališče Celje, Muzej novejše zgodovine Celje ter lokalni ponudniki namestitev in izdelkov. Celje se bo z vitezom Par- sifalom na Mosu predstavljalo tudi na razstavnem prostoru Slovenske turistične organizacije in Združenja zgodovinskih mest Slovenije. SŠol Farsa z naplavinami, ki jih nihče ni odstranil To je še toliko bolj zaskr- bljujoče, ker je voda del na- plavin odnesla proti mostu čez Voglajno pri zgodovin- skem arhivu v neposredni bližini celjske železniške postaje. Za ta most je zna- no, da ga mora Direkcija RS za vode zamenjati, ker je do- trajan in že skoraj nevaren za vožnjo. Če bi bila Voglajna ob zadnjem deževju še bolj deroča in bi bila njena gladi- na višja, bi lahko naplavine most pri zgodovinskem arhi- vu dodatno poškodovale ali ga celo porušile. Zato nas je zanimalo, kdo je v drža- vi pristojen, da po več kot letu odstrani naplavine pod nadvozom nad Hudinjo na koncu Kočevarjeve ulice in predvsem – zakaj tega že ni storil. Kdo bi vedel? Naše poizvedovanje je po- kazalo, da marsikdo ne ve, kako so naloge odstranjeva- nja takšnih naplavin v Slove- niji razdeljene. Najprej so nas nekateri pristojni prepričeva- li, da je pristojna občina, saj so naplavine tik ob občinski cesti oziroma ob občinskem mostu. A to ne drži. Nekateri so omenjali Direkcijo RS za vode, ki je zadolžena na či- ščenje nabrežin. Tudi to ne drži. Tretji so nas napotili na Direkcijo RS za infrastruktu- ro, ki je zadolžena za čišče- nje državnih mostov. To drži – delno. Vprašanje, kdo je pri- stojen za odstranitev teh vej, smo poslali občini, Direkciji RS za vode, Direkciji RS za infrastrukturo in Slovenskim železnicam. Pri iskanju odgovorov so nam v Mestni občini Celje de- jali, da gre za železniški most čez reko Hudinjo tik pred so- točjem z Voglajno. Most upra- vljajo Slovenske železnice, ki so tudi dolžne poskrbeti za odstranitev plavja. Enako so nam v telefonskem pogovo- ru dejali tudi na Direkciji RS za infrastrukturo. Zmeda je očitno nastajala ves ta čas, ko naplavine tam še vedno sa- mevajo, tudi zato, ker je na sotočju resnično most čez občinsko cesto, vendar so na- plavine pod nadvozom, kjer je železnica, v zadnjem letu pa tudi – kolesarska steza. Le približno meter od naplavin v vodi je občinska cesta. Po ponovnem klicu na Sloven- ske železnice smo vendarle prejeli odgovor, ki sicer ome- nja manjšo količino vejevja, kar je logično, saj je večji del zadnje deževje, kot je zgoraj zapisano, voda že odnesla pred dnevi. »Gre za premostitveni objekt na odseku proge G30 Celje–Šentjur, pod katerim je lokalna cesta in pod kate- rim teče reka Voglajna. Ob levem oporniku, gledano v smer toka reke, se je nabrala manjša količina vejevja. Kot upravljavec objekta bomo izvedli postopek izbora iz- vajalca del za odstranitev naplavin in izvedli čiščenje v čim krajšem možnem času,« so nam odgovorili iz Sloven- skih železnic. Foto: Andraž Purg CELJE – Kdo je pristojen? Kup vejevja je danes manjši od naplavin, ki so na tem delu ostale od lanskega ne- urja. To pomeni, da je več kot polovico naplavin zadnje deževje že odneslo dolvodno po Voglajni. Občinska cesta, občinski most, državni nadvoz. V vodi je kup vejevja, ki se ne ozira na lastništvo. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Krajani v okolici sotočja Hudinje in Voglajne nas ob vsakem večjem deževju opozarjajo na naplavine, ki so pod nadvozom pri tako imenovanem Svinjskem sejmu zagozdene že več kot leto. Tam so bile že pred lansko ujmo. Kup naplavin se je od sobote nekoliko zmanjšal, a ne zato, ker bi pristojni del zagozdenega vejevja že odstranili, ampak zato, ker ga je dolvodno odnesla povišana gladina vode ob zadnjem deževju pred dnevi. SIMONA ŠOLINIČ Roparji, tatovi in grajska straža CELJE – V petek in soboto, 11. in 12. oktobra, bo na Sta- rem gradu Celje že 13. taborniško tekmovanje Grof. Gre za tekmovanje, ki ga prirejajo prostovoljci Društva tabornikov Rod II. grupe odredov Celje, ki združuje otroke in mladino iz Celja in okolice. Tekmovanje vsako leto prinese dru- gačno temo, na podlagi katere oblikujejo izzive in naloge tabornikov. Kot pravijo v društvu, so se letos odločili, da bodo bolje spo- znali življenje na gradu: » Tako je nastala ideja za povezovalno tematiko, ki se imenuje Roparji, tatovi in grajska straža. Na grajsko obarvanem tekmovanju, ki tekmovalce vodi skozi ori- entacijske izzive in šaljive igre po okoliških hribih in dolinah, vsako leto sodeluje več kot 50 ekip, skupno torej več kot 300 udeležencev od 11. do 30. leta.« Tekmovalci prihajajo iz vse Slovenije in iz sosednjih držav. Podobno udeležbo pričakujejo tudi letos. SŠol Celje spet v igri za priznanje CELJE – Mestna občina Celje se je tudi v letošnjem pre- novljenem natečaju T uristične zveze Slovenije Moja dežela 2024 uvrstila med pet nominirancev za priznanje v kate- goriji Prepoznaven turistični kraj. Spomnimo, da je Celje lani osvojilo prvo mesto kot najbolj urejen in gostoljuben turistični kraj v Sloveniji. Strokovna komisija turistične zveze je letos mesta in kra- je, ki so se prijavili na natečaj, ocenjevala v štirih kategorijah. Izbirala je tudi najboljše izletniške točke, zgodovinska jedra, kampe in glampinge ter tematske poti. V vsaki kategoriji je izbrala pet nominirancev. Celje je komisija obiskala že v prvih dneh avgusta. Zmagovalci v posameznih kategorijah po presoji strokovne komisije bodo znani sredi novembra, ko bodo v Laškem Dnevi slovenskega turizma. Konec septembra bo vseh pet nominirancev v posamezni kategoriji uvrščeno v glasovanje na spletni strani Turistične zveze Slovenije, v katerem bodo najboljši izbrani na podlagi tudi t. i. glasu ljudstva. SŠol Tokratni, že 33. natečaj Turistične zveze Slovenije Moja dežela 2024 je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. Za večjo prepoznavnost Dežele Celjske CELJE – V Zavodu Celeia Celje bodo destinacijo Celje do konca septembra predstavljali na turističnem sejmu v Parizu, na poslovnem srečanju v Budimpešti, na Medna- rodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju in na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani. »Na sejmu v Parizu bomo v okviru predstavitve Slovenske turistične organizacije sodelovali drugo leto zapored. V Celju v zadnjih dveh letih opažamo rast obiska francoskih gostov. V prvih osmih mesecih letošnjega leta jih je turističnoinforma- cijski center obiskalo 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Cilj predstavitve na turistični borzi v Parizu je okrepiti prepoznavnost destinacije na francoskem trgu in pridobiti nove poslovne partnerje,« je o predstavitvi Celja v francoski prestolnici povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje. Podobno zastavljeni so tudi cilji za udeležbo na poslovnem dogodku v Budimpešti. Tam se bodo Celjani pred- stavili prvič. Zaradi bližine so madžarski turisti pomembni gosti Celja. Samo v poletju 2024 jih je bilo 20 odstotkov več v primerjavi s poletjem 2023. Destinacija Dežela Celjska bo septembra tradicional- no prisotna še na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, na katerem bosta med drugim v ospredju trajnostna mobilnosti in prihod v Celje ter druge kraje z vlakom. V Zavodu Celeia Celje bodo za promocijo Celja izkoristili še srečanje s francoskimi turističnimi agenti in organizatorji potovanj. Združenje turističnih organizacij in agencij regije Ile de France bo namreč v začetku oktobra imelo letni kongres v Sloveniji. V okviru promocije turistične destinacije Dežela Celjska se Celje z destinacijskimi partnerji že petnajstič zapored predstavlja tudi na Mednarodnem sejmu obrti in podjetno- sti. V ospredju bodo novosti, aktualna ponudba in nov ze- mljevid kolesarskih poti občin Celje, Dobrna, Laško, Štore, Šentjur, Vojnik in Žalec. Posebnost letošnje promocije bodo privlačne predstavitve posameznih turističnih partnerjev. V okviru dogajanja se bodo Turističnoinformacijskemu centru Celje pridružili še Tehnopark Celje, Celjski mladinski center, Gledališče Celje, Muzej novejše zgodovine Celje ter lokalni ponudniki namestitev in izdelkov. Celje se bo z vitezom Par- sifalom na Mosu predstavljalo tudi na razstavnem prostoru Slovenske turistične organizacije in Združenja zgodovinskih mest Slovenije. SŠol Farsa z naplavinami, ki jih nihče ni odstranil To je še toliko bolj zaskr- bljujoče, ker je voda del na- plavin odnesla proti mostu čez Voglajno pri zgodovin- skem arhivu v neposredni bližini celjske železniške postaje. Za ta most je zna- no, da ga mora Direkcija RS za vode zamenjati, ker je do- trajan in že skoraj nevaren za vožnjo. Če bi bila Voglajna ob zadnjem deževju še bolj deroča in bi bila njena gladi- na višja, bi lahko naplavine most pri zgodovinskem arhi- vu dodatno poškodovale ali ga celo porušile. Zato nas je zanimalo, kdo je v drža- vi pristojen, da po več kot letu odstrani naplavine pod nadvozom nad Hudinjo na koncu Kočevarjeve ulice in predvsem – zakaj tega že ni storil. Kdo bi vedel? Naše poizvedovanje je po- kazalo, da marsikdo ne ve, kako so naloge odstranjeva- nja takšnih naplavin v Slove- niji razdeljene. Najprej so nas nekateri pristojni prepričeva- li, da je pristojna občina, saj so naplavine tik ob občinski cesti oziroma ob občinskem mostu. A to ne drži. Nekateri so omenjali Direkcijo RS za vode, ki je zadolžena na či- ščenje nabrežin. Tudi to ne drži. Tretji so nas napotili na Direkcijo RS za infrastruktu- ro, ki je zadolžena za čišče- nje državnih mostov. To drži – delno. Vprašanje, kdo je pri- stojen za odstranitev teh vej, smo poslali občini, Direkciji RS za vode, Direkciji RS za infrastrukturo in Slovenskim železnicam. Pri iskanju odgovorov so nam v Mestni občini Celje de- jali, da gre za železniški most čez reko Hudinjo tik pred so- točjem z Voglajno. Most upra- vljajo Slovenske železnice, ki so tudi dolžne poskrbeti za odstranitev plavja. Enako so nam v telefonskem pogovo- ru dejali tudi na Direkciji RS za infrastrukturo. Zmeda je očitno nastajala ves ta čas, ko naplavine tam še vedno sa- mevajo, tudi zato, ker je na sotočju resnično most čez občinsko cesto, vendar so na- plavine pod nadvozom, kjer je železnica, v zadnjem letu pa tudi – kolesarska steza. Le približno meter od naplavin v vodi je občinska cesta. Po ponovnem klicu na Sloven- ske železnice smo vendarle prejeli odgovor, ki sicer ome- nja manjšo količino vejevja, kar je logično, saj je večji del zadnje deževje, kot je zgoraj zapisano, voda že odnesla pred dnevi. »Gre za premostitveni objekt na odseku proge G30 Celje–Šentjur, pod katerim je lokalna cesta in pod kate- rim teče reka Voglajna. Ob levem oporniku, gledano v smer toka reke, se je nabrala manjša količina vejevja. Kot upravljavec objekta bomo izvedli postopek izbora iz- vajalca del za odstranitev naplavin in izvedli čiščenje v čim krajšem možnem času,« so nam odgovorili iz Sloven- skih železnic. Foto: Andraž Purg CELJE – Kdo je pristojen? Kup vejevja je danes manjši od naplavin, ki so na tem delu ostale od lanskega ne- urja. To pomeni, da je več kot polovico naplavin zadnje deževje že odneslo dolvodno po Voglajni. Občinska cesta, občinski most, državni nadvoz. V vodi je kup vejevja, ki se ne ozira na lastništvo. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zdravstveni dom (ZD) Šentjur bo do junija prihodnje leto pridobil dodatnih 350 kvadratnih metrov površin, namenjenih ambulantam in spremljajočim prosto- rom. V Občini Šentjur pravijo, da bo nadzidava v mansardi omogočila izboljša- nje pogojev za delo zdravstvenih delavcev ter bo prispevala k boljši zdravstveni oskrbi približno 21 tisoč občank in občanov občin Šentjur in Dobje. Gradnja nadzidave bo znašala malo več kot 1,4 milijonov evrov. Ministrstvo za zdravje bo za naložbo prispevalo malo več kot 1,2 milijona evrov. Opremo novih prostorov bo plačal ZD Šentjur. TINA STRMČNIK ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina bo porušila staro občin- sko stavbo, v kateri je bilo vrsto let upravno središče. Ker stavba, zgrajena približno leta 1960, glede na rezultate več pregledov mehanske trdnosti, varnost in stabilnosti ni varna, se je iz nje že leta 2011 izselila upravna enota, občinska uprava pa avgusta 2019. Zadnje meritve iz leta 2020 so pokazale, da je objekt na enem od vogalov nagnjen za približno 16 cm, geološka sestava tal pa ni primerna za plitvo temeljenje, ki je bilo izvedeno pri gradnji stavbe. Slednja tako ne dosega predpisanega koeficienta računske potresne odpornosti. Ob gradu razgledna ploščad? ROGATEC – Občina pri- pravlja nove ideje za ob- novo ruševin gradu Gornji Rogatec. Doslej je na dveh razpi- sih kulturnega ministrstva pridobila po 80 tisoč evrov sofinanciranja. S pomočjo tega denarja je statično ob- novila dve steni ruševin gra- du in tako preprečila njuno porušitev. Zdaj se bo spet potegovala za pridobitev so- financiranja, saj se bo prija- vila na nov razpis kulturnega ministrstva za obnovo kultur- nih spomenikov. »Projektno dokumentacijo za nadaljnjo obnovo ruševin Gornji Roga- tec pripravljamo z Zavodom RS za varstvo kulturne dedi- ščine. Radi bi uredili dostop, razgledno ploščad, poskrbe- li bi za komunalno ureditev območja,« je pojasnil župan Martin Mikolič. TS Med obnovo bo delo v ambulantah ZD Šentjur nemoteno, direktorica Melita Tasić Ilić opozarja na strpnost zaradi hrupa in oteženega dostopa. »Če hočemo izboljšanje, bomo morali zobe stisniti vsi, tako bolniki kot zaposleni.« Da je bil petek, 13. septem- ber, srečen dan, je ob podpi- su pogodbe za nadzidavo Zdravstvenega doma Šentjur dejal tamkajšnji župan mag. Marko Diaci. V nadzidku s 350 kvadratnimi metri novih površin bodo dve ambulan- ti za splošnega zdravnika, ena ambulanta za pediatra, čakalnice, pisarne in drugi spremljajoči prostori. Zidovi in vsa infrastruktura sicer po prepričanju župana ne bodo pomagali, če zdravstveni sis- tem ne bo bolje urejen, pred- vsem kar zadeva kadre. Po njegovih besedah je skrajni čas, da država začne pozor- nost usmerjati v kakovost sto- ritev in v zaposlene. Dodal je, da to ni pomembno le v zdra- vstvu, ampak tudi v šolstvu in na drugih področjih. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi župan Občine Dobje Franc Leskovšek. Po njegovih besedah so občani omenjene občine še posebej veseli, da nemoteno deluje ambulanta v Zdravstveni po- staji Planina pri Sevnici. Ve- seli so tudi vsakega urejanja ZD Šentjur, saj obiskujejo tudi tamkajšnje ambulante. »Ob razdružitvi občin Šen- tjur in Dobje je bilo v delitve- ni bilanci predvideno, da je ustanoviteljstvo ZD Šentjur v rokah Občine Šentjur, stori- tve pa so na voljo tudi našim ŠENTJUR – Zdravstveni dom bo dobil nadzidek Odpravili bodo kronično pomanjkanje prostorov občanom. Županu smo hva- ležni, da se trudi pridobivati dodatna sredstva, ki omogo- čajo uresničitev naložb.« Kadrovski primanjkljaj v zobozdravstvu Direktorica Zdravstvenega doma Šentjur Melita Tasić Ilić je povedala, da je nad- zidava zdravstvenega doma prepotrebna, saj se v tem javnem zavodu soočajo s kroničnim pomanjkanjem prostorov. »Lani smo prido- bili koncesijo za program pediatra. Omenjeni pedia- ter in še en zdravnik splošne medicine trenutno delata v improviziranih prostorih.« Medtem ko je direktorica zadovoljna s kadrovsko zase- denostjo osebja na področju splošne oz. družinske medi- cine, je izpostavila težave v zobozdravstvu, kjer ZD be- leži kadrovski primanjkljaj. Trenutno bi potreboval dva dodatna zobozdravnika. »En zobozdravnik nam primanj- kuje v Zdravstveni postaji Planina, kar je že dolgotraj- na težava, en zobozdravnik nam primanjkuje v ZD Šen- tjur. Zdravstveni dom je že objavil razpisa za prosti de- lovni mesti. »Nekaj prijav je prispelo. Mislim, da se ena zobozdravnica ne bo odloči- la za sodelovanje, z drugo pa že načrtujemo razgovore.« Doslej številne izboljšave Občina Šentjur je sicer z ZD Šentjur v zadnjem času poskrbela za več pridobitev na področju primarne zdra- vstvene oskrbe. Leta 2015 je odkupila in uredila 270 kvadratnih metrov doda- tnih prostorov za zdravstve- no dejavnost. Leta 2018 je s pomočjo evropskih sred- stev uredila prostore centra za krepitev zdravja na Me- stnem trgu Šentjur. Občina je leto kasneje uredila par- kirišče in zgradila dodatne parkirne površine ob zdra- vstvenem domu. Leta 2020 je v prvem nadstropju tega javnega zavoda zgradila pri- zidek za dodatne ambulante in prostore. Lani je v prosto- rih nekdanje banke in proda- jalne na Cesti Leona Dobro- tinška uredila nove prostore za fizioterapijo ter za Center za duševno zdravje odraslih Šentjur. V zadnjem desetletju je bilo nekaj naložb tudi v Zdravstveni postaji Planina pri Sevnici, je dejala Melita Tasić Ilić. Obnovili so streho in vse notranje prostore, na novo so opremili tako ambu- lanto družinskega zdravnika kot zobozdravstveno ambu- lanto. Župan Občne Šentjur Marko Diaci: »Trudimo se, da v tem kaotičnem sistemu zdravstva, ki ga imamo v državi, zagotavljamo čim boljše pogoje za zdravstveno oskrbo občanov na primarni ravni.« Tako bo po nadzidavi videti Zdravstveni dom Šentjur. (Foto: arhiv Občine Šentjur) Stara občina bo »padla« Pripravljalna dela za ru- šitev stavbe na Aškerčevem trgu 12 v Šmarju pri Jelšah se bodo začela prvega oktobra in bodo predvidoma trajala 30 dni. Stavba bo pred ruši- tvijo izključena iz komunal- ne in energetske infrastruk- ture. Podjetje, ki bo izvajalo rušenje, bo tudi za ta dela potrebovalo 30 dni. Izvajalec del bo v prvem delu odstra- nil strešno kritino, žlebove, obrobe in leseno ostrešje. Odstranil bo okna in vrata, pohištveno opremo, ele- mente strojnih napeljav in toplotno izolacijo s plošče na podstrešju. Sledilo bo rušenje zidov. Po odstrani- tvi stavbe bo gradbena jama zasuta. Občina bo na gramo- zni površini najprej uredila začasno parkirišče, v priho- dnje tam načrtuje celovito parkirno-parkovno ureditev. V času del bo popolna za- pora vseh parkirišč v okoli- ci stavbe, dovozne ceste do parkirišč in prehoda med stavbama na naslovih Ašker- čev trg 11 in 12. Zaposleni v javnih ustanovah na tem območju in stranke lahko v času zapore uporabijo preostala javna parkirišča v Šmarju pri Jelšah. Redarji medobčinskega inšpektora- ta in redarstva oktobra ne bodo izvajali nadzora nad časovno omejenim par- kiranjem v modri coni na označenih parkiriščih ob občini, kulturnem domu in oskrbovanih stanova- njih, nadzorovali pa bodo parkiranje v modri coni pri Skazovi hiši, lekarni in zdravstvenem domu v Šmarju pri Jelšah. Za pešce bo dostop do upravne enote, sodišča in geodetske pisarne urejen po ustrezno zaščitenem in označenem prehodu. TS V času del, med 7. in 18. uro, bo povečan hrup ter promet s tovornimi in z gradbenimi vozili. Povečano bo tudi pra- šenje, ki ga bodo omilili s pršenjem območja z vodo. (Foto: arhiv Občine Šmarje pri Jelšah) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Laškem se je minuli petek na delovnem obisku mudil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Med drugim se je sestal z vodstvom Občine Laško, obiskal je tudi Pivovarno Laško Union in Thermano Laško. Ministra so seznanili s poplav- no obnovo in z razvojnimi možnostmi na območju občine ter iskanje načinov, kako lahko država še dodatno pomaga. BOJANA AVGUŠTINČIČ V ospredju tokrat »laške toplice« LAŠKO – Laške ulice in trge bo v soboto, 21. septembra, ponovno preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje. Letos bo za dobro počutje še posebej po- skrbljeno, napovedujejo v Turističnem društvu Laško, kjer pripravljajo 4. festival Guštfest. Rdeča nit prireditve bo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustil velik pečat v kraju in pri njegovih prebivalcih. Organizatorji obljubljajo tudi odlično kulina- riko, nostalgično obujanje spominov na stare dobre čase ter prijetno in sproščeno druženje, za katero si danes pogosto vzamemo premalo časa. Glavni poudarek letošnjega Guštfesta bo na izjemni termalni vodi, ki je bila osnova za nastanek zdravilišča pred 170 leti. Obiskovalci bodo med drugim spoznali, kako je termalna voda oblikovala podobo in razvoj kraja, kakšni so zgodovinski poudarki razvoja zdravilišča in kako se »laških toplic« spominjajo domačini. Nepogrešljiv del »guštanja« predstavlja ku- linarika. Vrhunski slovenski šefi bodo pred- stavili vsak s svojo različico »guštne« ulične jedi iz lokalnih sestavin in s pridihom nostal- gije. »Guštno kulinariko« bodo ustvarjali šefi Marko Pavčnik, ki je Laškemu priboril prvo Michelinovo zvezdico, Tomaž Bratovž, Grega Repovž in Luka Pangos. Sobotno pestro dogajanje se bo začelo ob 13. uri. BA Laške ulice in trge bo spet preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje, v katerem uživajo vse generacije. (Foto: Nik Jarh) »Čas je, da pivovarna vrne dušo kraju« LAŠKO – Minister Matjaž Han o razvoju občine ter možnostih nadaljnjega sodelovanja na področjih gospodarstva, turizma in športa »Verjamem, da je sodelo- vanje med državo, lokalnimi skupnostmi in podjetji ključ- no za dolgoročni razvoj in uspeh. Odprt dialog in par- tnerski pristop nam omogo- čata, da najdemo najboljše rešitve za izboljšanje kako- vosti življenja prebivalk ter prebivalcev,« je dejal Matjaž Han. O razvoju občine in poplavni varnosti V občinski upravi je mini- stra sprejel podžupan Enej Kirn, na delovnem obisku so bili prisotni še direktorica di- rektorata za turizem Dubrav- ka Kalin in direktorica ob- činske uprave Občine Laško Danijela Bevk Knez, direkto- rica Stika Laško Tina Belej ter še nekaj sodelavcev. Beseda je tekla predvsem o razvoju občine Laško in nadaljnjih možnostih sodelovanja na področju gospodarstva, turiz- ma in športa. Ministra veseli, da je bila občina uspešna na javnem razpisu ministrstva za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo. Pri- dobljena sredstva bo name- nila gradnji zunanjih igrišč ob novi športni dvorani v Rimskih Toplicah. Med drugim je minister s predstavniki Občine Laško govoril tudi o problematiki nadaljevanja kolesarske po- vezave Celje–Laško. Kot je znano, se je zapletlo pri ume- ščanju poti v prostor, ob tem je Direkciji RS za infrastruk- turo, ki bdi nad projektom, zanj celo zmanjkalo sredstev. V občinski upravi so se- stanek z gospodarskim mi- nistrom ocenili kot uspešen, saj so, kot so poudarili, našli skupne točke, za katere verja- mejo, da bodo prinesle dobre rezultate. Han je obiskal tudi Ther- mano Laško, ki je v lanskih poplavah utrpela sedem mili- jonov evrov škode. Za odpra- vo škode je družba lani po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar prejela 600 ti- soč evrov, letos pričakuje še 1,3 milijona evrov. V Therma- ni čakajo tudi na poziv za pri- javo škode na infrastrukturi, ki naj bi bil objavljen v tem mesecu. Potem ko je Therma- na zaradi poplav lani utrpela izpad prihodkov v avgustu, septembru in delno tudi okto- bru, zdaj posluje normalno, je dejala Leskovarjeva. Glede poplavne varnosti občine Laško je minister Matjaž Han dejal, da bi bilo Laško pred poplavljanjem Sa- vinje varno le, če bi bili pro- tipoplavni ukrepi na porečju Savinje urejeni v Savinjski dolini. Kritičen do pivovarne Minister Han se je sestal tudi z vodstvom Pivovarne Laško Union. Prepričan je, da bi moralo podjetje vrni- ti Laškemu dušo in biti bolj družbeno odgovorno. Veseli ga sicer, da se stvari spremi- njajo in da so se v podjetju v zvezi s tem začeli pogovarjati z občino. »Verjamem, da bo pivovarna začela vračati La- škemu, kar ji je Laško dalo,« je dejal. Kot ključno težavo je Han izpostavil Pivo in cvetje. Dejal je, da z letošnjo prireditvijo v Laškem ne morejo biti zadovoljni. »Prihodnje leto bo 200-letnica pivovarne in upam, da bo drugače. Včasih je veljalo, da tistega, ki ga ni bilo na Pivu in cvetju, sploh ni bilo. Letos pa tam res niko- gar ni bilo,« je dejal. Prireditev Pivo in cvetje s šestdesetletno tradicijo je v Laško vsako leto privabila večtisočglave množice obi- skovalcev. Letos so organi- zatorji v štiridnevnem doga- janju zabeležili le približno 37 tisoč obiskovalcev, kar je občutno manj kot pretekla leta, ko je bil obisk v le enem večeru skoraj še enkrat večji. Organizatorji Piva in cvetja so manjši letošnji obisk po- jasnjevali z navedbami, da gre za pričakovano zniža- nje, ki so ga predvideli na račun vstopnine (to so uve- dli lani, op. p.), drugi razlog za manj obiskovalcev naj bi bili športni dogodki. »Veli- ko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski finančni vložek,« so dejali organizatorji. Svoboda odstopila od koalicijske pogodbe LAŠKO – Potem ko je župan Marko Šantej konec av- gusta razrešil podžupana Marjana Mačkoška (Gibanje Svoboda), pri čemer razlogov za takšno odločitev v laški občinski upravi niso želeli komentirati, češ da gre za županovo osebno odločitev, so iz Gibanja Svoboda Laško zdaj sporočili, da odstopajo od koalicijske pogodbe. »Gibanje Svoboda Laško je po zadnjih lokalnih volitvah sklenilo koalicijsko pogodbo z listo Mlada moč občine Laško in listo Ljudje ljudem, saj smo želeli po najboljših močeh prispevati, da bi se v občini v tem mandatu več po- storilo v dobrobit občank in občanov. Ker sta tako župan kot njegova lista Mlada moč občine Laško pogodbo grobo kršila, ob čemer je prihajalo tudi do velikih razhajanj glede načina vodenja in hitrosti razvoja posameznih področij občine, sta se svetniška skupina in lokalni odbor Gibanja Svoboda Laško odločila odstopiti od koalicijske pogodbe,« so sporočili iz stranke. Ob tem so dodali, da bodo izvoljeni občinski svetniki Gibanja Svobode v občini Laško (to so Marjan Mačkošek, Janja Sluga in Matej Kodrun, op. p.) pod- pirali tiste projekte, ki bodo izboljševali kakovost življenja ljudi v občini, koalicijska pogodba pa jih več ne zavezuje. BA Gospodarski minister Matjaž Han je prepričan, da bi morala pivovarna La- škemu vrniti dušo in biti bolj družbeno odgovorna. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V občinski upravi so sestanek z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom ocenili kot uspešen. Beseda je tekla predvsem o razvoju občine Laško in nadaljnjih možnostih sodelovanja na področju gospodarstva, turizma in športa. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Močno deževje, ki je minuli četrtek zajelo tudi žal- sko občino, je največ škode povzročilo v naseljih ob vodotoku Ložnica. Zalitih je bilo nekaj stavb v naseljih Podlog in Arja vas, največ stavb pa je bilo poplavljenih v Drešinji vasi, kjer se je potok Ložnica razlil pri mostu in zalil šest hiš. Voda je ponekod v hišah dosegla tudi do 60 centimetrov, pred njenim vdorom niso zadosto- vale niti protipoplavne vreče in folija. »Z razvlažilci in zračenjem smo komaj uspeli vsaj malo posušiti stene od lanskih avgustovskih poplav, zdaj pa smo spet na isti točki,« razočarano razlagajo tamkajšnji krajani, ki želijo z občino in državo najti skupno rešitev. Zaradi strahu pred ponovnimi poplavami nekateri razmišljajo tudi o selitvi. SINTIJA JURIČ Močno deževje je minuli četrtek številne težave povzro- čalo tudi drugje na Celjskem, kjer je meteorna voda zalila nekaj stavb, cest in podvozov. Na območju regijskega centra za obveščanje Celje je bilo do jutra zabeleženih 97 dogodkov. V Celju je bil aktiviran celo občinski načrt zaščite in reševa- nja v primeru poplav. Pripadniki celjske civilne zaščite so v četrtek posredovali v 23 primerih, občina Laško je neurje prestala s 26 posredovanji. V občini Braslovče so gasilci zaradi vdora meteornih voda posredovali na treh mestih. »Popoldne smo s hčerkami že videle, da je Ložnica v Arji vasi prestopila bregove. Od- šle smo domov in poskušale rešiti vse, kar se je dalo. Zdaj smo že navajene, da vse pre- mične stvari ob večjem nali- vu vedno dvignemo na višje mesto, saj nikoli ne vemo, ali bo voda zalila hišo ali ne. Ložnica nas namreč ob večjih nalivih v Drešinji vasi vedno ogroža,« nam je po četrtko- vem nalivu povedala Karmen Oberčkal, ki ji je voda po letu dni ponovno poplavila spo- dnje prostore stanovanjske hiše. »Čeprav nekatere stvari uspemo zaščititi, tal, kuhinje, omar in podobno ne more- mo. Poplava tako pravzaprav nikdar ne gre iz hiše, saj se vlaga močno nabira v zidovih stare hiše in zato tudi nepri- jetno zaudarja,« je še dodala sogovornica. Ob deževju odrezani od vsega Po besedah poveljnika Ci- vilne zaščite občine Žalec Roberta Vasleta so v četrtek v žalski občini prva posredo- vanja začeli malo pred 15. uro. Že čez tri ure so zaradi pove- čanega števila klicev organizi- rali štab gasilskega poveljstva občine in štab civilne zaščite. Posredovanje črpanja vode je bilo v žalski občini izvedeno v devetih stavbah. Do 21. ure so skupno posredovali 23-krat, največkrat na območju Dre- šinje vasi. Gasilci so s proti- poplavnimi vrečami preprečili nadaljnje razlitje narasle vode po vasi, s folijo so zavarovali vhode v ogrožene stanovanj- ske hiše ter preprečili nadalj- nji vdor vode. Voda je bila si- cer v naselju še naslednji dan, a stanovanjske stavbe takrat niso bile več ogrožene. »Radi bi vedeli, ali bo na tem področju kaj narejeno, saj smo na razpotju, ko se moramo odločiti, ali bomo ostali ali šli,« je povedala Karmen Oberčkal. »Ložnica se je razlila čez po- lje. Tudi prej se je že kdaj razli- la, ampak ne v takšnem obsegu kot lani in zdaj letos. Ko se po- tok razlije, je ogroženih pribli- žno sedem hiš v Drešinji vasi, ki ležijo najnižje, saj se voda izliva tja,« je pojasnila Nataša Lojen, ki je imela minuli četrtek prav tako ponovno poplavljene spodnje prostore hiše. »Ko se deževje začne, smo tukaj odre- zani od vsega. Nikamor ne mo- remo, saj je tudi cesta povsem zalita,« je še poudarila in doda- la, da je voda močno narasla in jih je zalila v dobre pol ure. Ostati ali iti? Krajani Drešinje vasi, ki ob večjem deževju vedno trepetajo zaradi možnosti ponovne po- plave, si želijo, da bi se zadeve na področju protipoplavne var- nosti vendarle začele premikati. Kot poudarjajo, od lanskih av- gustovskih poplav na področju protipoplavne zaščite potoka ni bilo narejeno nič. »Nihče nas ni prišel niti pogledat. Obrnili smo se na krajevno skupnost, am- pak so zadeve nekje ostale in se ni naredilo nič,« je razočarano povedala Lojenova. Kot je deja- la Ines Šalamun, ki ji je voda prav tako ponovno poplavila garažo, se zaradi sušenja sten bojijo tudi visokih stroškov za elektriko. Nekateri zaradi nenehne ne- gotovosti razmišljajo tudi o se- litvi. »Ne vem, ali bom zdržala takšen tempo. Ko bosta hčerki odšli, bom v hiši ostala sama in takrat ne bom mogla sama dvi- govati in umikati vseh teh stvari iz pritličja,« je povedala Karmen Oberčkal. »Krajani tukaj bi radi vedeli, ali bo kaj narejeno, da se bomo lahko odločili, ali bomo ostali ali ne.« V pogovorih z ob- čino želijo biti tudi soudeleženi in tako skupaj poiskati primer- ne rešitve. Po njihovem mnenju bi bila ena od možnih rešitev tudi, da bi vodo speljali na levi breg Ložnice. »Pričakovanja, zahteve, želje Občine Žalec so, da se po več letih dejavnosti za zagotavljaje poplavne varnosti na Savinji in Ložnici čim bolj pospešijo,« pojasnjujejo v kabinetu župana. Obnova na plečih države Da na področju protipoplav- ne varnosti v žalski občini v preteklem letu ni bilo narejeno še nič, je v začetku tega me- seca razočarano opozoril tudi žalski župan Janko Kos. »Zgolj interventno so popravili utrga- ne dele brežine, kjer se je po občini nenadzorovano razlilo na milijone kubičnih metrov vode. Poplavljenih je bilo več kot 800 stavb, zdaj ni pri nas nobenega stroja. Nič se ne do- gaja. Niti plavja niso očistili na brežini Savinje,« je takrat dejal Kos in dodal, da je občina pri tem povsem nemočna. Upravljavec vodotokov in pristojna ustanova za načr- tovanje in izvedbo ukrepov za zagotovitev in izboljšanje poplavne varnosti sta namreč ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcija Republi- ke Slovenije za vode (DRSV). Slednja je letos začela z izde- lavo državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. »Med de- javnosti priprave DPN spada tudi načrtovanje protipoplav- nih ukrepov na vodotoku Lo- žnica. Delne idejne rešitve so Občini Žalec že bile predsta- vljene. Na te je Občina Žalec podala pripombe in predloge, ki jih zdaj pripravljavec DPN in naročnik DRSV proučuje- ta,« so pojasnili v kabinetu župana. Kot so dodali, je v postopku priprave DPN pred- videna tudi javna razgrnitev načrtovanih rešitev, v času katere lahko vsak zaintere- siran občan poda pripombo oz. predlog, ki ga nato pripra- vljavec z naročnikom DRSV preuči in poda mnenje. Foto: Andraž Purg, Ines Šalamun Ines Šalamun močno skrbijo posledice poplav. Protipoplavne vreče pred vdo- rom vode niso zadostovale. V hiši Marjane in Borisa Privošnika je voda v višino segala več kot 60 centi- metrov. Kot pravita, so za poplavlja- nje Ložnice krive znižane brežine pri mostu, ki so jih kmetje odrinili, da bi lažje orali zemljo. Dan po poplavi je bilo v Drešinji vasi še vedno ogromno vode, vendar ta na srečo ni več ogrožala stanovanjskih stavb. Voda je segala do kolen, rešiti je bilo treba tudi hišne ljubljenčke. Ukrep prekuhavanja vode Javno komunalno podjetje Žalec obvešča uporabnike pi- tne vode v naselju Tabor, Pondor, Kapla, Gomilsko, Poljče, Trnava, Šmatevž, Kaplja vas, Dolenja vas, Orla vas, Latkova vas, Loke, Prebold, Ojstriška vas, Grajska vas in Sv. Lovrenc, Podvin pri Polzeli, T ešova, Jeronim, Prapreče in del Vranske- ga, da je zaradi obilnega deževja prišlo do zakalitve vodnega vira. Do preklica je zato izdan ukrep prekuhavanja pitne vode. ŽALEC – Potok Ložnica prestopil bregove in poplavil več stanovanjskih stavb Po letu dni nekaterim spet poplavilo hiše Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V Laškem se je minuli petek na delovnem obisku mudil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Med drugim se je sestal z vodstvom Občine Laško, obiskal je tudi Pivovarno Laško Union in Thermano Laško. Ministra so seznanili s poplav- no obnovo in z razvojnimi možnostmi na območju občine ter iskanje načinov, kako lahko država še dodatno pomaga. BOJANA AVGUŠTINČIČ V ospredju tokrat »laške toplice« LAŠKO – Laške ulice in trge bo v soboto, 21. septembra, ponovno preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje. Letos bo za dobro počutje še posebej po- skrbljeno, napovedujejo v Turističnem društvu Laško, kjer pripravljajo 4. festival Guštfest. Rdeča nit prireditve bo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustil velik pečat v kraju in pri njegovih prebivalcih. Organizatorji obljubljajo tudi odlično kulina- riko, nostalgično obujanje spominov na stare dobre čase ter prijetno in sproščeno druženje, za katero si danes pogosto vzamemo premalo časa. Glavni poudarek letošnjega Guštfesta bo na izjemni termalni vodi, ki je bila osnova za nastanek zdravilišča pred 170 leti. Obiskovalci bodo med drugim spoznali, kako je termalna voda oblikovala podobo in razvoj kraja, kakšni so zgodovinski poudarki razvoja zdravilišča in kako se »laških toplic« spominjajo domačini. Nepogrešljiv del »guštanja« predstavlja ku- linarika. Vrhunski slovenski šefi bodo pred- stavili vsak s svojo različico »guštne« ulične jedi iz lokalnih sestavin in s pridihom nostal- gije. »Guštno kulinariko« bodo ustvarjali šefi Marko Pavčnik, ki je Laškemu priboril prvo Michelinovo zvezdico, Tomaž Bratovž, Grega Repovž in Luka Pangos. Sobotno pestro dogajanje se bo začelo ob 13. uri. BA Laške ulice in trge bo spet preplavilo pestro, zabavno, poučno in »guštno« dogajanje, v katerem uživajo vse generacije. (Foto: Nik Jarh) »Čas je, da pivovarna vrne dušo kraju« LAŠKO – Minister Matjaž Han o razvoju občine ter možnostih nadaljnjega sodelovanja na področjih gospodarstva, turizma in športa »Verjamem, da je sodelo- vanje med državo, lokalnimi skupnostmi in podjetji ključ- no za dolgoročni razvoj in uspeh. Odprt dialog in par- tnerski pristop nam omogo- čata, da najdemo najboljše rešitve za izboljšanje kako- vosti življenja prebivalk ter prebivalcev,« je dejal Matjaž Han. O razvoju občine in poplavni varnosti V občinski upravi je mini- stra sprejel podžupan Enej Kirn, na delovnem obisku so bili prisotni še direktorica di- rektorata za turizem Dubrav- ka Kalin in direktorica ob- činske uprave Občine Laško Danijela Bevk Knez, direkto- rica Stika Laško Tina Belej ter še nekaj sodelavcev. Beseda je tekla predvsem o razvoju občine Laško in nadaljnjih možnostih sodelovanja na področju gospodarstva, turiz- ma in športa. Ministra veseli, da je bila občina uspešna na javnem razpisu ministrstva za sofinanciranje naložb v športno infrastrukturo. Pri- dobljena sredstva bo name- nila gradnji zunanjih igrišč ob novi športni dvorani v Rimskih Toplicah. Med drugim je minister s predstavniki Občine Laško govoril tudi o problematiki nadaljevanja kolesarske po- vezave Celje–Laško. Kot je znano, se je zapletlo pri ume- ščanju poti v prostor, ob tem je Direkciji RS za infrastruk- turo, ki bdi nad projektom, zanj celo zmanjkalo sredstev. V občinski upravi so se- stanek z gospodarskim mi- nistrom ocenili kot uspešen, saj so, kot so poudarili, našli skupne točke, za katere verja- mejo, da bodo prinesle dobre rezultate. Han je obiskal tudi Ther- mano Laško, ki je v lanskih poplavah utrpela sedem mili- jonov evrov škode. Za odpra- vo škode je družba lani po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar prejela 600 ti- soč evrov, letos pričakuje še 1,3 milijona evrov. V Therma- ni čakajo tudi na poziv za pri- javo škode na infrastrukturi, ki naj bi bil objavljen v tem mesecu. Potem ko je Therma- na zaradi poplav lani utrpela izpad prihodkov v avgustu, septembru in delno tudi okto- bru, zdaj posluje normalno, je dejala Leskovarjeva. Glede poplavne varnosti občine Laško je minister Matjaž Han dejal, da bi bilo Laško pred poplavljanjem Sa- vinje varno le, če bi bili pro- tipoplavni ukrepi na porečju Savinje urejeni v Savinjski dolini. Kritičen do pivovarne Minister Han se je sestal tudi z vodstvom Pivovarne Laško Union. Prepričan je, da bi moralo podjetje vrni- ti Laškemu dušo in biti bolj družbeno odgovorno. Veseli ga sicer, da se stvari spremi- njajo in da so se v podjetju v zvezi s tem začeli pogovarjati z občino. »Verjamem, da bo pivovarna začela vračati La- škemu, kar ji je Laško dalo,« je dejal. Kot ključno težavo je Han izpostavil Pivo in cvetje. Dejal je, da z letošnjo prireditvijo v Laškem ne morejo biti zadovoljni. »Prihodnje leto bo 200-letnica pivovarne in upam, da bo drugače. Včasih je veljalo, da tistega, ki ga ni bilo na Pivu in cvetju, sploh ni bilo. Letos pa tam res niko- gar ni bilo,« je dejal. Prireditev Pivo in cvetje s šestdesetletno tradicijo je v Laško vsako leto privabila večtisočglave množice obi- skovalcev. Letos so organi- zatorji v štiridnevnem doga- janju zabeležili le približno 37 tisoč obiskovalcev, kar je občutno manj kot pretekla leta, ko je bil obisk v le enem večeru skoraj še enkrat večji. Organizatorji Piva in cvetja so manjši letošnji obisk po- jasnjevali z navedbami, da gre za pričakovano zniža- nje, ki so ga predvideli na račun vstopnine (to so uve- dli lani, op. p.), drugi razlog za manj obiskovalcev naj bi bili športni dogodki. »Veli- ko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski finančni vložek,« so dejali organizatorji. Svoboda odstopila od koalicijske pogodbe LAŠKO – Potem ko je župan Marko Šantej konec av- gusta razrešil podžupana Marjana Mačkoška (Gibanje Svoboda), pri čemer razlogov za takšno odločitev v laški občinski upravi niso želeli komentirati, češ da gre za županovo osebno odločitev, so iz Gibanja Svoboda Laško zdaj sporočili, da odstopajo od koalicijske pogodbe. »Gibanje Svoboda Laško je po zadnjih lokalnih volitvah sklenilo koalicijsko pogodbo z listo Mlada moč občine Laško in listo Ljudje ljudem, saj smo želeli po najboljših močeh prispevati, da bi se v občini v tem mandatu več po- storilo v dobrobit občank in občanov. Ker sta tako župan kot njegova lista Mlada moč občine Laško pogodbo grobo kršila, ob čemer je prihajalo tudi do velikih razhajanj glede načina vodenja in hitrosti razvoja posameznih področij občine, sta se svetniška skupina in lokalni odbor Gibanja Svoboda Laško odločila odstopiti od koalicijske pogodbe,« so sporočili iz stranke. Ob tem so dodali, da bodo izvoljeni občinski svetniki Gibanja Svobode v občini Laško (to so Marjan Mačkošek, Janja Sluga in Matej Kodrun, op. p.) pod- pirali tiste projekte, ki bodo izboljševali kakovost življenja ljudi v občini, koalicijska pogodba pa jih več ne zavezuje. BA Gospodarski minister Matjaž Han je prepričan, da bi morala pivovarna La- škemu vrniti dušo in biti bolj družbeno odgovorna. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V občinski upravi so sestanek z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom ocenili kot uspešen. Beseda je tekla predvsem o razvoju občine Laško in nadaljnjih možnostih sodelovanja na področju gospodarstva, turizma in športa. (Foto: Občina Laško) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Močno deževje, ki je minuli četrtek zajelo tudi žal- sko občino, je največ škode povzročilo v naseljih ob vodotoku Ložnica. Zalitih je bilo nekaj stavb v naseljih Podlog in Arja vas, največ stavb pa je bilo poplavljenih v Drešinji vasi, kjer se je potok Ložnica razlil pri mostu in zalil šest hiš. Voda je ponekod v hišah dosegla tudi do 60 centimetrov, pred njenim vdorom niso zadosto- vale niti protipoplavne vreče in folija. »Z razvlažilci in zračenjem smo komaj uspeli vsaj malo posušiti stene od lanskih avgustovskih poplav, zdaj pa smo spet na isti točki,« razočarano razlagajo tamkajšnji krajani, ki želijo z občino in državo najti skupno rešitev. Zaradi strahu pred ponovnimi poplavami nekateri razmišljajo tudi o selitvi. SINTIJA JURIČ Močno deževje je minuli četrtek številne težave povzro- čalo tudi drugje na Celjskem, kjer je meteorna voda zalila nekaj stavb, cest in podvozov. Na območju regijskega centra za obveščanje Celje je bilo do jutra zabeleženih 97 dogodkov. V Celju je bil aktiviran celo občinski načrt zaščite in reševa- nja v primeru poplav. Pripadniki celjske civilne zaščite so v četrtek posredovali v 23 primerih, občina Laško je neurje prestala s 26 posredovanji. V občini Braslovče so gasilci zaradi vdora meteornih voda posredovali na treh mestih. »Popoldne smo s hčerkami že videle, da je Ložnica v Arji vasi prestopila bregove. Od- šle smo domov in poskušale rešiti vse, kar se je dalo. Zdaj smo že navajene, da vse pre- mične stvari ob večjem nali- vu vedno dvignemo na višje mesto, saj nikoli ne vemo, ali bo voda zalila hišo ali ne. Ložnica nas namreč ob večjih nalivih v Drešinji vasi vedno ogroža,« nam je po četrtko- vem nalivu povedala Karmen Oberčkal, ki ji je voda po letu dni ponovno poplavila spo- dnje prostore stanovanjske hiše. »Čeprav nekatere stvari uspemo zaščititi, tal, kuhinje, omar in podobno ne more- mo. Poplava tako pravzaprav nikdar ne gre iz hiše, saj se vlaga močno nabira v zidovih stare hiše in zato tudi nepri- jetno zaudarja,« je še dodala sogovornica. Ob deževju odrezani od vsega Po besedah poveljnika Ci- vilne zaščite občine Žalec Roberta Vasleta so v četrtek v žalski občini prva posredo- vanja začeli malo pred 15. uro. Že čez tri ure so zaradi pove- čanega števila klicev organizi- rali štab gasilskega poveljstva občine in štab civilne zaščite. Posredovanje črpanja vode je bilo v žalski občini izvedeno v devetih stavbah. Do 21. ure so skupno posredovali 23-krat, največkrat na območju Dre- šinje vasi. Gasilci so s proti- poplavnimi vrečami preprečili nadaljnje razlitje narasle vode po vasi, s folijo so zavarovali vhode v ogrožene stanovanj- ske hiše ter preprečili nadalj- nji vdor vode. Voda je bila si- cer v naselju še naslednji dan, a stanovanjske stavbe takrat niso bile več ogrožene. »Radi bi vedeli, ali bo na tem področju kaj narejeno, saj smo na razpotju, ko se moramo odločiti, ali bomo ostali ali šli,« je povedala Karmen Oberčkal. »Ložnica se je razlila čez po- lje. Tudi prej se je že kdaj razli- la, ampak ne v takšnem obsegu kot lani in zdaj letos. Ko se po- tok razlije, je ogroženih pribli- žno sedem hiš v Drešinji vasi, ki ležijo najnižje, saj se voda izliva tja,« je pojasnila Nataša Lojen, ki je imela minuli četrtek prav tako ponovno poplavljene spodnje prostore hiše. »Ko se deževje začne, smo tukaj odre- zani od vsega. Nikamor ne mo- remo, saj je tudi cesta povsem zalita,« je še poudarila in doda- la, da je voda močno narasla in jih je zalila v dobre pol ure. Ostati ali iti? Krajani Drešinje vasi, ki ob večjem deževju vedno trepetajo zaradi možnosti ponovne po- plave, si želijo, da bi se zadeve na področju protipoplavne var- nosti vendarle začele premikati. Kot poudarjajo, od lanskih av- gustovskih poplav na področju protipoplavne zaščite potoka ni bilo narejeno nič. »Nihče nas ni prišel niti pogledat. Obrnili smo se na krajevno skupnost, am- pak so zadeve nekje ostale in se ni naredilo nič,« je razočarano povedala Lojenova. Kot je deja- la Ines Šalamun, ki ji je voda prav tako ponovno poplavila garažo, se zaradi sušenja sten bojijo tudi visokih stroškov za elektriko. Nekateri zaradi nenehne ne- gotovosti razmišljajo tudi o se- litvi. »Ne vem, ali bom zdržala takšen tempo. Ko bosta hčerki odšli, bom v hiši ostala sama in takrat ne bom mogla sama dvi- govati in umikati vseh teh stvari iz pritličja,« je povedala Karmen Oberčkal. »Krajani tukaj bi radi vedeli, ali bo kaj narejeno, da se bomo lahko odločili, ali bomo ostali ali ne.« V pogovorih z ob- čino želijo biti tudi soudeleženi in tako skupaj poiskati primer- ne rešitve. Po njihovem mnenju bi bila ena od možnih rešitev tudi, da bi vodo speljali na levi breg Ložnice. »Pričakovanja, zahteve, želje Občine Žalec so, da se po več letih dejavnosti za zagotavljaje poplavne varnosti na Savinji in Ložnici čim bolj pospešijo,« pojasnjujejo v kabinetu župana. Obnova na plečih države Da na področju protipoplav- ne varnosti v žalski občini v preteklem letu ni bilo narejeno še nič, je v začetku tega me- seca razočarano opozoril tudi žalski župan Janko Kos. »Zgolj interventno so popravili utrga- ne dele brežine, kjer se je po občini nenadzorovano razlilo na milijone kubičnih metrov vode. Poplavljenih je bilo več kot 800 stavb, zdaj ni pri nas nobenega stroja. Nič se ne do- gaja. Niti plavja niso očistili na brežini Savinje,« je takrat dejal Kos in dodal, da je občina pri tem povsem nemočna. Upravljavec vodotokov in pristojna ustanova za načr- tovanje in izvedbo ukrepov za zagotovitev in izboljšanje poplavne varnosti sta namreč ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcija Republi- ke Slovenije za vode (DRSV). Slednja je letos začela z izde- lavo državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. »Med de- javnosti priprave DPN spada tudi načrtovanje protipoplav- nih ukrepov na vodotoku Lo- žnica. Delne idejne rešitve so Občini Žalec že bile predsta- vljene. Na te je Občina Žalec podala pripombe in predloge, ki jih zdaj pripravljavec DPN in naročnik DRSV proučuje- ta,« so pojasnili v kabinetu župana. Kot so dodali, je v postopku priprave DPN pred- videna tudi javna razgrnitev načrtovanih rešitev, v času katere lahko vsak zaintere- siran občan poda pripombo oz. predlog, ki ga nato pripra- vljavec z naročnikom DRSV preuči in poda mnenje. Foto: Andraž Purg, Ines Šalamun Ines Šalamun močno skrbijo posledice poplav. Protipoplavne vreče pred vdo- rom vode niso zadostovale. V hiši Marjane in Borisa Privošnika je voda v višino segala več kot 60 centi- metrov. Kot pravita, so za poplavlja- nje Ložnice krive znižane brežine pri mostu, ki so jih kmetje odrinili, da bi lažje orali zemljo. Dan po poplavi je bilo v Drešinji vasi še vedno ogromno vode, vendar ta na srečo ni več ogrožala stanovanjskih stavb. Voda je segala do kolen, rešiti je bilo treba tudi hišne ljubljenčke. Ukrep prekuhavanja vode Javno komunalno podjetje Žalec obvešča uporabnike pi- tne vode v naselju Tabor, Pondor, Kapla, Gomilsko, Poljče, Trnava, Šmatevž, Kaplja vas, Dolenja vas, Orla vas, Latkova vas, Loke, Prebold, Ojstriška vas, Grajska vas in Sv. Lovrenc, Podvin pri Polzeli, T ešova, Jeronim, Prapreče in del Vranske- ga, da je zaradi obilnega deževja prišlo do zakalitve vodnega vira. Do preklica je zato izdan ukrep prekuhavanja pitne vode. ŽALEC – Potok Ložnica prestopil bregove in poplavil več stanovanjskih stavb Po letu dni nekaterim spet poplavilo hiše Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Skrivnosti potopljenih vasi med finalisti VELENJE – Zavod za turizem Šaleške doline je s turistič- nim produktom Skrivnosti potopljenih vasi uvrščen med finaliste prestižnega mednarodnega tekmovanja Destina- cija trajnostnega kulturnega turizma 2024. Zmagovalec bo znan konec oktobra. Turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi združuje sodobne digitalne tehnologije s področja ohranjanja kultur- ne dediščine. Obiskovalci s pomočjo inovativnih pristopov spoznavajo zgodbo potopljenih vasi Šaleške doline in nji- hovo zgodovinsko bogastvo. Po navedbah strokovnjakov je projekt uvrščen v vrh trajnostnih turističnih rešitev v Evropi. Evropska mreža za kulturni turizem je edina vseevropska mreža, ki združuje predstavnike evropskih turističnih desti- nacij, državnih oblasti, nevladnih organizacij in raziskoval- nih inštitutov z namenom razvoja in promocije trajnostnega kulturnega turizma. Šaleška dolina je tako edini slovenski predstavnik v vseh kategorijah tekmovanja in se poteguje za naslov najboljšega v kategoriji – napredki digitalizacije in digitalni prehod v pametnem in trajnostnem kulturnem turizmu. Zmagovalce in prejemnike druge in tretje nagrade bodo razglasili na zaključni slovesnosti, ki bo 24. oktobra v Dublinu. BF Se obeta študentski dom? VELENJE – Razvoj Šaleške doline je usmerjen v preo- blikovanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kar zahteva visoko izobraženo delovno silo. Z odprtjem nove fakultete za energetiko v prostorih Stare elektrarne – Centra prihodnost se je pojavila potreba po gradnji novega študentskega doma. V začetku tedna sta pismo o nameri za gradnjo študent- skega doma podpisala župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič. Mestna občina Velenje kot gospodarsko, izobraže- valno, upravno in zaposlitveno središče Šaleške doline in Univerza v Mariboru kot druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji sta tako združili moči pri prizadevanjih za gradnjo študentskega doma. Kdaj naj bi se gradnja začela in koliko bo stala, še ni znano. Župan Dermol in rektor Kačič sta prepričana, da bo novo- zgrajen študentski dom pripomogel k razvoju izobraževalne dejavnosti v širši regiji. »Namenjen bo tako študentom kot tistim, ki bodo sledili novim, visokotehnološkim progra- mom, saj bodo ob prehodu iz premogovne dejavnosti med delodajalci še bolj iskani,« je dodal velenjski župan. BF Direktor podjetja Nivig Luka Petrak in župan Boris Goličnik ob podpisu pogodbe (Foto: arhiv občine) Podpisniki zaveze podnebne nevtralnosti v velenjski občini Evropska komisija je objavila razpis za sto podneb- no nevtralnih in pametnih mest v okviru programa Obzorja Evropa. Vloge je oddalo 377 mest iz Evropske unije in nekaterih pridruženih držav. Izbranih je bilo sto mest, ki so se zavezala, da si bodo do leta 2030 pri- zadevala postati podnebno nevtralna. Med sedmimi izbranimi slovenskimi mesti, ki bodo postala vzorčni primeri za vsa druga mesta, je tudi Velenje. Prizade- vanja za razogljičenje bodo osredotočena na promet, energijo in stavbe, predvideni so tudi nekateri drugi ukrepi. Kako se nanje pripravljajo v Velenjčani? BARBARA FURMAN VELENJE – Je med desetimi slovenskimi mesti, ki stremijo k podnebni nevtralnosti do leta 2030 Zdravo okolje mora biti odgovornost vseh Blažitev posledic podneb- nih sprememb je močno odvisna od ukrepanja mest. Zato so cilji evropske pod- nebne politike zelo visoko zastavljeni. Usmerjeni so k spodbujanju mest v zeleno in digitalno prihodnost. V tako imenovanem Zelenem dogovoru je med drugim na- vedeno, da naj bi v izbranih stotih evropskih mestih do leta 2030 izpuste toplogre- dnih plinov zmanjšali za 55 odstotkov oziroma da bodo svojim prebivalcem ponudili čistejši zrak, varnejšo mobil- nost in manj prometnih za- maškov ter hrupa. Podpis zaveze Da bodo omenjeni cilji uresničeni, si morajo priza- devati vsi, ki sobivajo in de- lajo v mestu. V Velenju so na pobudo občine predstavniki 66 podjetij, javnih zavodov in drugih ustanov podpisali zavezo za doseganje ciljev Misije 100 podnebno nev- tralnih in pametnih mest. Gre za skupen dogovor o iz- vajanju konkretnih ukrepov. »Moramo se zavedati, da za dosego podnebne nevtralno- sti ne zadostujejo le prizade- vanja občinske uprave, am- pak je zelo pomembno, da breme odgovornosti prevza- memo vsi. To je odgovornost in zaveza vseh,« je poudaril župan Peter Dermol. V omenjeni zavezi so med drugim navedene podrobno- sti akcijskega in naložbene- ga načrta za naslednje de- setletje. Oba dokumenta so v velenjski občinski upravi pripravljali približno leto in ju bodo posredovali Evrop- ski komisiji. V njiju so med drugim navedeni podnebni ukrepi na področjih energe- tike, gradnje, prometa, rav- nanja z odpadki ter zelene infrastrukture. Podnebno-energetska pisarna v Starem Velenju je vrata odprla julija. V njej so občanom na voljo informacije in nasveti o ukrepih za zmanjšanje po- rabe energije in ogljičnega odtisa. Osveščenost V procesu prehoda na pod- nebno nevtralnost bodo po- trebne tehnične in družbene spremembe, ki temeljijo na okoljski osveščenosti ljudi. »Gre za širok družbeni do- govor, kako bomo v naši lo- kalni skupnosti na čim bolj učinkovit način sledili cilju ogljične nevtralnosti. To si- cer ne pomeni, da želimo do takrat zapreti Premogovnik Velenje. Gre za to, da bomo enake količine ogljika, ki jih proizvedemo za lastne po- trebe, znali tudi porabiti. S podpisom zaveze so podje- tja in javni zavodi na načelni ravni dokazali okoljsko osve- ščenost, a pomembna bodo dejanja. Gre za večleten proces, za katerega bodo na voljo finančne spodbude. Če navedem konkreten primer – tudi avtobusni prevoznik se je na primer zavezal, da bo z novimi vozili in s številnimi drugimi ukrepi prispeval k zmanjšanju nezaželenih iz- pustov v okolje,« je še pove- dal velenjski župan in dodal, da so pri pripravi akcijskega načrta najprej analizirali trenutne razmere v okolju, vključno s popisom izpustov toplogrednih plinov, nato so oblikovali strategijo in na- bor ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali negativne vplive na okolje. Energetsko potratne stavbe Stavbni sektor na globalni ravni proizvede več kot peti- no svetovnih izpustov toplo- grednih plinov. Če ne bomo dovolj hitro izboljšali ener- getske učinkovitosti v stav- bah, se bodo po napovedih strokovnjakov v prihodnjih desetletjih zaradi pričakova- ne širitve urbanih prostorov podnebne razmere še zao- strile. Samo v Evropi so zgradbe krive za približno 40 odstot- kov porabe energije in 36 od- stotkov izpustov ogljikovega dioksida. Evropska unija si jih zato prizadeva čim več energetsko prenoviti. Še po- sebej tistih 35 odstotkov, sta- rih več kot 50 let. Evropska komisija opozarja tudi, da je skoraj tri četrtine gradbenih del energetsko neučinkovitih. Za piko na i energetsko obno- vimo zgolj od 0,4 do 1,2 od- stotka zgradb na leto, čeprav lahko večja obnova prinese precejšnje prihranke energi- je – skupna poraba energije v Evropski uniji bi se zmanjšala za približno šest odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida pa za približno pet. V Sloveniji je pri energet- skih obnovah stavb delež celovitih prenov, ki občutne- je zmanjšajo rabo energije, razmeroma majhen. Čeprav so se po zadnjem poročilu Podnebno ogledalo izpusti na področju stavb v obdobju 2005–2014 pri nas zmanjšale, se zadnji dve leti spet pove- čujejo. Tudi v Velenju kar 80 od- stotkov vseh izpustov to- plogrednih plinov izhaja iz stavbnega sektorja. »Preo- blikovanje sistema daljin- skega ogrevanja v Velenju, ki je drugi največji v državi, je zato ključnega pomena, saj je neposredno povezan z opuščanjem premoga,« še poudarja Dermol. Foto: Vanesa Begić Zaveza je odgovornost vseh v lokalni skupnosti, je poudaril župan Peter Dermol. Prenova Cankarjeve ceste ŠOŠTANJ – To jesen bodo brneli delovni stroji na Cankarjevi cesti, saj bo občina na tem odseku obnovila dotrajano komunalno infrastrukturo. Dela bo izvedlo šoštanjsko podjetje Nivig. Direktor podjetja Luka Petrak in župan Boris Goličnik sta pred dnevi že podpisala pogodbo. Projekt prenove komunalne infrastrukture so pripravili v Komunalnem podjetju Velenje, ki bo skrbelo tudi za nadzor nad izvedbo del. Kot so še pojasnili v šoštanjski občinski upravi, so v sklo- pu prenove predvideni še obnova ceste in pločnika, uredi- tev javne razsvetljave ter zasaditev dreves okrog vodnjaka pri Tresimirjevem parku. Denar za ta dela je v proračunu zagotovila šoštanjska občina, za prenovo komunalnih vo- dov na Cankarjevi cesti pa sta poleg Občine Šoštanj zago- tovili še mestna občina Velenje in občina Šmartno ob Paki. V podjetju Nivig napovedujejo, da bodo delati začeli v teh dneh, v pogodbi pa so se zavezali, da jih bodo končali v treh mesecih. V času obnovitvenih del bo Cankarjeva cesta zaprta, zato v šoštanjski občini občane prosijo za potrpe- žljivost, še posebej prebivalce, ki živijo v bližini Cankarjeve ceste. BF »Moramo se zavedati, da za dosego podnebne nevtralnosti ne zadostujejo le prizadevanja občinske uprave, ampak je zelo pomembno, da breme odgovornosti prevzamemo vsi. To je odgovornost in zaveza vseh,« je poudaril župan Peter Dermol. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 38, 19. september 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Skrivnosti potopljenih vasi med finalisti VELENJE – Zavod za turizem Šaleške doline je s turistič- nim produktom Skrivnosti potopljenih vasi uvrščen med finaliste prestižnega mednarodnega tekmovanja Destina- cija trajnostnega kulturnega turizma 2024. Zmagovalec bo znan konec oktobra. Turistični produkt Skrivnosti potopljenih vasi združuje sodobne digitalne tehnologije s področja ohranjanja kultur- ne dediščine. Obiskovalci s pomočjo inovativnih pristopov spoznavajo zgodbo potopljenih vasi Šaleške doline in nji- hovo zgodovinsko bogastvo. Po navedbah strokovnjakov je projekt uvrščen v vrh trajnostnih turističnih rešitev v Evropi. Evropska mreža za kulturni turizem je edina vseevropska mreža, ki združuje predstavnike evropskih turističnih desti- nacij, državnih oblasti, nevladnih organizacij in raziskoval- nih inštitutov z namenom razvoja in promocije trajnostnega kulturnega turizma. Šaleška dolina je tako edini slovenski predstavnik v vseh kategorijah tekmovanja in se poteguje za naslov najboljšega v kategoriji – napredki digitalizacije in digitalni prehod v pametnem in trajnostnem kulturnem turizmu. Zmagovalce in prejemnike druge in tretje nagrade bodo razglasili na zaključni slovesnosti, ki bo 24. oktobra v Dublinu. BF Se obeta študentski dom? VELENJE – Razvoj Šaleške doline je usmerjen v preo- blikovanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kar zahteva visoko izobraženo delovno silo. Z odprtjem nove fakultete za energetiko v prostorih Stare elektrarne – Centra prihodnost se je pojavila potreba po gradnji novega študentskega doma. V začetku tedna sta pismo o nameri za gradnjo študent- skega doma podpisala župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič. Mestna občina Velenje kot gospodarsko, izobraže- valno, upravno in zaposlitveno središče Šaleške doline in Univerza v Mariboru kot druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji sta tako združili moči pri prizadevanjih za gradnjo študentskega doma. Kdaj naj bi se gradnja začela in koliko bo stala, še ni znano. Župan Dermol in rektor Kačič sta prepričana, da bo novo- zgrajen študentski dom pripomogel k razvoju izobraževalne dejavnosti v širši regiji. »Namenjen bo tako študentom kot tistim, ki bodo sledili novim, visokotehnološkim progra- mom, saj bodo ob prehodu iz premogovne dejavnosti med delodajalci še bolj iskani,« je dodal velenjski župan. BF Direktor podjetja Nivig Luka Petrak in župan Boris Goličnik ob podpisu pogodbe (Foto: arhiv občine) Podpisniki zaveze podnebne nevtralnosti v velenjski občini Evropska komisija je objavila razpis za sto podneb- no nevtralnih in pametnih mest v okviru programa Obzorja Evropa. Vloge je oddalo 377 mest iz Evropske unije in nekaterih pridruženih držav. Izbranih je bilo sto mest, ki so se zavezala, da si bodo do leta 2030 pri- zadevala postati podnebno nevtralna. Med sedmimi izbranimi slovenskimi mesti, ki bodo postala vzorčni primeri za vsa druga mesta, je tudi Velenje. Prizade- vanja za razogljičenje bodo osredotočena na promet, energijo in stavbe, predvideni so tudi nekateri drugi ukrepi. Kako se nanje pripravljajo v Velenjčani? BARBARA FURMAN VELENJE – Je med desetimi slovenskimi mesti, ki stremijo k podnebni nevtralnosti do leta 2030 Zdravo okolje mora biti odgovornost vseh Blažitev posledic podneb- nih sprememb je močno odvisna od ukrepanja mest. Zato so cilji evropske pod- nebne politike zelo visoko zastavljeni. Usmerjeni so k spodbujanju mest v zeleno in digitalno prihodnost. V tako imenovanem Zelenem dogovoru je med drugim na- vedeno, da naj bi v izbranih stotih evropskih mestih do leta 2030 izpuste toplogre- dnih plinov zmanjšali za 55 odstotkov oziroma da bodo svojim prebivalcem ponudili čistejši zrak, varnejšo mobil- nost in manj prometnih za- maškov ter hrupa. Podpis zaveze Da bodo omenjeni cilji uresničeni, si morajo priza- devati vsi, ki sobivajo in de- lajo v mestu. V Velenju so na pobudo občine predstavniki 66 podjetij, javnih zavodov in drugih ustanov podpisali zavezo za doseganje ciljev Misije 100 podnebno nev- tralnih in pametnih mest. Gre za skupen dogovor o iz- vajanju konkretnih ukrepov. »Moramo se zavedati, da za dosego podnebne nevtralno- sti ne zadostujejo le prizade- vanja občinske uprave, am- pak je zelo pomembno, da breme odgovornosti prevza- memo vsi. To je odgovornost in zaveza vseh,« je poudaril župan Peter Dermol. V omenjeni zavezi so med drugim navedene podrobno- sti akcijskega in naložbene- ga načrta za naslednje de- setletje. Oba dokumenta so v velenjski občinski upravi pripravljali približno leto in ju bodo posredovali Evrop- ski komisiji. V njiju so med drugim navedeni podnebni ukrepi na področjih energe- tike, gradnje, prometa, rav- nanja z odpadki ter zelene infrastrukture. Podnebno-energetska pisarna v Starem Velenju je vrata odprla julija. V njej so občanom na voljo informacije in nasveti o ukrepih za zmanjšanje po- rabe energije in ogljičnega odtisa. Osveščenost V procesu prehoda na pod- nebno nevtralnost bodo po- trebne tehnične in družbene spremembe, ki temeljijo na okoljski osveščenosti ljudi. »Gre za širok družbeni do- govor, kako bomo v naši lo- kalni skupnosti na čim bolj učinkovit način sledili cilju ogljične nevtralnosti. To si- cer ne pomeni, da želimo do takrat zapreti Premogovnik Velenje. Gre za to, da bomo enake količine ogljika, ki jih proizvedemo za lastne po- trebe, znali tudi porabiti. S podpisom zaveze so podje- tja in javni zavodi na načelni ravni dokazali okoljsko osve- ščenost, a pomembna bodo dejanja. Gre za večleten proces, za katerega bodo na voljo finančne spodbude. Če navedem konkreten primer – tudi avtobusni prevoznik se je na primer zavezal, da bo z novimi vozili in s številnimi drugimi ukrepi prispeval k zmanjšanju nezaželenih iz- pustov v okolje,« je še pove- dal velenjski župan in dodal, da so pri pripravi akcijskega načrta najprej analizirali trenutne razmere v okolju, vključno s popisom izpustov toplogrednih plinov, nato so oblikovali strategijo in na- bor ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali negativne vplive na okolje. Energetsko potratne stavbe Stavbni sektor na globalni ravni proizvede več kot peti- no svetovnih izpustov toplo- grednih plinov. Če ne bomo dovolj hitro izboljšali ener- getske učinkovitosti v stav- bah, se bodo po napovedih strokovnjakov v prihodnjih desetletjih zaradi pričakova- ne širitve urbanih prostorov podnebne razmere še zao- strile. Samo v Evropi so zgradbe krive za približno 40 odstot- kov porabe energije in 36 od- stotkov izpustov ogljikovega dioksida. Evropska unija si jih zato prizadeva čim več energetsko prenoviti. Še po- sebej tistih 35 odstotkov, sta- rih več kot 50 let. Evropska komisija opozarja tudi, da je skoraj tri četrtine gradbenih del energetsko neučinkovitih. Za piko na i energetsko obno- vimo zgolj od 0,4 do 1,2 od- stotka zgradb na leto, čeprav lahko večja obnova prinese precejšnje prihranke energi- je – skupna poraba energije v Evropski uniji bi se zmanjšala za približno šest odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida pa za približno pet. V Sloveniji je pri energet- skih obnovah stavb delež celovitih prenov, ki občutne- je zmanjšajo rabo energije, razmeroma majhen. Čeprav so se po zadnjem poročilu Podnebno ogledalo izpusti na področju stavb v obdobju 2005–2014 pri nas zmanjšale, se zadnji dve leti spet pove- čujejo. Tudi v Velenju kar 80 od- stotkov vseh izpustov to- plogrednih plinov izhaja iz stavbnega sektorja. »Preo- blikovanje sistema daljin- skega ogrevanja v Velenju, ki je drugi največji v državi, je zato ključnega pomena, saj je neposredno povezan z opuščanjem premoga,« še poudarja Dermol. Foto: Vanesa Begić Zaveza je odgovornost vseh v lokalni skupnosti, je poudaril župan Peter Dermol. Prenova Cankarjeve ceste ŠOŠTANJ – To jesen bodo brneli delovni stroji na Cankarjevi cesti, saj bo občina na tem odseku obnovila dotrajano komunalno infrastrukturo. Dela bo izvedlo šoštanjsko podjetje Nivig. Direktor podjetja Luka Petrak in župan Boris Goličnik sta pred dnevi že podpisala pogodbo. Projekt prenove komunalne infrastrukture so pripravili v Komunalnem podjetju Velenje, ki bo skrbelo tudi za nadzor nad izvedbo del. Kot so še pojasnili v šoštanjski občinski upravi, so v sklo- pu prenove predvideni še obnova ceste in pločnika, uredi- tev javne razsvetljave ter zasaditev dreves okrog vodnjaka pri Tresimirjevem parku. Denar za ta dela je v proračunu zagotovila šoštanjska občina, za prenovo komunalnih vo- dov na Cankarjevi cesti pa sta poleg Občine Šoštanj zago- tovili še mestna občina Velenje in občina Šmartno ob Paki. V podjetju Nivig napovedujejo, da bodo delati začeli v teh dneh, v pogodbi pa so se zavezali, da jih bodo končali v treh mesecih. V času obnovitvenih del bo Cankarjeva cesta zaprta, zato v šoštanjski občini občane prosijo za potrpe- žljivost, še posebej prebivalce, ki živijo v bližini Cankarjeve ceste. BF »Moramo se zavedati, da za dosego podnebne nevtralnosti ne zadostujejo le prizadevanja občinske uprave, ampak je zelo pomembno, da breme odgovornosti prevzamemo vsi. To je odgovornost in zaveza vseh,« je poudaril župan Peter Dermol. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 38, 19. september 2024 KULTURA Si izposojate knjige tudi iz knjigobežnice? To so hiške za izmenjavo knjig najrazličnejših oblik in delujejo po principu prinesi-odnesi. Zadnja leta so se razširile po vsej Sloveniji in kar nekaj jih je tudi v naših krajih. Za- nje so poskrbele splošne knjižnice, da bi ljudem še bolj približale knjižno gradivo, promovirale bralno kulturo in spodbujale branje pri vseh generacijah. Kot še po- udarjajo knjižničarji, so knjigobežnice tudi prostor za tkanje novih vezi med ljubitelji knjig. Da tiskane knjige kljub tehnološkemu napredku in digitalizaciji le ne bi utonile v pozabo. Ameriški avtor otroške lite- rature in risar stripov dr. Theodor Seuss pravi: »Sedi in sprosti se, vse, kar potrebuješ, je knjiga.« BARBARA FURMAN Knjigobežnice povezujejo ljudi ob knjigah in branju Ko te v hiški čaka knjiga Ena od celjskih knjigobežnic je pri zgodovinskem arhivu. (Foto: Andraž Purg) Mestna občina Celje je za postavitev knjigobežnic na različnih koncih lokalne sku- pnosti leta 2018 prejela naziv Branju prijazna občina. Naziv podeljujejo Skupnost občin Slovenije, Ministrstvo za kul- turo Republike Slovenije in Združenje splošnih knjižnic Slovenije. Vsaka tri leta se ob- čini omenjeni naziv lahko tudi podaljša, če na podlagi doda- tnih dejavnosti na področju bralne pismenosti izpolnjuje pogoje. Mestni občini Celje so naziv podaljšali leta 2022 na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, na ministrstvu za kulturo. Dobro so obiskane Knjigobežnice so lesene hi- ške za izmenjavo knjig najra- zličnejših oblik. Omarice zanje so izdelali dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja iz Šolskega centra Celje. Po besedah direktorice Osre- dnje knjižnice Celje Polonce Bajc Napret so knjigobežnice postavljene v vseh celjskih mestnih četrtih ter krajevnih skupnostih in so razen redkih izjem dobro obiskane. V sre- dišču Celja jih najdete pri zgo- dovinskem arhivu, Osnovni šoli Frana Kranjca ter igrišču ob Savinjskem nabrežju. » Tako smo knjige še na drugačen na- čin približali občanom vseh generacij. Spodbujamo jih k preživljanju prostega časa ob knjigah. Knjigobežnice so na- mreč nastale prav na pobudo tistih, ki radi berejo. Ko bralec izposojeno knjigo iz knjigobe- žnice prebere, jo vrne v hiško, lahko pa sam podari knjigo, ki jo je že prebral. Za večino gradiva poskrbimo v celjski osrednji knjižnici,« še pravi direktorica. Tudi v Šoštanju že stoji V Šoštanju so prav te dni po- stavili otroško knjigobežnico ob otroškem igrišču v Tresimirje- vem parku. V njej so le otroške knjige. Otroci bodo lahko od doma prinesli knjigo, ki so jo že prebrali, in jo tako podarili dru- gim v branje. Iz knjigobežnice bodo domov lahko odnesli ti- sto, ki se jim bo zdela najbolj zanimiva. Pri tem bodo sledili pravilu prinesi eno in vzemi eno. »Tako bomo poskrbeli, da bo knjigobežnica vedno polna knjig. Glede na to, da stoji ob otroškem igrišču, bodo lahko otroci posegli po knjigah tudi med igro. Knjigobežnica je iz- delana iz macesnovega lesa in ima poleg omarice tudi klop. Njena višina je primerna tudi za najmlajše obiskovalce. Tako smo ustvarili branju prijazno okolje za otroke, v katerem jim želimo prikazati, da je branje lahko zabavno na vsakem ko- raku in v vsakem okolju,« je pojasnila Monika Aydin in dodala, da bodo v Kajuhovem parku kmalu postavili še knji- gobežnico za odrasle. Tudi sicer v šoštanjski obči- ni dajejo velik pomen bralni kulturi, tamkajšnji zavod za kulturo je v Kajuhovem parku namestil QR-kode, s pomočjo katerih se lahko uporabniki povežejo s poezijo pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Tudi v Šentjurju in Šmarju V Šentjurju boste knjigobe- žnico našli v Ipavčevem kul- turnem centru. Da je vedno dobro založena s knjigami, skrbi šentjurska knjižnica. Kot je povedal Matevž Zdolšek, jo obiskujejo tako otroci kot odra- sli. »V knjigobežnici so na voljo knjige s področja leposlovja, strokovne literature v njih ni. Opažamo, da je najbolj obiska- na, ko so v kulturnem centru prireditve.« Splošna knjižnica Šmarje pri Jelšah je pred približno tremi leti knjigobežnice postavila na obnovljenih otroških igriščih v Kozjem, Podsredi, Bučah, Zagorju in Lesičnem. Po bese- dah knjižničarke Andreje Fer- lič si knjige v njih izposojajo tako otroci kot njihovi starši, predvsem v poletnih mesecih. »Približno enkrat na mesec knjižničarji pregledamo ter za- menjamo oziroma dopolnimo knjižnično gradivo. Nekateri prinesejo svoje knjige v izpo- sojo. Tudi naše knjigobežnice so v lesenih hiškah. Na eni je nekdo pred časom razbil ste- klo, želimo si, da se to ne bi več dogajalo.« Na Konjiškem jih je osem V konjiški občini so knji- gobežnice v vseh krajevnih skupnostih, in sicer pri domu kulture v Žičah, pri domu kra- janov v Draži vasi, v Tepanju, Konjiški vasi, Svetem Jerneju ter na Zbelovem, pri osnovni šoli v Špitaliču in pri Lambre- chtovem domu starostnikov v središču mesta Slovenske Ko- njice. Postavitev knjigobežnic je fi nančno podprla Splošna knjižnica Slovenske Konjice. »Naši knjižničarji skrbijo, da so knjigobežnice dobro založene z raznovrstnim knjižnim gradi- vom. Z bralkami in bralci, ki si v knjigobežnicah izposojajo knjige, jih preberejo in nato vanje vrnejo ter jih obogatijo tudi s knjigami iz svojih doma- čih knjižnic, prepletamo naše kraje s knjigami,« je poudarila direktorica Renata Klančnik in dodala, da se v knjižnicah strinjajo z mislijo – Kdor bere, živi tisoč življenj – ki jo je zapi- sal George R. R. Martin. Mesto skozi oči plesa Plesalki Aja Zupanec in Urša Sekirnik sta zaplesali po ulicah celjskega mestne- ga jedra. Ideja za projekt z naslovom Plesno-arhitektur- ni sprehod po Celju je nasta- la v Škofji Loki, zdaj pa sta umetnici to idejo nadgradili in jo prilagodili knežjemu mestu. S svojimi gibi sta is- kali odgovore, kako na ko- tičke dobro znanega mesta pogledati z novimi očmi, kako se mrtvim arhitektur- nim elementom približati s pomočjo izkušnje in opazo- vanja telesa ter kako opaziti podrobnosti, ki jim ponavadi ne namenimo pozornosti. Nekaj dela sta opravili na terenu, nekaj v dvorani, kjer sta razvili gibalni material, ki sta ga nato umestili v različne kotičke mesta. Na terenu so ju zanimale posebnosti po- sameznega kraja. Nekateri deli so ju vabili k odpiranju pogleda, drugi v občutenje različnih tekstur materia- lov, ki se tam nahajajo, spet tretji so vabili k opazovanju dogajanja. »V nekaterih tre- nutkih je pozornost popol- noma usmerjena v to, kako najino telo in telo gledalcev opazuje arhitekturo, v dru- gih arhitektura služi bolj kot kulisa, v katero je umeščeno telo v gibanju,« sta dejali. Ob tem ju je zanimalo tudi, kako v okolje mesta poleg svojih teles umestiti tudi telesa obi- skovalcev, ki sta jih povabili k interakciji z okolico. Glavni namen projekta je pokazati, da lahko človek dobro zna- na mesta še vedno doživi na novo. A ne le prostorsko, tudi časovno, sta poudarili, saj lahko mesto človek izkusi tudi v drugačnem toku časa, tako da se umiri sredi vrveža. Želita pa tudi vse spodbuditi, naj ostanejo radovedni in se pustijo presenetiti dogodkom in stvarem, ki se na prvi po- gled zdijo vsakdanje. LJ Nova kiparska razstava na Vranskem V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno raz- stavo, ki bo na ogled do 27. septembra. Ilija Kelavić se je rodil leta 1964 v Galovcu v Bosni in Hercegovini, kjer je končal osnovno in srednjo šolo. Leta 1984 je odšel v Celje, kjer živi in dela še danes. Po vojaškem roku ga je pot peljala v Zagreb, kjer se je vpisal v višjo upravno šolo. Še danes ga žene mladostna želja po likovnem izražanju, pri čemer ne upošteva trdnosti materiala, temveč s kreativ- nostjo in z idejami z različnimi tehnikami ustvarja nova likovna dela. Najopaznejša ostaja njegova ljubezen do kiparstva. Kelavić je svoja dela do zdaj razstavljal že v Maglaju, Žepču, Zenici, Sarajevu, Zagrebu, v galeriji Železarskega muzeja Teharje, Cinkarni Celje in Knjižnici Vojnik. Razstava v Schwentnerjevi hiši je njegova sedma samostojna razstava. Udeležil se je tudi nekaj sku- pinskih razstav. K delu pristopa tematsko z mišljenjem, kako spodbuditi ljudi k dejavnemu sodelovanju za boljši in naravi sprejemljiv način življenja, s socialnimi in z duhovnimi temami jasno izkazuje svoje stališče tako, da ni pasiven opazovalec, temveč človek z jasnim likovnim izražanjem. S svojimi deli se predstavlja klasično in abstraktno, kar je sprejemljivo za poznavalce likovne umetnosti kot tudi za tiste, ki bi to radi postali. SJ Plesalki sta idejo, ki je nastala na škofjeloških tleh, prilagodili Celju. (Foto: Andraž Purg) vpisu abonmajev gledališki • citrarski • otroški Vpis: ZKŠT Žalec vabi k Podrobneje o programu in vpisu: www.zkst-zalec.si dosedanji abonenti: 16. 9. do 23. 9. novi abonenti: 25. 9. do 4. 10. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 38, 19. september 2024 NAŠA TEMA Bi širitev programa zdravljenja onkoloških bolnikov v Celju prispevala k boljšim razmeram? Kaos na mariborski onkologiji zadeva tudi bolnike s Celjskega Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. SIMONA ŠOLINIČ, FOTO: PIXABAY »Tveganja sredi gradbišča so kot posmeh človečnosti in sočutju« O situaciji na maribor- ski onkologiji je javnost s soborko pri zdravljenju opozorila Polona Selič – Zupančič. V Celju je znana kot klinična psihologinja in strokovnjakinja, ki je delala tudi na celjski poli- ciji. Nikoli nas ni zavrnila pri prošnji za strokovno izjavo, ko smo poročali o področjih, ki jih zelo dobro pozna. V zadnjih letih se bojuje s hudo onkološko boleznijo. Zdravi se na ma- riborski onkologiji. Tam je srečala kar nekaj bolnikov, ki se na zdravljenje vozijo iz naše regije. To pomeni, da situacija na mariborski onkologiji ni le »problem Maribora«, ampak je tudi problem, ki ga na svoji koži čutijo številni bolniki s Celjskega, ki tam preje- majo terapije zaradi svoje bolezni. Pravi, da se je za zdravlje- nje na onkologiji v Maribo- ru odločila zaradi na videz banalnega razloga – dreves in gozda. »Na naši hiši se je namreč začela obnova fa- sade ravno v dneh, ko sem izvedela, da imam raka, in sem odšla na operacijo v UKC Ljubljana. Nisem si mogla predstavljati, da bi mesece onkološkega zdra- vljenja preživela tako, da skozi okno ne bi videla dre- ves, ampak gradbene odre. V ›žepu‹ pod Pohorjem, ne- kaj korakov od Drave, sem lahko gledala oboje. Trdno sem verjela, da bom ozdra- vela, če bom vsak dan ho- dila uro po gozdu, kar sem tudi počela večino dni, le na dan kemoterapije in dan po njej nisem mogla.« Ves čas v strahu Čustveno opisuje, kako je hodila na kemoterapijo v Maribor, ko se gradnja Polona Selič – Zupančič je s Klavdijo, zanjo pravi, da je njena soborka pri zdravljenju, ljudi in odgovorne javno soočila s stanjem na mariborski on- kologiji. Kot pravi, se bosta s Klavdijo bojevali še naprej: »Z rakom, za onko- logijo, proti brezsrčnim puhloglavim besedovalcem, ki lovijo dvoživke, namesto da bi se lotili reševanja la- stne in nacionalne sramote, v kar se je žal spremenila onkologija Maribor. S Klavdijo veva, kako pomembno je, ko te kdo prime za roko in reče, da bo vse v redu. Verjameš mu, ker veš, da daje vse od sebe. Besedovalci pa nič.« (Foto: osebni arhiv PSZ) Celje: za širitev programa potrebujemo več kadra Splošna bolnišnica Celje izvaja sistemska zdravlje- nja onkoloških bolnikov že vrsto let. »K večji in sis- tematični širitvi programa smo pristopili med letoma 2006 in 2008. Takrat sta se na področju internistič- ne onkologije na Onkolo- škem inštitutu Ljubljana dodatno izobrazila dva specialista interne medi- cine. Načrtovano je bilo, da bosta začela dejavnost, jo vzpostavila in vodila do prihoda specialistov inter- nistične onkologije. Leta 2008 smo zato v okviru hematološkega oddelka za- čeli dopolnilno (poopera- tivno) zdravljenje bolnikov z rakom črevesja in danke ter bolnic z rakom dojke, v manjši meri tudi zdravlje- nje napredovalih bolezni,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Takrat so tudi pridobili nekaj specializantov inter- nistične onkologije, nato je bil ustanovljen oddelek za hematologijo in onkologijo, ki deluje tudi danes. »Širitvi dejavnosti smo intenzivno prilagajali tudi druge ka- dre in prostore, in sicer po izvedbi nadomestne novo- gradnje in organizaciji dnev- ne bolnišnice. Žal so se vsi specializanti, z izjemo ene- ga, ki se je zaposlil v Univer- zitetnem kliničnem centru Maribor, zaradi različnih razlogov med kroženjem na Onkološkem inštitutu Ljubljana odločili za tam- kajšnjo zaposlitev. Zaradi kasnejše upokojitve enega specialista smo morali pro- gram močno omejiti. Na tem področju tako torej dela le en specialist,« še pojasnju- jejo v celjski bolnišnici. Onkološko zdravljenje torej celjska bolnišnica iz- vaja v okviru oddelka za hematologijo in onkologijo. S selitvijo dnevne bolnišnice in ambulant v pritličje no- vogradnje lani januarja so pridobili bistveno boljše po- goje za bolnike in zaposle- ne. »Onkološka ambulanta deluje enkrat tedensko. Tre- nutno zdravimo približno 15 bolnic z napredovalim ra- kom dojk in izvajamo redne preglede vseh bolnic, ki so bile v preteklosti zdravljene pri nas. Po dogovoru s spe- cialisti Onkološkega inšti- tuta Ljubljana prevzemamo Dostop do mariborske onkologije je zaradi gradbišča otežen, zato je UKC Maribor na svoji spletni strani objavil navodila, kako bolniki lahko pridejo do stavbe. (Foto: Spletna stran UKC Maribor) prizidka tam še ni začela, a je bilo mogoče čutiti na- raščajočo prostorsko stisko zaradi vedno več bolnikov: »To pomeni čakanje, ki hra- ni zaskrbljenost. Pred vsako kemoterapijo sem se bala, ali bo kri dovolj dobra, ali bodo žile prenesle šesturni dotok strupa, kako se bo ve- dlo srce, ali jo bom odnesla brez alergijskega odziva …« Ob tem razlaga, da preden je dočakala prost ležalnik, za katerega ji je bilo čisto vsee- no, ali je polomljen, da je le bil na voljo, ji je bilo slabo od groze in negotovosti. »Ko so mi v vedno pogostejših poskusih sestre iskale žilo, sem se bala, da se bo ›zapr- la‹ ali počila, skrbelo me je, kako bodo delovale ledvice. Toliko strahu … Med prebi- janjem s stojalom za infuzijo do stranišča, med pogledo- vanjem na zlovešče oznake na steklenici s kemoterapev- tikom, med iskanjem nočne posode s svojim imenom. In seveda strah pred še hujšo slabostjo. Ob vsaki ponovitvi je bilo huje, dokler nisem več zmogla in sem po petem od- merku končala kemoterapijo. Popolnoma izčrpana, brez obraza (las, obrvi, trepal- nic) in občutkov v stopalih ter dlaneh, z napetim trebu- hom in s siljenjem na bruha- nje sem prišla na obsevanje v zaudarjajočo drugo klet mariborske onkologije in po- novno čakala, ali bo mogoče izpeljati radioterapijo iz prve, ali se bo obsevalnik pokva- ril oziroma ali bo vsaj eden delal. Vendar tam je sijajno osebje: inženirji, zdravnici, sestre. Mariborska onkologi- ja so predvsem ljudje: topli, dostopni, sočutni, iskreni in predani.« Sogovornica je dobila pet od- merkov kemoterapije, šestega ni več zmogla, radioterapijo pa je prejela kar petintridesetkrat, kar pomeni sedem tednov. Vožnja je bila zanjo posebna preizkušnja, saj je že prvi te- den radioterapije dobila hudo slabost, ki se je nato stopnje- vala: »V osebnem vozilu se je mogoče zaustaviti, bruhati, po- iskati najbližji grm ali preprosto počepniti za cesto. Partner me je spremljal na vseh onkoloških ›romanjih‹ in prilagajal vožnjo mojim težavam. Če bi se kot večina onkoloških bolnikov vozila z reševalnim vozilom, si ne predstavljam, kako bi to zmogla. Najverjetneje ne bi, saj sem že tako po petnajstih ob- sevanjih rekla zdravnici, da ne morem več. In vsak konec te- dna, ko ni bilo obsevanj, sva se s partnerjem veselila kot otroci na začetku počitnic – ni se bilo treba nikamor peljati.« Obsevalnik se je pokvaril nad njo Pravi, da je stanje na mari- borski onkologiji vplivalo na- njo in tudi na druge bolnike, a tudi na osebje oddelka. »V času moje radioterapije se je obsevalnik pokvaril dobese- dno nad menoj. Po preverja- nju polnosti mehurja sledita natančno usmerjanje in pri- lagajanje naprave, ko je treba ležati popolnoma pri miru, obsevalnik spušča nenavadne zvoke, potem se nekaj prema- kne in obsevanje se začne. Pri meni se velikokrat ni, ker sem morala dodatno piti ali še malo počakati ali prazniti mehur, en- krat pa je samo škrtnilo in po nekaj trenutkih grobne tišine so mi radiološki inženirji dejali, da se je obsevalnik pokvaril in moram žal počakati, da bom prišla na vrsto pri drugi napra- vi. Seveda sem čakala. Enako kot tisti, ki so prišli za menoj. Drugi obsevalnik je potem k sreči deloval. Ob katerikoli uri sem prišla, vedno je nekaj ljudi čakalo. Vsi smo čakali mirno in potrpežljivo, saj je boljše čakati nekaj ur kot ne preživeti. Vmes so sestre vozile umirajoče, ki naj bi jim radioterapija olajšala trpljenje, in smo čakali skupaj. Nekateri na smrt, drugi na ži- vljenje – ne da bi vedeli, kaj bo koga doletelo.« Pojasni, da je osebje vse zaplete z opremo in urniki reševalo učinkovito, mir- no in spoštljivo. »Zaposleni na mariborski onkologiji me niso nikdar razočarali,« doda. Ne skriva ogorčenja zaradi situacije v Mariboru. »Mini- strstvo za zdravje je s svojimi sprenevedavimi in izmika- jočimi odgovori brez vsebi- ne pokazalo, kaj pomeni za oblastnike človeška stiska: nič, manj kot nič, neprijetnost tipa insekta, ki ga odženeš z zamahom roke. Ne zanima- jo jih trpljenje bolnikov in napori osebja, vedejo se kot igralci računalniške igrice, v kateri zmagaš, če se prebiješ do konca mandata. Žrtve so le del animacije – brez obra- zov in zgodb. Kot rokohitrec v cirkusu je direktor urada za razne reči na ministrstvu za zdravje pred dvema te- dnoma ›našel‹ denar za ob- sevalnik.« Brez dlake na jeziku pra- vi, da odločevalcev ne boli in njihovi svojci očitno ne umi- rajo ob brnenju gradbenih strojev: »Odločevalce vozijo šoferji v službenih vozilih, ker je njihov čas dragocen in je njihova varnost uso- dnega pomena za državo. Če že ne prideta v Maribor, bi lahko ministrica za zdravje in premier poslala vsaj vsak svojega šoferja in službeno vozilo, da bi razvažala bol- nike in jim ne bi bilo treba čakati na reševalno vozilo, ki običajno pobira vse iz istega kraja – vmes bolniki seveda čakajo. Čas, ki ga onkološki bolniki nimajo, je enako dra- gocen, saj ne morejo prelo- žiti zdravljenja na leto 2027, ko bosta morda obnova in dozidava mariborske on- kologije končani. Tveganja, ki so jim sredi gradbišča še dodatno izpostavljeni, so kot posmeh človečnosti in soču- tju,« doda. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 38, 19. september 2024 NAŠA TEMA omejeno število bolnic z na- šega območja. Zdravljenja drugih vrst raka žal trenu- tno ne izvajamo,« dodajajo v Splošni bolnišnici Celje. Na bolnišnico smo še naslovili vprašanje, katere pogoje bi morala zadostiti, da bi lahko program zdra- vljenja onkoloških bolnikov razširila in s tem dodatno prispevala k izboljšanju tre- nutne situacije, da se večin bolnikov iz naše regije ne bi bilo treba voziti na zdra- vljenje na Onkološki inštitut Ljubljana ali mariborsko on- kologijo. V Celju na to od- govarjajo, da je prvi pogoj za ponovno širitev progra- ma absolutno kader: »Po- trebovali bi dva specialista internistične onkologije in nato tudi usmerjeno uspo- sobljene diplomirane medi- cinske sestre. Z Onkološkim inštitutom Ljubljana in na podlagi Državnega progra- ma obvladovanja raka se že nekaj let dogovarjamo, da bi specialisti z Onkolo- škega inštituta Ljubljana delali pri nas oziroma bi v naši dnevni bolnišnici izva- jali dogovorjene aplikacije zdravil, bolniki pa bi bili na pregledih v Ljubljani.« A hkrati pojasnjujejo, da do končnega dogovora za- enkrat ni prišlo. »Zato se bomo še naprej trudili, da bi dogovor dosegli. V okvi- ru Državnega programa ob- vladovanja raka je še vedno načrtovana vzpostavitev se- kundarnih centrov v Slove- niji, ki zaradi pomanjkanja (in centralizacije) kadrov nikoli niso v celoti zažive- li,« še dodajajo v Celju. V celjski bolnišnici si želijo širitev programa zdravljenja onkoloških bolnikov, kar bi marsikomu olajšalo obdobje po diagnozi, saj se mu ne bi bilo treba voziti v Maribor ali Ljubljano. (Foto: SBC) OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Skrb za bolnika res prednostna naloga? V Sloveniji zaradi raka letno zboli približno 15 tisoč ljudi, skoraj 8 tisoč moških in več kot 7 tisoč žensk. Med nami je že več kot 110 tisoč ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. To so uradni podatki. Onkoloških bolnikov je vedno več. Slovenija je v letu 2008, ko je prvič predsedovala Svetu Evropske unije, preprečevanje raka in skrb za bolni- ke uvrstila med prednostne naloge na področju zdravstva. Od takrat je minilo več kot 15 let, stanje pa je … presodite sami. Ogroženost z rakom je v Sloveniji večja pri starejših pre- bivalcih. Od vseh bolnikov z rakom, ki so zboleli leta 2017, jih je bilo več kot 60 odstotkov starejših od 65 let. Kaj zanje pomeni vožnja iz naše regije – če je bolnik iz Solčave ali s Kozjanskega – na terapije v Maribor ali Ljubljano, si lahko samo samo predstavljamo. Že tovrstni prevozi so zanje naporni, če je poleg tega ob zdravljenju še bivanje v dnevni bolnišnici, namenjeni terapijam, neurejeno zaradi okoliščin, ki bi jih država lahko uredila, a jih ne, potem je to teptanje njihovega dostojanstva. Situacija na mariborski onkologiji, o kateri je v javnosti te dni veliko govora, je zatresla javnost, vprašanje pa je, koliko je zatresla sistem, ki bi se ob takšnem odkritju moral zganiti takoj. Če se do zdaj že ni zmogel. Ne pozabite, da mariborski problem ni samo maribor- ski. Že jutri se lahko na seznamu bolnikov, ki tam preje- majo terapijo, znajde vsak od nas. Na Ministrstvu RS za zdravje pravijo, da v Splo- šni bolnišnici Celje že izva- jajo del kemoterapevtskega zdravljenja onkoloških bol- nikov: »Večji del programa, zlasti na področju kemote- rapije, bi lahko prevzeli ob zadostnem številu visoko usposobljenega kadra. Kar zadeva zdravljenje z obseva- njem, SB Celje trenutno tega programa ne izvaja, saj bi zanj potrebovali obsevalni aparat, kot ga imata le On- kološki inštitut Ljubljana in onkologija UKC Maribor.« O tem, kaj bi lahko ministr- stvo naredilo, da bi celjska bol- nišnica dobila več zaposlenih na področju izvedbe kemote- rapije, v odgovoru ne navajajo. Glede mariborske onkologije ministrstvo priznava, da se za- tika pri odkupu stanovanj, kar otežuje dokončanje projekta: »Prizadevamo si, da bi dela potekala skladno s časovnim načrtom ter zakonito, transpa- rentno, gospodarno ter pred- vsem da bi bil projekt končan v dobro bolnikov, zaposlenih in vseh drugih uporabnikov ter udeležencev.« Za komentar situacije in tudi za odgovor na vpraša- nje, ali bi bilo smiselno raz- širiti program onkološkega zdravljenja tudi v Splošni bolnišnici Celje, da se večini bolnikov s Celjskega ne bi bilo treba voziti v druga dva centra, smo se obrnili tudi na Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Predsednica društva Ana Žličar na to vprašanje ni odgo- vorila neposredno, ampak nas je napotila na zdravnike onko- loge … »Samo oni vam lahko podajo relevantne odgovore. Mnenje nepoznavalcev lahko na to občutljivo področje vne- se samo nepotrebno zmedo in vznemirjenost tako pri bolni- kih kot tudi pri zdravnikih,« je zapisala. Glede razmer na mariborski onkologiji, ki so »Izgovori nas ne prepričajo« Tudi več zdravstvenih strokovnjakov meni, da bi bila v Celju večja možnost za zdravljenje onkoloških bolnikov, ki jim ne bi bilo treba na zdravljenje v Ma- ribor ali Ljubljano, za bolnike dobrošla. »Zdravljenje onkoloških bolnikov je zelo zahtevno, težave so s kadri in z opremo. Bilo bi več kot odlično, če bi dobro delovala najprej dva centra za odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj. Seveda si želimo nadalj- njo delitev dela in širitev mreže centrov v dobro vseh bolnikov,« pravijo v Društvu Srebrna nit – za dostojno starost, kjer pogosto prav tako opozarjajo državo na različne pomanjkljivosti v družbi. V društvu spremljajo tudi problematiko mariborske onkologije, ki jo čutijo tudi bolniki iz naše regije. »Razmere v UKC Maribor na gradbišču nove onkologije so tudi po naši presoji nevzdržne in neprimerne. Pogoji za zdravljenje so daleč od kakovostne in varne zdravstvene obravnave bolnikov, na katero vsi prisegamo. Bolniki z rakom in celotno zdra- vstveno osebje si zaslužijo takojšnjo ureditev razmer. Vsi izgovori odgovornih za naložbo nas ne prepričajo, ker že dolgo vedo, kaj je treba narediti, razmere pa so kljub temu vedno bolj katastrofalne. Zato je zadnji čas, da vsi odgovorni združijo moči in pospešijo vse postopke, ki vodijo v končanje naložbe in nabavo nove opreme. Tisti, ki ne zmorejo ali ne znajo, naj se umaknejo in prepustijo prostor drugim, ki jim je res mar za bolnike in zaposlene,« pravijo v društvu. Dodajajo, da si vse pohvale zasluži zdravstveno osebje, ki dela v nemogočih razmerah in si prizadeva za uspešne izide zdravljenja. V Sloveniji je sprejet t. i. Državni program obvlado- vanja raka 2022–2026, za katerega slovenska vlada zelo dobro ve, saj ga je tudi podprla. Gre za dokument, ki je tudi program dejavno- sti, nalog in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito ob- vladovanje raka v Sloveniji. Nosilec programa je mini- strstvo za zdravje, upravlja in vodi ga Onkološki inštitut Ljubljana. »Namen programa je zago- tavljanje enakosti pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev na vseh ravneh,« je zapisano v programu. Med ukrepi, zapisanimi v progra- mu, je tudi nekaj takšnih, za katere bi bolniki lahko z goto- vostjo trdili, da v celoti še zda- leč niso upoštevani, čeprav je rok za nekatere ukrepe že potekel. Ena od smernic oziroma ukrepov, ki se v praksi glede na informacije iz zdravniških vrst ne izvaja tako, kot pro- gram predvideva, je »zagota- vljanje kadrov za zdravljenje raka v skladu z analizo potreb ter ustreznih prostorskih zmogljivosti in opreme«. Program jasno opredeljuje, da je treba »izboljšati celostno organizacijo onkološke zdra- vstvene dejavnosti na primar- ni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, povečati kadrovsko zasedbo ter opremo za diagnostiko in zdravljenje«. Eden od ukrepov, ki se nanaša na hematoonkolo- ške bolnike, je »zaposliti ali usposobiti v vsaki od bolni- šnic vsaj dva specialista he- matologa in osebje za zdra- vstveno nego, da se zagotovi neprekinjena in kakovostna obravnava hematoonkoloških bolnikov, vključno z možno- stjo osnovne hematološke di- agnostike«. Rok tega ukrepa je naslednje leto. Do letos bi v Sloveniji morali v dnevnih bolnišni- cah okrepiti in razviti kako- vostno obravnavo, razširiti in prenoviti prostore za de- lovanje dnevnih bolnišnic po strokovnih priporočilih s posebnim poudarkom na izkušnjah s covidom-19. Glede mariborske far- se s prostorsko ureditvijo program tudi jasno pred- videva, da bi moral UKC Maribor zagotoviti ustre- zne prostorske in kadro- vske možnosti za izvajanje zahtevnejših terapevtskih obravnav – rok za to je bil do leta 2022. Je kdo pozabil na ukrepe? Na ministrstvu pravijo … Kaj pravi društvo onkoloških bolnikov? jim pri zdravljenju podvrženi tudi celjski bolniki, pravi, da so nesprejemljive in za bolnike nedopustno težke: »Preseneča, da se o težavah ni opozarjalo že prej in se poskušalo prepre- čiti nastanka tako nevzdržnih pogojev za bolnike in tudi za zdravstvene delavce. UKC Ma- ribor je last države Slovenije in rada bi verjela, da so bili člani Sveta zavoda UKC Maribor, ki bolnišnico upravljajo, ker jih je na ta položaj imenovala Vlada RS, pravočasno sezna- njeni s stanjem naložbe in so o tem tudi poročali pristojnim organom ustanovitelja. Kako je bila vzpostavljena komunika- cija med vodstvom bolnišnice, svetom zavoda in ustanovite- ljem bolnišnice, ne vem. Na to lahko odgovorijo oni sami, vsak zase,« pravi Žličarjeva. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 38, 19. september 2024 NAŠA TEMA Bi širitev programa zdravljenja onkoloških bolnikov v Celju prispevala k boljšim razmeram? Kaos na mariborski onkologiji zadeva tudi bolnike s Celjskega Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. SIMONA ŠOLINIČ, FOTO: PIXABAY »Tveganja sredi gradbišča so kot posmeh človečnosti in sočutju« O situaciji na maribor- ski onkologiji je javnost s soborko pri zdravljenju opozorila Polona Selič – Zupančič. V Celju je znana kot klinična psihologinja in strokovnjakinja, ki je delala tudi na celjski poli- ciji. Nikoli nas ni zavrnila pri prošnji za strokovno izjavo, ko smo poročali o področjih, ki jih zelo dobro pozna. V zadnjih letih se bojuje s hudo onkološko boleznijo. Zdravi se na ma- riborski onkologiji. Tam je srečala kar nekaj bolnikov, ki se na zdravljenje vozijo iz naše regije. To pomeni, da situacija na mariborski onkologiji ni le »problem Maribora«, ampak je tudi problem, ki ga na svoji koži čutijo številni bolniki s Celjskega, ki tam preje- majo terapije zaradi svoje bolezni. Pravi, da se je za zdravlje- nje na onkologiji v Maribo- ru odločila zaradi na videz banalnega razloga – dreves in gozda. »Na naši hiši se je namreč začela obnova fa- sade ravno v dneh, ko sem izvedela, da imam raka, in sem odšla na operacijo v UKC Ljubljana. Nisem si mogla predstavljati, da bi mesece onkološkega zdra- vljenja preživela tako, da skozi okno ne bi videla dre- ves, ampak gradbene odre. V ›žepu‹ pod Pohorjem, ne- kaj korakov od Drave, sem lahko gledala oboje. Trdno sem verjela, da bom ozdra- vela, če bom vsak dan ho- dila uro po gozdu, kar sem tudi počela večino dni, le na dan kemoterapije in dan po njej nisem mogla.« Ves čas v strahu Čustveno opisuje, kako je hodila na kemoterapijo v Maribor, ko se gradnja Polona Selič – Zupančič je s Klavdijo, zanjo pravi, da je njena soborka pri zdravljenju, ljudi in odgovorne javno soočila s stanjem na mariborski on- kologiji. Kot pravi, se bosta s Klavdijo bojevali še naprej: »Z rakom, za onko- logijo, proti brezsrčnim puhloglavim besedovalcem, ki lovijo dvoživke, namesto da bi se lotili reševanja la- stne in nacionalne sramote, v kar se je žal spremenila onkologija Maribor. S Klavdijo veva, kako pomembno je, ko te kdo prime za roko in reče, da bo vse v redu. Verjameš mu, ker veš, da daje vse od sebe. Besedovalci pa nič.« (Foto: osebni arhiv PSZ) Celje: za širitev programa potrebujemo več kadra Splošna bolnišnica Celje izvaja sistemska zdravlje- nja onkoloških bolnikov že vrsto let. »K večji in sis- tematični širitvi programa smo pristopili med letoma 2006 in 2008. Takrat sta se na področju internistič- ne onkologije na Onkolo- škem inštitutu Ljubljana dodatno izobrazila dva specialista interne medi- cine. Načrtovano je bilo, da bosta začela dejavnost, jo vzpostavila in vodila do prihoda specialistov inter- nistične onkologije. Leta 2008 smo zato v okviru hematološkega oddelka za- čeli dopolnilno (poopera- tivno) zdravljenje bolnikov z rakom črevesja in danke ter bolnic z rakom dojke, v manjši meri tudi zdravlje- nje napredovalih bolezni,« so nam sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Takrat so tudi pridobili nekaj specializantov inter- nistične onkologije, nato je bil ustanovljen oddelek za hematologijo in onkologijo, ki deluje tudi danes. »Širitvi dejavnosti smo intenzivno prilagajali tudi druge ka- dre in prostore, in sicer po izvedbi nadomestne novo- gradnje in organizaciji dnev- ne bolnišnice. Žal so se vsi specializanti, z izjemo ene- ga, ki se je zaposlil v Univer- zitetnem kliničnem centru Maribor, zaradi različnih razlogov med kroženjem na Onkološkem inštitutu Ljubljana odločili za tam- kajšnjo zaposlitev. Zaradi kasnejše upokojitve enega specialista smo morali pro- gram močno omejiti. Na tem področju tako torej dela le en specialist,« še pojasnju- jejo v celjski bolnišnici. Onkološko zdravljenje torej celjska bolnišnica iz- vaja v okviru oddelka za hematologijo in onkologijo. S selitvijo dnevne bolnišnice in ambulant v pritličje no- vogradnje lani januarja so pridobili bistveno boljše po- goje za bolnike in zaposle- ne. »Onkološka ambulanta deluje enkrat tedensko. Tre- nutno zdravimo približno 15 bolnic z napredovalim ra- kom dojk in izvajamo redne preglede vseh bolnic, ki so bile v preteklosti zdravljene pri nas. Po dogovoru s spe- cialisti Onkološkega inšti- tuta Ljubljana prevzemamo Dostop do mariborske onkologije je zaradi gradbišča otežen, zato je UKC Maribor na svoji spletni strani objavil navodila, kako bolniki lahko pridejo do stavbe. (Foto: Spletna stran UKC Maribor) prizidka tam še ni začela, a je bilo mogoče čutiti na- raščajočo prostorsko stisko zaradi vedno več bolnikov: »To pomeni čakanje, ki hra- ni zaskrbljenost. Pred vsako kemoterapijo sem se bala, ali bo kri dovolj dobra, ali bodo žile prenesle šesturni dotok strupa, kako se bo ve- dlo srce, ali jo bom odnesla brez alergijskega odziva …« Ob tem razlaga, da preden je dočakala prost ležalnik, za katerega ji je bilo čisto vsee- no, ali je polomljen, da je le bil na voljo, ji je bilo slabo od groze in negotovosti. »Ko so mi v vedno pogostejših poskusih sestre iskale žilo, sem se bala, da se bo ›zapr- la‹ ali počila, skrbelo me je, kako bodo delovale ledvice. Toliko strahu … Med prebi- janjem s stojalom za infuzijo do stranišča, med pogledo- vanjem na zlovešče oznake na steklenici s kemoterapev- tikom, med iskanjem nočne posode s svojim imenom. In seveda strah pred še hujšo slabostjo. Ob vsaki ponovitvi je bilo huje, dokler nisem več zmogla in sem po petem od- merku končala kemoterapijo. Popolnoma izčrpana, brez obraza (las, obrvi, trepal- nic) in občutkov v stopalih ter dlaneh, z napetim trebu- hom in s siljenjem na bruha- nje sem prišla na obsevanje v zaudarjajočo drugo klet mariborske onkologije in po- novno čakala, ali bo mogoče izpeljati radioterapijo iz prve, ali se bo obsevalnik pokva- ril oziroma ali bo vsaj eden delal. Vendar tam je sijajno osebje: inženirji, zdravnici, sestre. Mariborska onkologi- ja so predvsem ljudje: topli, dostopni, sočutni, iskreni in predani.« Sogovornica je dobila pet od- merkov kemoterapije, šestega ni več zmogla, radioterapijo pa je prejela kar petintridesetkrat, kar pomeni sedem tednov. Vožnja je bila zanjo posebna preizkušnja, saj je že prvi te- den radioterapije dobila hudo slabost, ki se je nato stopnje- vala: »V osebnem vozilu se je mogoče zaustaviti, bruhati, po- iskati najbližji grm ali preprosto počepniti za cesto. Partner me je spremljal na vseh onkoloških ›romanjih‹ in prilagajal vožnjo mojim težavam. Če bi se kot večina onkoloških bolnikov vozila z reševalnim vozilom, si ne predstavljam, kako bi to zmogla. Najverjetneje ne bi, saj sem že tako po petnajstih ob- sevanjih rekla zdravnici, da ne morem več. In vsak konec te- dna, ko ni bilo obsevanj, sva se s partnerjem veselila kot otroci na začetku počitnic – ni se bilo treba nikamor peljati.« Obsevalnik se je pokvaril nad njo Pravi, da je stanje na mari- borski onkologiji vplivalo na- njo in tudi na druge bolnike, a tudi na osebje oddelka. »V času moje radioterapije se je obsevalnik pokvaril dobese- dno nad menoj. Po preverja- nju polnosti mehurja sledita natančno usmerjanje in pri- lagajanje naprave, ko je treba ležati popolnoma pri miru, obsevalnik spušča nenavadne zvoke, potem se nekaj prema- kne in obsevanje se začne. Pri meni se velikokrat ni, ker sem morala dodatno piti ali še malo počakati ali prazniti mehur, en- krat pa je samo škrtnilo in po nekaj trenutkih grobne tišine so mi radiološki inženirji dejali, da se je obsevalnik pokvaril in moram žal počakati, da bom prišla na vrsto pri drugi napra- vi. Seveda sem čakala. Enako kot tisti, ki so prišli za menoj. Drugi obsevalnik je potem k sreči deloval. Ob katerikoli uri sem prišla, vedno je nekaj ljudi čakalo. Vsi smo čakali mirno in potrpežljivo, saj je boljše čakati nekaj ur kot ne preživeti. Vmes so sestre vozile umirajoče, ki naj bi jim radioterapija olajšala trpljenje, in smo čakali skupaj. Nekateri na smrt, drugi na ži- vljenje – ne da bi vedeli, kaj bo koga doletelo.« Pojasni, da je osebje vse zaplete z opremo in urniki reševalo učinkovito, mir- no in spoštljivo. »Zaposleni na mariborski onkologiji me niso nikdar razočarali,« doda. Ne skriva ogorčenja zaradi situacije v Mariboru. »Mini- strstvo za zdravje je s svojimi sprenevedavimi in izmika- jočimi odgovori brez vsebi- ne pokazalo, kaj pomeni za oblastnike človeška stiska: nič, manj kot nič, neprijetnost tipa insekta, ki ga odženeš z zamahom roke. Ne zanima- jo jih trpljenje bolnikov in napori osebja, vedejo se kot igralci računalniške igrice, v kateri zmagaš, če se prebiješ do konca mandata. Žrtve so le del animacije – brez obra- zov in zgodb. Kot rokohitrec v cirkusu je direktor urada za razne reči na ministrstvu za zdravje pred dvema te- dnoma ›našel‹ denar za ob- sevalnik.« Brez dlake na jeziku pra- vi, da odločevalcev ne boli in njihovi svojci očitno ne umi- rajo ob brnenju gradbenih strojev: »Odločevalce vozijo šoferji v službenih vozilih, ker je njihov čas dragocen in je njihova varnost uso- dnega pomena za državo. Če že ne prideta v Maribor, bi lahko ministrica za zdravje in premier poslala vsaj vsak svojega šoferja in službeno vozilo, da bi razvažala bol- nike in jim ne bi bilo treba čakati na reševalno vozilo, ki običajno pobira vse iz istega kraja – vmes bolniki seveda čakajo. Čas, ki ga onkološki bolniki nimajo, je enako dra- gocen, saj ne morejo prelo- žiti zdravljenja na leto 2027, ko bosta morda obnova in dozidava mariborske on- kologije končani. Tveganja, ki so jim sredi gradbišča še dodatno izpostavljeni, so kot posmeh človečnosti in soču- tju,« doda. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 38, 19. september 2024 NAŠA TEMA omejeno število bolnic z na- šega območja. Zdravljenja drugih vrst raka žal trenu- tno ne izvajamo,« dodajajo v Splošni bolnišnici Celje. Na bolnišnico smo še naslovili vprašanje, katere pogoje bi morala zadostiti, da bi lahko program zdra- vljenja onkoloških bolnikov razširila in s tem dodatno prispevala k izboljšanju tre- nutne situacije, da se večin bolnikov iz naše regije ne bi bilo treba voziti na zdra- vljenje na Onkološki inštitut Ljubljana ali mariborsko on- kologijo. V Celju na to od- govarjajo, da je prvi pogoj za ponovno širitev progra- ma absolutno kader: »Po- trebovali bi dva specialista internistične onkologije in nato tudi usmerjeno uspo- sobljene diplomirane medi- cinske sestre. Z Onkološkim inštitutom Ljubljana in na podlagi Državnega progra- ma obvladovanja raka se že nekaj let dogovarjamo, da bi specialisti z Onkolo- škega inštituta Ljubljana delali pri nas oziroma bi v naši dnevni bolnišnici izva- jali dogovorjene aplikacije zdravil, bolniki pa bi bili na pregledih v Ljubljani.« A hkrati pojasnjujejo, da do končnega dogovora za- enkrat ni prišlo. »Zato se bomo še naprej trudili, da bi dogovor dosegli. V okvi- ru Državnega programa ob- vladovanja raka je še vedno načrtovana vzpostavitev se- kundarnih centrov v Slove- niji, ki zaradi pomanjkanja (in centralizacije) kadrov nikoli niso v celoti zažive- li,« še dodajajo v Celju. V celjski bolnišnici si želijo širitev programa zdravljenja onkoloških bolnikov, kar bi marsikomu olajšalo obdobje po diagnozi, saj se mu ne bi bilo treba voziti v Maribor ali Ljubljano. (Foto: SBC) OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Skrb za bolnika res prednostna naloga? V Sloveniji zaradi raka letno zboli približno 15 tisoč ljudi, skoraj 8 tisoč moških in več kot 7 tisoč žensk. Med nami je že več kot 110 tisoč ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. To so uradni podatki. Onkoloških bolnikov je vedno več. Slovenija je v letu 2008, ko je prvič predsedovala Svetu Evropske unije, preprečevanje raka in skrb za bolni- ke uvrstila med prednostne naloge na področju zdravstva. Od takrat je minilo več kot 15 let, stanje pa je … presodite sami. Ogroženost z rakom je v Sloveniji večja pri starejših pre- bivalcih. Od vseh bolnikov z rakom, ki so zboleli leta 2017, jih je bilo več kot 60 odstotkov starejših od 65 let. Kaj zanje pomeni vožnja iz naše regije – če je bolnik iz Solčave ali s Kozjanskega – na terapije v Maribor ali Ljubljano, si lahko samo samo predstavljamo. Že tovrstni prevozi so zanje naporni, če je poleg tega ob zdravljenju še bivanje v dnevni bolnišnici, namenjeni terapijam, neurejeno zaradi okoliščin, ki bi jih država lahko uredila, a jih ne, potem je to teptanje njihovega dostojanstva. Situacija na mariborski onkologiji, o kateri je v javnosti te dni veliko govora, je zatresla javnost, vprašanje pa je, koliko je zatresla sistem, ki bi se ob takšnem odkritju moral zganiti takoj. Če se do zdaj že ni zmogel. Ne pozabite, da mariborski problem ni samo maribor- ski. Že jutri se lahko na seznamu bolnikov, ki tam preje- majo terapijo, znajde vsak od nas. Na Ministrstvu RS za zdravje pravijo, da v Splo- šni bolnišnici Celje že izva- jajo del kemoterapevtskega zdravljenja onkoloških bol- nikov: »Večji del programa, zlasti na področju kemote- rapije, bi lahko prevzeli ob zadostnem številu visoko usposobljenega kadra. Kar zadeva zdravljenje z obseva- njem, SB Celje trenutno tega programa ne izvaja, saj bi zanj potrebovali obsevalni aparat, kot ga imata le On- kološki inštitut Ljubljana in onkologija UKC Maribor.« O tem, kaj bi lahko ministr- stvo naredilo, da bi celjska bol- nišnica dobila več zaposlenih na področju izvedbe kemote- rapije, v odgovoru ne navajajo. Glede mariborske onkologije ministrstvo priznava, da se za- tika pri odkupu stanovanj, kar otežuje dokončanje projekta: »Prizadevamo si, da bi dela potekala skladno s časovnim načrtom ter zakonito, transpa- rentno, gospodarno ter pred- vsem da bi bil projekt končan v dobro bolnikov, zaposlenih in vseh drugih uporabnikov ter udeležencev.« Za komentar situacije in tudi za odgovor na vpraša- nje, ali bi bilo smiselno raz- širiti program onkološkega zdravljenja tudi v Splošni bolnišnici Celje, da se večini bolnikov s Celjskega ne bi bilo treba voziti v druga dva centra, smo se obrnili tudi na Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Predsednica društva Ana Žličar na to vprašanje ni odgo- vorila neposredno, ampak nas je napotila na zdravnike onko- loge … »Samo oni vam lahko podajo relevantne odgovore. Mnenje nepoznavalcev lahko na to občutljivo področje vne- se samo nepotrebno zmedo in vznemirjenost tako pri bolni- kih kot tudi pri zdravnikih,« je zapisala. Glede razmer na mariborski onkologiji, ki so »Izgovori nas ne prepričajo« Tudi več zdravstvenih strokovnjakov meni, da bi bila v Celju večja možnost za zdravljenje onkoloških bolnikov, ki jim ne bi bilo treba na zdravljenje v Ma- ribor ali Ljubljano, za bolnike dobrošla. »Zdravljenje onkoloških bolnikov je zelo zahtevno, težave so s kadri in z opremo. Bilo bi več kot odlično, če bi dobro delovala najprej dva centra za odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj. Seveda si želimo nadalj- njo delitev dela in širitev mreže centrov v dobro vseh bolnikov,« pravijo v Društvu Srebrna nit – za dostojno starost, kjer pogosto prav tako opozarjajo državo na različne pomanjkljivosti v družbi. V društvu spremljajo tudi problematiko mariborske onkologije, ki jo čutijo tudi bolniki iz naše regije. »Razmere v UKC Maribor na gradbišču nove onkologije so tudi po naši presoji nevzdržne in neprimerne. Pogoji za zdravljenje so daleč od kakovostne in varne zdravstvene obravnave bolnikov, na katero vsi prisegamo. Bolniki z rakom in celotno zdra- vstveno osebje si zaslužijo takojšnjo ureditev razmer. Vsi izgovori odgovornih za naložbo nas ne prepričajo, ker že dolgo vedo, kaj je treba narediti, razmere pa so kljub temu vedno bolj katastrofalne. Zato je zadnji čas, da vsi odgovorni združijo moči in pospešijo vse postopke, ki vodijo v končanje naložbe in nabavo nove opreme. Tisti, ki ne zmorejo ali ne znajo, naj se umaknejo in prepustijo prostor drugim, ki jim je res mar za bolnike in zaposlene,« pravijo v društvu. Dodajajo, da si vse pohvale zasluži zdravstveno osebje, ki dela v nemogočih razmerah in si prizadeva za uspešne izide zdravljenja. V Sloveniji je sprejet t. i. Državni program obvlado- vanja raka 2022–2026, za katerega slovenska vlada zelo dobro ve, saj ga je tudi podprla. Gre za dokument, ki je tudi program dejavno- sti, nalog in ukrepov, ki so potrebni za učinkovito ob- vladovanje raka v Sloveniji. Nosilec programa je mini- strstvo za zdravje, upravlja in vodi ga Onkološki inštitut Ljubljana. »Namen programa je zago- tavljanje enakosti pri dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev na vseh ravneh,« je zapisano v programu. Med ukrepi, zapisanimi v progra- mu, je tudi nekaj takšnih, za katere bi bolniki lahko z goto- vostjo trdili, da v celoti še zda- leč niso upoštevani, čeprav je rok za nekatere ukrepe že potekel. Ena od smernic oziroma ukrepov, ki se v praksi glede na informacije iz zdravniških vrst ne izvaja tako, kot pro- gram predvideva, je »zagota- vljanje kadrov za zdravljenje raka v skladu z analizo potreb ter ustreznih prostorskih zmogljivosti in opreme«. Program jasno opredeljuje, da je treba »izboljšati celostno organizacijo onkološke zdra- vstvene dejavnosti na primar- ni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva, povečati kadrovsko zasedbo ter opremo za diagnostiko in zdravljenje«. Eden od ukrepov, ki se nanaša na hematoonkolo- ške bolnike, je »zaposliti ali usposobiti v vsaki od bolni- šnic vsaj dva specialista he- matologa in osebje za zdra- vstveno nego, da se zagotovi neprekinjena in kakovostna obravnava hematoonkoloških bolnikov, vključno z možno- stjo osnovne hematološke di- agnostike«. Rok tega ukrepa je naslednje leto. Do letos bi v Sloveniji morali v dnevnih bolnišni- cah okrepiti in razviti kako- vostno obravnavo, razširiti in prenoviti prostore za de- lovanje dnevnih bolnišnic po strokovnih priporočilih s posebnim poudarkom na izkušnjah s covidom-19. Glede mariborske far- se s prostorsko ureditvijo program tudi jasno pred- videva, da bi moral UKC Maribor zagotoviti ustre- zne prostorske in kadro- vske možnosti za izvajanje zahtevnejših terapevtskih obravnav – rok za to je bil do leta 2022. Je kdo pozabil na ukrepe? Na ministrstvu pravijo … Kaj pravi društvo onkoloških bolnikov? jim pri zdravljenju podvrženi tudi celjski bolniki, pravi, da so nesprejemljive in za bolnike nedopustno težke: »Preseneča, da se o težavah ni opozarjalo že prej in se poskušalo prepre- čiti nastanka tako nevzdržnih pogojev za bolnike in tudi za zdravstvene delavce. UKC Ma- ribor je last države Slovenije in rada bi verjela, da so bili člani Sveta zavoda UKC Maribor, ki bolnišnico upravljajo, ker jih je na ta položaj imenovala Vlada RS, pravočasno sezna- njeni s stanjem naložbe in so o tem tudi poročali pristojnim organom ustanovitelja. Kako je bila vzpostavljena komunika- cija med vodstvom bolnišnice, svetom zavoda in ustanovite- ljem bolnišnice, ne vem. Na to lahko odgovorijo oni sami, vsak zase,« pravi Žličarjeva. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 38, 19. september 2024 KRONIKA V jesenskih dneh ob skrajšanju svetlega dela dne- va policisti vsako leto beležijo porast števila vlomov v stanovanjske objekte. Konec tedna so tako na primer policisti v Velenju obravnavali vlom v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel gotovino in zlatnino. Vlom v garažo so policisti obravnavali tudi prejšnji teden v Preboldu. Iz garaže je storilec ukradel dve električni kolesi. JANŽE FRIC Pomembno je samozaščitno vedenje Jeseni več vlomov v stanovanja Policisti opozarjajo na preventiv- ne ukrepe, ki jih lahko storimo sami, da se zaščitimo pred vlomi. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) moženja na različne načine poskrbimo sami, in sicer tako da zaklenemo vrata in zapre- mo okna, vklopimo alarmno napravo, ključev ne pušča- mo na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože … Na polici- ji svetujejo, naj ne hranimo doma dragocenosti in denar- ja, poskrbimo, da bo videti, kot da je kdo vedno doma. To lahko storimo tako, da pustimo prižgane posamezne luči, televizijski sprejemnik ali vgradimo časovna stikala za samodejno prižiganje luči. Pomembno zavarovanje pred vlomom Na policiji svetujejo tudi, naj pregledamo zavarovalne police in preverimo, kako je s kritjem škode pri vlo- mu. Pomembno je tudi, da si zapišemo serijske številke vrednejših predmetov ali jih fotografiramo, lahko pa tudi označimo. Slednje velja za vrednejše umetnine, nakit, tehnične predmete in podob- no, saj jih policisti tako, če jih po kaznivem dejanju najdejo, lahko ločijo od drugih enakih ali podobnih predmetov. Žrtve naj pokličejo policijo Policisti poudarjajo, da če kljub vsemu postanete žrtev kaznivega dejanja, o tem ta- koj obvestite policijo. Tatvino, vlom v vozilo ali stanovanje ali kateri drug S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastni- ne lahko precej zmanjšamo tveganje izpostavljenosti ka- znivim dejanjem in se izogne- mo neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila ter druge tatvine, opo- zarjajo policisti. Vlomilci raje izberejo stanovanje ali hišo, kjer je za kaznivo dejanje najmanj ovir in je tveganje za njihovo odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci odsotni ali ki je očitno brez varovanja, je bolj verjetno tarča vloma. Ne olajšujmo vlomov Posebej vabljivi so za vlo- milce odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za do- stop. To so na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do sicer nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, in podobno. Kot pravijo po- licisti, lahko za varnost pre- neprijeten dogodek takoj prijavite najbližji policijski postaji oziroma pokličite in- terventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno šte- vilko policije 080 1200. Pomembno je tudi, da če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, saj se storilec lahko še vedno zadržuje v stavbi. Ob more- bitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, obo- rožen ali če jih je več, saj je pomembnejša od materialnih dobrin vaša varnost. Na policiji poudarjajo tudi, da do prihoda policistov niče- sar ne prijemajte ali premikaj- te, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Če postanete žrtev kazni- vega dejanja, lahko pomaga- te pri izsleditvi storilca, če si poskušate zapomniti čim več podatkov o njem. Najpo- membnejši so storilčev videz, smer njegovega bega, prevo- zno sredstvo, s katerim se je odpeljal, in podobno. Nasilje v družini V Šentjurju in Slovenskih Konjicah so policisti v preteklem tednu obravnavali nasilje v družini. Nasilnežema so izrekli ukrep prepovedi približevanja, ki traja 15 dni. V Šentjurskem primeru so obravnavali nasilje sina nad mamo. Sin je pri tem mamo lažje telesno poškodoval. V obeh primerih bodo sledile kazenske ovadbe. JF Hujše prometne nesreče Pretekli teden so policisti obravnavali tri hujše prometne nesreče. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Policisti so v soboto popoldne v Črnovi pri Velenju obravnavali prometno nesre- čo s hudimi poškodbami. Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je zaradi nepri- lagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozi- lom in trčil v osebno vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti. V trčenju se je huje poškodovala sopotnica v osebnem vozilu oškodovanega voznika. Hujšo prometno nesrečo so policisti obravnavali tudi prejšnjo sredo zvečer okoli 19.30 v Kamni Gori na območju Policijske postaje Slovenske Konjice. V njej je bil ude- ležen voznik motornega kolesa, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel in se pri tem hudo telesno poškodoval. Prejšnji teden so policisti prometno nesre- čo s hudimi poškodbami obravnavali tudi v Topolšici na območju Policijske postaje Ve- lenje. V prometni nesreči sta bila udeležena voznika dveh osebnih vozil. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in zaradi vožnje po nasprotnem smernem vozišču tr- čil v nasproti vozeče vozilo. V trčenju se je huje poškodovala voznica osebnega vozila, ki so jo reševalci s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor. Zoper voznika osebnega avtomobila bo sledila ka- zenska ovadba. Kaj storiti, če naletimo na prometno nesrečo? Naša dolžnost je, da v primeru prometne nesreče po svojih zmožnostih pomagamo udeležencem ter zavarujemo kraj nesreče, če tega ne morejo sami. S tem opozorimo druge udeležence v prometu in prepreči- mo nastanek novih nesreč. Nato presodimo okoliščine, v katerih smo našli udeležence, zlasti če sami nismo videli nesreče ali če je poškodovanec v nezavesti, ter vključimo druge, ki so na kraju nesreče. Po tem presodimo stanje poškodovanca. Pri tem smo pozorni na zavest, dihanje, srčni utrip, videz in barvo kože, telesno temperatu- ro, krvavitve, nevarnost poškodbe hrbtenice, morebitno bljuvanje in podobno. Seveda o nesreči obvestimo tudi policijo oziroma po- kličemo interventno številko policije 113. Po- licija posreduje informacije tudi reševalcem. JF Nasilen moški pred konjiško osnovno šolo poškodoval hišnika Pred eno od osnovnih šol v Slovenskih Konjicah so bili v ponedeljek priča agresivnemu vedenju 49-letnega moškega, ki je skušal na silo odpeljati svojega otroka, s katerim nima sodno določenih stikov. Mati se je uprla, pri tem pa jo je lažje poškodoval. Kot so potrdili na celjski policijski upravi, so bili lažje poškodovani tudi otrok in dva zaposlena na šoli. Očetu otroka ni uspelo odpeljati, ta se mu je močno upiral. Po poročanju medijev je po otroka nato prišla babica. Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil. Osumljenemu so zaenkrat izrekli ukrep prepovedi pri- bliževanja bivši partnerki in otroku. V preteklosti so ga že obravnavali zaradi sumov storitve kaznivih dejanj z elementi nasilja in kršitev javnega reda in miru. Dogodek se naj bi zgodil pred osnovno šolo Ob Dravinji. V incidentu sta bila poškodovana hišnika. Omenjeni moški naj bi bil nasilen na območju šole že pred dvema letoma. Povzeto po STA (Foto: splet OŠ Ob Dravinji) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 38, 19. september 2024 ŠPORT Leta 2002 je osvojila dva evropska naslova. Na evrop- skem dvoranskem prvenstvu na Dunaju je celo postavila svetovni rekord. Kasneje se je v Münchnu okitila še z na- slovom evropske prvakinje na prostem. Pri moških najhitrejši Jan V četrtek je Jolanda do- polnila 48 let. Točno pet let po njenem tretjem mestu v prestolnici Grčije se je rodila Živa Remic, danes 15-letna atletinja AK Olimpija, ki je na mitingu v Celju z izjemnim časom 2:05,88 za skoraj tri sekunde izboljšala svoj že prej odličen pionirski državni rekord (2:08,75). Tega je le- tos v Mariboru odvzela prav Jolandi. Njen čas je bil tako dober, da je hkrati postavila tudi državni rekord za mlajše mladinke. V moški konkuren- ci je bil v teku na 800 metrov s časom 1:52,44 najhitrejši atlet domačega društva Žiga Jan. »S Kladivarjevim pečatom« Predsednik Atletskega dru- štva Kladivar Celje Stane Roz- man je dejal: »Prvič smo izve- dli jesenski miting z upanjem, da bo postal tradicionalen. Namenjen je mlajšim atletom. Obenem smo predstavili našo atletsko šolo. Mladi so še za- dnjič v sezoni preverili svojo pripravljenost. Poskušali so izboljšati svoje osebne rekor- de. Vse je bilo v znamenju mladih. Najbolj kakovostno sta bili zastopani dve discipli- ni, in sicer skok v daljino in tek na 800 metrov. Izkazala se NA KRATKO Brez dotikov bi Lan zmagal Ivrea: Po več kot treh mesecih se je v italijanski Ivrei nadaljeval svetovni pokal v slalomu na divjih vodah. Celjan Lan Tominc si je v kvalifi kacijah že po prvi vožnji zagotovil polfi nal- ni nastop. Tudi v njem je bil uspešen in se je uvrstil v fi nale. Potem je prijetno presenetil, saj je osvojil četrto mesto, obenem je ostal grenak priokus. Namreč Lan se je kar trikrat dotaknil količkov in si nabral šest kazenskih sekund. Brez dotikov vratc bi Lan Tominc zmagal. Četrto mesto je njegova najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu. Zmaga Gorenja, remi Celja Velenje, Ribnica: Rokometaši Gorenja so v 2. krogu 1. slovenske lige v svoji dvorani premagali ekipo Slovana z 28 : 27. Derbi državnega prvenstva se je v Rdeči dvorani končal z zmagoslavjem državnih prvakov. Zmagoviti gol je pet sekund pred koncem dvoboja dosegel Enej Slatinek Jovičić. Bil je najbolj učinkovit (6 golov) v ekipi, ki jo vodi njegov oče Zoran Jovičić. Dramatično je bilo tudi v Ribnici, kjer so rokometaši Celja Pivovarne Laško komaj uspeli osvojiti točko (33 : 33). Podobno kot proti Ormožu so zapravili občutno prednost in spet je bil junak Luka Perić, saj je z dvema goloma zapovrstjo poskrbel za končni izid. Dosegel je sedem golov. Šest jih je dodal Filip Rakita. Brez večjih težav z Nafto Celje: Nogometaši Celja so uspešno opravili z nalogo na tekmi 8. kroga v 1. SNL. Z zadetki Kouterja, Sešlarja in Zeca so premagali Lendavčane. Izidi so bili: Mura – Primorje 4 : 0, Kalcer Radomlje – Olimpija 0 : 2, Bravo – Domžale 0 : 0, Celje – Nafta 3 : 1 (1: 0) in Maribor – Koper 2 : 0. Pred včerajšnjim štajerskim derbijem v Celju oziroma zaostalo tekmo 2. kroga je Mari- bor imel 15 točk na drugem mestu (vodilna Olimpija 18), Celjani pa so jih zbrali 11 in so bili šesti. (DŠ) V sredo je bil na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje miting, ki so ga poimenovali 800PB. Spomnili so se namreč dvajsete obletnice osvojitve bronaste olimpijske medalje Jolande Čeplak v Atenah v teku na 800 metrov. DEAN ŠUSTER Predsednik AD Kladivar Stane Rozman na kratko povlekel črto pod sezono »Takšen miting načrtujemo tudi naslednje leto« Celjski župan Matija Kovač je izročil darilo Jolandi Čeplak, desno stoji predsednik celjskega kluba Stane Rozman Namen je bil dosežen, otroci so tekli nasmejani. V pogovor sta se zapletla predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš (levo) in Stane Rozman. Miting sta obiskala tudi najboljša atleta Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej in Matic Ian Guček. je pionirka Živa Remic z no- vim rekordom. Tako hitro pri njeni starosti ni tekla niti Jo- landa Čeplak. »Rozman se je ozrl še na klubske uspehe: »Še eno olimpijsko leto je za nami s pečatom Kladivarja. Od vseh atletskih slovenskih klubov smo bili najbolj zastopani, in sicer s Klaro Lukan, Tino Šutej in z Maticem Ianom Gučkom. Žal sta se slednja poškodova- la. Na ekipnem državnem pr- venstvu so bile naše atletinje prve, oslabljeno moštvo pa je bilo tretje. Martin Medvešek je izjemno skakal, bil je trikrat drugi in je ponovno dokazal, da je odličen klubski tekmo- valec.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 38, 19. september 2024 ŠPORT Med njimi je bila tudi predstavnica Športnega klu- ba Hyong iz Celja Iva Raka- nović. V Budimpešti jo je spremljal njen klubski trener Uroš Bernard. V finalu proti Slovenki Iva je nastopila v bor- bah, kjer sta dve disciplini, »point fight« (PF) in »light contact« (LC). V prvi di- sciplini je kmalu izpadla, v drugi se je zelo izkazala. V prvem krogu je premagala Grkinjo Nefeli Chatzidaki z izidom 2: 1. Nato je ime- la priložnost, da se oddolži Poljakinji Juliji Marczynski za poraz dan prej v discipli- ni PF. Po temeljiti analizi sta Iva in Uroš Bernard skovala taktiko za uspešen boj. Iva se je z zmago s 3: 0 uvrsti- la v finale. Dokazala je, da V Zagrebu je bil turnir za veliko nagrado v judu. Tja sta odpotovali dve predstavnici celjskega Sankakuja, Leila Mazouzi in Nika Tomc, ki sta prvič nastopili na tej ka- kovostni ravni. Prva je hitro izpadla v kate- goriji do 63 kilogramov. Tudi Tomčevo je vodil trener Igor Trbovc, glavni klubski trener Marjan Fabjan je bil opazova- lec. Pred odhodom v hrvaško prestolnico je napovedal: »Po- membno je, da obe nastopita brez pritiska. Na blazini mora- ta pokazati samo dober judo in bojevitost. Po tekmi bo čas za analizo in odpravljanje na- pak.« Vpliv domače sodnice Nika Tomc je na svojem kr- stnem nastopu na tekmovanjih za veliko nagrado (grand prix) osvojila sedmo mesto v kate- goriji do 57 kilogramov. Osem- najstletna judoistka se je v uvo- du oddolžila štiri leta starejši Izraelki Romi Dori za lanski poraz v Sarajevu. Bila je zelo prepričljiva, nizala je nevarne napade in prvega izkoristila po poldrugi minuti, drugega – odločilnega – pa dodala po dveh minutah in 16 sekundah boja. Avstrijka Laura Kallinger je po nevarnem uvodu in akciji v parterju dobila veliko samo- zavest, a le do naslednje akcije, ko je nevaren protinapad izve- dla Nika in tekmico prisilila v previdnejšo taktiko. Tomčeva je bila vedno bolj nevarna in je bila tik pred koncem nagra- jena z vazarijem. V četrtfinalu je bila nato zanjo premočna prva nosilka, Francozinja Fa- iza Mokdar, letos zmagovalka grand slama v Parizu. Hrvatica Tihea T opolovec je bila v repa- sažu vse štiri minute v podre- jenem položaju, a je sodnica aktivnejši Niki hitro dosodila dve kazni. Ta je bila prisiljena v napadalen judo in domačin- ka je eno od akcij izkoristila za protinapad. Ali sta Nika in Leila tisti tekmovalki, za kate- ri Fabjan načrtuje, da bosta iz- polnili olimpijski normi, bomo izvedeli kmalu. DŠ Nika Tomc sedma v Zagrebu Nika Tomc v akciji (Foto: Darko Petelinšek) Iva Rakanović boljša od vseh v Budimpešti Celje bogatejše za mlado svetovno prvakinjo Svetovno prvenstvo v kikboksu v kadetski in mladinski starostni kategoriji je bilo v madžarski prestolnici. Na njem je tekmovalo 2.200 športnikov iz 65 držav. Slovenske barve je zastopalo 37 reprezentantk in reprezentantov. DEAN ŠUSTER trdo delo, pot in odrekanja niso bili zaman. V finalu se je Rakanovićeva spopadla z reprezentančno kolegico Ju- lijo Voršič in jo premagala s 3: 0. Tako se je okronala z nazivom svetovne prvakinje v kikboksu med starejšimi kadetinjami v kategoriji do 42 kilogramov. Prvič pri treh letih 14-letna Iva je šele lani po- stala del slovenske reprezen- tance. Že na prvem nastopu na velikem tekmovanju je bila uspešna, saj je osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu v Turčiji. Ivina ljubezen do kikboksa in te- kvondoja traja že enajst let. Ko je bila stara tri leta, jo je njen oče pripeljal v prosto- re kluba Hyong. Ko je prvič stopila na blazine v telova- dnici, je bila prepričana, da je našla šport, s katerim se želi ukvarjati vse življenje. Čeprav je nekaj let trenirala tudi odbojko, je kmalu vso svojo osredotočenost preu- smerila v borilne veščine. »Pridna in delavna« Večkratna državna prvaki- nja je zdaj starejša kadetinja in svojo energijo usmerja v mednarodne preizkušnje. Naslednje leto jo čakajo kar tri velika prvenstva. V te- kvondoju bo aprila nastopi- la na evropskem prvenstvu v Sarajevu, oktobra bo sle- dilo še svetovno prvenstvo v Poreču. Zanjo bo imelo velik pomen tudi avgusto- vsko evropsko prvenstvo na Madžarskem, kamor bo usmerila vse svoje moči in skušala popraviti uvrstitev z lanskega prvenstva, na kate- rem je za las ostala brez na- ziva prvakinje. Iva pravi, da se zgleduje po klubski kole- gici Larisi Žagar Slemenšek, ki že vrsto let beleži odlič- ne rezultate in je v samem svetovnem vrhu. Z nasveti ji veliko pomaga tako pri vad- bi kot pri pripravi na tekme. Njen trener Uroš Bernard je povedal: »Iva zelo veliko obeta. Je pridna in delavna na treningih. V naslednjem letu bo še zadnjič tekmovala med kadetinjami, zato so ci- lji usmerjeni v tekme svetov- nega pokala ter v evropska in svetovna prvenstva, tako v tekvondoju kot v kikboksu.« Foto: ŠK Hyong Iva Rakanović z zlato medaljo in ogromnim pokalom Odlična članica Larisa Žagar Slemenšek je že izkušena tekmovalka, zato lahko s svojimi nasveti zelo pomaga Ivi. Iva z zaščitno masko Uroš Bernard je ponosen na dosežke svoje mlade varovanke. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 38, 19. september 2024 ŠPORT Državno prvenstvo v športnem plezanju je bilo v dvorani I. osnovne šole Zmaga po reprezentančnem premoru Državni nogometni prvaki iz Celja so na domačem stadionu v 8. krogu prve slovenske lige pre- magali Nafto 1903 s 3 : 1. Nogometaši Celja so se po reprezentančnem premoru zmagovito vrnili na zelenice. V dvoboju z novincem v ligi sicer niso blesteli, a so bili učinkoviti, kar jim je prineslo tretjo zmago v sezoni. »Na splošno sem z današnjo igro in predstavo zadovoljen, toda v igri z žogo lahko postorimo precej več. To sem fantom povedal v garderobi po tekmi in to je nekaj, kaj moram od njih zahtevati, saj se bomo kot ekipa v nadaljevanju pripravljali na nekaj večjega, močnejšega. Pred seboj imamo še veliko težkih tekem in moramo biti pripravljeni,« je po tekmi povedal trener Celja Albert Riera. Celjani so tekmo začeli napadalno, v prvih desetih minutah je Mario Kvesić poslal žogo čez okvir vrat, neuspešno je poskušal tudi Ivan Brnić. Domači so imeli tudi v nadaljevanju žogo v posesti petinsedem- deset odstotkov igralnega časa, v tem času so sprožili deset strelov, tekmeci pa tri. Polčas skoraj brez zadetkov Gostje so se uspešno branili in ko je že kazalo, da se bosta na odmor ekipi podali brez zadetkov, so domači udarili. Izjemen zadetek je dosegel Nino Kouter. S prvim golom ne le v sezoni, ampak po skoraj letu na domači zelenici je sprožil edini strel v okvir vrat v celotnem polčasu. Aljoša Matko je tik pred tem sprejel žogo v kazanskem prostoru ter bil s hrbtom obrnjen proti vratom gostov. Podal je do Koutra, ki je silovito zadel levi zgodnji kot vratarja gostov Žana Mauricia. Celje boljše tudi v nadaljevanju Domačini so bili boljši tudi v drugem polčasu, drugič so zadeli pet minut po sodnikovem žvižgu za začetek drugega polčasa. Uspešen je bil dvaindvajsetletni Svit Sešlar, ki se je kot posojeni igralec vrnil iz Turčije za svojo prvo sezono v Celju po šestih letih. V kazenskem prostoru je sprejel žogo, se otresel treh igralcev gostov in povišal prednost. Nafta je v nadaljevanju pokazala malo več. 21 minut po vstopu v igro je zadel madžarski rezervist Zsombor Kalnoki-Kis. Z levico je zavrtinčil žogo, ki je kar dolgo letela, a natančno zadela kot domačih vrat. Končni izid je v drugi minuti sodnikovega dodatka dosegel David Zec, za končnih 3 : 1. V nedeljo bodo v 9. krogu ob 20.15 Celjani gostovali v Domžalah. JF 21-letni nogometaš bo nosil dres s številko 27. (Foto: NK Celje) Artem Sholar okrepil celjsko moštvo Moskovski Spar- tak je NK Celje po- sodil 21-letnega no- gometaša Artema Sholarja. Napadal- ni vezist je oblekel dres s številko 27. Sholar je 21-letni napadalni vezist, ki je kot mladinec igral v klubu Azovstal Mari- upol, nato je pri 17 le- tih prestopil v Shakh- tar Donetsk. Njegov naslednji klub je bil Zvezda iz Sankt Pe- terburga, v zimskem prestopnem roku le- tos pa je okrepil dru- go ekipo Spartaka iz Moskve, za katero je do prihoda v Celje zbral 21 nastopov, prispeval en zadetek in dodal 5 asistenc. Kljub temu je Športnoplezalni odsek Celje osvojil sedem medalj. Zmagi za Vanesso in Svita V disciplini težavnost v kategoriji kadetov sta na odru za zmagovalce stala dva domača tekmovalca. Zmagal je Svit Knez, tretji je bil Anej Koštomaj. Tretjo medaljo je za celjski klub v težavnosti osvojila Sofi ja Dražumerič, ki je bila tretja med mlajšimi deklicami. Koštomaj je bronasti medalji dodal še dve srebrni v hitrosti, bil je drugi med člani in tudi med kadeti. Med cicibankami (U12) je zmago v hitrosti slavila Vanessa Tanšek. Njena klubska kolegica Stella Novak je bila tretja med starejšimi deklicami. S tretjim mestom se je izkazal še ciciban Plezalnega kluba Slovenske Konjice Matevž Škafar. Od predstavnikov celjskega kluba so bili blizu uvrstitve na stopničke Miha Ocvirk, Katja Klara Jerič, Ema Obrez, Ula Cokan, Žiga Pirš, Tin Novak, Hana Smode, Ula Novak, Tjan Prtenjak, Izak Brežnik, Nai Vizler in Iša Jovan. Foto: Nik Jarh V soboto in nedeljo je bilo v Celju državno prvenstvo v športnem plezanju, in sicer na stenah v dvorani I. osnovne šole. Najboljših slovenskih plezalcev v članski kategoriji ni bilo, manjkala je tudi odlična članica domačega kluba Sara Čopar. DEAN ŠUSTER Celjski plezalci osvojili sedem medalj Desno je Svit Knez, levo Anej Koštomaj, med njima stoji njun trener Matic Kozmus. Treba se je znajti tudi pod previsom. Tekmovanje v hitrosti je zelo privlačno. Vsako tovrstno tek- movanje in medna- rodni uspehi naših plezalcev še bolj spodbudijo najmlaj- še, da se včlanijo v plezalne klube. Stena v dvorani I. osnovne šole je zelo barvita. Za pripravo nastavkov na steni je skr- bel tudi predsednik celjskega kluba Jernej Gračner. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 38, 19. september 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 9. 17.00 Galerija Velenje Vodstvo po razstavi Hane Stupica 18.00 Dom kulture Velenje Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Velenje 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer PETEK, 20. 9. 10.00 Center mesta Celja, na Zvezdi Pozdrav ptic miru Avtorski projekt OŠ Lava, dogodek in aktivnosti bo pospremila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar 17.30 Aškerčeva domačija Senožete Srečanje pevskih zborov 18.00 Muzejski trg Celje Sama si je krotila nemirne lase Gibalno zvočni performans v izvedbi Ive Tratnik in Estele Žutić ob 20-letnici U4 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško V spominu časa Odprtje razstave akademskega kiparja Januša Suše 19.00 Titov trg Velenje Dan neskončnih sanj Koncert slovenske popevke ob prazniku Mestne občine Velenje 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Predpremiera avtorske komedije Ranka Babiča z gostom Admir Baltićem, Špas teater 20.30 Branibor pub Celje Vlado Kreslin Koncert SOBOTA, 21. 9. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Moja izbira je branje Zaključna prireditev poletne bralne igre s Tinkaro Fortuna, z glasbo in javnim žrebanjem nagrad za sodelujoče; primerno za otroke od 5. do 14. leta 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Slovenski mladinski orkester & Klasični Artač Koncert 20.00 Športna dvorana Rogatec Severina in Ansambel Stil Koncert NEDELJA, 22. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Celjski strop s kulturnozgodovinsko razstavo Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Slovenija v pesmi ob citrah Nastopili bodo pevca Mojca Kolar Hladnik, sopran, Primož Hladnik, tenor, ter citrarka Irena Anžič PONEDELJEK, 23. 9. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Mešani pevski zbor A Cappela Kulturnega društva Petrovče, ki praznuje 30 let delovanja, se predstavi TOREK, 24. 9. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Praznik občine Šentjur Svečana akademija s slavnostno sejo Občinskega sveta občine Šentjur in podelitvijo priznanj 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec En lep večer skrbno izbrane Avsenikove glasbe –Lah-ov Boris s Prijatelji Koncert SREDA, 25. 9. 20.00 Krčma TamKoUčiri Jana Kvas Koncert lastnih in francoskih šansonov ob 20-letnici Krčme TamkoUčiri Evropski teden mobilnosti ČETRTEK, 19. 9. 9.00 Mestni trg Šentjur Mobilno mesto Spretnostni in prometni kolesarski poligon ter predstavitev Policijske postaje Šentjur 10.00 in 16.30 Prešernova ulica Celje Risanje skupnostne mandale, pravljica na Celebusu, ostale dejavnosti v izvedbi celjskih kulturnih organizacij in Osrednje knjižnice Celje 18.30 Aktivator Šentjur Kako se izogniti in spopasti z nevarnostmi (fizični in psihološki vidik) Predavanje Andreja Kovačiča PETEK, 20. 9. 8.00 Športno igrišče OŠ Planina pri Sevnici Dan brez avtomobila Odprtje prenovljenega športnega igrišča, spretnostni in prometni kolesarski poligon za učence ter predstavitev Policijske postaje Šentjur 8.45 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Tri kepice prometa Otroška predstava 10.00 Začetek: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kolesarski dan v Celju, kolesarjenje z županom, mladimi in s predstavniki celjskih organizacij. 11.00 Telovadnica OŠ Planina pri Sevnici Tri kepice prometa Otroška predstava 15.00 Kolopark Nova vas PumpTrack tekmovanje za uporabnike skirojev in koles v organizaciji MCC Europe Direct Savinjska. SOBOTA, 21. 9. 9.30 do 13.00 Prešernova ulica Celje Evropski teden mobilnosti Obiskovalci bodo spoznavali različne oblike mobilnosti in varno sobivanje v novi prometni resničnosti NEDELJA, 22. 9. 7.30 Železniška postaja Šentjur Vsi na Ponikvo Medgeneracijski pohod Druge prireditve ČETRTEK, 19. 9. 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino z Medejo Mahnič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Včasih je bilo drugače Pogovorni večer o starih časih 19.00 Občinska knjižnica Prebold Pozdrav mladosti Pogovorno-glasbeni večer, svojo ustvarjalno pot vam bo predstavila dr. Tamara Goličnik, akademska glasbenica. Pogovor z njo bo vodila Marija Petrovec PETEK, 20. 9. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem Tudi v soboto ob istem času 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba z Nataliio Vashakidze 16.00 Cankarjeva cesta Velenje Praznični petek v mestu ob 65. rojstnem dnevu 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Avdicija za nove člane MePZ Šmartno ob Paki SOBOTA, 21. 9. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 Start: Celjski mladinski center Kolesarska sobota Trasa: Celje – Šentjur po novi kolesarski – Lesično – Imeno – Podčetrtek – Loka pri Žusmu – Šentjur – Celje, dolžina 84 km 9.00 Zbor pred TIC-em Laško Pohod po poti treh cerkva 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 Celjska kulturnica Osnove fotografije Predavatelja: Robert Gajšek in Ivan Kolenko 9.00 do 12.00 Titov trg Velenje Velenje se predstavi in tek očkov 10.00 do 18.00 Gubčeva in Lilekova ulica Celje Festival Rol. Ce & Vin. Ce 2024 Druženje ob sladkih celjskih čokoladnih rolcah ter aromatičnih okusih slovenskih vin in penin 11.00 Mrzlica Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici 13.00 Staro mestno jedro Laškega Guštfest Laško 2024 Festival, ki združuje kulinariko in nostalgijo 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Šiviljska delavnica Šivanje srčka polnjenega s sivko s Stanko Premrl 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik Delavnica z Brigito Božičko 16.00 Špital za prjatle Celje Najboljši celjski burger – drugič! Tekmovanje z ocenjevanjem strokovne komisije; seveda obiskovalci ne boste lačni 16.00 Muzej na prostem Rogatec Sprehod za spomin Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni; cilj druženja je ozaveščanje ter informacije o demenci, z vami bo dr. Anica Lončar 16.00 do 17.15 Pokrajinski muzej Celje Risanje po opazovanju (nadaljevanje) Otroška ustvarjalnica z Eneo Bronjo Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Vinske vibracije ob koncertu Maje Založnik z bandom PONEDELJEK, 23. 9. 8.00 Pri osnovni šoli Hruševec Šentjur Pohod na Rifnik ob dnevu slovenskega športa 9.00 Titov trg Velenje Dan slovenskega športa različne športne aktivnosti za predšolske otroke in osnovnošolsko mladino 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 16.30 Ribnik Vrbje Dan slovenskega športa Tek ob Ribniku Vrbje TOREK, 24. 9. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina: Šmarnice Pogovor bo vodila Jožica Šmon 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Modra ptica sreče Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Sv. Maksimiljan, Minoriti in grofje Celjski Predavanje dr. Gorazda Benceta 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši: pravljična ura 18.00 Mestna knjižnica Velenje Izkušnja z rakom Predavala bo avtorica treh knjig Simona Šket SREDA, 25. 9. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Izobraževalni center Eksena Evropski teden športa – Družinska gibalna dogodivščina Medgeneracijske športne dejavnosti 18.00 Mestna knjižnica Velenje Vpliv življenjskih vzorcev na zdravje Predavala bosta Adriana Dolinar in Rajko Škarič Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Ste me hoteli videti strto? / Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Tehnopark Celje: »Atmosfere – umetnost raziskovanje pod- nebja in vesolja«, ki jo pripra- vljajo v sodelovanju z avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana; do 29. 9. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe; do 13. 10. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ohranjeni spomini – samostojna razstava ob obeležitvi 70-letnice ustanovnega člana in mentorja Društva likovnih ustvarjalcev Rif- nik Šentjur Iva Brodeja; do 27 . 9. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: razstava »Od odkritja mi- neralnih vrelcev Rogaške Slatine do terapevtskih učinkov na pre- bavo: Pregled skozi zgodovino«; do 30. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: kiparska in slikarska razstava 22. Forma viva Makole – Dežno 2024; do 27. 9. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: razsta- va Društva likovnih umetnikov Maribor; do 29. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 9. Galerija Velenje: Stupica - od dedka do vnukinje, razstava ilustracij; do 30. 9.; Pika objema svoj planet, razstava del Pikinega likovnega natečaja; do 4. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca Maca (1984- …), gostujoča fotografsko-dokumentarna raz- stava; do 25. 10; Atrij: Na zeleno barvam svet, Pikina fotografska razstava; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Podhod Pošta: 35 let Pikinega festivala; do 30. 9. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. F-bunker, fotografsko-filmska galerija: Čarobni svet Šaleške do- line, fotografska razstava Simona Konečnika; do 3. 10. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Dr. Matjaž Kmecl; do 30. 9.; Sončna stena: Metu- lji, razstava izdelkov članic DU Ljutomer; do 30. 9.; Mladinska soba: Pika in čisto okolje; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: dr. Nataša Pirc Musar; do 30. 9.; Otroški oddelek: Raz- stava Alma – spominska nagrada Astrid Lindgren; do 30. 9.; Pro- menada Mestne knjižnice Vele- nje: Urbana drevesna pot sprosti- tve in dobrega počutja, razstava v sodelovanju s ŠC Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Tisto, ta rdečo bi, prosim!, razstava knjig; do 30. 9. Domoznansko razstavi- šče: 34. Pikin festival; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulp- tur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, foto- grafska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Galerija eMCe plac Velenje: Pikina razstava, Gregor Kra- ljić, back to the future: Angst, likovna razstava; do 8. 10.; Ne smetaj!, fotografska razstava; do 30. 9. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Moje mesto, rad te imam …, pregledna razstava likovnih del članov Društva šaleških likovni- kov; do 8. 10. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v filateliji, filatelistična raz- stava Koroškega filatelističnega društva in Festivala Velenje; do 18. 10. Razstavišče Vile Rožle Velenje: Pikina razstava, Kaj se zgodi izven uhojenih poti, ilustracije Done Pratnekar; do 1. 10. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 38, 19. september 2024 Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Vodja komerciale m/ž Zaposlimo osebo, ki bo odgovorna za nadzor in vodenje del v komerciali in trgovini v zadružni in proizvodni enoti. Prijave sprejemamo do 5. 10. 2024 na: info@kz-saleskadolina.si Monter m/ž V ekipo vabimo osebo za montažo in demontažo skladiščnih in prireditvenih šotorov ter hal. Prijave sprejemamo do 12. 10. 2024 na: tajnistvo@biroogis.com Varilec m/ž V ekipo vabimo osebo za varjenje enostavnih delov, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Prijave sprejemamo do 12. 10. 2024 na: tajnistvo@biroogis.com Več o prostih delovnih mestih najdete na www.trgotur.si/zaposlitev MALI OGLASI/INFORMACIJE Poroke Celje Poročila sta se: Jasna GOLC in Matjaž GOLEŠ, oba iz Liboj. Kogar imaš rad, ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA ob slovesu MILANA TERBOVCA iz Medloga pri Celju srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iz- rekli besede sožalja, nam podarili iskren stisk roke, topel objem, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala celjskim ve- teranom vojne za Slovenijo za spremstvo in predsedniku Darku Sevšku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Frida in sin Aleš z družino p STROJI KUPIM RABLJENE kmetijske stroje, kupim. Telefon 040 833-018. 507 POSEST PRODAM V Celju v Novi Vasi, na sončni legi, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 1.000m². Cena 140EUR/m². Vsi dokumenti za plačilo ko- munalnega prispevka so že pripravljeni. Za vse ostale informacije pokličite: 051 621-006.p STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju v bližini centra mesta, oddam v najem. Telefon 070 840- 390. 509 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro tri mesece, pro- dam. Telefon: 051 353-105. 510 TELICO LS brejo v osmem mesecu, večjega okvira, navajena na pašo, prodam. Možna menjava za govedo za zakol. Telefon: 031 515-187 513 PRAŠIČE težke od 100 do 130kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 996-166. 514 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BIO aronijo ugodno prodam. Cena 10 EUR/l. Telefon 070 715-954. 476 DOMAČ krompir Rudolf, zelo okusen, ni škro- pljen, prodam. Telefon 041 687-016. 505 RAZNO SUHA bukova drva, možna razrez in prevoz, prodamo. Kupimo telico ali kravo za za- kol. Telefon 031 832-520. 502 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p METRSKA drva, bukev in jesen, drva so suha, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 041 271-038. 504 BUKOVA suha drva, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 040 833-018. 508 SLAMO okrogle bale in suh fi žol češnjevec, prodam. Telefon 051 204-785. 511 PODARIM CISTERNO za olje, 1.600 l, in še nekaj olja, podarim. Telefon 031 721-011. 506 KUPIM ŠTIRI bike 400 do 600 kg za nadaljnjo rejo in tri cevi za puhalnik Tajfun, kupim. Te- lefon: 041 522-720. 512 UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE CELJE VABI K vpisu V ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 VPIS BO POTEKAL MED 2. IN 27. SEPTEMBROM, OD PONEDELJKA DO PETKA, MED 8.00 IN 12.00, V PISARNI U3O V I. NADSTROPJU. u3o@knjiznica-celje.si I 03 426 761 I 031 654 359 www.knjiznica-celje.si CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 22. september 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Smrti Celje Umrli so: Marko ČAKŠ iz Celja, 83 let, Milan TERBOVC iz Medloga, 85 let, Stanislav SLADIČ iz Velikega Širja pri Laškem, 92 let, Emil JAMNI- ŠEK iz Lokovine pri Dobrni, 68 let, Slavica SVETLIN iz Celja, 61 let, Ana REDNAK iz Slanc pri Celju, 83 let, Neža VAJDIČ iz Celja, 96 let, Albi- na KOK iz Celja, 95 let, Majda KIKER iz Zagrada, 72 let, Ana STRMŠEK iz Bočne pri Gor- njem Gradu, 89 let. Velenje Umrli so: Nataša FRAN- GEŠ iz Velenja, 64 let, Vida TOTER iz Velenja, 86 let, Jože MEH iz Velenja, 74 let, Boris ŽAGAR iz Velenja, 64 let. Šentjur Umrla je: Marija HLADNIK iz Dol, 71 let. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 38, 19. september 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 9. 17.00 Galerija Velenje Vodstvo po razstavi Hane Stupica 18.00 Dom kulture Velenje Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Velenje 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer PETEK, 20. 9. 10.00 Center mesta Celja, na Zvezdi Pozdrav ptic miru Avtorski projekt OŠ Lava, dogodek in aktivnosti bo pospremila predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar 17.30 Aškerčeva domačija Senožete Srečanje pevskih zborov 18.00 Muzejski trg Celje Sama si je krotila nemirne lase Gibalno zvočni performans v izvedbi Ive Tratnik in Estele Žutić ob 20-letnici U4 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško V spominu časa Odprtje razstave akademskega kiparja Januša Suše 19.00 Titov trg Velenje Dan neskončnih sanj Koncert slovenske popevke ob prazniku Mestne občine Velenje 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Predpremiera avtorske komedije Ranka Babiča z gostom Admir Baltićem, Špas teater 20.30 Branibor pub Celje Vlado Kreslin Koncert SOBOTA, 21. 9. 10.00 Osrednja knjižnica Celje Moja izbira je branje Zaključna prireditev poletne bralne igre s Tinkaro Fortuna, z glasbo in javnim žrebanjem nagrad za sodelujoče; primerno za otroke od 5. do 14. leta 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Slovenski mladinski orkester & Klasični Artač Koncert 20.00 Športna dvorana Rogatec Severina in Ansambel Stil Koncert NEDELJA, 22. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Celjski strop s kulturnozgodovinsko razstavo Javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom sv. Jerneja Vojnik Slovenija v pesmi ob citrah Nastopili bodo pevca Mojca Kolar Hladnik, sopran, Primož Hladnik, tenor, ter citrarka Irena Anžič PONEDELJEK, 23. 9. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Mešani pevski zbor A Cappela Kulturnega društva Petrovče, ki praznuje 30 let delovanja, se predstavi TOREK, 24. 9. 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Praznik občine Šentjur Svečana akademija s slavnostno sejo Občinskega sveta občine Šentjur in podelitvijo priznanj 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec En lep večer skrbno izbrane Avsenikove glasbe –Lah-ov Boris s Prijatelji Koncert SREDA, 25. 9. 20.00 Krčma TamKoUčiri Jana Kvas Koncert lastnih in francoskih šansonov ob 20-letnici Krčme TamkoUčiri Evropski teden mobilnosti ČETRTEK, 19. 9. 9.00 Mestni trg Šentjur Mobilno mesto Spretnostni in prometni kolesarski poligon ter predstavitev Policijske postaje Šentjur 10.00 in 16.30 Prešernova ulica Celje Risanje skupnostne mandale, pravljica na Celebusu, ostale dejavnosti v izvedbi celjskih kulturnih organizacij in Osrednje knjižnice Celje 18.30 Aktivator Šentjur Kako se izogniti in spopasti z nevarnostmi (fizični in psihološki vidik) Predavanje Andreja Kovačiča PETEK, 20. 9. 8.00 Športno igrišče OŠ Planina pri Sevnici Dan brez avtomobila Odprtje prenovljenega športnega igrišča, spretnostni in prometni kolesarski poligon za učence ter predstavitev Policijske postaje Šentjur 8.45 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Tri kepice prometa Otroška predstava 10.00 Začetek: Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Kolesarski dan v Celju, kolesarjenje z županom, mladimi in s predstavniki celjskih organizacij. 11.00 Telovadnica OŠ Planina pri Sevnici Tri kepice prometa Otroška predstava 15.00 Kolopark Nova vas PumpTrack tekmovanje za uporabnike skirojev in koles v organizaciji MCC Europe Direct Savinjska. SOBOTA, 21. 9. 9.30 do 13.00 Prešernova ulica Celje Evropski teden mobilnosti Obiskovalci bodo spoznavali različne oblike mobilnosti in varno sobivanje v novi prometni resničnosti NEDELJA, 22. 9. 7.30 Železniška postaja Šentjur Vsi na Ponikvo Medgeneracijski pohod Druge prireditve ČETRTEK, 19. 9. 16.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino z Medejo Mahnič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Občinska knjižnica Polzela Včasih je bilo drugače Pogovorni večer o starih časih 19.00 Občinska knjižnica Prebold Pozdrav mladosti Pogovorno-glasbeni večer, svojo ustvarjalno pot vam bo predstavila dr. Tamara Goličnik, akademska glasbenica. Pogovor z njo bo vodila Marija Petrovec PETEK, 20. 9. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem Tudi v soboto ob istem času 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba z Nataliio Vashakidze 16.00 Cankarjeva cesta Velenje Praznični petek v mestu ob 65. rojstnem dnevu 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Avdicija za nove člane MePZ Šmartno ob Paki SOBOTA, 21. 9. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 do 12.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 Start: Celjski mladinski center Kolesarska sobota Trasa: Celje – Šentjur po novi kolesarski – Lesično – Imeno – Podčetrtek – Loka pri Žusmu – Šentjur – Celje, dolžina 84 km 9.00 Zbor pred TIC-em Laško Pohod po poti treh cerkva 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.00 Celjska kulturnica Osnove fotografije Predavatelja: Robert Gajšek in Ivan Kolenko 9.00 do 12.00 Titov trg Velenje Velenje se predstavi in tek očkov 10.00 do 18.00 Gubčeva in Lilekova ulica Celje Festival Rol. Ce & Vin. Ce 2024 Druženje ob sladkih celjskih čokoladnih rolcah ter aromatičnih okusih slovenskih vin in penin 11.00 Mrzlica Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici 13.00 Staro mestno jedro Laškega Guštfest Laško 2024 Festival, ki združuje kulinariko in nostalgijo 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Šiviljska delavnica Šivanje srčka polnjenega s sivko s Stanko Premrl 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik Delavnica z Brigito Božičko 16.00 Špital za prjatle Celje Najboljši celjski burger – drugič! Tekmovanje z ocenjevanjem strokovne komisije; seveda obiskovalci ne boste lačni 16.00 Muzej na prostem Rogatec Sprehod za spomin Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni; cilj druženja je ozaveščanje ter informacije o demenci, z vami bo dr. Anica Lončar 16.00 do 17.15 Pokrajinski muzej Celje Risanje po opazovanju (nadaljevanje) Otroška ustvarjalnica z Eneo Bronjo Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Vinske vibracije ob koncertu Maje Založnik z bandom PONEDELJEK, 23. 9. 8.00 Pri osnovni šoli Hruševec Šentjur Pohod na Rifnik ob dnevu slovenskega športa 9.00 Titov trg Velenje Dan slovenskega športa različne športne aktivnosti za predšolske otroke in osnovnošolsko mladino 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 16.30 Ribnik Vrbje Dan slovenskega športa Tek ob Ribniku Vrbje TOREK, 24. 9. 9.00 Start izpred KZ Tabor Pohod 50+ Po obronkih Občine Tabor 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina: Šmarnice Pogovor bo vodila Jožica Šmon 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Modra ptica sreče Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Sv. Maksimiljan, Minoriti in grofje Celjski Predavanje dr. Gorazda Benceta 18.00 Občinska knjižnica Žalec Po pravljici diši: pravljična ura 18.00 Mestna knjižnica Velenje Izkušnja z rakom Predavala bo avtorica treh knjig Simona Šket SREDA, 25. 9. 7.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta 17.00 Izobraževalni center Eksena Evropski teden športa – Družinska gibalna dogodivščina Medgeneracijske športne dejavnosti 18.00 Mestna knjižnica Velenje Vpliv življenjskih vzorcev na zdravje Predavala bosta Adriana Dolinar in Rajko Škarič Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Ste me hoteli videti strto? / Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Drevesna hiša, mestni gozd Ce- lje: Gozdne zgodbe 2, razstava ilustracij Nee Likar, do 31. 10. Tehnopark Celje: »Atmosfere – umetnost raziskovanje pod- nebja in vesolja«, ki jo pripra- vljajo v sodelovanju z avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana; do 29. 9. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe; do 13. 10. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ohranjeni spomini – samostojna razstava ob obeležitvi 70-letnice ustanovnega člana in mentorja Društva likovnih ustvarjalcev Rif- nik Šentjur Iva Brodeja; do 27 . 9. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: razstava »Od odkritja mi- neralnih vrelcev Rogaške Slatine do terapevtskih učinkov na pre- bavo: Pregled skozi zgodovino«; do 30. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: kiparska in slikarska razstava 22. Forma viva Makole – Dežno 2024; do 27. 9. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: razsta- va Društva likovnih umetnikov Maribor; do 29. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 9. Galerija Velenje: Stupica - od dedka do vnukinje, razstava ilustracij; do 30. 9.; Pika objema svoj planet, razstava del Pikinega likovnega natečaja; do 4. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Maček Muri in Muca Maca (1984- …), gostujoča fotografsko-dokumentarna raz- stava; do 25. 10; Atrij: Na zeleno barvam svet, Pikina fotografska razstava; do 30. 9. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Podhod Pošta: 35 let Pikinega festivala; do 30. 9. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 9. F-bunker, fotografsko-filmska galerija: Čarobni svet Šaleške do- line, fotografska razstava Simona Konečnika; do 3. 10. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 9. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Dr. Matjaž Kmecl; do 30. 9.; Sončna stena: Metu- lji, razstava izdelkov članic DU Ljutomer; do 30. 9.; Mladinska soba: Pika in čisto okolje; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka meseca: dr. Nataša Pirc Musar; do 30. 9.; Otroški oddelek: Raz- stava Alma – spominska nagrada Astrid Lindgren; do 30. 9.; Pro- menada Mestne knjižnice Vele- nje: Urbana drevesna pot sprosti- tve in dobrega počutja, razstava v sodelovanju s ŠC Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Tisto, ta rdečo bi, prosim!, razstava knjig; do 30. 9. Domoznansko razstavi- šče: 34. Pikin festival; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis nara- ve avtorice Kate Laštro; do de- cembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čakovec; do decembra; Podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulp- tur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, foto- grafska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Galerija eMCe plac Velenje: Pikina razstava, Gregor Kra- ljić, back to the future: Angst, likovna razstava; do 8. 10.; Ne smetaj!, fotografska razstava; do 30. 9. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Moje mesto, rad te imam …, pregledna razstava likovnih del članov Društva šaleških likovni- kov; do 8. 10. Pošta Velenje: Pikin festival in Pika v filateliji, filatelistična raz- stava Koroškega filatelističnega društva in Festivala Velenje; do 18. 10. Razstavišče Vile Rožle Velenje: Pikina razstava, Kaj se zgodi izven uhojenih poti, ilustracije Done Pratnekar; do 1. 10. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 38, 19. september 2024 Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Vodja komerciale m/ž Zaposlimo osebo, ki bo odgovorna za nadzor in vodenje del v komerciali in trgovini v zadružni in proizvodni enoti. Prijave sprejemamo do 5. 10. 2024 na: info@kz-saleskadolina.si Monter m/ž V ekipo vabimo osebo za montažo in demontažo skladiščnih in prireditvenih šotorov ter hal. Prijave sprejemamo do 12. 10. 2024 na: tajnistvo@biroogis.com Varilec m/ž V ekipo vabimo osebo za varjenje enostavnih delov, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Prijave sprejemamo do 12. 10. 2024 na: tajnistvo@biroogis.com Več o prostih delovnih mestih najdete na www.trgotur.si/zaposlitev MALI OGLASI/INFORMACIJE Poroke Celje Poročila sta se: Jasna GOLC in Matjaž GOLEŠ, oba iz Liboj. Kogar imaš rad, ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA ob slovesu MILANA TERBOVCA iz Medloga pri Celju srčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iz- rekli besede sožalja, nam podarili iskren stisk roke, topel objem, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala celjskim ve- teranom vojne za Slovenijo za spremstvo in predsedniku Darku Sevšku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Frida in sin Aleš z družino p STROJI KUPIM RABLJENE kmetijske stroje, kupim. Telefon 040 833-018. 507 POSEST PRODAM V Celju v Novi Vasi, na sončni legi, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 1.000m². Cena 140EUR/m². Vsi dokumenti za plačilo ko- munalnega prispevka so že pripravljeni. Za vse ostale informacije pokličite: 051 621-006.p STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje v Celju v bližini centra mesta, oddam v najem. Telefon 070 840- 390. 509 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot. Telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro tri mesece, pro- dam. Telefon: 051 353-105. 510 TELICO LS brejo v osmem mesecu, večjega okvira, navajena na pašo, prodam. Možna menjava za govedo za zakol. Telefon: 031 515-187 513 PRAŠIČE težke od 100 do 130kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 996-166. 514 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BIO aronijo ugodno prodam. Cena 10 EUR/l. Telefon 070 715-954. 476 DOMAČ krompir Rudolf, zelo okusen, ni škro- pljen, prodam. Telefon 041 687-016. 505 RAZNO SUHA bukova drva, možna razrez in prevoz, prodamo. Kupimo telico ali kravo za za- kol. Telefon 031 832-520. 502 OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p METRSKA drva, bukev in jesen, drva so suha, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 041 271-038. 504 BUKOVA suha drva, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 040 833-018. 508 SLAMO okrogle bale in suh fi žol češnjevec, prodam. Telefon 051 204-785. 511 PODARIM CISTERNO za olje, 1.600 l, in še nekaj olja, podarim. Telefon 031 721-011. 506 KUPIM ŠTIRI bike 400 do 600 kg za nadaljnjo rejo in tri cevi za puhalnik Tajfun, kupim. Te- lefon: 041 522-720. 512 UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE CELJE VABI K vpisu V ŠTUDIJSKO LETO 2024/2025 VPIS BO POTEKAL MED 2. IN 27. SEPTEMBROM, OD PONEDELJKA DO PETKA, MED 8.00 IN 12.00, V PISARNI U3O V I. NADSTROPJU. u3o@knjiznica-celje.si I 03 426 761 I 031 654 359 www.knjiznica-celje.si CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 22. september 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Smrti Celje Umrli so: Marko ČAKŠ iz Celja, 83 let, Milan TERBOVC iz Medloga, 85 let, Stanislav SLADIČ iz Velikega Širja pri Laškem, 92 let, Emil JAMNI- ŠEK iz Lokovine pri Dobrni, 68 let, Slavica SVETLIN iz Celja, 61 let, Ana REDNAK iz Slanc pri Celju, 83 let, Neža VAJDIČ iz Celja, 96 let, Albi- na KOK iz Celja, 95 let, Majda KIKER iz Zagrada, 72 let, Ana STRMŠEK iz Bočne pri Gor- njem Gradu, 89 let. Velenje Umrli so: Nataša FRAN- GEŠ iz Velenja, 64 let, Vida TOTER iz Velenja, 86 let, Jože MEH iz Velenja, 74 let, Boris ŽAGAR iz Velenja, 64 let. Šentjur Umrla je: Marija HLADNIK iz Dol, 71 let. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 38, 19. september 2024 NAŠE AKCIJE www.radiocelje.si www.novitednik.si ZUNANJI RAZSTAVNI PROSTOR, PRED HALO L 20. september med 11. in 17. uro Kolo srece NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE S KUPONOM 1 x ZAVRTI CENE VSTOPNIC OB NAKUPU NA BLAGAJNI Vsak dan: 9.00–18.00 Zadnji dan: 9.00–17.00 ODPIRALNI ČAS BLAGAJN Vse cene so maloprodajne in vsebujejo 9,5 % DDV. Plačilo v evrih. Vse vstopnice veljajo za enkratni vstop na sejmišče. Predšolski otroci do 7 leta imajo v spremstvu odraslih prost vstop. Upokojenci, učenci, dijaki in študentje morajo pri nakupu cenejše vstopnice dokazati svoj status z ustreznim dokumentom. 10 EUR 6 EUR 6 EUR 6 EUR 5 EUR 8 EUR 7 EUR 20 EUR Obvestilo: Obiskovalce obveščamo, da je psom dovoljen vstop na sejmišče z upoštevanjem pravil navedenih na www.ce-sejem.si. 5 EUR Kolesarji Invalidi na vozičkih s spremljevalcem PARKIRANJE AVTOMOBIL 5 EUR/dan AVTOBUS 20 EUR/dan 56. MOS VSAK DAN PO 15. URI 12 EUR Po 15. uri: GRATIS! POSEBNA OTVORITVENA AKCIJA: Prvi dan sejma je cena vstopnice za vse obiskovalce 6 EUR! Splošni pogoji vstopa na sejme so objavljeni na spletni strani www.ce-sejem.si. INFORMACIJE 18.–22. SEPTEMBER 2024 Čakajo vas super nagrade in odlična družba! ZAVRTITE KOLO SREČE NA MOSU Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 38/ Leto 79 / Celje, 19. september 2024 Str. 26-27 Str. 33 Str. 30-31 Razglednim točkam v Rogaški Slatini in okolici, kot so Stolp Kristal in stolpa na Janini in Boču, se je pridružil še 25-metrski stolp v Zgornjem Sečovem. Novo razgledišče iz macesnovega lesa je zraslo na Turizmu na podeželju Pomona, ki je s to pridobitvijo obeležil tudi deset let svojega delovanja. TINA STRMČNIK Lastnik kmetije Janko Zupanec je idejo za stolp dobil že pred časom, ko se je na svojem posestvu lotil ureditve krožne učne poti in si zamislil, da bi se obi- skovalci ob koncu ogleda naužili še lepih razgledov. »Ko sem snoval idejo, sem si želel, da bi gostje s stolpa videli vasico Sv. Florijan in tamkajšnjo cerkvico. Najprej sem bil prepričan, da bomo obe točki videli, če bo stolp visok 15 metrov. Nato se je izkazalo, da se bo za takšen razgled treba dvigniti še krepko višje.« Za gradnjo stolpa je bilo potrebnih 80 kubičnih me- trov lesenih lepljencev in več kot 30 ton kovinskega ve- znega materiala. Postavitev je trajala približno mesec. Lastnik kmetije, ki so jo v zadnjem desetletju obiskali gostje iz 67 držav, je vesel, da se je to leseno razgledišče lepo vključilo v okolico in se zlilo z naravo. »Gradnja stol- pa je prinesla številne izzive, a smo bili vsem kos. Vesel sem, da se med gradnjo ni nikomur ni nič zgodilo in da smo načrte uspešno uresni- čili,« je dejal. Kdor se povzpne na vrh, lahko uživa v razgledu na ce- lotno Obsotelje in Kozjansko. S stolpa se vidita tako štajer- ski Triglav oz. Donačka gora kot zasavski Triglav oz. Kum. Janko Zupanec: »Za gradnjo stolpa se nisem odločil, da bi tekmoval z drugimi stolpi. Moja želja je bila, da bi obiskovalci videli vasico Sv. Florijan in tamkajšnjo cerkev.« Nov razgledni stolp v Rogaški Slatini (Foto: Turizem na podeželju Pomona) Ob deseti obletnici turistične kmetije namenu predali razgledni stolp Razgled do štajerskega in zasavskega Triglava Ob takšnem razgledu bodo na kmetiji Pomona gostom ponujali tudi kulinarična do- živetja. Od gob do kokoši Učna pot sicer predstavlja številne kulture, ki jih goji- jo na posestvu. Obiskovalci spoznajo zeliščni vrt, nasad gob šitaki, predstavljenih je 20 drevesnih vrst. Zanimiv je sprehod po 120 metrov dolgem lesenem mostu, ki povezuje dele posestva nad lokalno potjo. Most je pri- lagojen naravi, pri njegovi gradnji ni »padlo« nobeno drevo. Ob poti lahko obisko- valci spoznajo še kraljestvo krškopoljskega prašiča. Na turistični kmetiji namreč za mesne izdelke in meso go- jijo 25 omenjenih živali, a tudi štajerske kokoši. Nato sledi ogled samooskrbnega vrta in nasada bezga. Med- tem ko se za zidovi replike stare vrtnarije, ki je bila ena od značilnih zgodovinskih stavb Rogaške Slatine, skri- va pridelava zelenjave s po- močjo rib, imenovana akva- ponika. Krožna pot vodi še do sadovnjakov hrušk vilja- movk. Prav zaradi njih je ta turistična kmetija dobila ime po boginji sadja. Ker so nočitve premalo … Zupanec pravi, da gostje ob tem, da prespijo na turistični kmetiji, radi doživijo še kaj več. Prav po tem posestvo Pomona po njegovih besedah izstopa od drugih turističnih ponudnikov. »Trudimo se za najvišjo raven kakovosti storitev, želimo pa biti malo drugačni in ponuditi še do- datno vsebino. Učne poti in razgledni stolpi ponavadi niso v zasebni lasti. So pa vsi ogledi naših vsebin seveda po dogovoru.« Naložba v novo pridobitev na turistični kmetiji je prese- gla 350 tisoč evrov. Del de- narja je Zupanec pridobil z uspešno prijavo na enega od razpisov kmetijskega mini- strstva. Dodal je, da njegove ideje za nove vsebine priha- jajo izpod odeje. Zato glede tega, kaj se bo še porodilo v njegovih sanjah, še ni rekel zadnje besede. »Pred obdobjem koronavirusa smo imeli veliko gostov z rusko govorečega območja, zdaj je povsem drugače. Veliko je tudi slovenskih obiskovalcev,« pravi lastnik kmetije Pomona. Janko Zupanec z ženo pred rastlinjakom, ki je zasnovan kot replika stare vrtnarije iz Rogaške Slatine. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Velenjčani navdušeno pričakali zlato Janjo Stoletje in pol šentjurskih gasilcev »V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti« Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 38, 19. september 2024 NAŠE AKCIJE www.radiocelje.si www.novitednik.si ZUNANJI RAZSTAVNI PROSTOR, PRED HALO L 20. september med 11. in 17. uro Kolo srece NOVEGA TEDNIKA in RADIA CELJE S KUPONOM 1 x ZAVRTI CENE VSTOPNIC OB NAKUPU NA BLAGAJNI Vsak dan: 9.00–18.00 Zadnji dan: 9.00–17.00 ODPIRALNI ČAS BLAGAJN Vse cene so maloprodajne in vsebujejo 9,5 % DDV. Plačilo v evrih. Vse vstopnice veljajo za enkratni vstop na sejmišče. Predšolski otroci do 7 leta imajo v spremstvu odraslih prost vstop. Upokojenci, učenci, dijaki in študentje morajo pri nakupu cenejše vstopnice dokazati svoj status z ustreznim dokumentom. 10 EUR 6 EUR 6 EUR 6 EUR 5 EUR 8 EUR 7 EUR 20 EUR Obvestilo: Obiskovalce obveščamo, da je psom dovoljen vstop na sejmišče z upoštevanjem pravil navedenih na www.ce-sejem.si. 5 EUR Kolesarji Invalidi na vozičkih s spremljevalcem PARKIRANJE AVTOMOBIL 5 EUR/dan AVTOBUS 20 EUR/dan 56. MOS VSAK DAN PO 15. URI 12 EUR Po 15. uri: GRATIS! POSEBNA OTVORITVENA AKCIJA: Prvi dan sejma je cena vstopnice za vse obiskovalce 6 EUR! Splošni pogoji vstopa na sejme so objavljeni na spletni strani www.ce-sejem.si. INFORMACIJE 18.–22. SEPTEMBER 2024 Čakajo vas super nagrade in odlična družba! ZAVRTITE KOLO SREČE NA MOSU Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 38/ Leto 79 / Celje, 19. september 2024 Str. 26-27 Str. 33 Str. 30-31 Razglednim točkam v Rogaški Slatini in okolici, kot so Stolp Kristal in stolpa na Janini in Boču, se je pridružil še 25-metrski stolp v Zgornjem Sečovem. Novo razgledišče iz macesnovega lesa je zraslo na Turizmu na podeželju Pomona, ki je s to pridobitvijo obeležil tudi deset let svojega delovanja. TINA STRMČNIK Lastnik kmetije Janko Zupanec je idejo za stolp dobil že pred časom, ko se je na svojem posestvu lotil ureditve krožne učne poti in si zamislil, da bi se obi- skovalci ob koncu ogleda naužili še lepih razgledov. »Ko sem snoval idejo, sem si želel, da bi gostje s stolpa videli vasico Sv. Florijan in tamkajšnjo cerkvico. Najprej sem bil prepričan, da bomo obe točki videli, če bo stolp visok 15 metrov. Nato se je izkazalo, da se bo za takšen razgled treba dvigniti še krepko višje.« Za gradnjo stolpa je bilo potrebnih 80 kubičnih me- trov lesenih lepljencev in več kot 30 ton kovinskega ve- znega materiala. Postavitev je trajala približno mesec. Lastnik kmetije, ki so jo v zadnjem desetletju obiskali gostje iz 67 držav, je vesel, da se je to leseno razgledišče lepo vključilo v okolico in se zlilo z naravo. »Gradnja stol- pa je prinesla številne izzive, a smo bili vsem kos. Vesel sem, da se med gradnjo ni nikomur ni nič zgodilo in da smo načrte uspešno uresni- čili,« je dejal. Kdor se povzpne na vrh, lahko uživa v razgledu na ce- lotno Obsotelje in Kozjansko. S stolpa se vidita tako štajer- ski Triglav oz. Donačka gora kot zasavski Triglav oz. Kum. Janko Zupanec: »Za gradnjo stolpa se nisem odločil, da bi tekmoval z drugimi stolpi. Moja želja je bila, da bi obiskovalci videli vasico Sv. Florijan in tamkajšnjo cerkev.« Nov razgledni stolp v Rogaški Slatini (Foto: Turizem na podeželju Pomona) Ob deseti obletnici turistične kmetije namenu predali razgledni stolp Razgled do štajerskega in zasavskega Triglava Ob takšnem razgledu bodo na kmetiji Pomona gostom ponujali tudi kulinarična do- živetja. Od gob do kokoši Učna pot sicer predstavlja številne kulture, ki jih goji- jo na posestvu. Obiskovalci spoznajo zeliščni vrt, nasad gob šitaki, predstavljenih je 20 drevesnih vrst. Zanimiv je sprehod po 120 metrov dolgem lesenem mostu, ki povezuje dele posestva nad lokalno potjo. Most je pri- lagojen naravi, pri njegovi gradnji ni »padlo« nobeno drevo. Ob poti lahko obisko- valci spoznajo še kraljestvo krškopoljskega prašiča. Na turistični kmetiji namreč za mesne izdelke in meso go- jijo 25 omenjenih živali, a tudi štajerske kokoši. Nato sledi ogled samooskrbnega vrta in nasada bezga. Med- tem ko se za zidovi replike stare vrtnarije, ki je bila ena od značilnih zgodovinskih stavb Rogaške Slatine, skri- va pridelava zelenjave s po- močjo rib, imenovana akva- ponika. Krožna pot vodi še do sadovnjakov hrušk vilja- movk. Prav zaradi njih je ta turistična kmetija dobila ime po boginji sadja. Ker so nočitve premalo … Zupanec pravi, da gostje ob tem, da prespijo na turistični kmetiji, radi doživijo še kaj več. Prav po tem posestvo Pomona po njegovih besedah izstopa od drugih turističnih ponudnikov. »Trudimo se za najvišjo raven kakovosti storitev, želimo pa biti malo drugačni in ponuditi še do- datno vsebino. Učne poti in razgledni stolpi ponavadi niso v zasebni lasti. So pa vsi ogledi naših vsebin seveda po dogovoru.« Naložba v novo pridobitev na turistični kmetiji je prese- gla 350 tisoč evrov. Del de- narja je Zupanec pridobil z uspešno prijavo na enega od razpisov kmetijskega mini- strstva. Dodal je, da njegove ideje za nove vsebine priha- jajo izpod odeje. Zato glede tega, kaj se bo še porodilo v njegovih sanjah, še ni rekel zadnje besede. »Pred obdobjem koronavirusa smo imeli veliko gostov z rusko govorečega območja, zdaj je povsem drugače. Veliko je tudi slovenskih obiskovalcev,« pravi lastnik kmetije Pomona. Janko Zupanec z ženo pred rastlinjakom, ki je zasnovan kot replika stare vrtnarije iz Rogaške Slatine. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Velenjčani navdušeno pričakali zlato Janjo Stoletje in pol šentjurskih gasilcev »V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti« Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 38, 19. september 2024 INTERVJU S sogovornikom sva se prvič srečala pozno spomladi, ko so v velenjskem Gore- nju javnosti predstavili nov, približno milijon evrov vreden, akustični laboratorij, največji v tem delu Evrope. S posebnim žarom je govoril o posebnostih akustične komore, v kateri je zagotovljena popolna tišina, ki je potrebna pri razvoju čim tišjih gospodinjskih aparatov. In tudi o številnih drugih izzivih, s katerimi se v Gorenju, ki ga je pred leti prevzel kitajski Hisense, srečujejo na vedno bolj ne- izprosnem evropskem trgu. Potem so mi nekateri njegovi sodelavci povedali, da je vrhunski strokovnjak na področju inovacij in razvoja, zato ga je želela imeti v svojem kolektivu tudi konkurenca. In ga je tudi imela, a le za približno dve leti. Ko se je vrnil v Gorenje, se je njegova kariera povzpela vse do izvršnega podpredsednika uprave Hisense Europe. Ponosen na družino s štirimi fanti in ljubitelj športa pravi, da je v življenju zelo pomembno, da vemo, kaj si želimo, in temu sledimo. BARBARA FURMAN Dr. Boštjan Pečnik, izvršni podpredsednik uprave Hisense Europe, odgovoren za raziskave in razvoj »Vedno sem vedel, kaj želim« »Tržni delež povečujemo od leta 2020. Približuje se 7 odstotkom na evropskem trgu. Naš cilj je, da se naslednje leto poveča na 10 odstotkov, leta 2026 pa na 12 odstotkov.« Dr. Boštjan Pečnik zadnjih enajst let z družino živi v Mozirju. A sva pogo- vor začela z obujanjem spominov na odraščanje v Šmartnem ob Paki, kjer je v osnovnošolskih letih dojel, da ga navdušujejo tri stvari – šport, tehnika in gleda- lišče. Šport ga je celo tako zelo prevzel, da je nekaj časa raz- mišljal, da bi postal profesor športa. A je zamisel opustil, ko se je kot petošolec vključil v modelarski krožek in obisko- val prostore lokalnega društva ljudske tehnike. »Spomnim se, kako navdušen sem bil, ko sem začel spoznavati osno- ve modeliranja. Imeli smo izvrstnega mentorja. In kakšno veselje me je prevzelo, ko sem sestavil svoj prvi model letala ter ga pognal čez igrišče. Letelo je daleč, zelo daleč.« Ne le v modelarski delavnici, čas ste radi preživljali tudi na gledališkem odru. Da, saj je v Šmartnem ob Paki že takrat de- lovalo Gledališče pod kozolcem. Vsa osnov- nošolska leta sem bil član otroške gledališke skupine. S predstavami smo se udeleževali vseslovenskega srečanja gledaliških skupin Naša beseda, nastopali smo po vsej Sloveniji, tudi v zamejstvu. Bil sem radoveden otrok in najstnik. Marsikaj me je zanimalo in navdu- ševalo. Sestra mi še danes večkrat v šali reče, da sem ji povzročal težave, ker sem vedno vse prav naredil. Pri vsem, česar sem se lotil, sem bil dosleden, predvsem pa sem že takrat vedel, kaj želim. In temu sem sledil. Bili ste izjemen učenec, vendar se niste vpisali na gimnazijo. Zakaj ne? V tistih letih je bil moj vzor prijatelj Jure, ki je bil prav tako član gledališke skupine. Vpisal se je v srednjo tehniško šolo v Ce- lju, zato sem se tudi jaz. Nikoli mi bi bilo žal, da nisem bil gimnazijec, saj smo imeli v srednji šoli na Lavi odlične profesorje, ki so nas veliko naučili. Srednješolsko obdobje je bilo zame dragoceno tudi zato, ker sem si takrat utrdil samozavest, začel sem verjeti vase. Pri izbiri študija nisem okleval. Vpisal sem se na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani in po končanem študiju sem leta 1995 moral še na služenje vojaškega roka. Ob vrnitvi sem se leta 1996 zaposlil v velenj- skem Gorenju. Kasneje sem ob delu končal še doktorski študij. Niti dve leti še niste bili zaposleni v Gore- nju, ko so vam ponudili mesto vodje razvoja za kuhalne tehnike. Najprej ste oklevali. Vodenje velikega kolektiva ni mačji kašelj. Najbolj pomembna je odkrita komunikacija, poudarja. Od leta 2022 nepretrgoma povečujejo tržni delež na evropskem trgu. Po stresnem delu se najbolj sprosti z rekreativnim športom, najraje ko- lesari, pravi. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 38, 19. september 2024 INTERVJU »Vsa osnovnošolska leta sem bil član otroške gledališke skupine. S predstavami smo se udeleževali vseslovenskega srečanja gledaliških skupin Naša beseda, nastopali smo po vsej Sloveniji, tudi v zamejstvu.« »V podjetju smo zagotovili najbolj talentirane strokovnjake. Če tega ne bi naredili, tako kakovostnega razvoja elektronike, kot ga imamo, ne bi uspeli zagotoviti.« Moj prvi šef v Gorenju, ki sem ga zelo spo- štoval, je šel na drugo delovno mesto in me je izbral za svojega naslednika. Bil sem počaščen, a sem se počutil tudi nelagodno, saj sem bil najmlajši med sodelavci. Ni mi bilo vseeno, kako so se ob tem počutili. Zato sem vodstvu podjetja rekel, da potrebujem približno teden časa za temeljit razmislek. A so mi ga dali na voljo bistveno manj. Odločanje mi je olajšal starejši sodelavec, ki mi je rekel, naj izkoristim priložnost, saj bodo sodelavci to z razumeva- njem sprejeli. Tako sem »skočil v vodo in začel plavati«. To je bilo leta 1989, ko je Gorenju pri- manjkovalo izdelkov in je nujno potrebovalo nov razvojni cikel za prodor na evropski trg. Pošteno smo zavihali rokave in tako nam je do leta 2002 uspelo prenoviti oziroma razviti celoten nov nabor kuhalnih aparatov. Znano je, da si konkurenčna podjetja med seboj kradejo najboljše kadre. Vaše uspešno delo so opazili v podjetju BSH, zato so vas povabili v službo v Nazarje. Zakaj ste spre- jeli povabilo? In kako so se na vaš odhod odzvali v Gorenju? Kar dolgo se nisem odzval, vendar so me vztrajno vabili več kot pol leta. Res so bili iz- jemno vztrajni, zato sem začel razmišljati, da je morda prav zdaj pravi čas, da grem še kam drugam, saj sicer ne bom nikoli vedel, kako je v drugih podjetjih. Pravi čas je bil zato, ker smo v Gorenju ravno takrat zaključili prenovo ponudbe kuhinjskih aparatov. Pred dokončno odločitvijo sem imel seveda temeljite pogovore z vodilnimi v multinacionalki BSH v Nemčiji. V Nazarjah sem prevzel vodenje razvoja, dobro smo delali. Ko sem odhajal iz Gorenja, sem si mislil, da se nikoli več ne bom vrnil. Prepričan sem bil, da mi bodo v Gorenju zamerili, a se to ni zgodilo, saj smo s kolegi iz obeh podjetij ohranili zelo korektne odnose. Približno leto in pol ste delali v Nazarjah, ko so vas iz takratnega vodstva Gorenja po- klicali z željo, da se vrnete. In tako ste se ponovno znašli v dilemi, kaj storiti. Zato, ker se mi je zdelo, da v dveh letih ne moreš zaključiti razvojnega procesa. Nekaj no- vih produktov smo sicer razvili, pa vendar. Ve- del pa sem, da v BSH ne bom mogel karierno napredovati, če ne bom šel v tujino. V tujino pa nisem želel zaradi družine. Zato sem se vrnil v Gorenje, kateremu ostajam zvest še danes. Vse do danes sem zamenjal več delovnih mest, ki pa so vsa povezana z razvojem ali področjem kuhalnih aparatov. Ko je Hisense leta 2018 pre- vzel Gorenje, sem znova postal izvršni pod- predsednik za raziskave in razvoj. Zdaj pa sem odgovoren za celotno organizacijo kuhinjskih aparatov (kuhalni aparati in pomivalni stroji), področje kakovosti, ter skupno razvojno plat- formo, ki vključuje predrazvoj, ki je ključen za tehnološko konkurenčnost podjetja, razvoj elektronike za vse gospodinjske aparate, razvoj aplikacij za povezljive aparate laboratorij za certificiranje in inovacijski center. Pri razvoju in izdelavi novega izdelka ozi- roma aparata sodeluje kopica strokovnjakov z različnih področij. Vaša nalaga je torej, da usmerjate in usklajujete njihovo delo? Tako je. Vsakega novega izdelka se lote- vamo v večfunkcijskem timu, v katerem so predstavniki s področij produktnega vode- nja, razvoja, kakovosti, oblikovanja, nabave, proizvodnje, financ, marketinga in servisa. Moja vloga je, da usmerjam njihovo delo. Če ocenim, da ne gremo v pravo smer, se mo- ram pravočasno odzvati, da začnemo iskati drugo pot oziroma drugačne rešitve. Pri tem mi dolgoletne izkušnje zelo koristijo. Zelo je pomembno, da sodelavci pri projektu dobro komuniciramo med seboj. Nikoli jim ne re- čem, da ne delajo prav, ampak jih spodbujam, da začnejo razmišljati še kako drugače. Da sami uvidijo napake, jih popravijo in najdejo boljše rešitve. Razvijanje novega izdelka je zahteven proces, zato s člani v večfunkcij- skih timih sestankujemo vsaka dva tedna. Na teh usmerjevalnih sestankih preverimo, kako daleč smo in zastavimo smernice za naprej. Povedo mi, če potrebujejo dodatno pomoč, da jim zagotovim podporo. Naše delo je inovativno, med nami se vedno krešejo zamisli in mnenja, zato se moramo znati poslušati. Več kot je idej, večja je verje- tnost, da bomo našli najboljšo rešitev in tako razvili kakovostne izdelke. Odgovoren sem, da delamo prave stvari. Zelo je pomembno tudi, da zmoremo priznati zmoto ali napako. In to čim prej, saj so potem posledice manjše, kot če bi trmasto vztrajali pri nečem, kar ne vodi v pravo smer. Vsak dober vodja naj bi bil predvsem do- ber motivator. Se strinjate? Zagotovo je pomembno, da zna vodja v ko- lektivu ustvariti navdušenje za delo. In vloga dobrega vodje je tudi, da med sodelavci jasno opredeli naloge in odgovornosti. Da zna pre- poznati, kdo je za katero delo talentiran, saj bo pri tem delu najbolj učinkovit. Zato smo že pri zaposlovanju pozorni, koga sprejmemo v kolektiv. Če je vzdušje v podjetju slabo, so tudi rezultati dela slabi. Delamo pa zato, da izdelke prodamo in so kupci zadovoljni. Da ustvarimo prihodek in dobiček in lahko denar vlagamo tudi v razvoj podjetja. Na področju razvoja in inovacij v skupini Hisense Europe dela približno 540 ljudi, to je zelo številčen kolektiv, zato njegovo usmerjanje ni prepro- sto. Priznam, da mi vedno ne uspeva tako, kot bi si želel. Da je vzdušje v kolektivu ven- darle dobro, dokazuje dejstvo, da večina za- poslenih ne išče službe drugje. Je pa seveda povsem normalno, da nekateri odidejo, drugi prihajajo. Pogovarjava se v prostorih inovacijskega centra, ki je vrata odprl lani februarja. Kaj so dodane vrednost novega centra? Naš nov inovacijski center je arhitekturno oziroma prostorsko zasnovan tako, da zaposle- ni lahko začnejo delati skupaj v večfunkcijskih timih že v zgodnji fazi razvojnega procesa, ko nastaja definicija novega izdelka z vsemi la- stnostmi, ki jih bo aparat imel, ko bo prišel na trg. V predrazvoju razvijamo tehnologije, ki jih bomo v naših izdelkih uporabljali čez pet ali šest let. V inovacijskem centru imamo delovne sobe, ki omogočajo sodelavcem pove- zovalno delo. Tako se informacije med njimi širijo bistveno hitreje, saj je čas tudi v našem poslu zelo dragocen. Kot ste omenili, na področju inovacij in razvoja dela približno 540 sodelavcev. So vsi v Velenju? Ne, na Švedskem in Nizozemskem jih je 100, v Sloveniji jih dela 440, približno 350 jih dela v Velenju, 80 v naši enoti v Ljubljani in 10 v Mariboru. Z odprtjem poslovnih enot v Mariboru in Ljubljani smo se približali kadro- vskemu bazenu. Tako smo si zagotovili najbolj talentirane strokovnjake. Če tega ne bi naredili, tako kakovostnega razvoja, kot ga imamo, ne bi uspeli zagotoviti. V podjetju se zavedamo, da moramo tja, kje je znanje. Znanje pa je lah- ko tudi preveč oddaljeno od Velenja. Ko bomo dočakali tretjo razvojno os in s tem avtocesto v Šaleški dolini, bomo iz večjih središč lažje pri- dobili dober kader. Iz Ljubljane do nas bo manj kot ura vožnje. To pa je čas, ki ga je Slovenec zaradi službe še pripravljen dnevno preživeti v avtu. V našem kolektivu je tudi kar nekaj tujcev. Da privabimo najboljše strokovnjake, jim moramo seveda ponuditi tudi primerno plačilo. Prizadevamo si, da stimuliramo dobro delo in še posebej nagradimo tiste, ki naredijo več od pričakovanega. Pravite, da v vašem podjetju v raziskave in razvoj letno vložite približno 45 milijonov evrov, delež se vsako leto povečuje. Na čem še gradite konkurenčno prednost? Zelo pomembno je, da znamo predvideti, kaj bodo ljudje kupili. Predvsem pa jim moramo ponuditi dober izdelek za pravo ceno. Če je izdelek dober, cena pa ni prava, podjetje ne bo preživelo. Če je izdelek slab, bo potrošnik razočaran in bo izgubil zaupanje. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še veliko dlje. To še kako drži. Ko enkrat narediš napako, moraš delati več let brez napak, da si ponovno pridobiš zaupa- nje potrošnikov. Pri prodaji je poleg logistike in marketinga prav tako zelo pomembno, da imaš prodajno mrežo organizirano tako, da so izdelki prisotni v vseh prodajnih kanalih – tako na policah trgovin kot tudi na spletu. Tistim, ki prodajajo tvoj izdelek, pa moraš zagotoviti primeren del zaslužka. Mnenje trgovca je zelo pomembno, saj ima njegov nasvet velik vpliv na kupčevo odločitev. Kako krepite prepoznavnost blagovne znamke? Bali smo se, da mladi, za razliko od srednje in starejše generacije, ne bodo več videli Go- renja kot prepoznavne blagovne znamke. A je strah odveč. Tudi zato, ker je kitajska mul- tinacionalke Hisense, ki je prevzela Gorenje, zadnjih šest let sponzor največjih športnih dogodkov, na primer evropskih in svetovnih nogometnih prvenstev. Vemo pa, da šport spremljajo vse generacije navdušencev po vsem svetu. Tako je Hisense globalna blagovna znamka, ki je v kratkem času zgradila izjemno prepoznavnost v Evropi. Če se spomnimo na čas takoj po prevzemu Gorenja, je bil Hisense praktično neznan. Kakšen je tržni delež Gorenja na evrop- skem trgu? Tega vprašanja sem zelo vesel, saj lahko povem, da odstotki rastejo in to zelo hitro. Tržni delež neprekinjeno povečujemo od leta 2020. Približuje se 7 odstotkom na evropskem trgu. Naš cilj je, da naslednje leto zraste na 10 odstotkov, leta 2026 pa na 12 odstotkov. Veseli smo, da potrošniki vse pogosteje po- segajo po naših kuhinjskih aparatih, hladilni tehniki, pralnih in sušilnih strojih, klimatskih napravah in televizorjih. Hisense je pionir v izdelavi laserskih televizij. Še posebej smo ponosni na naš premijski program Asko, ki ga bomo do sredine prihodnjega leta skoraj povsem posodobili. Kakšne gospodinjske aparate bomo ime- li v naših kuhinjah čez 10 let? Kakšne so smernice? In kako globoko bomo morali seči v žep? Zagotovo bodo porabili manj energije, bodo tišji in bolj trajnostni. Njihovo upravljanje bo preprostejše, zelo podobno upravljanju mo- bilnih telefonov, praktično vsi bodo povezljivi. Prilagodili se bodo različnim načinom uporab- nikovega življenja. Z uporabo umetne inteli- gence bodo zagotavljali najboljšo funkcional- nost glede na uporabnikove potrebe. Osnovni aparati se zaradi tega ne bodo bistveno podra- žili. Najnaprednejši aparati, ki bodo polni naj- novejših tehnoloških inovacij, pa bodo seveda temu primerno dražji. Je res, da je vaš dom nekakšen poskusni laboratorij za vse izdelke vašega podjetja, preden gredo na trg? Ja, sem nekakšen poskusni zajček … (smeh) Pa saj to je razumljivo. Kot odgovoren za razvoj se želim prepričati, ali je res vse tako, kot mora biti. V podjetju smo vzpostavili sistem, da za- posleni testiramo izdelke na domu. Moram priznati, da žena ni vedno najbolj navdušena zaradi vsega tega direndaja, mlajša sinova pa toliko bolj. V vaši družini so kar štirje fantje! Z ženo sva ponosna na najine potomce, šti- ri fante. Skupaj z mano nas je dovolj za eno košarkarsko moštvo. (smeh) Najstarejši za- ključuje študij strojništva, drugi bo to jesen začel študirati informatiko. Najmlajša sinova sta dvojčka, stara dvanajst let. Šport imata zelo rada, trenirata kolesarstvo. Predvsem pa sta velika gurmana. Bilo je obdobje, ko smo pri nas zaradi testiranja novih pečic dvakrat na teden pekli stejke in pice. Jedla bi jih vsak dan. Njun apetit je nenasiten, a sta kljub temu tako vitka, da bi lahko kdo mislil, da jima ne daje- mo dovolj hrane, pojesta pa zagotovo največ med nami. Najbrž posledica testiranja pečic? Ja, najbrž tudi … (smeh) Foto: Andraž Purg »Z ženo sva ponosna na najine potomce, štiri fante. Skupaj z mano nas je dovolj za eno košarkarsko moštvo.« Dr. Boštjan Pečnik svoje poslovno življenje posveča inovacijam in razvoju. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 38, 19. september 2024 INTERVJU »Vsa osnovnošolska leta sem bil član otroške gledališke skupine. S predstavami smo se udeleževali vseslovenskega srečanja gledaliških skupin Naša beseda, nastopali smo po vsej Sloveniji, tudi v zamejstvu.« »V podjetju smo zagotovili najbolj talentirane strokovnjake. Če tega ne bi naredili, tako kakovostnega razvoja elektronike, kot ga imamo, ne bi uspeli zagotoviti.« Moj prvi šef v Gorenju, ki sem ga zelo spo- štoval, je šel na drugo delovno mesto in me je izbral za svojega naslednika. Bil sem počaščen, a sem se počutil tudi nelagodno, saj sem bil najmlajši med sodelavci. Ni mi bilo vseeno, kako so se ob tem počutili. Zato sem vodstvu podjetja rekel, da potrebujem približno teden časa za temeljit razmislek. A so mi ga dali na voljo bistveno manj. Odločanje mi je olajšal starejši sodelavec, ki mi je rekel, naj izkoristim priložnost, saj bodo sodelavci to z razumeva- njem sprejeli. Tako sem »skočil v vodo in začel plavati«. To je bilo leta 1989, ko je Gorenju pri- manjkovalo izdelkov in je nujno potrebovalo nov razvojni cikel za prodor na evropski trg. Pošteno smo zavihali rokave in tako nam je do leta 2002 uspelo prenoviti oziroma razviti celoten nov nabor kuhalnih aparatov. Znano je, da si konkurenčna podjetja med seboj kradejo najboljše kadre. Vaše uspešno delo so opazili v podjetju BSH, zato so vas povabili v službo v Nazarje. Zakaj ste spre- jeli povabilo? In kako so se na vaš odhod odzvali v Gorenju? Kar dolgo se nisem odzval, vendar so me vztrajno vabili več kot pol leta. Res so bili iz- jemno vztrajni, zato sem začel razmišljati, da je morda prav zdaj pravi čas, da grem še kam drugam, saj sicer ne bom nikoli vedel, kako je v drugih podjetjih. Pravi čas je bil zato, ker smo v Gorenju ravno takrat zaključili prenovo ponudbe kuhinjskih aparatov. Pred dokončno odločitvijo sem imel seveda temeljite pogovore z vodilnimi v multinacionalki BSH v Nemčiji. V Nazarjah sem prevzel vodenje razvoja, dobro smo delali. Ko sem odhajal iz Gorenja, sem si mislil, da se nikoli več ne bom vrnil. Prepričan sem bil, da mi bodo v Gorenju zamerili, a se to ni zgodilo, saj smo s kolegi iz obeh podjetij ohranili zelo korektne odnose. Približno leto in pol ste delali v Nazarjah, ko so vas iz takratnega vodstva Gorenja po- klicali z željo, da se vrnete. In tako ste se ponovno znašli v dilemi, kaj storiti. Zato, ker se mi je zdelo, da v dveh letih ne moreš zaključiti razvojnega procesa. Nekaj no- vih produktov smo sicer razvili, pa vendar. Ve- del pa sem, da v BSH ne bom mogel karierno napredovati, če ne bom šel v tujino. V tujino pa nisem želel zaradi družine. Zato sem se vrnil v Gorenje, kateremu ostajam zvest še danes. Vse do danes sem zamenjal več delovnih mest, ki pa so vsa povezana z razvojem ali področjem kuhalnih aparatov. Ko je Hisense leta 2018 pre- vzel Gorenje, sem znova postal izvršni pod- predsednik za raziskave in razvoj. Zdaj pa sem odgovoren za celotno organizacijo kuhinjskih aparatov (kuhalni aparati in pomivalni stroji), področje kakovosti, ter skupno razvojno plat- formo, ki vključuje predrazvoj, ki je ključen za tehnološko konkurenčnost podjetja, razvoj elektronike za vse gospodinjske aparate, razvoj aplikacij za povezljive aparate laboratorij za certificiranje in inovacijski center. Pri razvoju in izdelavi novega izdelka ozi- roma aparata sodeluje kopica strokovnjakov z različnih področij. Vaša nalaga je torej, da usmerjate in usklajujete njihovo delo? Tako je. Vsakega novega izdelka se lote- vamo v večfunkcijskem timu, v katerem so predstavniki s področij produktnega vode- nja, razvoja, kakovosti, oblikovanja, nabave, proizvodnje, financ, marketinga in servisa. Moja vloga je, da usmerjam njihovo delo. Če ocenim, da ne gremo v pravo smer, se mo- ram pravočasno odzvati, da začnemo iskati drugo pot oziroma drugačne rešitve. Pri tem mi dolgoletne izkušnje zelo koristijo. Zelo je pomembno, da sodelavci pri projektu dobro komuniciramo med seboj. Nikoli jim ne re- čem, da ne delajo prav, ampak jih spodbujam, da začnejo razmišljati še kako drugače. Da sami uvidijo napake, jih popravijo in najdejo boljše rešitve. Razvijanje novega izdelka je zahteven proces, zato s člani v večfunkcij- skih timih sestankujemo vsaka dva tedna. Na teh usmerjevalnih sestankih preverimo, kako daleč smo in zastavimo smernice za naprej. Povedo mi, če potrebujejo dodatno pomoč, da jim zagotovim podporo. Naše delo je inovativno, med nami se vedno krešejo zamisli in mnenja, zato se moramo znati poslušati. Več kot je idej, večja je verje- tnost, da bomo našli najboljšo rešitev in tako razvili kakovostne izdelke. Odgovoren sem, da delamo prave stvari. Zelo je pomembno tudi, da zmoremo priznati zmoto ali napako. In to čim prej, saj so potem posledice manjše, kot če bi trmasto vztrajali pri nečem, kar ne vodi v pravo smer. Vsak dober vodja naj bi bil predvsem do- ber motivator. Se strinjate? Zagotovo je pomembno, da zna vodja v ko- lektivu ustvariti navdušenje za delo. In vloga dobrega vodje je tudi, da med sodelavci jasno opredeli naloge in odgovornosti. Da zna pre- poznati, kdo je za katero delo talentiran, saj bo pri tem delu najbolj učinkovit. Zato smo že pri zaposlovanju pozorni, koga sprejmemo v kolektiv. Če je vzdušje v podjetju slabo, so tudi rezultati dela slabi. Delamo pa zato, da izdelke prodamo in so kupci zadovoljni. Da ustvarimo prihodek in dobiček in lahko denar vlagamo tudi v razvoj podjetja. Na področju razvoja in inovacij v skupini Hisense Europe dela približno 540 ljudi, to je zelo številčen kolektiv, zato njegovo usmerjanje ni prepro- sto. Priznam, da mi vedno ne uspeva tako, kot bi si želel. Da je vzdušje v kolektivu ven- darle dobro, dokazuje dejstvo, da večina za- poslenih ne išče službe drugje. Je pa seveda povsem normalno, da nekateri odidejo, drugi prihajajo. Pogovarjava se v prostorih inovacijskega centra, ki je vrata odprl lani februarja. Kaj so dodane vrednost novega centra? Naš nov inovacijski center je arhitekturno oziroma prostorsko zasnovan tako, da zaposle- ni lahko začnejo delati skupaj v večfunkcijskih timih že v zgodnji fazi razvojnega procesa, ko nastaja definicija novega izdelka z vsemi la- stnostmi, ki jih bo aparat imel, ko bo prišel na trg. V predrazvoju razvijamo tehnologije, ki jih bomo v naših izdelkih uporabljali čez pet ali šest let. V inovacijskem centru imamo delovne sobe, ki omogočajo sodelavcem pove- zovalno delo. Tako se informacije med njimi širijo bistveno hitreje, saj je čas tudi v našem poslu zelo dragocen. Kot ste omenili, na področju inovacij in razvoja dela približno 540 sodelavcev. So vsi v Velenju? Ne, na Švedskem in Nizozemskem jih je 100, v Sloveniji jih dela 440, približno 350 jih dela v Velenju, 80 v naši enoti v Ljubljani in 10 v Mariboru. Z odprtjem poslovnih enot v Mariboru in Ljubljani smo se približali kadro- vskemu bazenu. Tako smo si zagotovili najbolj talentirane strokovnjake. Če tega ne bi naredili, tako kakovostnega razvoja, kot ga imamo, ne bi uspeli zagotoviti. V podjetju se zavedamo, da moramo tja, kje je znanje. Znanje pa je lah- ko tudi preveč oddaljeno od Velenja. Ko bomo dočakali tretjo razvojno os in s tem avtocesto v Šaleški dolini, bomo iz večjih središč lažje pri- dobili dober kader. Iz Ljubljane do nas bo manj kot ura vožnje. To pa je čas, ki ga je Slovenec zaradi službe še pripravljen dnevno preživeti v avtu. V našem kolektivu je tudi kar nekaj tujcev. Da privabimo najboljše strokovnjake, jim moramo seveda ponuditi tudi primerno plačilo. Prizadevamo si, da stimuliramo dobro delo in še posebej nagradimo tiste, ki naredijo več od pričakovanega. Pravite, da v vašem podjetju v raziskave in razvoj letno vložite približno 45 milijonov evrov, delež se vsako leto povečuje. Na čem še gradite konkurenčno prednost? Zelo pomembno je, da znamo predvideti, kaj bodo ljudje kupili. Predvsem pa jim moramo ponuditi dober izdelek za pravo ceno. Če je izdelek dober, cena pa ni prava, podjetje ne bo preživelo. Če je izdelek slab, bo potrošnik razočaran in bo izgubil zaupanje. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še veliko dlje. To še kako drži. Ko enkrat narediš napako, moraš delati več let brez napak, da si ponovno pridobiš zaupa- nje potrošnikov. Pri prodaji je poleg logistike in marketinga prav tako zelo pomembno, da imaš prodajno mrežo organizirano tako, da so izdelki prisotni v vseh prodajnih kanalih – tako na policah trgovin kot tudi na spletu. Tistim, ki prodajajo tvoj izdelek, pa moraš zagotoviti primeren del zaslužka. Mnenje trgovca je zelo pomembno, saj ima njegov nasvet velik vpliv na kupčevo odločitev. Kako krepite prepoznavnost blagovne znamke? Bali smo se, da mladi, za razliko od srednje in starejše generacije, ne bodo več videli Go- renja kot prepoznavne blagovne znamke. A je strah odveč. Tudi zato, ker je kitajska mul- tinacionalke Hisense, ki je prevzela Gorenje, zadnjih šest let sponzor največjih športnih dogodkov, na primer evropskih in svetovnih nogometnih prvenstev. Vemo pa, da šport spremljajo vse generacije navdušencev po vsem svetu. Tako je Hisense globalna blagovna znamka, ki je v kratkem času zgradila izjemno prepoznavnost v Evropi. Če se spomnimo na čas takoj po prevzemu Gorenja, je bil Hisense praktično neznan. Kakšen je tržni delež Gorenja na evrop- skem trgu? Tega vprašanja sem zelo vesel, saj lahko povem, da odstotki rastejo in to zelo hitro. Tržni delež neprekinjeno povečujemo od leta 2020. Približuje se 7 odstotkom na evropskem trgu. Naš cilj je, da naslednje leto zraste na 10 odstotkov, leta 2026 pa na 12 odstotkov. Veseli smo, da potrošniki vse pogosteje po- segajo po naših kuhinjskih aparatih, hladilni tehniki, pralnih in sušilnih strojih, klimatskih napravah in televizorjih. Hisense je pionir v izdelavi laserskih televizij. Še posebej smo ponosni na naš premijski program Asko, ki ga bomo do sredine prihodnjega leta skoraj povsem posodobili. Kakšne gospodinjske aparate bomo ime- li v naših kuhinjah čez 10 let? Kakšne so smernice? In kako globoko bomo morali seči v žep? Zagotovo bodo porabili manj energije, bodo tišji in bolj trajnostni. Njihovo upravljanje bo preprostejše, zelo podobno upravljanju mo- bilnih telefonov, praktično vsi bodo povezljivi. Prilagodili se bodo različnim načinom uporab- nikovega življenja. Z uporabo umetne inteli- gence bodo zagotavljali najboljšo funkcional- nost glede na uporabnikove potrebe. Osnovni aparati se zaradi tega ne bodo bistveno podra- žili. Najnaprednejši aparati, ki bodo polni naj- novejših tehnoloških inovacij, pa bodo seveda temu primerno dražji. Je res, da je vaš dom nekakšen poskusni laboratorij za vse izdelke vašega podjetja, preden gredo na trg? Ja, sem nekakšen poskusni zajček … (smeh) Pa saj to je razumljivo. Kot odgovoren za razvoj se želim prepričati, ali je res vse tako, kot mora biti. V podjetju smo vzpostavili sistem, da za- posleni testiramo izdelke na domu. Moram priznati, da žena ni vedno najbolj navdušena zaradi vsega tega direndaja, mlajša sinova pa toliko bolj. V vaši družini so kar štirje fantje! Z ženo sva ponosna na najine potomce, šti- ri fante. Skupaj z mano nas je dovolj za eno košarkarsko moštvo. (smeh) Najstarejši za- ključuje študij strojništva, drugi bo to jesen začel študirati informatiko. Najmlajša sinova sta dvojčka, stara dvanajst let. Šport imata zelo rada, trenirata kolesarstvo. Predvsem pa sta velika gurmana. Bilo je obdobje, ko smo pri nas zaradi testiranja novih pečic dvakrat na teden pekli stejke in pice. Jedla bi jih vsak dan. Njun apetit je nenasiten, a sta kljub temu tako vitka, da bi lahko kdo mislil, da jima ne daje- mo dovolj hrane, pojesta pa zagotovo največ med nami. Najbrž posledica testiranja pečic? Ja, najbrž tudi … (smeh) Foto: Andraž Purg »Z ženo sva ponosna na najine potomce, štiri fante. Skupaj z mano nas je dovolj za eno košarkarsko moštvo.« Dr. Boštjan Pečnik svoje poslovno življenje posveča inovacijam in razvoju. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 38, 19. september 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO VELENJE Septembrski urniki so za velenjskega župana Pe- tra Dermola zaradi občinskega praznika vedno zelo natrpani. Letos še toliko bolj, saj se vrstijo sestanki zaradi novice, ki je pretresla Šaleško dolino. Če dr- žava ne bo ukrepala z interventnim zakonom, naj bi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in z njo Premogovnik Velenje prihodnje leto končala v stečaju. Od pridobi- vanja elektrike je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest, veliko tudi posredno. Teš zagotavlja toplotni vir za daljinsko ogrevanje in ogrevanje vode za 40 tisoč prebivalcev Šaleške doline in električno energijo za celotno Slovenijo. Zahtevni izzivi narekujejo iztočnice za pogovor z velenjskim županom, ki med drugim poudarja, da Šaleška dolina ne sme biti niti talka niti žrtev v procesu prehoda po izstopu iz premoga. BARBARA FURMAN Pred velenjskim občinskim praznikom o aktualnih razmerah z županom Petrom Dermolom Pravičen prehod – zgolj črke na papirju? Če bi šoštanjska termoelek- trarna res ugasnila, bi to večji problem kot za elektroenerget- sko omrežje predstavljalo za ogrevanje Šaleške doline. Zato naj bi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravili interventni zakon. Termodivi- zija Holdinga Slovenske elek- trarne (HSE), v katero sodita Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, naj bi po neuradnih podatkih prihodnje leto poslovala z do 200 milijoni evrov izgube. Strokovnjaki pripravljajo rešitev, po kateri naj bi Teš po novem obratoval za zagota- vljanje toplote v Šaleški doli- ni, elektrika bi bila nekakšen stranski produkt. S tem bi bil T eš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam zaradi nedovoljene državne pomoči. Pred vrati je kurilna se- zona in mnogi Velenjčani s Župan Peter Dermol vidi moč lokalne skupnosti v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. (Foto: Nik Jarh) strahom pričakujejo položni- ce za ogrevanje. Njihovo ne- zadovoljstvo in nezaupanje se krepita. Razumem jih, saj dvig cene toplotnega ogrevanja v zadnjih dveh letih ni v skladu z zahte- vami pravičnega prehoda. Od sprejetja strategije za izstop iz premoga leta 2022 se je cena premoga z 2,75 evra za giga džul dvignila na šest evrov. Če se bo tako nadaljevalo, bodo položnice ogrevanja enormne. V naši dolini ne smemo biti tal- ci. Zame to pomeni, da nihče ne sme biti žrtev tega procesa. Prebivalci ne bi smeli nositi bremena izstopa iz premoga, zato od odgovornih na državni ravni nujno potrebujemo zave- ze, da bosta ključna zakona za našo Šaleško dolino – Zakon o postopnem zapiranju Premo- govnika Velenje in Zakon o ra- zvojnem prestrukturiranju re- gije Saša – čim prej sprejeta. In tudi fi nančno ovrednotena za potrebe pravičnega prehoda. Sprejeta bi morala biti že pred dvema letoma. Kje se zatika? Naposled so se dejavnosti le premaknile z mrtve točke, saj so bile izvedene delavnice s predstavniki lokalne sku- pnosti, ki so posredovali svoje predloge. Pred poletjem smo v naši občinski upravi spisali predlog zakonov. Na podlagi teh izhodišč so pristojni na državni ravni pripravili zelo splošna osnutka obeh zako- nov. Pomembno je, da imajo pri pripravi vsebine zakonov besedo tudi predstavniki lokal- ne skupnosti, saj bosta le tako lahko odražala potrebe naše regije in zagotovila uresničeva- nje načel pravičnega prehoda. Nekateri predstavniki lo- kalne skupnosti vam očitajo, da nimajo priložnosti sodelo- vati pri oblikovanju vsebine zakonov. Ta očitek je neutemeljen. Organizirali smo več javnih razprav in delavnic na to temo. T emu je ne nazadnje namenje- na tudi konferenca Pozdravlje- na prihodnost. A se tisti, ki mi to očitajo, ne odzivajo na vabi- la. Vsak, ki želi sodelovati pri oblikovanju strateških smernic razvoja naše doline, je nadvse dobrodošel. Kot župan ne bom sprejemal odločitev, ki za jav- nost ne bi bile sprejemljive. To obljubljam. Visoke položnice za ogre- vanje so minulo zimo spra- vile na ulice veliko jeznih Velenjčanov. Protestniki so vodstvu Teša, Komunalne- »Pomembno je, da se med seboj spoštujemo in sodelujemo. Samo skupaj bomo lahko kos tudi najbolj zahtevnim izzivom. Zato vsem Velenjčankam in Velenjčanom čestitam ob občinskem prazniku.« praznik občine september Septembra Velenje praznuje. Praznujmo skupaj! 65-letnica uradnega odprtja mestnega središča 760-letnica prve omembe trga V E L E N J E Vse najboljše, Velenje! Vse najboljše, moje mesto! Foto: Roman BOR Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU ga podjetja Velenje in tudi vam kot županu pretili s ka- zenskimi ovadbami. Zakaj s predstavniki Ljudske iniciati- ve Velenje, ki so organizirali proteste, niste sedli za sku- pno mizo in se pogovorili? Oba pobudnika protestov iz Ljudske iniciative Velenje sta bila v preteklosti pogosto v moji pisarni, predvsem takrat, ko sta iskala svoj osebni inte- res. Ko so se zgodili protesti, je bil sestanek s predstavniki ini- ciative sklican na mojo pobu- do in na njem je bilo mogoče slišati veliko zavajajočih in ne- preverjenih informacij. Priča- koval bi, da bi najprej pridobili verodostojne informacije in bi šele potem kazali s prstom na tiste, ki so odgovorni. Kot župan z dvigom cen toplotne energije nisem imel ničesar. Občina lahko vpliva le na fi - ksni del cene, ki se od leta 2017 ni spreminjal. Žal niti lokalna skupnosti niti komunalno pod- jetje ne sodelujeta v procesu potrjevanja cene ogrevanja. Na to zakonodajno anomalijo smo v preteklosti že opozarjali. Kje torej vidite rešitev za zagotovitev stabilnega ogre- vanja po sprejemljivih cenah v Šaleški dolini? Načinov, kako priti do tega cilja, je več. Zato strokovnja- ki že preučujejo več možnih scenarijev glede alternativnih virov energije, ki bi bili tako z okoljskega kot tudi z ekonom- skega vidika za Šaleško doli- no najbolj sprejemljivi oziro- ma smiselni. Ko bodo rešitve znane, jih bomo predstavili javnosti, saj bodo tudi občani imeli priložnost soodločanja. V naslednjih dveh ali treh le- tih bomo obnovili toplovodni sistem, s čimer bomo zmanj- šali izgube toplotne energije. V ta namen smo že pridobili 22 milijonov evrov nepovra- tnih sredstev. Omrežje bomo pripravili za alternativni vir to- plotnega ogrevanja, ki bo delo- val pod nižjimi temperaturami, kot deluje danes. Država menda želi, da bi Šaleška dolina ostala energetska točka Slovenije. Nekateri se bojijo, da bo in- teres kapitala z različnimi viri onesnaženja še dodatno obremenil okolje. Zagovarjam stališče, da mo- rajo biti vsi novi projekti traj- nostno naravnani in za našo lokalno skupnost sprejemljivi. Kot župan ne bom pristal, da bi živeli v manj kakovostnem okolju. A se strinjam, da Šale- ška dolina ostane energetsko območje, saj imamo na tem področju dolgoletne izkušnje, tudi izobraževalne vsebine in vsi podsistemi so tesno pove- zani z energetiko. Prav je, da ostane ena ključnih gospodar- skih panog v naši dolini. Vpra- šanje je le, v katero smer se bo razvijala. Na ostre kritike okoljevar- stvenikov je naletela ideja o postavitvi sončne elektrarne na Družmirskem jezeru v sosednji šoštanjski občini. Upravičeno? Ko se je pojavila ideja o po- stavitvi sončnih celic na Ve- lenjskem jezeru, je nisem pod- prl, saj od strokovnjakov nisem prejel pojasnil, kako bi sončna elektrarna vplivala na okolje, na kakovost vode v jezeru in živih bitij v njem. Menim, da je prav, da se pogovarjamo o vseh možnostih pridobivanja energije. Do zaprtja Premogovni- ka Velenje naj bi prišlo leta 2033. Vedno več ljudi dvomi v to. Tudi vi? Sodeč bo besedah odgo- vornih na državni ravni, se bojim, da si nekateri želijo, da bi do zaprtja prišlo še prej. Menim, da je velika verjetnost, da bomo premog še kar nekaj časa izkopavali, saj ga bomo zaradi negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih novih energetskih kriz še kako po- trebovali. Premog je strateška surovina, ki je v kriznih situ- acijah izjemnega pomena za zaščito nacionalnega interesa. Proces prestrukturiranja šaleške regije zaradi napo- vedanega zaprtja premo- govnika bo dolgotrajen in zahteven. Brez evropskega denarja ne bo šlo. Koliko ste ga že uspeli zagotoviti? Ministrstvo za kohezijo je vse potrebne birokratske po- stopke uspešno izpeljalo, zato je za Šaleško dolino že na voljo 186 milijonov evrov. Vendar ta denar ni predviden za zagoto- vitev socialne varnosti tistih ljudi, ki bodo zaradi zaprtja premogovnika na primer tik pred upokojitvijo ostali brez dela. Veliko je še nedorečeno- sti, vendar ima škarje in pla- tno v rokah država. Jasno je, kakšne so naloge občine. Pr- venstveno skrbimo za ureditev potrebne infrastrukture. Letos začenjamo prenovo stavbe Sta- re elektrarne, za naslednje leto načrtujemo začetek gradnje industrijsko-tehnološkega par- ka ter ureditev nove poslovne cone v Pesju. Kako kaže z energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v občini? Vesel sem, da je pristojni minister tudi na mojo pobu- do povečal delež Ekosklada za energetsko prenovo stavb. Prav zdaj se z Ekoskladom dogovarjamo, kako bi občina zagotovila še dodatne subven- cije in tako občanom fi nanč- no olajšala prenovo. Razpis v ta namen bo objavljen v kratkem. Občina je bila uspe- šna tudi na razpisu Elena za pridobitev nepovratnih sred- stev, kar pomeni, da se bodo že to jesen lahko večetažni lastniki oziroma upravniki stanovanjskih blokov potego- vali za fi nanciranje projektne dokumentacije za energetsko obnovo. Občanom Velenja je na voljo brezplačna Podnebno- -energetska pisarna. Kakšni so odzivi občanov? Prihajajo po nasvete glede varčne rabe energije? Tudi v velenjski mestni občini ob občinskem pra- zniku vsako leto izposta- vijo posameznike, društva, podjetja ali druge organi- zacije, ki so s svojim delom pripomogli k promociji oziroma ugledu lokalne skupnosti ter predvsem k boljšemu in prijetnejše- mu bivanju v njej. Gre za svojevrsten poklon tistim, ki tako dokazujejo pripa- dnost in spoštovanje do okolja, v katerem živijo oziroma delajo. Letos je prejemnikov priznanj in plaket dvanajst. Kdo jih bo dobil in zakaj? Dobitniki priznanja župa- na Mestne občine Velenje so Klub upokojencev Gorenje, Medpodjetniški izobraže- valni center Velenje, Har- monikarski orkester Barba- ra Premogovnika Velenje, Mira Tepej, Milan Ocepek in Danica Rožič. Puščajo dragoceno sled Kot so pojasnili v velenj- ski občinski upravi, so v Klub upokojencev Gorenje vključeni nekdanji sodelavci uspešnega velenjskega pod- jetja. Z negovanjem spomi- nov na skupna službena leta ohranjajo tradicijo za priho- dnje rodove. V Medpodje- tniškem izobraževalnem centru Velenje skrbijo za poklicno in strokovno izo- braževanje za potrebe go- spodarstva v regiji. Center vrsto let uspešno sodeluje v različnih domačih in med- narodnih projektih. Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, ki je prvič javno nastopil leta 1997, je edin- stven v slovenskem prosto- ru. V njem igrajo rudarji, ki v prostem času gojijo tudi tradicijo slovenskega ljud- skega godčevstva. Milan Ocepek je upokoje- nec Premogovnika Velenje. Najbolj je zaslužen za uredi- tev igrišča na Konovem, vr- sto let neprofesionalno vodi nogometno ligo, organiziral je več nogometnih srečanj. Danica Rožič, krajanka Vin- »Če se bo tako nadaljevalo, bodo položnice ogrevanja enormne. V naši dolini ne smemo biti talci. Nihče ne sme biti žrtev tega procesa.« Želim si, da bi bila podneb- na pisarna še bolj obiskana. Obisk spodbujamo z različ- nimi dogodki, ki jih organizi- ramo v pisarni, kjer imajo na voljo vse potrebne informacije, kako lahko zmanjšajo porabo toplotne energije. Kmalu bodo na voljo tudi nasveti s področja trajnostne mobilnosti in ravna- nja z odpadki. So posledice po lanskih avgustovskih poplavah v vaši občini že povsem odpravlje- ne? Nismo jih še uspeli povsem odpraviti, a kmalu nam bo uspelo. Med lanskimi siloviti- mi poplavami se je v naši lokal- ni skupnosti sprožilo približno 20 plazov, dve tretjini smo jih že sanirali. Preostale bomo do konca leta oziroma najkasneje do prihodnje pomladi. Deroča voda je močno poškodovala glavno vodno zajetju Ljubija, iz katerega se občani oskrbu- jejo s pitno vodo. V njegovo obnovo smo vložili že 2,4 mi- lijona evrov, sledijo še zaključ- na sanacijska dela v višini 1,5 milijona evrov. Tudi ob letošnjem prazni- ku boste nagovorili Velenj- čanke in Velenjčane. Kaj bo vaše osrednje sporočilo? Med drugim bom poudaril, da se moramo v večji meri zavedati, v kakšnem mestu oziroma občini živimo. Za to moramo biti hvaležni. Tisti, ki potujejo po svetu, vedo, da je kakovost življenja pri nas na zavidljivi ravni. Zato mo- ramo imeti svoje mesto radi. Pomembno je tudi, da se med seboj spoštujemo in sodeluje- mo. Samo skupaj bomo lahko kos tudi najbolj zahtevnim iz- zivom. Zato vsem Velenjčan- kam in Velenjčanom čestitam ob občinskem prazniku. »Premog je strateška surovina, ki je v kriznih situacijah izjemnega pomena za zaščito nacionalnega interesa.« Priznanje je zahvala lokalne skupnosti ske Gore, je bila soustanovi- teljica turističnega društva v kraju in je v njem dolga leta delovala kot članica uprav- nega odbora. Že več kot 20 let je dejavna tudi v Društvu upokojencev Vinska Gora ter na številnih drugih področjih v kraju. Mira Tepej je upoko- jenka Premogovnika Velenje in že drugi mandat predsedni- ca Krajevne skupnosti Stara vas, ki zna sočutno prisluhniti potrebam sokrajanov. Komu občinske plakete? Plaketo občine bo prejelo Kulturno-prosvetno društvo Franca Schreinerja Šentilj, ki je lani praznovalo 100-le- tnico. Z raznoliko paleto dejavnosti spodbujajo med- generacijsko sodelovanje. To je še posebej vidno na po- dročju gledališke dejavnosti. Zadnja gledališka produkci- ja Skok čez plot je navdušila občinstvo in dosegla izjemen obisk. Med prejemniki plakete sta tudi Marjana Marija Koren, nepogrešljiva članica različ- nih organizacij, ki je za svoje dolgoletno delo v sindikatu prejela srebrno in zlato pla- keto Zveze sindikatov Slo- venije, za delo v Gorenju pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ter podjetje Gama. ki že več kot 35 let pripravlja tradicionalni teniški Vip cup Velenje. Vsako leto se ga ude- leži več kot 300 udeležencev iz Slovenije in tujine. Med njimi so gospodarstveniki, podjetniki, predstavniki di- plomacije, kulture, športa in politike iz Slovenije in tujine. Trije občinski grbi Med letošnjimi dobitniki občinskega grba je Branko Meh. lastnik mizarstva Meh, ki je mizarsko obrt prevzel od očeta leta 1976, leta 2010 je direktorski mesti prepustil svojima sinovoma. V mladih letih je bil dejaven tudi v smučarskih skokih. V obr- tno-zborničnem sistemu je deloval več desetletij. Je višji gasilski častnik v Prostovolj- nem gasilskem društvu Ve- lenje in član motorističnega kluba Velenje. Helena Brglez, prav tako prejemnica občinskega grba, je prizadevna gasilka, ki je leta 1998 prevzela vodenje Gasilske zveze Velenje. Ve- dno je rada delala z otroki. Njen prispevek na področju gasilstva je pomemben tudi na državni ravni. Občinski grb bo prejelo tudi Čebelarstvo Čanč iz vasi Ple- šivec, ki se ponaša z dolgole- tno čebelarsko tradicijo. Da- nes v družini Čanč čebelari že tretja generacija. Še posebej so ponosni na penečo medi- co, ki je leta 2020 prejela zla- to priznanje na najuglednej- šem ameriškem ocenjevanju vin v New Yorku. Mandič je ambasador Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku bodo naziv ambasador Mestne občine Velenje podelili Mar- ku Mandiću, mednarodno priznanemu gledališkemu in fi lmskemu igralcu, ki je velik del svojega življenja preživel v Velenju. Svoj igralski talent je pokazal že v osnovni šoli, v velenjski gimnaziji je bil eden od po- budnikov Slovenovizije in Gimnazijade, dveh takrat zelo priljubljenih projek- tov. Odločil se je za študij na Akademiji za gledališče, radio, fi lm in televizijo v Ljubljani. Že med študijem je igral v predstavah Sloven- skega narodnega gledališča Drama Ljubljana, kjer se je po opravljeni diplomi zapo- slil. Poleg vlog na odrskih deskah v Drami navdušuje tudi v fi lmih in na televiziji. Je eden vidnejših slovenskih igralcev, ki se lahko pohva- li s številnimi stanovskimi nagradami. BF Po opravljenem tehničnem pregledu vam podarimo zunanje pranje vašega avtomobila. • Tehnični pregledi vseh vrst motornih in priklopnih vozil, • homologacije, • predelave in tahografi. Avto Velenje d.o.o. Koroška cesta 64,SI-3320 Velenje Tel.:03/896-44-60 Podjetje s tradicijo. Vaš zanesljiv partner za kadrovske rešitve Iskanje tujcev, pridobivanje delovnih dovoljenj Sistematizacija I Reorganizacija I Obračun plač Varstvo osebnih podatkov Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Velenjčani navdušeno pričakali zlato Janjo Dvakratna zlata olimpijka Janja Garnbret je na 35. Pikinem festivalu v Velenju pozdravila Piko Nogavičko in prvošolčke. Izvedeli smo malo več o njenih načr- tih, odnosu do plezanja, a tudi o tem, kako se najraje sprosti, ko ne trenira in tekmuje. 25-letna Korošica, ki v svojem športu žanje nepredstavljive uspehe, je v prostem času čisto običajno dekle. LARISA JEKNIĆ Zlata medalja s pariških olimpijskih iger je na varnem, je zagotovila Janja Garnbret. »Zaenkrat sicer še nima prostora, saj jo moram še vedno povsod nositi s seboj, vendar bo zagotovo do- bila posebno mesto,« je povedala. Garnbretova je zelo vesela, ker plezanje med mladimi posta- ja vedno bolj priljubljeno. Po olimpijskih igrah leta 2020 v T okiu je to začela še posebej opažati, letos po pariških olimpijskih igrah, ko si je pri- borila svoje drugo olimpijsko zlato, pa še bolj. »Vedno več ljudi se odloča za plezanje in upam trditi, da bo kmalu postalo najbolj priljubljen šport na svetu. Že v Sloveniji je zelo priljubljeno. Vsaka oseba, ki jo spoznam, bodisi pleza bodisi ima otroke, ki plezajo, ali vsaj pozna nekoga, ki pleza. To me izjemno veseli,« je dejala. Do zdaj je preizkusila vse plezalne centre v Sloveniji in poudarila, da je navdušena nad tem, da se ple- zalna infrastruktura v državi vedno bolj razvija. Vendar je po njenem mnenju v Sloveniji glede na povpraševanje in glede na to, kako hitro se ta šport razvija, tovrstnih zgradb še vedno premalo. Imeti vzornika in postati vzornik Janjo Garnbret so na Titovem trgu navdušeno sprejeli obiskovalci vseh starosti. Med njimi se je najbolj slišalo vzklike prvošolcev, ki so jo klicali: »Janja, Janja!« To za športnico zagoto- vo ni bil nov prizor, a vendar jo vedno znova presenetijo. » Takšni prizori so zame običajni, a hkrati se tega človek nikoli ne more zares nava- »Še vedno je preprosta, odkrita in pozitivna Janja, takšna, kot jo poznamo iz preteklosti, in Velenjčani smo lahko ponosni, da smo del te zgodbe,« je povedal velenjski župan Peter Dermol. tovnem vrhu in mi je bila velik vzor. Želela sem imeti rezultate, kot jih je imela ona, biti dobra, kot je bila ona, imeti isti slog, kot otrok sem gledala tudi to, kako je oblečena. Praktično hočeš biti ta oseba in zdaj je neverjetno, da sem jaz na tem mestu,« je dejala. Plezanje je slog življenja Plezalka je glede treningov zelo dosledna in disciplinirana. Kako pa se sprošča, kadar nima obveznosti? »Ko imam ›fraj‹, ležim na kavču in gledam Netfl ix. Rada imam tudi druženje s prijatelji in nakupovanje.« A vendar športnica plezanja ne dojema kot obveznost, temveč kot slog življenja. » T udi plezanje je del moje sprostitve, kamor sodi tudi plezanje po skali, kar bom po- čela zdaj, ko bom šla v Francijo. T ega ne dojemam kot trening, to je za mojo dušo,« je poudarila. S Piko stari znanki Janjo Garnbret na Pikin festival veže- jo lepi spomini, saj ga je v otroštvu zelo rada obiskovala. »Pika me stalno vabi sem,« je dejala. Janja in navihana rdečela- ska se sicer že dobro poznata, saj je slednja leta 2022 športnico izbrala tudi za am- basadorko festivala. S Piko in z njenim prijateljem, opičja- kom Fickom, se Janja še ni pomerila v plezanju, a je prepričana, da sta oni najmočnejši. Plezalko in njenega trenerja Romana Krajnika pa si je dobro pri- voščil tudi Gusar. »Roman, ko te pogledam, se mi ne zdi, da bi ti plezal,« ga je zbodel. Gu- sarja in Piko je zanimalo tudi to, ali Janja kdaj noče na tre- ning. Krajnik je v šali odvrnil, da kljub temu, da pride na vsakega, to še ne pomeni, da je vedno pridna. Kasneje je pojasnil, zakaj tako rad dela z njo. »Ker hoče delati. Tako ji je »fajn« delati, da je tudi meni »fajn« delati z njo.« Radovedneža sta želela izvedeti tudi, ka- tera sladica je bila prva, ki sta si jo olimpijka in njen trener privoščila po uspehu v Parizu. Oba sta enoglasno odgovorila, da sladoled. »Sicer se ne spomnim dobro, vendar če je bilo kaj, je to bil sladoled,« je dejala Janja. In čeprav njen šport zahteva veliko discipline, pa plezalka, ki je vrhunsko fi zično pripravljena, te poslastice nikoli ne zavrne. » T ežko se odločim le za enega, saj ga obožujem in si ga lahko privoščim. Če bi lahko izbrala le eno sladico, bi to bil sladoled.« Težko je izbrati le eno mesto Janjo Garnbret, čeprav je Slovenjgradčanka, imajo za svojo tudi Velenjčani. Tam je obisko- vala športni oddelek Gimnazije Velenje in treni- rala, prav tako je članica društva Šaleški alpini- stični odsek Velenje. Tudi olimpijka enako čuti do tega mesta. »Čeprav nisem iz Velenja, je to še vedno moj drugi dom. Ne morem se odločiti le za eno mesto, a mi je vedno lepo, ko pridem sem,« je poudarila. Hvaležnost ji je izkazal tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. »Mislim, da je Janja ena tistih oseb, ki so v pre- teklosti zelo izrazito zaznamovale tako Mestno občino Velenje kot druge občine, kjer so delo- vale,« je povedal. To, da se športnica vedno, ko osvoji medaljo ali doseže katerikoli drug uspeh, vrne v mesto, kjer se je nekoč izobraževala in trenirala, je po Dermolovih besedah velika čast. »Gre za osebo, ki je uspehi niso spremenili. Še vedno je preprosta, odkrita in pozitivna Janja, takšna, kot jo poznamo iz preteklosti, in Velenj- čani smo lahko ponosni, da smo del te zgodbe,« je poudaril. Zato so Garnbretovi ob tej priložno- sti v občini podarili tudi nagrado pet tisoč evrov. Župan je dejal, da to samo po sebi ne pomeni veliko, da sta sprejem in spoštovanje, ki ga do športnice v mestu izražajo, tista, ki nosita pravo težo. » To bo za prvošolce trajen spomin na prvi šolski dan, ko se bodo spomnili, da so imeli možnost biti na sprejemu Janje Garnbret. T o so spomini, ki trajajo večno, in prispevajo k temu, da bodo malčki ponosni na to, čemur so bili v preteklosti priča.« Foto: Andraž Purg diti. T o mi je zelo pri srcu, saj mi ljudje izkažejo podporo in ljubezen, tokrat pa je še boljše, saj se družimo na Pikinem festivalu, ko so tukaj tudi prvošolci,« je pojasnila. In kaj bi nade- budnežem, ki so letos prvič sedli v šolske klopi, svetovala? »Naj uživajo v šoli, se imajo do- bro in naj bodo pridni.« Ja- nja je vzornica mnogim, tako mladim kot starim. A preden je to postala, se je tudi ona zgledovala po zdaj že športno upoko- jeni Mini Markovič, prav tako plezalki, ki še vedno ostaja njena vzornica. »Mina Markovič je prevladovala v sve- »Vedno več ljudi se odloča za plezanje in upam trditi, da bo kmalu postalo najbolj priljubljen šport na svetu,« pravi Janja Garnbret Gusar in Pika Nogavička sta dodobra izprašala Janjo Garnbret in njenega trenerja Romana Krajnika. Športnica, ki je vrhunsko fizično pripravljena, sla- doledu nikoli ne reče ne. Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Otroci so navdušeno vzklikali: »Janja, Janja!« Janja je dala tudi veliko avtogramov. Mestna občina Velenje je Janji Garnbret podarila 5000 evrov za osvojeno zlato medaljo v Parizu in promocijo vrhunske- ga športa v občini. www.knjiznica-velenje.si Veleposlanica ni skrivala navdušenja » To je čudovito! Tako pestre in izvirne za- bave za otroke in toliko nasmejanih otro- ških obrazov na enem mestu nisem videla še nikjer,« je navdušeno pripomnila vele- poslanica Švedske, njena ekscelenca Diana Madunic, ko se je sprehodila po prizorišču priljubljenega Pikinega festivala. T udi letos je največji otroški festival v Sloveniji s pe- strim programom privabil številne otroke in njihove starše iz bližnje in daljne okolice. Sicer pa se je švedska veleposlanica med obiskom Velenja podrobneje seznanila z načrti Mestne občine Velenje v procesu prehoda regije po zaprtju velenjskega pre- mogovnika, prav tako je obiskala Inovacij- ski center Hisense Europe. Prisotna je bila tudi na pogovoru s častno pokroviteljico 35. Pikinega festivala, predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar. Veleposlanica Švedske Diana Madunic je obisk Velenja začela s sprejemom v ob- činski upravi, kjer so ji predstavili ključne izzive pri iskanju novih razvojnih priložno- sti in zagotavljanju novih delovnih mest po zaprtju Premogovnika Velenje. Seznanila se je z nekaterimi večjimi projekti, na ka- terih naj bi temeljil razvoj Šaleške doline. Predstavniki mestne uprave so jo povabili na konferenco Pozdravljena, prihodnost, ki bo v Velenju 30. septembra. V mestni hiši so jo sprejeli velenjski pod- župan Janez Melanšek, direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, vodja občinskega urada za gospodarski razvoj Karla Sitar ter vodja občinskega urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik. Veleposlanica je prav tako obiskala Knji- žnico Velenje, kjer si je ogledala razstavo Mala knjižnica – raziščite svet švedske otro- ške književnosti. Razstavljena dela ponu- jajo vpogled v bogato literarno dediščino švedskih avtorjev. V Hisense Europe so visoki gostji pred- stavili blagovno znamko Asko, švedskega specialista za visokokakovostne gospodinj- ske aparate. V popoldanskih urah se je udeležila še pogovora s častno pokroviteljico 35. Piki- nega festivala, predsednico Republike Slo- venije dr. Natašo Pirc Musar, in prireditve ob podelitvi plaket Pikine ambasadorke BF Poklepetala je tudi z nagajivo Piko Nogavičko. (Foto: arhiv občine) Dijakinje in dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Gimnazije, Šole za storitvene dejavnosti, študentke in študentje Višje strokovne šole, učitelji in zaposleni na Šolskem centru Velenje čestitamo vsem občankam in občanom ob prazniku MO Velenje. www.scv.si Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Velenjčani navdušeno pričakali zlato Janjo Dvakratna zlata olimpijka Janja Garnbret je na 35. Pikinem festivalu v Velenju pozdravila Piko Nogavičko in prvošolčke. Izvedeli smo malo več o njenih načr- tih, odnosu do plezanja, a tudi o tem, kako se najraje sprosti, ko ne trenira in tekmuje. 25-letna Korošica, ki v svojem športu žanje nepredstavljive uspehe, je v prostem času čisto običajno dekle. LARISA JEKNIĆ Zlata medalja s pariških olimpijskih iger je na varnem, je zagotovila Janja Garnbret. »Zaenkrat sicer še nima prostora, saj jo moram še vedno povsod nositi s seboj, vendar bo zagotovo do- bila posebno mesto,« je povedala. Garnbretova je zelo vesela, ker plezanje med mladimi posta- ja vedno bolj priljubljeno. Po olimpijskih igrah leta 2020 v T okiu je to začela še posebej opažati, letos po pariških olimpijskih igrah, ko si je pri- borila svoje drugo olimpijsko zlato, pa še bolj. »Vedno več ljudi se odloča za plezanje in upam trditi, da bo kmalu postalo najbolj priljubljen šport na svetu. Že v Sloveniji je zelo priljubljeno. Vsaka oseba, ki jo spoznam, bodisi pleza bodisi ima otroke, ki plezajo, ali vsaj pozna nekoga, ki pleza. To me izjemno veseli,« je dejala. Do zdaj je preizkusila vse plezalne centre v Sloveniji in poudarila, da je navdušena nad tem, da se ple- zalna infrastruktura v državi vedno bolj razvija. Vendar je po njenem mnenju v Sloveniji glede na povpraševanje in glede na to, kako hitro se ta šport razvija, tovrstnih zgradb še vedno premalo. Imeti vzornika in postati vzornik Janjo Garnbret so na Titovem trgu navdušeno sprejeli obiskovalci vseh starosti. Med njimi se je najbolj slišalo vzklike prvošolcev, ki so jo klicali: »Janja, Janja!« To za športnico zagoto- vo ni bil nov prizor, a vendar jo vedno znova presenetijo. » Takšni prizori so zame običajni, a hkrati se tega človek nikoli ne more zares nava- »Še vedno je preprosta, odkrita in pozitivna Janja, takšna, kot jo poznamo iz preteklosti, in Velenjčani smo lahko ponosni, da smo del te zgodbe,« je povedal velenjski župan Peter Dermol. tovnem vrhu in mi je bila velik vzor. Želela sem imeti rezultate, kot jih je imela ona, biti dobra, kot je bila ona, imeti isti slog, kot otrok sem gledala tudi to, kako je oblečena. Praktično hočeš biti ta oseba in zdaj je neverjetno, da sem jaz na tem mestu,« je dejala. Plezanje je slog življenja Plezalka je glede treningov zelo dosledna in disciplinirana. Kako pa se sprošča, kadar nima obveznosti? »Ko imam ›fraj‹, ležim na kavču in gledam Netfl ix. Rada imam tudi druženje s prijatelji in nakupovanje.« A vendar športnica plezanja ne dojema kot obveznost, temveč kot slog življenja. » T udi plezanje je del moje sprostitve, kamor sodi tudi plezanje po skali, kar bom po- čela zdaj, ko bom šla v Francijo. T ega ne dojemam kot trening, to je za mojo dušo,« je poudarila. S Piko stari znanki Janjo Garnbret na Pikin festival veže- jo lepi spomini, saj ga je v otroštvu zelo rada obiskovala. »Pika me stalno vabi sem,« je dejala. Janja in navihana rdečela- ska se sicer že dobro poznata, saj je slednja leta 2022 športnico izbrala tudi za am- basadorko festivala. S Piko in z njenim prijateljem, opičja- kom Fickom, se Janja še ni pomerila v plezanju, a je prepričana, da sta oni najmočnejši. Plezalko in njenega trenerja Romana Krajnika pa si je dobro pri- voščil tudi Gusar. »Roman, ko te pogledam, se mi ne zdi, da bi ti plezal,« ga je zbodel. Gu- sarja in Piko je zanimalo tudi to, ali Janja kdaj noče na tre- ning. Krajnik je v šali odvrnil, da kljub temu, da pride na vsakega, to še ne pomeni, da je vedno pridna. Kasneje je pojasnil, zakaj tako rad dela z njo. »Ker hoče delati. Tako ji je »fajn« delati, da je tudi meni »fajn« delati z njo.« Radovedneža sta želela izvedeti tudi, ka- tera sladica je bila prva, ki sta si jo olimpijka in njen trener privoščila po uspehu v Parizu. Oba sta enoglasno odgovorila, da sladoled. »Sicer se ne spomnim dobro, vendar če je bilo kaj, je to bil sladoled,« je dejala Janja. In čeprav njen šport zahteva veliko discipline, pa plezalka, ki je vrhunsko fi zično pripravljena, te poslastice nikoli ne zavrne. » T ežko se odločim le za enega, saj ga obožujem in si ga lahko privoščim. Če bi lahko izbrala le eno sladico, bi to bil sladoled.« Težko je izbrati le eno mesto Janjo Garnbret, čeprav je Slovenjgradčanka, imajo za svojo tudi Velenjčani. Tam je obisko- vala športni oddelek Gimnazije Velenje in treni- rala, prav tako je članica društva Šaleški alpini- stični odsek Velenje. Tudi olimpijka enako čuti do tega mesta. »Čeprav nisem iz Velenja, je to še vedno moj drugi dom. Ne morem se odločiti le za eno mesto, a mi je vedno lepo, ko pridem sem,« je poudarila. Hvaležnost ji je izkazal tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. »Mislim, da je Janja ena tistih oseb, ki so v pre- teklosti zelo izrazito zaznamovale tako Mestno občino Velenje kot druge občine, kjer so delo- vale,« je povedal. To, da se športnica vedno, ko osvoji medaljo ali doseže katerikoli drug uspeh, vrne v mesto, kjer se je nekoč izobraževala in trenirala, je po Dermolovih besedah velika čast. »Gre za osebo, ki je uspehi niso spremenili. Še vedno je preprosta, odkrita in pozitivna Janja, takšna, kot jo poznamo iz preteklosti, in Velenj- čani smo lahko ponosni, da smo del te zgodbe,« je poudaril. Zato so Garnbretovi ob tej priložno- sti v občini podarili tudi nagrado pet tisoč evrov. Župan je dejal, da to samo po sebi ne pomeni veliko, da sta sprejem in spoštovanje, ki ga do športnice v mestu izražajo, tista, ki nosita pravo težo. » To bo za prvošolce trajen spomin na prvi šolski dan, ko se bodo spomnili, da so imeli možnost biti na sprejemu Janje Garnbret. T o so spomini, ki trajajo večno, in prispevajo k temu, da bodo malčki ponosni na to, čemur so bili v preteklosti priča.« Foto: Andraž Purg diti. T o mi je zelo pri srcu, saj mi ljudje izkažejo podporo in ljubezen, tokrat pa je še boljše, saj se družimo na Pikinem festivalu, ko so tukaj tudi prvošolci,« je pojasnila. In kaj bi nade- budnežem, ki so letos prvič sedli v šolske klopi, svetovala? »Naj uživajo v šoli, se imajo do- bro in naj bodo pridni.« Ja- nja je vzornica mnogim, tako mladim kot starim. A preden je to postala, se je tudi ona zgledovala po zdaj že športno upoko- jeni Mini Markovič, prav tako plezalki, ki še vedno ostaja njena vzornica. »Mina Markovič je prevladovala v sve- »Vedno več ljudi se odloča za plezanje in upam trditi, da bo kmalu postalo najbolj priljubljen šport na svetu,« pravi Janja Garnbret Gusar in Pika Nogavička sta dodobra izprašala Janjo Garnbret in njenega trenerja Romana Krajnika. Športnica, ki je vrhunsko fizično pripravljena, sla- doledu nikoli ne reče ne. Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Piko obiskala prva dama slovenskega športnega plezanja Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Otroci so navdušeno vzklikali: »Janja, Janja!« Janja je dala tudi veliko avtogramov. Mestna občina Velenje je Janji Garnbret podarila 5000 evrov za osvojeno zlato medaljo v Parizu in promocijo vrhunske- ga športa v občini. www.knjiznica-velenje.si Veleposlanica ni skrivala navdušenja » To je čudovito! Tako pestre in izvirne za- bave za otroke in toliko nasmejanih otro- ških obrazov na enem mestu nisem videla še nikjer,« je navdušeno pripomnila vele- poslanica Švedske, njena ekscelenca Diana Madunic, ko se je sprehodila po prizorišču priljubljenega Pikinega festivala. T udi letos je največji otroški festival v Sloveniji s pe- strim programom privabil številne otroke in njihove starše iz bližnje in daljne okolice. Sicer pa se je švedska veleposlanica med obiskom Velenja podrobneje seznanila z načrti Mestne občine Velenje v procesu prehoda regije po zaprtju velenjskega pre- mogovnika, prav tako je obiskala Inovacij- ski center Hisense Europe. Prisotna je bila tudi na pogovoru s častno pokroviteljico 35. Pikinega festivala, predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar. Veleposlanica Švedske Diana Madunic je obisk Velenja začela s sprejemom v ob- činski upravi, kjer so ji predstavili ključne izzive pri iskanju novih razvojnih priložno- sti in zagotavljanju novih delovnih mest po zaprtju Premogovnika Velenje. Seznanila se je z nekaterimi večjimi projekti, na ka- terih naj bi temeljil razvoj Šaleške doline. Predstavniki mestne uprave so jo povabili na konferenco Pozdravljena, prihodnost, ki bo v Velenju 30. septembra. V mestni hiši so jo sprejeli velenjski pod- župan Janez Melanšek, direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, vodja občinskega urada za gospodarski razvoj Karla Sitar ter vodja občinskega urada za družbene dejavnosti Marko Pritržnik. Veleposlanica je prav tako obiskala Knji- žnico Velenje, kjer si je ogledala razstavo Mala knjižnica – raziščite svet švedske otro- ške književnosti. Razstavljena dela ponu- jajo vpogled v bogato literarno dediščino švedskih avtorjev. V Hisense Europe so visoki gostji pred- stavili blagovno znamko Asko, švedskega specialista za visokokakovostne gospodinj- ske aparate. V popoldanskih urah se je udeležila še pogovora s častno pokroviteljico 35. Piki- nega festivala, predsednico Republike Slo- venije dr. Natašo Pirc Musar, in prireditve ob podelitvi plaket Pikine ambasadorke BF Poklepetala je tudi z nagajivo Piko Nogavičko. (Foto: arhiv občine) Dijakinje in dijaki Šole za strojništvo, geotehniko in okolje, Elektro in računalniške šole, Gimnazije, Šole za storitvene dejavnosti, študentke in študentje Višje strokovne šole, učitelji in zaposleni na Šolskem centru Velenje čestitamo vsem občankam in občanom ob prazniku MO Velenje. www.scv.si Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 XXXX Št. 38, 19. september 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO ŠENTJUR »Od zadnjega občinskega praznika smo postorili veliko, za nami je zelo naporno obdobje, a tudi pri- hodnji meseci bodo takšni, saj izvajamo ogromno na- ložb,« pravi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Medtem ko na Kalobju raste nova podružnična šola, dobiva hruševska osnovna šola prizidek k telovadni- ci. Občina v različnih delih lokalne skupnosti skrbi za izboljšave na področju odvajanja in čiščenja odpa- dnih voda ter vodovodnega omrežja. Na Planini pri Sevnici gradi nov gasilski dom, v središču Šentjurja se obeta nadzidava zdravstvenega doma, kmalu bo sledila tudi gradnja prizidka k Domu starejših Šen- tjur. Nedorečena vprašanja ostajajo glede načrtovanja suhega zadrževalnika v Črnolici, ki po besedah pr- vega moža občine ni pomemben le za zagotavljanje protipoplavne varnosti. Zadrževalnik je zaradi ume- ščanja navezovalne ceste Dramlje–Šentjur ključen tudi za prihodnji razvoj celotne lokalne skupnosti. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom mag. Markom Diacijem »Brez obvoznice bomo razvoj Šentjurja zavrli za sto let« »Vse naložbe, ki jih izva- jamo, so tako ali drugače sofi nancirane. Z denarjem v občinskem proračunu na- mreč komaj krpamo konec s koncem. Da zagotavljamo ob- vezne naloge, ki nam jih na- laga država, porabimo skoraj ves naš proračun,« opozarja šentjurski župan. Slednji se zaradi uspešnosti občinske uprave pri črpanju zunanjih virov fi nanciranja veseli tudi projektov, za katere s sode- lavci šele pripravljajo načrte, in že zdaj napoveduje ponov- no kandidaturo za župana na lokalnih volitvah leta 2026. Do začetka gradnje po- družnice na Kalobju je trajalo nekoliko dlje, kot ste pričakovali. A tamkaj- šnje gradbišče je zdaj obet lepših časov za to krajevno skupnost. Stavba, kjer učenci obisku- jejo pouk, je dotrajana. Vmes smo že izvedli nekatera obno- vitvena dela, vendar so novi prostori vsekakor potrebni. Gradnja nove podružnične osnovne šole gre po načrtu, predvideno je, da bo stavba do konca letošnjega leta pod streho. Rok za dokončanje vseh del je prihodnje leto, saj gre za obsežen projekt, vreden približno 3,5 milijo- na evrov. Od države smo za gradnjo šole in vrtca pridobili 1,5 milijona evrov sofi nanci- ranja, trudimo se pridobiti še drugih 400 tisoč evrov, kar je bilo predvideno za celoten projekt. Gradnja telovadnice bo morala še počakati. Oce- ne vrednosti gradbenih del in materialov so se od leta 2019, ko smo se začeli pogovarjati o gradnji nove podružnice, močno zvišale. Za del denar- ja se bomo potegovali še na razpisu Ekosklada. Naš cilj je namreč, da bi bil občinski proračun čim manj obreme- njen. Osnovna šola Hruševec je bila nedavno energetsko obnovljena, zdaj tam občina gradi še prizidek k telova- dnici. Dela so skladna z dogovo- rom, trenutno izvajalci gra- dijo obod, prizidek naj bi bil do konca leta pod streho in zaprt. Njegovo dokončanje je predvideno do avgusta prihodnje leto. Zaenkrat ne vidim ovir, da te naložbe, vredne dva milijona evrov, ne bi izpeljali tako, kot smo si jo zamislili. Zanjo smo do- bili še dodaten milijon evrov sofi nanciranja na razpisu za športno infrastrukturo in tega sem zelo vesel. Veliko dela imate tudi z zagotavljanjem pogojev za kakovostno predšolsko vzgojo. Od zadnjega občinskega praznika smo celovito uredili enoto Vrtca Šentjur na Plani- ni pri Sevnici. Trenutno izva- jamo toliko drugih naložb, da na področju predšolske vzgoje z lastnimi sredstvi v kratkem ne predvidevamo novih vlaganj. Imamo pa se- veda veliko načrtov. Občina je že pridobila gradbeno do- voljenje za gradnjo prizidka k drameljski enoti vrtca, pri- pravljamo tudi vse potrebno za gradnjo enote vrtca v Novi vasi. Pričakujemo, da bo dr- žava, ki določa pogoje gra- dnje ter nalaga vse smernice in normative, objavila kakšen razpis, na katerem se bomo lahko potegovali za sofi nan- ciranje naložb. Številni ljubitelji kolesar- jenja so veseli zaradi ure- jene kolesarske povezave proti Štoram in Celju. Kako kaže proti Šmarju pri Jel- šah? Odsek poti, ki je v naši ob- čini in vodi proti Šmarju pri Jelšah, še ni povsem končan, a večina del je opravljenih. Povezava od Šentjurja proti Štoram in Celju, ki je konča- na, je po mojem mnenju zelo lepa. Prevozil sem jo več kot petdesetkrat, tudi v času gra- dnje sem bil večkrat na terenu in sem spremljal, kako napre- dujejo dela. Mislim, da je ta kolesarska povezava čudovita za vse generacije, od najmlaj- ših do najstarejših. Občina Šentjur je za vsako od ome- njenih naložb, tako za odsek proti Šmarju pri Jelšah kot za odsek proti Celju, zagotovila 780 tisoč evrov v okviru do- govora za razvoj regij. Občina načrtuje še gradnjo kolesar- ske povezave proti Proseni- škemu in naprej proti Celju. Dokumentacijo za ta projekt, ki je fi nančno zelo zahteven, že pripravljamo. Izvedli smo že sestanek s krajani, upam, da bomo uspešni pri pridobi- vanju zemljišč. V Lokarjah je z namenom zagotavljanja večje varnosti pred poplavami predviden tudi suhi zadrževalnik. Za ta zadrževalnik smo pripravili vso projektno do- kumentacijo, pridobivamo gradbeno dovoljenje, nekaj težav imamo s pridobivanjem zemljišč. Z lastniki se dogo- varjamo in mislim, da se nam bo uspelo dogovoriti z veči- no, razen z enim, ki vztraja pri svojem in ne želi prodati svojih zemljišč. Zaradi tega občina ne more nadaljevati tudi projektiranje mestnega parka, saj je poplavna varnost eden od osnovnih pogojev za pridobitev dovoljenj. Pri načrtovanju zadrževal- nikov je občina le v podporo direkciji za vode in mini- strstvu, pristojnemu za to področje. V občinski upravi smo pripravili in zagotovili vso dokumentacijo, glede pridobivanja zemljišč pa ni- mamo v rokah nobenih vzvo- dov. Upam torej, da se bosta direkcija in omenjeno mini- strstvo vključila v reševanje problematike in da bosta obe ustanovi izvedli poteze, ki jih imata na voljo glede na Zakon o vodah. Za večjo varnost pred po- plavami je načrtovan tudi suhi zadrževalnik v Čr- nolici. Ste morda zbližali stališča s kmeti, ki svojih zemljišč ne želijo prodati? V občinski upravi smo gle- de tega suhega zadrževalnika opravili domačo nalogo, pri- pravili smo vso projektno do- kumentacijo, na to temo smo sklicali pet sestankov. Obči- na je predlagala, da bi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kmetom ponudil menja- vo zemljišč, vendar nimam informacij, ali je sklad nare- dil kaj v tej smeri. Prav tako nimam informacij o morebi- tnih drugih potezah. Če tega vprašanja ne bomo rešili čim prej, bomo imeli v Šentjurju velike težave. Po zahodnem delu zadrževalnika je predvi- dena tudi navezovalna cesta in če predvidenih načrtov ne bomo izpeljali, bomo razvoj Šentjurja zavrli za naslednjih sto let. S sodelavci se trenutno ukvarjate tudi s prometno strategijo. Kaj se kaže kot največji prometni izziv? Občina ima prometno stra- tegijo izdelano že dolgo, naj- bolj pereč cestni problem je omenjena navezovalna cesta Dramlje–Šentjur oz. šentjur- ska obvoznica. Zaenkrat je predvideno, da bi bila gradnja prvega in drugega dela te ce- ste sofi nancirana z evropskim denarjem v fi nančni perspek- tivi 2021–2027. Prvi odsek je predviden od izvoza iz avto- ceste proti Primožu, drugi del vodi od Primoža proti Kame- nemu. Pri vmesnem odseku pričakujem še nekaj težav. Zadnji odsek bo vodil po že omenjenem zahodnem delu predvidenega suhega zadrže- valnika v Črnolici. »Papirologija«, povezana s pripravo celostne prometne strategije, je po mojem mne- Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci (Foto: Nik Jarh) »Lokalne skupnosti same dobro vemo, katere ceste kličejo po obnovi. Da bi jih lahko uredile, potrebujemo denar, ne pa da se ves čas ukvarjamo s pripravo strategij.« Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU nju še ena nepotrebna biro- kratska zahteva na evropski in državni ravni, žal pa jo moramo imeti, če želimo pri- dobiti druge vire sredstev. Lo- kalne skupnosti natanko do- bro vemo, katere ceste kličejo po obnovi. Da bi jih lahko uredile, potrebujemo denar, ne pa da se ves čas ukvarjamo s pripravo strategij. Gasilci PGD Šentjur imajo precej težav z izvozi v pri- meru posredovanj. Občina zato načrtuje intervencijski center. Kako napreduje ta zamisel? Sprejeli smo občinski po- drobni prostorski načrt, tre- nutno pripravljamo projektno dokumentacijo za komunal- no opremo zemljišča. Uredi- tev je predvidena do konca tega mandata. Gradnja inter- vencijskega centra je pred- videna med letoma 2028 in 2030. Ker bo ob intervencij- skem centru tudi policijska postaja, nas čaka še menjava nekaterih zemljišč z ministr- stvom za notranje zadeve. Občina je lani poleti pridobila sofi nanciranje za gradnjo dodatne eno- te Doma starejših Šentjur. Kdaj bo nova enota dobila prve obrise? Drži, za gradnjo nove enote smo na razpisu ministrstva za Že možen raztros pepela Pokopališče Šentjur je bilo v zadnjem obdobju deležno več sklopov obno- vitvenih del. Zdaj je tam možen tudi raztros pepela. Obnova pokopališča je bila po besedah šentjurskega žu- pana mag. Marka Diacija zahteven projekt, razdeljen na tri dele. V prvem delu na- ložbe je izvajalec del uredil parkirišče za 49 parkirnih mest, servisni plato, ki ga po- trebuje upravljavec pokopali- šča, ter deponijske prostore. Drugi del projekta je zajemal postavitev stene za žarne grobove in ureditev prostora za raztros pepela pokojnikov, po čemer so v občini zaznali precej povpraševanja. Na po- kopališču so bile urejene še nekatere poti za pešce. V tre- tjem delu projekta je podjetje Voc Celje dokončalo ureditev 200-metrskega odseka ceste od poslovilne vežice proti naselju Kameno. Občina je uporabno dovoljenje za ob- novljeno pokopališče prido- bila pred približno dvema tednoma. »Kolikor mi je zna- no, so ljudje nad podobo tega pietetnega mesta navdušeni. Mislim, da smo pokopališče sedaj uredili za naslednjih 50 let ali še več,« je dejal Diaci. Obnova, ki je trajala dve leti, je bila vredna 1,23 milijona evrov (brez ddv). TS Za lepše upravno središče Nekateri šentjurski občinski svetniki so večkrat opozorili na potrebo po ureditvi sejne sobe, v zadnjem času so dali tudi pobudo za ureditev Mestnega trga. Župan pravi, da bodo najnujnejša dela na Mestnem trgu opravljena že kmalu, za celotno upravno stavbo pa je predvidena energetska obnova. Občina je že nekaj časa nameravala urediti Mestni trg, izvajalec za predvidena dela je že izbran. Najnujnejša dela bodo izvedena po občinskem prazniku. Občina načrtuje tudi energetsko obnovo celotne upravne stavbe, kjer je treba zamenjati tudi celotno streho. Pod okriljem te obnove, za katero že ima pripravljeno idejno zasnovo, bo ure- jena tudi sejna soba. »Glede naložbe se dogovarjamo z ministrstvom za javno upravo, ki bo prispevalo del denarja, saj je v upravni stavbi tudi upravna enota. Pripravljamo že projektno dokumentacijo, da se bomo lahko prijavili na razpis,« je dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci. Dodal je, da je kovačeva kobila vedno bosa, kar drži tudi v primeru urejenosti stavbe občinske uprave. »Občina je namreč energetsko obnovila vse druge javne zgradbe v svoji lasti, šele na koncu smo se lotili upravne stavbe. In mislim, da je to pohvale vredno.« TS solidarno prihodnost pridobi- li 2,8 milijona evrov. Oktobra ali novembra načrtujemo ob- javo javnega naročila za izbor izvajalca. Gradnja enote, ki bo lahko sprejela 24 oseb, je predvidena prihodnje leto. Oktobra lani je potekel rok za delovanje deponije v KS Blagovna Za Travnikom. Cinkarna Celje želi tam še naprej odlagati sadro in iz- podbija veljavnost odloka, ki predvideva časovno ome- jitev deponiranja sadre. Kaj se zdaj dogaja s to proble- matiko? Vlada je omenjeni odlok poslala v presojo ustavne- mu sodišču. Če kdo misli, da bom kot župan spremenil odlok in preslišal voljo doma- činov, se moti. Ko je prišlo do sprejema odloka, je KS Bla- govna dobila poseben status v postopku urejanja prostora. Mislim, da bi cinkarna mo- rala vedeti, kakšna je njena vloga v okolju. To podjetje bi moralo biti družbeno odgo- vorno, upoštevati bi moralo voljo tamkajšnjih prebival- cev, ne da želi le izkoriščati zemljišče. Gre za degradacijo prostora. Cinkarna posega v prostor, kjer živijo ljudje, in ti ljudje so bili tam, preden je začelo delovati omenjeno podjetje. »V občini smo doslej imeli požare in poplave. Manjka nam le še ena stvar na črko p in to je potres. Tudi na takšne razmere moramo biti pripravljeni. Ne nazadnje letos mineva 50 let od velikega potresa na Kozjanskem, zato moramo zagotoviti čim bolj varne stavbe tam, kjer se le da.« Za celotno upravno stavbo je predvidena energetska obnova. (Foto: TS) • vsak dan sveže malice in kosila • prostor za zaključene družbe do 180 ljudi (poroke, obletnice in drugi dogodki) • velik parkirni prostor • odlična domača hrana Rezervirajte si svoj oddih na 041 666 726 ali na bohorc.marjan@siol.net www.gostisce-bohorc.si Gostišče in prenočišča Sobota, 5. oktober 2024 OD 9.00 DO 12.00 POD KOSTANJI, V ZGORNJEM TRGU, V ŠENTJURJU www.turizem-sentjur.com Sobota, 5. oktober 2024 OD 9.00 DO 12.00 OD 9.00 DO 12.00 POD KOSTANJI, V ZGORNJEM TRGU, V ŠENTJURJU POD KOSTANJI, V ZGORNJEM TRGU, V ŠENTJURJU Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Jeseni pred 150 leti, leta 1874, so prebivalci ustano- vili Požarno brambo Sveti Jurij ob Južni železnici. Od takrat je v Šentjurju neprekinjeno organizirano gasilstvo. Začeli so skromno. Imeli so le pločevinasta vedra, požarne plahte in požarne kavlje na dolgih drogovih, poleg tega so prvi šentjurski gasilci imeli tudi majhno brizgalno na ročni pogon, ki so jo ob 150-letnici postavili na ogled v paviljonu nasproti gasilskega doma poleg še nekaj starejše opreme. JANŽE FRIC Stoletje in pol šentjurskih gasilcev Gasilci že dolgo niso le za gašenje požarov Leta 2024 je šentjursko gasilsko društvo videti pre- cej drugače. Šteje skoraj sto članov, od tega jih je 42 ope- rativnih. Prostovoljno gasil- sko društvo Šentjur je osre- dnja gasilska enota občine in spada v četrto kategorijo gasilskih društev, čeprav bi načeloma morala gasilska društva v tej kategoriji imeti 54 operativnih članov. Podmladek Kot marsikje v Sloveniji se tudi v Šentjurju soočajo s pomanjkanjem gasilcev. »To je načeloma težava bolj urbanih območij. Čeprav na primer z vrtčevskimi in še malo starejšimi otroki do- bro sodelujemo, se nekoliko starejši ne vključujejo med gasilce. Predvsem zato, ker imajo otroci v mestih na vo- ljo veliko več dejavnosti kot podeželski, zato se odloča- jo za druge obšolske dejav- nosti,« je povedal poveljnik šentjurskih gasilcev Danilo Matuš. »Pri gasilcih otrok ne bo postal Ronaldo ali veliko zaslužil. Pri nas delamo vse prostovoljno,« se je še pošalil poveljnik. Gasilstvo je bilo v preteklo- sti bolj tradicionalno. »Včasih je bilo načeloma tako, da je otrok gasilstvo prevzel od staršev, danes ni več tako. Vsaj ne v tolikšni meri, kot je to veljalo v preteklosti. Namesto tega se novi člani pridružujejo po prijateljskih vezeh. Torej če je kdo gasil- čev prijatelj, obstaja večja možnost, da se bo tudi sam pridružil gasilcem,« je pove- dal Matuš. Zgodi se tudi, da skupina fantov med gasilce privabi dekleta ali obratno. Dekleta predstavljajo pri- bližno tretjino vseh šen- tjurskih gasilcev. »So tudi izobražena, z vsemi izpiti in sposobna, vodijo tudi inter- vencije,« je povedal Anton Kukovič, ki je že 53 let gasi- lec. »Žalostno je, da imamo letos 150-letnico, pri čemer sem bil gasilec že takrat, ko smo praznovali stoletnico,« se je pošalil Kukovič. Nove gasilce v društva pri- vabijo tudi nesreče, ko ljudje začutijo, da bi radi pomaga- li, in se včlanijo v društvo. Nedavno so se v šentjursko društvo tako včlanili trije novi člani. Poveljnik Matuš to pripisuje tudi visokemu ugledu gasilcev, ki ga uživajo v Sloveniji. Družinske vezi Kljub novim načinom pri- druževanja gasilcem so dru- žinske tradicije gasilstva še vedno pomembne. Pred leti je družina Kukovič imela svojo tekmovalno desetino. »Moj stari oče je zelo dolgo sodeloval pri gasilskih tek- Poveljnik šentjurskih gasilcev Da- nilo Matuš: »Ponosen sem, da sem lahko poveljnik takšni enoti.« Anton Kukovič, poveljnik Danilo Matuš, predsednica Damjana Čakš, Adrijana Pajk, Melko Mavrin in Gašper Pajk »Po nasvetu predsednika vlade Goloba smo med poletjem nabirali vitamin D, da smo zdaj polni energije pripravljeni na jesensko dogajanje, ki bo, kot se že kaže, zelo pestro,« pravi Godčeva. Kaj se to jesen obeta na držav- nem političnem parketu? Najprej nas čaka razplet komisarske sage, ki jo je je povzročila slovenska vla- da, sledila bo interpelacija ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmeno- ve Duh. Zahtevamo tudi dve nujni seji na temo delovanja ministra Klemna Boštjančiča in ministrice Aste Vrečko. Še naprej bomo opozarjali na to, pred- sednica Državnega zbora RS Urška Kla- kočar Zupančič nenehno krši Ustavo RS in Poslovnik državnega zbora ter tepta pravno državo. Predsednica državnega zbora se od prvega dne ne zaveda, na kakšen stol je sedla ter kakšno izjemno odgovornost in dolžnost prinaša ta vlo- ga. Gre za položaj, ki je bil pred njo in bo obstajal še dolgo, ko nje v hramu demokracije ne bo več. Vsakokratni predsednik državnega zbora mora zaščititi in hkrati dosledno upoštevati Poslovnik državnega zbora, zakone in ustavo. Vsakokratni predse- dnik državnega zbora mora imeti do vseh preostalih 89 kolegov enakov- reden in enakopraven odnos, ker vsi skupaj tvorijo hram demokracije in je vsak od njih od volivcev prejel zaupa- nje. Urška Klakočar Zupančič je v dveh letih pokazala, da nič od naštetega ne zna in ne zmore. Žal. Katere zadeve v Šentjurju se vam zdijo v tem trenutku nujne? Šentjur je med večjimi občinami in na razvoj te lokalne skupnosti je treba gledati skozi oči njenega najmanjšega zaselka. Že več let opažam, da občina nima razvojne vizije. Strategije na pa- pirju, ki jih vsakih nekaj let sprejme ob- činski svet, so v večini le analize stanja brez pravih ciljev. Ob tem, da te strate- gije pišejo ljudje, ki so že nekaj desetle- tij na istih položajih in brez svežih idej. Da ni vizije razvoja, se vidi v neureje- nosti mesta Šentjur in izvajanja tako imenovanih političnih projektov, torej projektov po vaseh, ki naj bi trenutni lokalni oblasti prinesle volilne glasove. Seveda občani še vedno na prvo mesto postavljajo asfaltirane ceste, manj se govori o kakovosti življenja. Iz vasi iz- Vlada zanemarja podeželske kraje FB: Jelka Godec, Tw: jelka_godec, IG: Jelka Godec Jelka Godec Jelka Godec, vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) in občinska svetnica Občine Šentjur, pravi, da poslanska skupina SDS v jesen vstopa povezana, motivirana in polna energije. Pokomentirala je dogajanje na državni in lokalni politični ravni ter izpostavila svoj pogled na to, kaj bi bilo treba storili za boljšo kakovost življenja občanov občine Šentjur. ginjajo poštni uradi, bančni avtomati, gostilne, trgovine. Še malo pa bodo izginile tudi šole. Temu se je treba up- reti z jasnim razvojnim programom na področju gospodarstva, predvsem na področju spodbujanja razvoja malih in srednjih podjetij in razvoja turizma. V občini nimamo označenih kolesarskih poti, pešpoti, šele zdaj smo dobili turi- stične table, ki pa so postavljene znot- raj občine in ne recimo ob avtocesti. Občinska uprava in vodstvo občine morata poskrbeti, da bodo ustvarjeni pogoji za razvoj, pogoji, da bosta lah- ko gospodarstvo in turizem delovala v najvišji možni meri. Dokler tega ni in je po možnosti prisotna še škodoželjnost zaradi uspehov posameznikov, tako dolgo preboja na omenjenih področ- jih ne bo. V občini se vidi, da sedanja vlada zanemarja podeželske kraje. V času prejšnje Janševe vlade so bile v Šen- tjurju številne naložbe, med drugim krožišče pri OŠ Franja Malgaja, Indu- strijska cona jug, delno cesta Dole–Po- nikva–Loče, začetek projekta obnove železniške postaje Šentjur, začetek del na kolesarski povezavi Celje–Što- re–Šentjur, obnova OŠ Gorica pri Sliv- nici, zagotovljena so bila sredstva za novogradnjo POŠ na Kalobju in še bi lahko naštevala. Pod Golobovo vlado so se ustavili skoraj vsi infrastrukturni projekti, zato ni obljubljenega krožišča pri Resevni, intervencijskega centra in nove policijske postaje, nadaljevanja del na regionalnih cestah … Kot državna poslanka sem lokalni samoupravi vedno na voljo za pomoč. To sem tudi javno povedala na sejah občinskega sveta. Žal je bil odgovor, da moja pomoč ni potrebna. Takšnemu zavračanju se ni mogoče zoperstaviti in je tudi nesmiselno. Zato z mano mar- sikdo v občini neposredno naveže stik, da pomagam z nasveti. Pred kratkim ste podali pobu- do za ureditev Mestnega trga v Šentjurju. Ali ta postaja nevaren za obiskovalce? Pobudo sem podala na predlog ob- čanov in vsakodnevnih obiskovalcev trga. Nekateri so se poškodovali na pohodni površini, ki je v katastrofal- nem stanju. Neurejenost Mestnega trga je le še eden od pokazateljev, kako ni nobene prave volje in vizije za razvoj. Tudi urbanistično je mesto iz tega vidika kar majhna katastrofa. Pomanjkanje denarja ne more biti vedno izgovor za neurejenost, za raz- trgane zastave na občinski stavbi, za tamkajšnje zlomljene in viseče žaluzi- je ter za razrito pohodno površino na trgu. Poglejte sejno sobo, v kateri so seje občinskega sveta. Streha pušča, tla so še vedno prekrita z itisonom iz se- demdesetih let, a se nihče od vodilnih s tem ne obremenjuje. Ob predlogih za prenovo vedno isti odgovori, da ni denarja. Menim, da bi morali pristojni uporabiti, kar imajo na voljo in narediti tisto, kar lahko. Letos je bilo za vas kar nekaj prelomnic. Največji ponos so nam vsem otroci. Vaša hči je diplomirala z od- lično oceno. Potovanja os- rečujejo vašo dušo in srce. Vaši nepozabni trenutki tega poletja? Letošnje leto še ni pri koncu, zato bi o prelomnicah govori- la kdaj drugič, da se ne zgodi slaba karma (smeh). Verjetno je vsak starš najbolj ponosen, ko vidi, da je otroke vzgojil v samostojne in samozavestne osebe, ki vedo, da življenje ni vedno cvetoče polje. Tako sva z možem ponosna, da sta obe hčeri pogumno zakorakali na samostojno pot in da jima sledi mlajši brat. Ob polni zaposlitvi vseh družinskih članov je ved- no manj dni, ko se srečamo. To je del, na katerega se bom morala navaditi po letih »polne hiše«. Potovanja so moje sprošča- nje. Nemirni del mene se pomi- ri, ko z družino za dlje časa ali s prijateljicami za dan ali dva »zbežim« iz vsakdanje rutine. Letos sva z možem ponovno odkrivala lepote Škotske, ki je zame ena lepših dežel Evrope. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU movanjih. Na enem od njih v Mariboru organizatorji mo- jemu očetu niso verjeli, da je star toliko, kot je. Nasmejal se je, pokazal na svojega oče- ta za sabo in rekel, naj kar njega vprašajo. Moj stari oče je bil takrat star sto let. Dobro smo se nasmejali,« se spominja Kukovič. Adrijana in Gašper Pajk že dve leti sodelujeta kot operativna gasilca. »Na in- tervenciji nisva mama in sin, ampak tovariša,« je po- vedal Gašper, ki je pri gasil- cih še skoraj celo življenje, saj je že kot majhen otrok z mamo prihajal v gasilski dom, pred dvema letoma, takoj ko je dopolnil 18 let in seveda opravil potrebne iz- pite, pa je postal tudi opera- tivni gasilec. Kot pravita, je pomembno, da zna gasilec ločiti osebno življenje od ga- silskega in takrat ko je treba, pristopiti profesionalno. Intervencije Lani so šentjurski gasil- ci presegli svoje večletno povprečje med 40 in 50 in- tervencij, saj so jih opravili kar 73. Pred desetletjem so približno polovico inter- vencij predstavljali požari, danes jih je manj. »Zdaj je več tehničnih intervencij, kamor spadajo intervencije ob neurjih, kot so na primer tiste, kjer prečrpavamo vodo ali prekrivamo strehe. Požari predstavljajo približno tretji- no intervencij, povprečno se intervencije udeleži pribli- žno 13 ali 14 gasilcev,« je po- vedal poveljnik. V Šentjurju največkrat gori v naravi. »To je predvsem takrat, ko ljudje kljub prepovedi kurijo zunaj in jim ogenj uide izpod nad- zora,« je opozoril Matuš. Anton Kukovič je opozoril tudi na sršenja gnezda. Tudi teh so letos odstranili precej, saj lahko predstavljajo ne- varnost za ljudi. »Letošnje leto je bilo kar ugodno za sršene. A smo se jih dobro lotili. Oni so bili tisti, ki so kratko vlekli,« se je pošalil poveljnik. Gasilski dom Na začetku organiziranega gasilstva so gasilci na seve- ru šentjurskega trga imeli postavljen skromen lesen objekt, trenutni gasilski dom pa je že postal premajhen za potrebe sodobnega gasilstva. Zato v Šentjurju načrtujejo novega, ki ne bo le gasilski dom, ampak bodo Šentjur- čani v novi stavbi gostili tudi policiste in bo tako na- stal intervencijski center, za katerega upajo, da bo svoje naloge lahko uspešno izpol- njeval čim dlje. Trenutni gasilski dom ne ustreza več zahtevam so- dobnega gasilstva. Tako na primer tudi garaža skoraj ni več dovolj velika, da bi vanjo lahko parkirali tovornjak. Že nekajkrat so morali prirediti gasilski dom, med drugim so morali poglobiti dno garaže. »V novem intervencijskem centru bi radi imeli toliko prostora, da se bomo lahko okoli njega peljali s tovornja- kom,« je povedal poveljnik. Nov intervencijski center ne bo zgrajen v nekaj dneh, a šentjurski gasilci upajo, da ga bodo dočakali čim prej. Foto: Andraž Purg Predsednica društva Damjana Čakš in poveljnik Danilo Matuš. Predsednica sedi na prvem gasilskem vozu, ki so ga šentjurski gasilci uporabljali pred 150 leti. Mama in sin Adrijana in Gašper Pajk že dve leti uspešno sodelujeta kot operativna gasilca. Poveljnik PGD Šentjur: »Takšne enote, kot je naša, ni daleč naokoli. Drugi gasilci so kar malo nevoščljivi.« (Foto: PGD Šentjur) Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Ekipa elektroinstalacije Anton Selič s.p. TRGOVINA: 03 746 46 62, 041 684 335 MONTAŽA: 041 611 603 Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Jeseni pred 150 leti, leta 1874, so prebivalci ustano- vili Požarno brambo Sveti Jurij ob Južni železnici. Od takrat je v Šentjurju neprekinjeno organizirano gasilstvo. Začeli so skromno. Imeli so le pločevinasta vedra, požarne plahte in požarne kavlje na dolgih drogovih, poleg tega so prvi šentjurski gasilci imeli tudi majhno brizgalno na ročni pogon, ki so jo ob 150-letnici postavili na ogled v paviljonu nasproti gasilskega doma poleg še nekaj starejše opreme. JANŽE FRIC Stoletje in pol šentjurskih gasilcev Gasilci že dolgo niso le za gašenje požarov Leta 2024 je šentjursko gasilsko društvo videti pre- cej drugače. Šteje skoraj sto članov, od tega jih je 42 ope- rativnih. Prostovoljno gasil- sko društvo Šentjur je osre- dnja gasilska enota občine in spada v četrto kategorijo gasilskih društev, čeprav bi načeloma morala gasilska društva v tej kategoriji imeti 54 operativnih članov. Podmladek Kot marsikje v Sloveniji se tudi v Šentjurju soočajo s pomanjkanjem gasilcev. »To je načeloma težava bolj urbanih območij. Čeprav na primer z vrtčevskimi in še malo starejšimi otroki do- bro sodelujemo, se nekoliko starejši ne vključujejo med gasilce. Predvsem zato, ker imajo otroci v mestih na vo- ljo veliko več dejavnosti kot podeželski, zato se odloča- jo za druge obšolske dejav- nosti,« je povedal poveljnik šentjurskih gasilcev Danilo Matuš. »Pri gasilcih otrok ne bo postal Ronaldo ali veliko zaslužil. Pri nas delamo vse prostovoljno,« se je še pošalil poveljnik. Gasilstvo je bilo v preteklo- sti bolj tradicionalno. »Včasih je bilo načeloma tako, da je otrok gasilstvo prevzel od staršev, danes ni več tako. Vsaj ne v tolikšni meri, kot je to veljalo v preteklosti. Namesto tega se novi člani pridružujejo po prijateljskih vezeh. Torej če je kdo gasil- čev prijatelj, obstaja večja možnost, da se bo tudi sam pridružil gasilcem,« je pove- dal Matuš. Zgodi se tudi, da skupina fantov med gasilce privabi dekleta ali obratno. Dekleta predstavljajo pri- bližno tretjino vseh šen- tjurskih gasilcev. »So tudi izobražena, z vsemi izpiti in sposobna, vodijo tudi inter- vencije,« je povedal Anton Kukovič, ki je že 53 let gasi- lec. »Žalostno je, da imamo letos 150-letnico, pri čemer sem bil gasilec že takrat, ko smo praznovali stoletnico,« se je pošalil Kukovič. Nove gasilce v društva pri- vabijo tudi nesreče, ko ljudje začutijo, da bi radi pomaga- li, in se včlanijo v društvo. Nedavno so se v šentjursko društvo tako včlanili trije novi člani. Poveljnik Matuš to pripisuje tudi visokemu ugledu gasilcev, ki ga uživajo v Sloveniji. Družinske vezi Kljub novim načinom pri- druževanja gasilcem so dru- žinske tradicije gasilstva še vedno pomembne. Pred leti je družina Kukovič imela svojo tekmovalno desetino. »Moj stari oče je zelo dolgo sodeloval pri gasilskih tek- Poveljnik šentjurskih gasilcev Da- nilo Matuš: »Ponosen sem, da sem lahko poveljnik takšni enoti.« Anton Kukovič, poveljnik Danilo Matuš, predsednica Damjana Čakš, Adrijana Pajk, Melko Mavrin in Gašper Pajk »Po nasvetu predsednika vlade Goloba smo med poletjem nabirali vitamin D, da smo zdaj polni energije pripravljeni na jesensko dogajanje, ki bo, kot se že kaže, zelo pestro,« pravi Godčeva. Kaj se to jesen obeta na držav- nem političnem parketu? Najprej nas čaka razplet komisarske sage, ki jo je je povzročila slovenska vla- da, sledila bo interpelacija ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmeno- ve Duh. Zahtevamo tudi dve nujni seji na temo delovanja ministra Klemna Boštjančiča in ministrice Aste Vrečko. Še naprej bomo opozarjali na to, pred- sednica Državnega zbora RS Urška Kla- kočar Zupančič nenehno krši Ustavo RS in Poslovnik državnega zbora ter tepta pravno državo. Predsednica državnega zbora se od prvega dne ne zaveda, na kakšen stol je sedla ter kakšno izjemno odgovornost in dolžnost prinaša ta vlo- ga. Gre za položaj, ki je bil pred njo in bo obstajal še dolgo, ko nje v hramu demokracije ne bo več. Vsakokratni predsednik državnega zbora mora zaščititi in hkrati dosledno upoštevati Poslovnik državnega zbora, zakone in ustavo. Vsakokratni predse- dnik državnega zbora mora imeti do vseh preostalih 89 kolegov enakov- reden in enakopraven odnos, ker vsi skupaj tvorijo hram demokracije in je vsak od njih od volivcev prejel zaupa- nje. Urška Klakočar Zupančič je v dveh letih pokazala, da nič od naštetega ne zna in ne zmore. Žal. Katere zadeve v Šentjurju se vam zdijo v tem trenutku nujne? Šentjur je med večjimi občinami in na razvoj te lokalne skupnosti je treba gledati skozi oči njenega najmanjšega zaselka. Že več let opažam, da občina nima razvojne vizije. Strategije na pa- pirju, ki jih vsakih nekaj let sprejme ob- činski svet, so v večini le analize stanja brez pravih ciljev. Ob tem, da te strate- gije pišejo ljudje, ki so že nekaj desetle- tij na istih položajih in brez svežih idej. Da ni vizije razvoja, se vidi v neureje- nosti mesta Šentjur in izvajanja tako imenovanih političnih projektov, torej projektov po vaseh, ki naj bi trenutni lokalni oblasti prinesle volilne glasove. Seveda občani še vedno na prvo mesto postavljajo asfaltirane ceste, manj se govori o kakovosti življenja. Iz vasi iz- Vlada zanemarja podeželske kraje FB: Jelka Godec, Tw: jelka_godec, IG: Jelka Godec Jelka Godec Jelka Godec, vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) in občinska svetnica Občine Šentjur, pravi, da poslanska skupina SDS v jesen vstopa povezana, motivirana in polna energije. Pokomentirala je dogajanje na državni in lokalni politični ravni ter izpostavila svoj pogled na to, kaj bi bilo treba storili za boljšo kakovost življenja občanov občine Šentjur. ginjajo poštni uradi, bančni avtomati, gostilne, trgovine. Še malo pa bodo izginile tudi šole. Temu se je treba up- reti z jasnim razvojnim programom na področju gospodarstva, predvsem na področju spodbujanja razvoja malih in srednjih podjetij in razvoja turizma. V občini nimamo označenih kolesarskih poti, pešpoti, šele zdaj smo dobili turi- stične table, ki pa so postavljene znot- raj občine in ne recimo ob avtocesti. Občinska uprava in vodstvo občine morata poskrbeti, da bodo ustvarjeni pogoji za razvoj, pogoji, da bosta lah- ko gospodarstvo in turizem delovala v najvišji možni meri. Dokler tega ni in je po možnosti prisotna še škodoželjnost zaradi uspehov posameznikov, tako dolgo preboja na omenjenih področ- jih ne bo. V občini se vidi, da sedanja vlada zanemarja podeželske kraje. V času prejšnje Janševe vlade so bile v Šen- tjurju številne naložbe, med drugim krožišče pri OŠ Franja Malgaja, Indu- strijska cona jug, delno cesta Dole–Po- nikva–Loče, začetek projekta obnove železniške postaje Šentjur, začetek del na kolesarski povezavi Celje–Što- re–Šentjur, obnova OŠ Gorica pri Sliv- nici, zagotovljena so bila sredstva za novogradnjo POŠ na Kalobju in še bi lahko naštevala. Pod Golobovo vlado so se ustavili skoraj vsi infrastrukturni projekti, zato ni obljubljenega krožišča pri Resevni, intervencijskega centra in nove policijske postaje, nadaljevanja del na regionalnih cestah … Kot državna poslanka sem lokalni samoupravi vedno na voljo za pomoč. To sem tudi javno povedala na sejah občinskega sveta. Žal je bil odgovor, da moja pomoč ni potrebna. Takšnemu zavračanju se ni mogoče zoperstaviti in je tudi nesmiselno. Zato z mano mar- sikdo v občini neposredno naveže stik, da pomagam z nasveti. Pred kratkim ste podali pobu- do za ureditev Mestnega trga v Šentjurju. Ali ta postaja nevaren za obiskovalce? Pobudo sem podala na predlog ob- čanov in vsakodnevnih obiskovalcev trga. Nekateri so se poškodovali na pohodni površini, ki je v katastrofal- nem stanju. Neurejenost Mestnega trga je le še eden od pokazateljev, kako ni nobene prave volje in vizije za razvoj. Tudi urbanistično je mesto iz tega vidika kar majhna katastrofa. Pomanjkanje denarja ne more biti vedno izgovor za neurejenost, za raz- trgane zastave na občinski stavbi, za tamkajšnje zlomljene in viseče žaluzi- je ter za razrito pohodno površino na trgu. Poglejte sejno sobo, v kateri so seje občinskega sveta. Streha pušča, tla so še vedno prekrita z itisonom iz se- demdesetih let, a se nihče od vodilnih s tem ne obremenjuje. Ob predlogih za prenovo vedno isti odgovori, da ni denarja. Menim, da bi morali pristojni uporabiti, kar imajo na voljo in narediti tisto, kar lahko. Letos je bilo za vas kar nekaj prelomnic. Največji ponos so nam vsem otroci. Vaša hči je diplomirala z od- lično oceno. Potovanja os- rečujejo vašo dušo in srce. Vaši nepozabni trenutki tega poletja? Letošnje leto še ni pri koncu, zato bi o prelomnicah govori- la kdaj drugič, da se ne zgodi slaba karma (smeh). Verjetno je vsak starš najbolj ponosen, ko vidi, da je otroke vzgojil v samostojne in samozavestne osebe, ki vedo, da življenje ni vedno cvetoče polje. Tako sva z možem ponosna, da sta obe hčeri pogumno zakorakali na samostojno pot in da jima sledi mlajši brat. Ob polni zaposlitvi vseh družinskih članov je ved- no manj dni, ko se srečamo. To je del, na katerega se bom morala navaditi po letih »polne hiše«. Potovanja so moje sprošča- nje. Nemirni del mene se pomi- ri, ko z družino za dlje časa ali s prijateljicami za dan ali dva »zbežim« iz vsakdanje rutine. Letos sva z možem ponovno odkrivala lepote Škotske, ki je zame ena lepših dežel Evrope. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU movanjih. Na enem od njih v Mariboru organizatorji mo- jemu očetu niso verjeli, da je star toliko, kot je. Nasmejal se je, pokazal na svojega oče- ta za sabo in rekel, naj kar njega vprašajo. Moj stari oče je bil takrat star sto let. Dobro smo se nasmejali,« se spominja Kukovič. Adrijana in Gašper Pajk že dve leti sodelujeta kot operativna gasilca. »Na in- tervenciji nisva mama in sin, ampak tovariša,« je po- vedal Gašper, ki je pri gasil- cih še skoraj celo življenje, saj je že kot majhen otrok z mamo prihajal v gasilski dom, pred dvema letoma, takoj ko je dopolnil 18 let in seveda opravil potrebne iz- pite, pa je postal tudi opera- tivni gasilec. Kot pravita, je pomembno, da zna gasilec ločiti osebno življenje od ga- silskega in takrat ko je treba, pristopiti profesionalno. Intervencije Lani so šentjurski gasil- ci presegli svoje večletno povprečje med 40 in 50 in- tervencij, saj so jih opravili kar 73. Pred desetletjem so približno polovico inter- vencij predstavljali požari, danes jih je manj. »Zdaj je več tehničnih intervencij, kamor spadajo intervencije ob neurjih, kot so na primer tiste, kjer prečrpavamo vodo ali prekrivamo strehe. Požari predstavljajo približno tretji- no intervencij, povprečno se intervencije udeleži pribli- žno 13 ali 14 gasilcev,« je po- vedal poveljnik. V Šentjurju največkrat gori v naravi. »To je predvsem takrat, ko ljudje kljub prepovedi kurijo zunaj in jim ogenj uide izpod nad- zora,« je opozoril Matuš. Anton Kukovič je opozoril tudi na sršenja gnezda. Tudi teh so letos odstranili precej, saj lahko predstavljajo ne- varnost za ljudi. »Letošnje leto je bilo kar ugodno za sršene. A smo se jih dobro lotili. Oni so bili tisti, ki so kratko vlekli,« se je pošalil poveljnik. Gasilski dom Na začetku organiziranega gasilstva so gasilci na seve- ru šentjurskega trga imeli postavljen skromen lesen objekt, trenutni gasilski dom pa je že postal premajhen za potrebe sodobnega gasilstva. Zato v Šentjurju načrtujejo novega, ki ne bo le gasilski dom, ampak bodo Šentjur- čani v novi stavbi gostili tudi policiste in bo tako na- stal intervencijski center, za katerega upajo, da bo svoje naloge lahko uspešno izpol- njeval čim dlje. Trenutni gasilski dom ne ustreza več zahtevam so- dobnega gasilstva. Tako na primer tudi garaža skoraj ni več dovolj velika, da bi vanjo lahko parkirali tovornjak. Že nekajkrat so morali prirediti gasilski dom, med drugim so morali poglobiti dno garaže. »V novem intervencijskem centru bi radi imeli toliko prostora, da se bomo lahko okoli njega peljali s tovornja- kom,« je povedal poveljnik. Nov intervencijski center ne bo zgrajen v nekaj dneh, a šentjurski gasilci upajo, da ga bodo dočakali čim prej. Foto: Andraž Purg Predsednica društva Damjana Čakš in poveljnik Danilo Matuš. Predsednica sedi na prvem gasilskem vozu, ki so ga šentjurski gasilci uporabljali pred 150 leti. Mama in sin Adrijana in Gašper Pajk že dve leti uspešno sodelujeta kot operativna gasilca. Poveljnik PGD Šentjur: »Takšne enote, kot je naša, ni daleč naokoli. Drugi gasilci so kar malo nevoščljivi.« (Foto: PGD Šentjur) Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Ekipa elektroinstalacije Anton Selič s.p. TRGOVINA: 03 746 46 62, 041 684 335 MONTAŽA: 041 611 603 Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 32 Št. 38, 19. september 2024 »Za nami je leto polno boga- tih izkušenj, zahtevnih odloči- tev in izredno napornega dela. Ne nazadnje je bilo prisotno tudi nekaj bolečine in močnih čustev. Kljub temu me preve- vajo zelo pozitivni občutki, saj menim, da so leto zaznamovali tudi številni dobri ljudje, med- sebojna povezanost in zaveda- nje, da lahko največje izzive premagamo le skupaj,« je v dneh pred občinskim prazni- kom povedal braslovški župan Tomaž Žohar. Tudi v teh dneh je bilo po celotni državi obilno deževje, ki je nekaj težav povzročilo tudi v Savinjski dolini. Kaj ste na področju poplavne varno- sti v občini do zdaj že uspeli storiti, da se ne bi ponovil lanski črn scenarij, in kaj še načrtujete? Kar zadeva najnujnejša dela na brežini reke Savinje, so bila narejena. Ena glavnih je obnova utrganega dela breži- ne na levem bregu v Letušu in Parižljah, kjer smo naredili več kot milijon evrov vredno skalno zložbo. V teh dneh se končuje še postavitev ograje. Sanirali smo tudi štiri plazove. Obnovili smo nekaj odsekov cest, tri še moramo. Do zdaj je bilo izvedeno za približno tri milijone evrov popoplavnih obnov, nekaj jih še izvajamo, nekaj jih bo moralo počakati na naslednjo pomlad, vendar tiste ne ogrožajo življenja ali premoženja. Zelo pomembno je, da smo v občini že pred poplavami začeli Kdo so letošnji občinski nagrajenci? Slavnostna seja občinskega sveta ob občinskem prazniku Občine Braslovče je bila minuli petek (13. 9.) v tamkajšnjem domu kulture. Na njej so podelili tudi občinski priznanji. Zlato plaketo Občine Braslovče je za dolgoletno prizadevno delo in vodenje Turističnega društva Braslovče ter prispevek k promociji občine prejel Branko Ribizel. Srebrno plaketo je za dolgoletno uspešno vodenje Kulturnega društva Gomilsko in pomemben prispevek k razvoju kulture v kraju in občini prejel Andrej Šram. Ob občinskem prazniku z županom Tomažem Žoharjem Začela se je gradnja novega športnega parka V Občini Braslovče kljub težkemu letu, ki so ga močno zaznamovale uničujoče poplave, v prihodnost gledajo z optimizmom. V načrtu so številni projekti, s katerimi bodo zagotovili poplavno varnost, prav tako je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt za nadomestitveno gradnjo, ki v Rakovljah predvideva 75 zemljišč. Čeprav popoplavna obnova terja veliko časa, energijo usmerjajo tudi v druge pomembne projekte. »Črtali nismo nobene- ga prej načrtovanega,« je jasen braslovški župan Tomaž Žohar. Že v tem tednu so tako začeli gradnjo Športnega parka Rakovlje, konec meseca bodo odprli prenovljen dom na Dobrovljah, še letos bodo začeli tudi gradnjo no- vega zdravstvenega centra. SINTIJA JURIČ projekt, ki zagotavlja poplavno varnost v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpor- nost. Projekt je vreden pribli- žno 30 milijonov evrov, projek- tiranje pa 1,5 milijona evrov in tega v imenu države delamo v naši občini. Ko se je lani zgodi- la poplava, smo bili že zelo bli- zu njegovega dokončanja, ven- dar smo morali marsikaj storiti na novo. Pristojni minister me je nedavno obvestil, da bomo dobili še pozitivno mnenje Di- rekcije Republike Slovenije za vode (DRSV), v imenu katere to delamo. DRSV je bil najtrši oreh, saj je nekatere zadeve pogojeval glede na celotno po- rečje Savinje, mi pa ne more- mo čakati na to in moramo teh osem kilometrov Savinje čim prej ustrezno zavarovati. O kako dolgem odseku go- vorimo? Govorimo o območju od Ločice do vključno Malih Bra- slovč in vključuje tudi občino Polzela, saj Savinja na levem bregu meji tudi na naselje v občini Polzela. Osnovno izho- dišče je predstavljalo zavaro- vanje prebivalcev in premože- nja, da so zaščiteni v primeru ponovitve dogodka, kot je bil lani avgusta. V teh dneh priča- kujemo gradbeno dovoljenje, dobili smo tudi že osnutek aneksa, da bomo pooblaščeni še za nadaljnjo izvedbo tega 30-milijonskega projekta, kar je zelo velik poklon za našo občino, po drugi strani pa terja dodatne obremenitve. Ampak se veselim, saj se mi zdi, da če Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar (Foto: Andraž Purg) PRAZNIČNO Z OBČINO BRASLOVČE ne bomo tega naredili mi, ne bo nihče. V avgustu ste sprejeli tudi sklep o začetku priprave OPPN za obnovo po popla- vah na območju dela Letuša (levi in desni breg – Gmajna) in za širitev naselja Braslovče z Rakovljami za nadomesti- tveno gradnjo. Kaj si obetate od njega? Občinski podrobni prostor- ski načrt za nadomestitveno zemljišče in nadomestitveno gradnjo že intenzivno pri- pravljamo. Vlada je nedavno sprejela spremembo Zakona o obnovi in fi nanciranju, ki v ne- katerih delih poenostavlja za- konodajo in nam daje ustrezno zakonsko podlago, da bomo lahko to v načrtovanem roku tudi izvedli. Sprejetje OPPN za obnovo imamo v načrtu v začetku aprila, vzporedno smo že podpisali pogodbo o projek- tiranju za javno komunalno in- frastrukturo na tem območju v Rakovljah. Pričakujem, da bomo po sprejetju OPPN ob- javili razpis za izvajalca in da bi imeli jeseni na voljo primer- ne parcele za gradnjo. Imeli bomo dve območji. Na prvem območju je predvidenih 50 parcel, na drugem 25. Šele ko bo eno območje zapolnjeno, bomo parcele širili na drugo območje. Do zemljišča bodo upravičeni tisti, ki imajo biva- lišče na ogroženih območjih in nimajo zemljišč, hiš ali stano- vanj drugje. Tisti, ki imajo tam počitniško hišo, niso predvide- ni za nadomestitveno gradnjo, temveč bodo dobili izplačano samo odškodnino. Kaj je potem predvideno na tem območju Letuša? Na teh območjih bomo zgradbe in komunalno infra- strukturo zrušili ter naredili kmetijsko površino. V nada- ljevanju je predviden tudi pro- stor za razlivanje Savinje. Eden ključnih ukrepov ni bila samo zaščita življenj in premoženja prebivalcev v Letušu, ampak se bo na tem mestu čez suhi zadrževalnik tudi nadzorovano razlivala Savinja. Predvideno je več kot dva milijona kubičnih metrov nadzorovanega razliva- nja Savinje v primeru ponovi- tve poplav večjega poplavnega obsega. Če primerjamo s 4. av- gustom lani, so hidrologi izra- čunali, da bi samo s tem ukre- pom v Letušu gladino Savinje v Celju znižali za 15 centimetrov. Koliko gospodinjstev v ob- čini je že prejelo sklep o od- stranitvi objektov? Sklep je bil izdan za 50 stavb, pri čemer trenutno potekajo cenitve na levem bregu, kjer je še 116 objektov. Na desnem bregu so bile cenitve do zdaj predstavljene 15 lastnikom. Po mojih informacijah do zdaj ni pritožb. Ne bom rekel, da ska- čejo od veselja, a so zadovoljni s ponujenimi cenami. Odprtih torej ostaja še kar nekaj vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo, vendar kljub temu v občini izvajate tudi druge projekte. Otroci braslovške osnovne šole so med drugim v novem šol- skem letu vstopili v učilnice z nameščenim rekuperacij- skim sistemom. Res je. Namestitev rekupe- racijskega sistema v šoli je bil izredno pomemben projekt, saj je zdravje naših otrok in učite- ljev na prvem mestu. Prav tako sistem pripomore tudi k večji energetski učinkovitosti. Pro- jekt je bil vreden več kot 280 ti- soč evrov in je bil v celoti fi nan- ciran z nepovratnimi sredstvi Evropske unije. Zdaj potekajo dela tudi v telovadnici, kjer bomo posodobili star in nikoli povsem delujoč prezračevalni sistem ter tudi ogrevanje, ki ni v nobenem letnem času delo- valo. Intenzivno pripravljamo tudi projekt nove podružnič- ne šole in vrtca, ki ga sicer na Gomilskem še ni. Ker imajo v šoli zelo slabe infrastrukturne pogoje, jim moramo zagotoviti boljše pogoje. Poleg tega se šte- vilo prebivalcev v občini moč- no povečuje. V Šmatevžu je na primer na stavbnem zemljišču, kjer je bila včasih žaga, predvi- deno veliko stanovanjsko na- selje. Posledično pričakujemo tudi več priseljenih otrok, kar je zelo zaželeno. Vrtec in šola na Gomilskem bosta predvidoma končana konec leta 2026. Kdaj pa se bo začela iz- gradnja medgeneracijskega Športnega parka Rakovlje? Delati smo začeli ravno ta te- den. Predvidevamo, da bo do konca letošnjega leta izvede- nih za približno milijon evrov del, predvsem zemeljskih. Tam imamo namreč težavo s težko glineno zemljo, v kate- ri meteorna voda ne ponika, temveč jo moramo ustrezno odvajati in odpeljati z obmo- čja. Predviden konec vseh del in dokončanje parka sta pred- videna naslednje leto junija. V športnem parku bo atletski stadion, prav tako nogometni stadion z umetno travo, ki ga v Savinjski dolini še ni. Veliko bo tudi drugih športnih povr- šin, ki bodo namenjene raz- ličnim športnim panogam. To bo ogromna pridobitev tudi za osnovno šolo. Projekt športne- ga parka je sicer vreden 2,5 mi- lijona evrov, od države pa smo dobili tudi milijon evrov nepo- vratnih fi nančnih sredstev. Pridobili ste tudi pravno- močno gradbeno dovoljenje za nov Zdravstveni center Braslovče … Drži. Pred dvema letoma smo prvič v zgodovini občine dobili dve ambulanti družin- ske medicine, ki sta v trgu in sta trenutno že povsem zase- deni. Že takrat smo vedeli, da bodo ti prostori začasni, saj že- limo na primarni zdravstveni ravni zagotoviti dobro in do- stopno zdravstveno oskrbo. Zato smo že pridobili gradbe- no dovoljenje v Rakovljah, kjer bomo zdravstvenim delavcem omogočili nove prostore dela. Trenutno poteka izbor izva- jalca, saj smo v sklopu javno- -zasebnega partnerstva. Ker smo sredi pogajanj, končne vrednosti projekta še nimamo, a upamo, da se bo ekonomsko in fi nančno splačalo. Dela naj bi se začela še letos, predviden zaključek pa bo konec nasle- dnjega leta ali spomladi 2026, saj je gradnja odvisna tudi od vremena. Ob družinski medi- cini bodo v zdravstvenem cen- tru še pediatrija, fi zioterapija, lekarna, zobozdravstvo … So ob teh večjih projektih v načrtu še drugi projekti, ki bi jih želeli izpostaviti? Zagotovo so vsi že omenje- ni projekti fi nančno eni večjih, vendar je za vsakega občana najpomembnejši tisti projekt, ki vpliva nanj – bodisi je to velik ali manjši. Veliko pozor- nosti namenjamo tudi infra- strukturi. Eden večjih projek- tov je tudi dom na Dobrovljah, ki ga bomo odprli konec tega meseca. Od epidemije korona- virusa ni bil odprt, prav tako zanj nismo imeli ustreznih dovoljenj. Gradbeno in upo- rabno dovoljenje smo potem pridobili konec lanskega leta in ga v začetku letošnjega začeli obnavljati. Najemnica doma je nekdanja oskrbnica Mozirske koče, ki ima bogate izkušnje, zato verjamem, da bo odprtje doma zelo pomembno za tu- rizem v naši občini. Prav tako je dom namenjen druženju in spodbujanju vrednot, ki izgi- njajo iz naše družbe. »Največji izziv so odnosi in vrednote, ki izginjajo iz naše družbe. Če bomo pravi ljudje na pravih mestih in če se bo vsak zavedal ne le svojih pravic, temveč tudi odgovornosti in vrednot, ni izziva, ki ga ne bi premagali.« Spoštovane občanke in občani, iskreno vam čestitam ob prazniku naše Občine Braslovče in vam želim veliko dobrega. Želim vam zdravo, svobodno in mirno prihodnost. Prihodnost, ki bo temeljila na ljubezni, spoštovanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Srečno! Vaš župan Tomaž Žohar Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Iz Šmartnega ob Paki se je v Braslovče preselil pred 25 leti. Tam sta si z ženo ustva- rila tudi družino. »Žena je učiteljica, rada dela z ljudmi, pravzaprav sva oba takšna, da se rada druživa. Ona je moja desna roka in tudi taj- nica društva. Vse to naju verjetno še bolj povezuje,« je povedal sogovornik. Na pova- bilo prejšnjega braslovškega župana Branimirja Strojanška se je tako priključil k braslov- škemu turističnemu društvu in tam začel pisati svojo dolgoletno zgodbo. Najprej kot član upravnega odbora, nato še kot predsednik. Sicer je upokojenemu strojnemu tehniku organizacija izje- mno ljuba. Lahko bi rekli, da jo ima v krvi. »Od nekdaj sem po duši organizator, to mi nekako leži. Tudi ko sem delal v Velenju v orodjarni, sem bil vodja proizvodnje,« je povedal. Težko je slediti vsem dogodkom, ki jih našteva in opisuje, a se ob tem vseeno zdi, da bi v svojem koledarju vedno našel prostor še za ka- terega. Je tudi zagret planinec in kolesar, bil je tudi ribič, a je moral ribolov zaradi obve- znosti opustiti. »Povsod me je malo. V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti,« je prepričan. Morje projektov Turističnemu društvu Braslovče, kot pravi Branko Prejemnik zlate plakete Občine Braslovče »V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti« Branko Ribizel je na čelu Turističnega društva Braslovče 14 let, a v njem sodeluje že 24 let. 16 let je bil tudi občinski svetnik. V tem času je s svojim prizadevanjem za ohranja- nje kulturne in naravne dediščine pridobil zaupanje bra- slovške občine in prebivalcev, s katerimi vedno z veseljem sodeluje in jim prisluhne. »Turistom«, kot opisuje sebe in druge člane društva, dela nikoli ne zmanjka. »Vežde, bomo zrihtal,« je njegov slogan. »Tudi mene je že kdo kdaj razjezil, a mu nisem zameril. Potem sem mu stvari povedal na miren način, zamislil se je in naslednjič je bilo bolje. Je pač imel slab dan. Vse to je treba vzeti v zakup.« Ribizel, projektov nikoli ne zmanjka. »Vsak mesec se nekaj dogaja,« je pojasnil. Zagotovo največji dogodek v letu je tako za društvo kot za občino Dan hmeljarjev, ki je edini tovrsten dogodek v Sloveniji in ima že več kot 62-letno tradicijo. Organiza- cija takšnega dogodka je zelo zahtevna, a vendar se je Ribi- zel s kolegi vsako leto loti s ponosom in s srčnostjo. »Vse je treba uskladiti: organizirati logistiko in se na sestankih dogovoriti o vseh podrobno- stih. Seveda nam pomaga ob- čina, poleg nje pa še hmeljarji s podeželsko mladino, letos so sodelovali tudi gasilci, ki so bili v primeru kakšne ne- zgode pripravljeni priskočiti na pomoč,« je izpostavil. Ven- dar slovenskega hmelja ne promovirajo le v okviru Dne- va hmeljarjev, temveč celo leto. »Hmelj, ki ga imamo člani društva, sami obiramo in urejamo, kot da smo pravi kmeti,« je dejal. Ta hmelj po- tem predstavljajo na različnih sejmih, eden od njih je sejem turizma Alpe-Adria v Ljublja- ni. »Damo ga v majhne vrečke in nato delimo vzorčke, hmelj je namreč zelo dober kot čaj, saj pomirja,« je pojasnil. V društvu so tudi člani Zveze društev salamarjev Slovenije. Letos aprila so uspešno izpe- ljali že 26. salamijado, kjer so med 45 vzorci izbrali pet naj- boljših, ki so se nato uvrstili v fi nale slovenskih salamijad letos maja. Poleg tega tudi ve- liko delajo na področju pro- mocije gradu Žovnek, ki je eden najstarejših v Sloveniji. Tam organizirajo različne do- godke in srečanja. V njihovi pristojnosti je tudi drsališče, kjer lahko otroci uživajo v zimskih radostih. Vključevanje mladih Branko Ribizel si želi, da bi se v njihove vrste vključeva- lo več mladih. Kot problem izpostavlja, da je populacija v Braslovčah starejša. »Mla- dih ni veliko,« je dejal. Sicer poskušajo mlado populacijo pritegniti na različne nači- ne in od nje dobijo dober odziv, je ocenil. »Turistično društvo v občini vsako leto organizira čistilno akcijo, v katero poskušamo mlade vključiti, kolikor se le da, in jih spodbujamo, da se nam pridružijo. Velikokrat orga- niziramo tudi kakšen izlet in na koncu ljudje vidijo, kako prijetno je,« je dejal. »Ob koncu izleta potem ti mladi pridejo in se želijo včlaniti. Jaz sem vesel vsakega nove- ga člana.« In tako jim nato na občnem zboru podelijo sve- čano izkaznico. Vendar je ob tem opozoril tudi na stvari, ki mu niso všeč. »Ne maram, če ljudje izkoriščajo dobroto in dobro voljo drugih. Vedno z veseljem posodimo bruna- rico ob Braslovškem jezeru, a pričakujemo, da bodo potem ljudje vsaj temeljito pospravi- li za seboj,« je poudaril. Taktnost je nujna Ribizel kot predsednik turi- stičnega društva krmari med LARISA JEKNIĆ številnimi obveznostmi. Ko je bil še občinski svetnik, je moral usklajevati tako svetni- ške obveznosti kot projekte v turističnem društvu. O petem mandatu ne razmišlja, tudi ne ve, kam ga bo ponesla prihodnost. »Mogoče bom še kdaj kandidiral, ne vem. Trenutno je veliko drugih stvari. Dejaven sem namreč tudi v Planinskem društvu Dobrovlje Braslovče, poleg tega še kolesarim. Tudi v planinskem društvu so me že »snubili«, naj pridem v upravni odbor, ampak imam preprosto preveč dela,« je de- jal. Čeprav je večino časa v polnem pogonu, se s stresom in z nesporazumi, ki nasta- nejo kot posledica, spopada diplomatsko. »Včasih se je treba zadržati. Ko bi komu najraje rekel kaj sočnega, se je bolje ugrizniti v jezik. Tudi mene je že kdo kdaj razjezil, Branko Ribizel se s stresom in z nesporazumi spopada diplomatsko. Na čelu Turističnega društva Braslovče je že 14 let. a mu nisem zameril. Kasne- je sem mu stvari povedal na miren način, zamislil se je in naslednjič je bilo bolje. Je pač imel slab dan. Vse to je treba vzeti v zakup. Tudi doma ni vedno vse v rožicah. Že če na- robe stopiš in nekaj zaškripa, nekoga pa ravno takrat boli glava, je lahko vse narobe,« se je pošalil. Da lahko društvo ohranja trdne temelje in dobro sode- lovanje, je ključno združeva- nje prijetnega s koristnim, je prepričan sogovornik. »En- krat na mesec imamo sesta- nek in takrat pojemo kakšno dobro salamo ter spijemo kozarček ali dva. In potem je to čisto drugače, kot če bi le sedeli za mizo in govorili v nedogled. To so malenko- sti, ki so zelo pomembne,« je dejal. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 38, 19. september 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Iz Šmartnega ob Paki se je v Braslovče preselil pred 25 leti. Tam sta si z ženo ustva- rila tudi družino. »Žena je učiteljica, rada dela z ljudmi, pravzaprav sva oba takšna, da se rada druživa. Ona je moja desna roka in tudi taj- nica društva. Vse to naju verjetno še bolj povezuje,« je povedal sogovornik. Na pova- bilo prejšnjega braslovškega župana Branimirja Strojanška se je tako priključil k braslov- škemu turističnemu društvu in tam začel pisati svojo dolgoletno zgodbo. Najprej kot član upravnega odbora, nato še kot predsednik. Sicer je upokojenemu strojnemu tehniku organizacija izje- mno ljuba. Lahko bi rekli, da jo ima v krvi. »Od nekdaj sem po duši organizator, to mi nekako leži. Tudi ko sem delal v Velenju v orodjarni, sem bil vodja proizvodnje,« je povedal. Težko je slediti vsem dogodkom, ki jih našteva in opisuje, a se ob tem vseeno zdi, da bi v svojem koledarju vedno našel prostor še za ka- terega. Je tudi zagret planinec in kolesar, bil je tudi ribič, a je moral ribolov zaradi obve- znosti opustiti. »Povsod me je malo. V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti,« je prepričan. Morje projektov Turističnemu društvu Braslovče, kot pravi Branko Prejemnik zlate plakete Občine Braslovče »V kraj, kjer živiš, se moraš vključiti« Branko Ribizel je na čelu Turističnega društva Braslovče 14 let, a v njem sodeluje že 24 let. 16 let je bil tudi občinski svetnik. V tem času je s svojim prizadevanjem za ohranja- nje kulturne in naravne dediščine pridobil zaupanje bra- slovške občine in prebivalcev, s katerimi vedno z veseljem sodeluje in jim prisluhne. »Turistom«, kot opisuje sebe in druge člane društva, dela nikoli ne zmanjka. »Vežde, bomo zrihtal,« je njegov slogan. »Tudi mene je že kdo kdaj razjezil, a mu nisem zameril. Potem sem mu stvari povedal na miren način, zamislil se je in naslednjič je bilo bolje. Je pač imel slab dan. Vse to je treba vzeti v zakup.« Ribizel, projektov nikoli ne zmanjka. »Vsak mesec se nekaj dogaja,« je pojasnil. Zagotovo največji dogodek v letu je tako za društvo kot za občino Dan hmeljarjev, ki je edini tovrsten dogodek v Sloveniji in ima že več kot 62-letno tradicijo. Organiza- cija takšnega dogodka je zelo zahtevna, a vendar se je Ribi- zel s kolegi vsako leto loti s ponosom in s srčnostjo. »Vse je treba uskladiti: organizirati logistiko in se na sestankih dogovoriti o vseh podrobno- stih. Seveda nam pomaga ob- čina, poleg nje pa še hmeljarji s podeželsko mladino, letos so sodelovali tudi gasilci, ki so bili v primeru kakšne ne- zgode pripravljeni priskočiti na pomoč,« je izpostavil. Ven- dar slovenskega hmelja ne promovirajo le v okviru Dne- va hmeljarjev, temveč celo leto. »Hmelj, ki ga imamo člani društva, sami obiramo in urejamo, kot da smo pravi kmeti,« je dejal. Ta hmelj po- tem predstavljajo na različnih sejmih, eden od njih je sejem turizma Alpe-Adria v Ljublja- ni. »Damo ga v majhne vrečke in nato delimo vzorčke, hmelj je namreč zelo dober kot čaj, saj pomirja,« je pojasnil. V društvu so tudi člani Zveze društev salamarjev Slovenije. Letos aprila so uspešno izpe- ljali že 26. salamijado, kjer so med 45 vzorci izbrali pet naj- boljših, ki so se nato uvrstili v fi nale slovenskih salamijad letos maja. Poleg tega tudi ve- liko delajo na področju pro- mocije gradu Žovnek, ki je eden najstarejših v Sloveniji. Tam organizirajo različne do- godke in srečanja. V njihovi pristojnosti je tudi drsališče, kjer lahko otroci uživajo v zimskih radostih. Vključevanje mladih Branko Ribizel si želi, da bi se v njihove vrste vključeva- lo več mladih. Kot problem izpostavlja, da je populacija v Braslovčah starejša. »Mla- dih ni veliko,« je dejal. Sicer poskušajo mlado populacijo pritegniti na različne nači- ne in od nje dobijo dober odziv, je ocenil. »Turistično društvo v občini vsako leto organizira čistilno akcijo, v katero poskušamo mlade vključiti, kolikor se le da, in jih spodbujamo, da se nam pridružijo. Velikokrat orga- niziramo tudi kakšen izlet in na koncu ljudje vidijo, kako prijetno je,« je dejal. »Ob koncu izleta potem ti mladi pridejo in se želijo včlaniti. Jaz sem vesel vsakega nove- ga člana.« In tako jim nato na občnem zboru podelijo sve- čano izkaznico. Vendar je ob tem opozoril tudi na stvari, ki mu niso všeč. »Ne maram, če ljudje izkoriščajo dobroto in dobro voljo drugih. Vedno z veseljem posodimo bruna- rico ob Braslovškem jezeru, a pričakujemo, da bodo potem ljudje vsaj temeljito pospravi- li za seboj,« je poudaril. Taktnost je nujna Ribizel kot predsednik turi- stičnega društva krmari med LARISA JEKNIĆ številnimi obveznostmi. Ko je bil še občinski svetnik, je moral usklajevati tako svetni- ške obveznosti kot projekte v turističnem društvu. O petem mandatu ne razmišlja, tudi ne ve, kam ga bo ponesla prihodnost. »Mogoče bom še kdaj kandidiral, ne vem. Trenutno je veliko drugih stvari. Dejaven sem namreč tudi v Planinskem društvu Dobrovlje Braslovče, poleg tega še kolesarim. Tudi v planinskem društvu so me že »snubili«, naj pridem v upravni odbor, ampak imam preprosto preveč dela,« je de- jal. Čeprav je večino časa v polnem pogonu, se s stresom in z nesporazumi, ki nasta- nejo kot posledica, spopada diplomatsko. »Včasih se je treba zadržati. Ko bi komu najraje rekel kaj sočnega, se je bolje ugrizniti v jezik. Tudi mene je že kdo kdaj razjezil, Branko Ribizel se s stresom in z nesporazumi spopada diplomatsko. Na čelu Turističnega društva Braslovče je že 14 let. a mu nisem zameril. Kasne- je sem mu stvari povedal na miren način, zamislil se je in naslednjič je bilo bolje. Je pač imel slab dan. Vse to je treba vzeti v zakup. Tudi doma ni vedno vse v rožicah. Že če na- robe stopiš in nekaj zaškripa, nekoga pa ravno takrat boli glava, je lahko vse narobe,« se je pošalil. Da lahko društvo ohranja trdne temelje in dobro sode- lovanje, je ključno združeva- nje prijetnega s koristnim, je prepričan sogovornik. »En- krat na mesec imamo sesta- nek in takrat pojemo kakšno dobro salamo ter spijemo kozarček ali dva. In potem je to čisto drugače, kot če bi le sedeli za mizo in govorili v nedogled. To so malenko- sti, ki so zelo pomembne,« je dejal. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 38, 19. september 2024 ZAPOSLOVANJE Čistilec specialist m/ž (Ljubno ob Savinji) Delo poteka od ponedelj- ka do petka od 6. do 14. ure. Aktiva TS, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec – strojni m/ž (Velenje) Delo bo obsegalo: vzdrže- vanje strojev in dežurstvo v tovarni, izvajanje preventiv- nih pregledov strojev in na- prav, identifi ciranje in odpra- vo okvar, delo po navodilih vodje. Gorenje, d.o.o., Parti- zanska 12, 3320 Velenje. Pri- jave zbiramo do 15. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Geodet (m/ž) (Celje) Naloge: geodetske me- ritve, izdelava geodetskih načrtov … Nivo Eko, d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec – elektro m/ž (Velenje) Delo bo obsegalo: vzdrže- vanje strojev in dežurstvo v tovarni, izvajanje preventiv- nih pregledov strojev in na- prav, identifi ciranje in odpra- vo okvar, delo po navodilih vodje. Hisense Gorenje Eu- rope, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 13. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesa in delikatese m/ž (Braslovče) Vaše delo bo obsegalo: po- strežbo delikatese ter drugega trgovskega blaga, svetovanje kupcem, prevzem trgovskega blaga, skladiščenje, naroča- nje. Jagros, d.o.o., Prvomaj- ska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 8. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Fizioterapevt (m/ž) (Terme Zreče) Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe smer fi zioterapevt, opravljen strokovni izpit, tri leta delovnih izkušenj. Uni- tur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 25. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mehanik m/ž (Celje) Naloge: zasledovanje stra- tegije, vizije, poslanstva ter ciljev družbe, opravljanje najzahtevnejših in manj zah- tevnih popravil vozil in stro- jev. Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas – Celje Naloge: vodenje in organi- zacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vode- nje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev, izvedba in- ventur in pospeševanje pro- daje … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator / trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih pred- stavitev modnih izdelkov v izložbah ter na prodajnih področjih v trgovini, oblače- nje lutk in uporaba kreativ- ne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Menedžer za razvoj poslov (BDM) m/ž (Velenje) Iščemo menedžerja za ra- zvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog m/ž (Slovenske Konjice) Za delo v Slovenskih Ko- njicah iščemo iz regij: Celje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Slovenska Bistrica, Maribor in Ptuj kan- didate za delovno mesto teh- nolog. Baumüller Dravinja, d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Pri- jave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Vodja projektov m/ž (Šoštanj) Iščemo samostojno in od- govorno osebo za vodenje in nadzor projektov na de- loviščih – pregled nad mate- rialom, izvajanjem del, do- govorjenimi roki … Redno, stimulativno plačilo z na- grajevanjem za uspešnost, delo v urejenem kolektivu. Krevzel instalacije, storitve, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja računovodskega oddelka m/ž (Celje) Iščemo vodjo računovod- skega oddelka v velikem pod- jetju, ki bo opravljal zahtev- nejše delo v računovodstvu. Celjske Mesnine, Cesta v Tr- novlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Oblikovalec kovin – varilec m/ž (Slovenske Konjice) Za delo v Slovenskih Ko- njicah iščemo iz regij: Celje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Sloven- ska Bistrica Maribor in Ptuj kandidate za delovno mesto oblikovalec kovin – varilec. Baumüller Dravinja, d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 13. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Komercialist – m/ž (Vzhodna Slovenija) Opis delovnega mesta: prodaja in trženje blaga in storitev na terenu v skladu z zastavljenim načrtom, vzdr- ževanje odnosov in doseganje rasti prodaje pri obstoječih kupcih, iskanje potencialov in samostojno pridobivanje novih kupcev. Skupina Pivka (Pivka perutninarstvo, d.d., Delamaris, d.o.o.), Kal 1, 6257 Pivka. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Aplikativni/ projektni inženir s področja avtomatizacije sistemov HVAC (m/ž) (Gomilsko) Zaradi krepitve prisotnosti našega podjetja na tujih trgih v našo Kronotermovo druži- no vabimo proaktivno osebo za delo na področju avtomati- zacije sistemov HVAC. Krono- term, d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 30. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Naročniška akcija bo trajala do 20. 11. 2024. SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 38, 19. september 2024 ZAPOSLOVANJE Čistilec specialist m/ž (Ljubno ob Savinji) Delo poteka od ponedelj- ka do petka od 6. do 14. ure. Aktiva TS, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec – strojni m/ž (Velenje) Delo bo obsegalo: vzdrže- vanje strojev in dežurstvo v tovarni, izvajanje preventiv- nih pregledov strojev in na- prav, identifi ciranje in odpra- vo okvar, delo po navodilih vodje. Gorenje, d.o.o., Parti- zanska 12, 3320 Velenje. Pri- jave zbiramo do 15. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Geodet (m/ž) (Celje) Naloge: geodetske me- ritve, izdelava geodetskih načrtov … Nivo Eko, d.o.o., Ulica XIV. divizije 10, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec – elektro m/ž (Velenje) Delo bo obsegalo: vzdrže- vanje strojev in dežurstvo v tovarni, izvajanje preventiv- nih pregledov strojev in na- prav, identifi ciranje in odpra- vo okvar, delo po navodilih vodje. Hisense Gorenje Eu- rope, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 13. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec mesa in delikatese m/ž (Braslovče) Vaše delo bo obsegalo: po- strežbo delikatese ter drugega trgovskega blaga, svetovanje kupcem, prevzem trgovskega blaga, skladiščenje, naroča- nje. Jagros, d.o.o., Prvomaj- ska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 8. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Fizioterapevt (m/ž) (Terme Zreče) Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe smer fi zioterapevt, opravljen strokovni izpit, tri leta delovnih izkušenj. Uni- tur, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 25. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mehanik m/ž (Celje) Naloge: zasledovanje stra- tegije, vizije, poslanstva ter ciljev družbe, opravljanje najzahtevnejših in manj zah- tevnih popravil vozil in stro- jev. Voc Celje, Lava 42, Celje, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas – Celje Naloge: vodenje in organi- zacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vode- nje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev, izvedba in- ventur in pospeševanje pro- daje … New Yorker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator / trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih pred- stavitev modnih izdelkov v izložbah ter na prodajnih področjih v trgovini, oblače- nje lutk in uporaba kreativ- ne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Menedžer za razvoj poslov (BDM) m/ž (Velenje) Iščemo menedžerja za ra- zvoj poslov, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvarjati prihodnost in sooblikova- ti procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Ve- lenje. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog m/ž (Slovenske Konjice) Za delo v Slovenskih Ko- njicah iščemo iz regij: Celje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Slovenska Bistrica, Maribor in Ptuj kan- didate za delovno mesto teh- nolog. Baumüller Dravinja, d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Pri- jave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Vodja projektov m/ž (Šoštanj) Iščemo samostojno in od- govorno osebo za vodenje in nadzor projektov na de- loviščih – pregled nad mate- rialom, izvajanjem del, do- govorjenimi roki … Redno, stimulativno plačilo z na- grajevanjem za uspešnost, delo v urejenem kolektivu. Krevzel instalacije, storitve, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja računovodskega oddelka m/ž (Celje) Iščemo vodjo računovod- skega oddelka v velikem pod- jetju, ki bo opravljal zahtev- nejše delo v računovodstvu. Celjske Mesnine, Cesta v Tr- novlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Oblikovalec kovin – varilec m/ž (Slovenske Konjice) Za delo v Slovenskih Ko- njicah iščemo iz regij: Celje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Sloven- ska Bistrica Maribor in Ptuj kandidate za delovno mesto oblikovalec kovin – varilec. Baumüller Dravinja, d.o.o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 13. 10. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Komercialist – m/ž (Vzhodna Slovenija) Opis delovnega mesta: prodaja in trženje blaga in storitev na terenu v skladu z zastavljenim načrtom, vzdr- ževanje odnosov in doseganje rasti prodaje pri obstoječih kupcih, iskanje potencialov in samostojno pridobivanje novih kupcev. Skupina Pivka (Pivka perutninarstvo, d.d., Delamaris, d.o.o.), Kal 1, 6257 Pivka. Prijave zbiramo do 12. 10. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Aplikativni/ projektni inženir s področja avtomatizacije sistemov HVAC (m/ž) (Gomilsko) Zaradi krepitve prisotnosti našega podjetja na tujih trgih v našo Kronotermovo druži- no vabimo proaktivno osebo za delo na področju avtomati- zacije sistemov HVAC. Krono- term, d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 30. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje Naročniška akcija bo trajala do 20. 11. 2024. SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Informacije in naročila: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71, www.novitednik.si.svet24.si/postanite-narocnik. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 38, 19. september 2024 BRALCI POROČEVALCI V petek, 6. septembra, je Krajevna organizacija Zdru- ženja borcev za vrednote NOB Andraž organizirala predstavitev zbornika ob 70-letnici ustanovitve te organizacije. Prireditev je bila v sklopu praznovanja občinskega praznika Obči- ne Polzela. V slavnostni večer je goste popeljal Vokalni kvintet La- stovka s ponarodelo pesmijo Slovenec sem. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je poz- dravil obiskovalce in Krajevni organizaciji Združenja bor- cev za vrednote NOB Andraž čestital za visok jubilej in za izdajo zbornika. Visoko obletnico Krajevne organizacije Združenja bor- cev za vrednote NOB Andraž je s svojo udeležbo in z na- govorom počastil tudi Marjan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Poudaril je pomen tovrstnih organiza- cij in Krajevni organizaciji Združenja borcev za vredno- te NOB Andraž čestital ter ji zaželel še veliko uspeha. Predsednik Krajevne orga- nizacije Združenja borcev za vrednote NOB Andraž Jože Za 70-letnico zbornik Krk in glavni urednik zbor- nika Srečko Rajh sta v pogo- voru, ki ga je vodila Karmen Kreže, na kratko opisala pre- hojeno pot te organizacije in poudarila, da je v 70-letnem obdobju ves čas uresničevala svoje poslanstvo. Dosledno je ohranjala vrednote NOB, skr- bela za socialno stanje bork in borcev, za šolanje otrok padlih partizanov, za redne sestanke in sprotno reševanje odprtih problemov. Ves čas je namenjala posebno skrb ohranjanju in vzdrževanju spominskih obeležij NOB, spominskim pohodom in prireditvam ter pogrebnim slovesnostim za svoje člane. Leta 2021 je Krajevna orga- nizacija Združenja borcev za vrednote NOB Andraž preje- la zlato plaketo za najboljšo krajevno organizacijo, kar pomeni veliko čast in potrdi- tev njenega dela. Večer sta z glasbenimi vložki obogatila Vokalni kvintet Lastovka in Jure Marinčič, ki je na ustne orglice zaigral pesmi Počivaj jezero v tihoti in Pesem o svo- bodi. Da so se obiskovalci po uradnem delu še malo družili in se dobro počutili, je poskr- bela kulinarična sekcija Kul- turnega društva Andraž nad Polzelo ob podpori Občine Polzela. TT Čebelarski tabor za otroke Dramlje 2024 Na področju čebelarstva se že nekaj časa soočamo z velikimi izzivi in težavami. Velike težave imamo zaradi podnebnih sprememb in ne- zanesljivih pašnih razmer, zdravstvenega varstva čebel in pomanjkanja mladih če- belarjev. Povprečna starost čebelarjev na našem obmo- čju je približno 70 let. Zara- di vseh navedenih težav se mladi ne odločajo za delo s čebelami. Vemo namreč, da je v današnjem času poleg ljubezni do narave in čebel vseeno najprej treba naredi- ti tudi ekonomsko shemo. V Čebelarskem društvu (ČD) Dramlje se na podneb- ne spremembe pripravljamo že nekaj časa. Prav tako z Nacionalnim veterinarskim inštitutom sodelujemo glede zdravstvenega varstva čebel. Zdaj smo se odločili, da se bomo posvetili prihodnosti in poskusili ne glede na raz- mere v svoje kroge pritegniti kar največ mladih čebelarjev. V Planinskem domu na Sv. Uršuli smo med 2. in 4. av- gustom organizirali Čebelar- ski tabor za mlade čebelarje – Dramlje 2024. Povabili smo otroke, ki obiskujejo čebelar- ske krožke v občini Šentjur, in seveda otroke članov ČD Dramlje. Tabora se jih je ude- ležilo 12. Na taboru smo namenili poudarek praktičnemu delu v čebelnjaku in pravilni upo- rabi čebeljih pridelkov. Naš cilj je bil otrokom predstavi- ti znanje, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali. V čebel- njaku smo opravili pregled čebeljih družin, točenje in pravilno pakiranje medu. Predstavili smo jim predpi- se, smernice dobrih higien- skih navad in seveda dobro čebelarsko prakso. Na tabor smo povabili tudi apiterapev- tko Niko Pengal. Otrokom je predstavila apiterapijo in jih naučila pravilnega uživanja čebeljih pridelkov, da so kar najbolj koristni za zdravje. Skupaj smo izdelali medeni zaklad, ki vsebuje idealno mešanico čebeljih pridelkov za naš organizem in voščene obloge, ki so primerne za vse generacije, ker si lahko z nji- mi lajšamo bolečine, vnetja, prehlade … Hvaležni za podporo Z velikim veseljem lahko tr- dim, da so otroci na čebelar- skem taboru izredno uživali in tudi dejavno sodelovali. Na zaključni prireditvi so se v en glas strinjali, da je bil čebelar- ski tabor prekratek, in predla- gali, da ga je naslednjič treba organizirati vsaj za teden dni. Zahvaljujem se članom naše- ga društva, ki so z nesebičnim sodelovanjem pripomogli, da smo lahko tabor izpeljali. Izvedbo čebelarskega tabo- ra je omogočila Občina Šen- tjur, ki je prevzela fi nančno pokroviteljstvo. Razliko so prispevali Krajevna skupnost Dramlje in udeležena čebelar- ska društva, iz katerih so otro- ci, člani čebelarskih krožkov. Župan mag. Marko Diaci in odgovorni v občini že vsa leta aktivno podpirajo napore čebelarjev pri delu v celotni občini, za kar smo jim zelo hvaležni. Prav tako imamo podporo lokalne skupnosti, s katero že vrsto let zelo dobro sodelujemo. Ob takšni pod- pori smo kljub vsem težavam, ki nas pestijo, optimisti, zato verjamemo, da v tem trenut- ku tlakujemo trdne temelje za svetlo prihodnost čebelarstva na našem območju. Naj medi! DAVID JAGER Letošnji pohod je bil že 18. po vrsti in tudi najbolj šte- vilen, saj se ga je udeležilo sto pohodnikov. Zbrali so se na ploščadi pred Kulturnim centrom Laško. Pot jih je vo- dila mimo Ojstrega, Reke in Kanjuc do Velikega Vrha, kjer stoji rojstna hiša ljudskega godca in kapelnika »svetnske godbe« Ivana Ulage – Vrho- vskega Anzeka. Pri cerkvi so jih pričakale okoliške godbe: Pihalna godba Svetina, Va- ška godba Vrh nad Laškim in Pihalni orkester štorskih železarjev. Za organizacijo pohoda že vrsto let skrbijo Etno odbor Jureta Krašovca pri ZKD občine Laško Mo- žnar, Občina Laško, Občina Štore in domačini. Po sprejemu je sledila sveta maša v cerkvi Marije Snežne, vodil jo je pater Vinko Škafar. Po maši so krajani pripra- vili lep in pester kulturni program, kjer ni manjkalo glasbenih nastopov lokalnih otrok. Poslušalce je nagovoril predsednik Krajevne skupno- sti Svetina Gregor Vrbovšek. Sledil je pozdrav župana Ob- čine Štore Mirana Jurkoška ter predsednice občinske uprave Občine Laško Danijele Bevk Knez. Po končanem programu sta bila pogostitev z odlič- nim golažem in predvsem druženje vseh, ki so prežive- li sončen in navdihujoč dan na Svetini. AJDA VRBNJAK V soboto, 7. septembra, je bila Svetina prizorišče pestrega dogajanja, saj je bilo tam praznovanje praznika krajevne skupnosti. Tradicionalno se ob prazniku vsako leto zberejo okoliške pihalne godbe, v katerih je igral znameniti ljudski godec s Svetine Ivan Ulaga, po domače Vrhovski Anzek. Po njem se imenuje tradicionalni pohod Po Anzekovih poteh. Zbralo se je približno 150 pohodnikov in domačinov. Letošnjo osmo terensko krvodajalsko akcijo sta Žalsko območno združenje Rdečega križa in Krajevna organiza- cija Rdečega križa Šempeter pripravila v prostorih šempe- trske enote Elektra Celje. Akcije se je udeležilo 55 krvoda- jalcev, kar je pričakovana številka, saj so krvodajalci še na dopustih ali jim ne ustreza pretoplo vreme. Transfuzijska služba je uvedla presejalno testiranje vseh krvodajalcev na prisotnost virusa zahodnega Nila (WNV) za območje celotne Slovenije zaradi primera okužbe pri ljudeh v Sloveniji v začetku septembra. Dodatno testiranje odvzete krvi izvaja od 2. septembra do konca letošnjega novembra. Transfuzijska služba s temi in številnimi drugimi ukrepi za preprečevanje prenosa bolezni s transfuzijo krvi zagotavlja kakovostno in varno preskrbo s krvjo v skladu s strokovnimi smernicami in standardi. Do konca leta bodo predstavniki krvodajalskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini izvedli še pet krvodajalskih akcij, naslednja bo v veroučni učilnici na Polzeli 18. septembra. TT Do konca leta še pet akcij Krajevni praznik KS Svetina Tekmovali za pokal občine Društvo upokojencev (DU) Vrbje je pripravilo tekmovanje za pokal Občine Žalec. Tek- movanje je bilo ekipno v štirih disciplinah, v kegljanju na vrvici, metu krogov, metu pikada in streljanju z zračno puško, in sicer pri moških in ženskah, skupaj je nastopilo 98 tekmovalcev. Pred tekmovanjem je zbrane nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos. Pri kegljanju je med moškimi tekmovalci zmagala ekipa DU Petrovče, med tekmovalkami pa ekipa DU Griže-Zabukovica. Pri metu krogov je med moškimi ekipami zmagala ekipa DU Šempeter, med ženskimi ekipami pa ekipa DU Žalec. Pri metanju pikada je bila med moškimi ekipami najboljša ekipa DU Petrovče, med ženskimi ekipami pa ekipa DU Ponikva. Pri strelja- nju z zračno puško se je na prvo mesto med moškimi zavihtela ekipa Žalca, med ženskimi pa ekipa DU Vrbje. Tekmovanje v balinanju je bilo v Žalcu že aprila. Glede na skupne rezultate, ki štejejo za pokal, se je na prvo mesto uvrstila ekipa DU Ponikva, na drugo mesto ekipa DU Žalec, na tretje mesto ekipa DU Petrovče … TT Krajevni praznik KS Svetina Krajevni praznik KS Svetina Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 38, 19. september 2024 AKTUALNA PONUDBA Najprej se lahko pojavi ob- čutek rahlega pritiska v ušesih, podobno kot med poletom z letalom, vendar hitro izgine, ko se telo prilagodi. Nato sle- di občutek lahkotnosti, kot bi vdihovali nekaj tako čistega in osnovnega, da to vaše telo nemudoma sprejme z odprti- mi pljuči. Z vsakim globokim vdihom kisik napolni vaša pljuča in preplavi telo. Obču- tite, kako kisik prodira v vaše tkivo, napolnjuje vaše celice z življenjsko energijo in prinaša nenavadno osvežitev, ki je obi- čajen zrak preprosto ne more ponuditi. Sproščeno telo in bister um To ni zgolj  zični občutek. Mnogi opisujejo občutka umirjenosti in sproščenosti, ki jih prevzameta v komori. Med terapijo je vaš um vedno bolj bister, saj tudi možgani, ki prejemajo več kisika, delujejo na višji ravni. Misli postanejo jasnejše, telo se postopoma sprošča, kar vodi v stanje glo- boke sproščenosti, podobno meditaciji. Po seansi, ko zapustite ko- moro, vas preplavi občutek vi- talnosti. Telo je napolnjeno z energijo, dihanje je lažje, misli so jasnejše. Čutite, da ste storili nekaj resnično dobrega zase, Izjemen občutek vdihavanja kisika v hiperbarični komori Vstop v hiperbarično komoro je izkušnja, ki jo je težko opisati z besedami. Takoj ko se vrata zaprejo in komora začne postopoma povečevati tlak, se znajdete v edin- stvenem okolju, kjer se zrak, ki ga vdihujete, spremeni v nekaj povsem drugačnega – čist, koncentriran kisik. Že prvi vdih vas preseneti s svežino, ki je v običajnem življenju preprosto ne doživite. Vdihnite življenje – obiščite Oxy Hip Center Celeiapark saj se telo odzove na to čisto obliko kisika z novim občut- kom moči in poživitve. Dihanje v hiperbarični ko- mori je resnično edinstvena izkušnja, ki jo morate dožive- ti, da bi v polnosti razumeli, kako pomemben je kisik za naše telo in um. S klicem na 031 407 059 ste le korak do boljšega počutja. Vdihnite življenje – obiščite Oxy Hip Center Celeiapark. »Občutite, kako kisik prodira v vaše tkivo, napolnjuje vaše celice z življenjsko energijo in prinaša nenavadno osvežitev, ki je običajen zrak preprosto ne more ponuditi.« Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 38, 19. september 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. »Ud društvu zamore biti vsak, kogar postava od 15. 11. 1867 dopušča …« in »ki je polnoleten ali vsaj samo- vlasten«. Člane so razdelili na »samce, kteri žele samo za svojo osebo pristopiti, in ude, ki pristopijo s svojo rodbino«. Ženske se kot samostojne članice niso mogle včlaniti, to so lahko storile le prek zakonskega partnerja. Pravice članov so: »Vsak družbenik ima pravico: a) v zbornico zahajati, časopise in knjige čitati ter se dru- gače v njej kratkočasiti, zmiraj pa se mora moško obnašati, b) vsih veselic udeležvati se in sme k tistim tudi svojo rod- bino pripeljati, c) podajati odboru nasvete o društvenih razmerah, d) vsak sme zunanje poštene može v čitalnico pripeljati, e) po določenem redu prejemati knjige za domačo rabo.« ALBUM S CELJSKEGA Na konjiškem Starem trgu med 2. svetovno vojno Kadar se niso igrali vitezov na konjiškem gradu ali se kopali v Dravinji, so se otroci poleti družili tudi na ko- njiškem trgu, kjer so se s kolesi spuščali po trgu, včasih tudi dva na enem. Po trgu gor je šlo bolj počasi, dol pa hitro, da jih drugi brez koles niso mogli dohajati. Fant na kolesu je Mladen Čerič, fotograf iz Slovenske Bistrice. Prispeval: Robert Vrečko (hrani Mladen Čerič) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Odgovoren je za društve- no premoženje«. Knjižničar »mora skrbeti, da se knjige ne izgube, vselej zapisati, komu da je to ali uno knjigo izposo- dil, da ve potem, je li bravec knjigo kaj poškodoval ali ne. On je odgovoren za izposojene knjige« (Uršič, 1999, str. 72). V čitalnicah so člani »pridno se zbirali, pretresali to ali uno reč in mnenje, se pogovarjali o znanstvenih, zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih naro- dnih, se ve da ne političnih zadevah in predmetih, pevali, igrali ali drugače kratkočasili se …«. Čitalniške prireditve so bile organizirane le za člane čitalnice, vendar so ti s seboj na prireditve ali v čitalnico lah- ko pripeljali tudi ljudi, ki niso živeli v kraju, kjer je delovala čitalnica. Čitalniške prireditve oziroma njeni programi pa so imeli dvojno nalogo. Bili naj bi izobraževalni oziroma, kot so to nalogo označili v pravilni- ku, »podučevni in koristni« ter razvedrilni oziroma »ugodni in prijetni«. Najbolj slovesno so organizi- rali odprtje čitalnic. Čitalniške prostore so okrasili z zastava- mi, cvetjem, sestavili so pose- ben kulturni program, godba je igrala slovenske budnice, ljudje so vpili »živio« in »slava jim«, obiskovalci pa so bili iz bližnje in daljne okolice. Čitalniške prireditve so se delile po pomembnosti: – Najbolj obiskane so bile »velike besede«, ki so zajemale govore, solistično in zborovsko petje, recitacije, igranje in gle- dališke nastope. – »Male besede« so bile skro- mnejše. – Predavanjem so bile name- njene prireditve, ki so imela različna imena, na primer v mariborski čitalnici »jour fixi« – Zabavno naravo so imele tombole, šaljive loterije, vese- lice, veliki in mali plesi, ma- škarade, silvestrovanja, pevske vaje in izleti v okolico. Najraje in največkrat so priredili veseli- ce, ki so imele različna imena: bal, venček, tihi večer, ples, ples s srečkanjem. Čitalničarji so navadno po- trebovali dva prostora. Večjega so uporabljali kot dvorano za družabne prireditve. V njej so lahko tudi kartali, igrali domi- no, streljali v tarčo in proti kon- cu stoletja igrali šah. V manj- šem prostoru so bili spravljeni časniki, časopisi, revije, knjige, to je bila »bralnica«. Največkrat so prostore najeli pri narodnozavednih gostilni- čarjih, da so imeli pri roki tudi hrano in pijačo. Ker je bila čitalnica središče slovenske- ga dogajanja, so v čitalniških prostorih potekali sestanki, pogovori, shodi, zborovanja in skupščine slovenskih zdru- ženj in ustanov, ki so delovale v kraju. »Besede« so prirejali ob praznovanju državnih pra- znikov (na primer cesarjev roj- stni dan), ob obletnicah smrti ali rojstva različnih slovenskih velikanov (na primer Jenka, posebno bogate programe pa so prirejali v spomin Vodniku in Prešernu), ob ustanovitvi čitalnice in njenih kasnejših obletnicah, ob praznovanju novega leta, pusta, ob marti- novanju, v dobrodelne name- ne (pomoč revnim dijakom, ob naravnih katastrofah). Poleg kulturnih dejavnosti so čitalnice prirejale tudi po- litične manifestacije, čeprav je bilo v pravilniku določeno, da se ne bodo vpletale v politične zadeve. Politične manifestacije so bile dodatna dejavnost či- talnic v devetdesetih letih 19. stoletja, saj prej za to ni bilo možnosti. Kot govorniki so nastopali priznani slovenski politiki in voditelji čitalnic. Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Vpis je potekal takole: »Kdor želi pristopiti v društvo, se naj osebno ali pismeno oglasi pri predsedniku. Predsednik na- znani to društvenemu odboru, kteri sklepa po večini glasov, se naj oglasnik za društvenega uda sprejme ali ne; vendar pa odbor ni nikomur odgovoren za svojo odločbo.« Z vstopom se je član »zavezal redno pla- čevati mesečnino celo leto, zato da bode moglo društvo životariti«. Poleg tega so lahko prišli na vsak občni zbor, volili odbor in sodelovali v razpra- vah, ki so zadevale društvo. Število članov je nihalo in se spreminjalo. Osnovni razlog za to ni bil samo pritisk nem- ške vlade, temveč predanost njenih članov. Čeprav naj bi čitalnica s svo- jo aktivnostjo spodbujala ves slovenski narod, se je kmalu izkazalo, da je namenjena me- ščanom in inteligenci. V čital- nicah so največkrat zastopani ti poklici: odvetniki, sodniki, notarji, uradniki (sodnijski, odvetniški, posojilniški, davč- ni), duhovniki, zdravniki, in- ženirji, profesorji, učitelji, ča- snikarji, posestniki, višji sloj obrtnikov. Dejavnost čitalnic je bila odvisna predvsem od njenega vodstva: od njegove sposob- nosti, zavzetosti, predanosti in politične usmerjenosti. Za predsednike so v začetku či- talniškega gibanja največkrat volili prve pobudnike za usta- novitev čitalnic, od osemdese- tih let 19. stoletja pa tudi može, ki so imeli pomembno vlogo v mestni ali državni politiki. Vodstvo čitalnice so člani volili vsako leto. To vodstvo je bilo sestavljeno iz predse- dnika, tajnika, blagajnika in članov odbora ter knjižničarja in pevovodje. Po izobrazbi ozi- roma statusu so bili to nava- dno župani, posestniki, sodni uradniki, odvetniki, učitelji, profesorji, duhovniki, trgovci, pisatelji, pesniki, politiki. V pravilniku so bile vedno opi- sane njihove naloge. Predse- dnik »vodi društvo po pravilih, sklicuje zbore, skrbi za red, za- stopa društvo v zunanjih zade- vah, ravna zmirom po odboro- vem nasvetu in mora izvrševati vse sklepe odbora«. Tajnik »je društveni pisar in podpisava s predsednikom vred društvena pisma«. Blagajnik »ali denar- ničar spremlja vse dohodke … (5) Podoba trga Vransko na prelomu stoletja. Razglednica je bila poslana leta 1903. Hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 38, 19. september 2024 AKTUALNA PONUDBA Najprej se lahko pojavi ob- čutek rahlega pritiska v ušesih, podobno kot med poletom z letalom, vendar hitro izgine, ko se telo prilagodi. Nato sle- di občutek lahkotnosti, kot bi vdihovali nekaj tako čistega in osnovnega, da to vaše telo nemudoma sprejme z odprti- mi pljuči. Z vsakim globokim vdihom kisik napolni vaša pljuča in preplavi telo. Obču- tite, kako kisik prodira v vaše tkivo, napolnjuje vaše celice z življenjsko energijo in prinaša nenavadno osvežitev, ki je obi- čajen zrak preprosto ne more ponuditi. Sproščeno telo in bister um To ni zgolj  zični občutek. Mnogi opisujejo občutka umirjenosti in sproščenosti, ki jih prevzameta v komori. Med terapijo je vaš um vedno bolj bister, saj tudi možgani, ki prejemajo več kisika, delujejo na višji ravni. Misli postanejo jasnejše, telo se postopoma sprošča, kar vodi v stanje glo- boke sproščenosti, podobno meditaciji. Po seansi, ko zapustite ko- moro, vas preplavi občutek vi- talnosti. Telo je napolnjeno z energijo, dihanje je lažje, misli so jasnejše. Čutite, da ste storili nekaj resnično dobrega zase, Izjemen občutek vdihavanja kisika v hiperbarični komori Vstop v hiperbarično komoro je izkušnja, ki jo je težko opisati z besedami. Takoj ko se vrata zaprejo in komora začne postopoma povečevati tlak, se znajdete v edin- stvenem okolju, kjer se zrak, ki ga vdihujete, spremeni v nekaj povsem drugačnega – čist, koncentriran kisik. Že prvi vdih vas preseneti s svežino, ki je v običajnem življenju preprosto ne doživite. Vdihnite življenje – obiščite Oxy Hip Center Celeiapark saj se telo odzove na to čisto obliko kisika z novim občut- kom moči in poživitve. Dihanje v hiperbarični ko- mori je resnično edinstvena izkušnja, ki jo morate dožive- ti, da bi v polnosti razumeli, kako pomemben je kisik za naše telo in um. S klicem na 031 407 059 ste le korak do boljšega počutja. Vdihnite življenje – obiščite Oxy Hip Center Celeiapark. »Občutite, kako kisik prodira v vaše tkivo, napolnjuje vaše celice z življenjsko energijo in prinaša nenavadno osvežitev, ki je običajen zrak preprosto ne more ponuditi.« Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 38, 19. september 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica in knjižničarstvo na Vranskem Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. »Ud društvu zamore biti vsak, kogar postava od 15. 11. 1867 dopušča …« in »ki je polnoleten ali vsaj samo- vlasten«. Člane so razdelili na »samce, kteri žele samo za svojo osebo pristopiti, in ude, ki pristopijo s svojo rodbino«. Ženske se kot samostojne članice niso mogle včlaniti, to so lahko storile le prek zakonskega partnerja. Pravice članov so: »Vsak družbenik ima pravico: a) v zbornico zahajati, časopise in knjige čitati ter se dru- gače v njej kratkočasiti, zmiraj pa se mora moško obnašati, b) vsih veselic udeležvati se in sme k tistim tudi svojo rod- bino pripeljati, c) podajati odboru nasvete o društvenih razmerah, d) vsak sme zunanje poštene može v čitalnico pripeljati, e) po določenem redu prejemati knjige za domačo rabo.« ALBUM S CELJSKEGA Na konjiškem Starem trgu med 2. svetovno vojno Kadar se niso igrali vitezov na konjiškem gradu ali se kopali v Dravinji, so se otroci poleti družili tudi na ko- njiškem trgu, kjer so se s kolesi spuščali po trgu, včasih tudi dva na enem. Po trgu gor je šlo bolj počasi, dol pa hitro, da jih drugi brez koles niso mogli dohajati. Fant na kolesu je Mladen Čerič, fotograf iz Slovenske Bistrice. Prispeval: Robert Vrečko (hrani Mladen Čerič) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Odgovoren je za društve- no premoženje«. Knjižničar »mora skrbeti, da se knjige ne izgube, vselej zapisati, komu da je to ali uno knjigo izposo- dil, da ve potem, je li bravec knjigo kaj poškodoval ali ne. On je odgovoren za izposojene knjige« (Uršič, 1999, str. 72). V čitalnicah so člani »pridno se zbirali, pretresali to ali uno reč in mnenje, se pogovarjali o znanstvenih, zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih naro- dnih, se ve da ne političnih zadevah in predmetih, pevali, igrali ali drugače kratkočasili se …«. Čitalniške prireditve so bile organizirane le za člane čitalnice, vendar so ti s seboj na prireditve ali v čitalnico lah- ko pripeljali tudi ljudi, ki niso živeli v kraju, kjer je delovala čitalnica. Čitalniške prireditve oziroma njeni programi pa so imeli dvojno nalogo. Bili naj bi izobraževalni oziroma, kot so to nalogo označili v pravilni- ku, »podučevni in koristni« ter razvedrilni oziroma »ugodni in prijetni«. Najbolj slovesno so organizi- rali odprtje čitalnic. Čitalniške prostore so okrasili z zastava- mi, cvetjem, sestavili so pose- ben kulturni program, godba je igrala slovenske budnice, ljudje so vpili »živio« in »slava jim«, obiskovalci pa so bili iz bližnje in daljne okolice. Čitalniške prireditve so se delile po pomembnosti: – Najbolj obiskane so bile »velike besede«, ki so zajemale govore, solistično in zborovsko petje, recitacije, igranje in gle- dališke nastope. – »Male besede« so bile skro- mnejše. – Predavanjem so bile name- njene prireditve, ki so imela različna imena, na primer v mariborski čitalnici »jour fixi« – Zabavno naravo so imele tombole, šaljive loterije, vese- lice, veliki in mali plesi, ma- škarade, silvestrovanja, pevske vaje in izleti v okolico. Najraje in največkrat so priredili veseli- ce, ki so imele različna imena: bal, venček, tihi večer, ples, ples s srečkanjem. Čitalničarji so navadno po- trebovali dva prostora. Večjega so uporabljali kot dvorano za družabne prireditve. V njej so lahko tudi kartali, igrali domi- no, streljali v tarčo in proti kon- cu stoletja igrali šah. V manj- šem prostoru so bili spravljeni časniki, časopisi, revije, knjige, to je bila »bralnica«. Največkrat so prostore najeli pri narodnozavednih gostilni- čarjih, da so imeli pri roki tudi hrano in pijačo. Ker je bila čitalnica središče slovenske- ga dogajanja, so v čitalniških prostorih potekali sestanki, pogovori, shodi, zborovanja in skupščine slovenskih zdru- ženj in ustanov, ki so delovale v kraju. »Besede« so prirejali ob praznovanju državnih pra- znikov (na primer cesarjev roj- stni dan), ob obletnicah smrti ali rojstva različnih slovenskih velikanov (na primer Jenka, posebno bogate programe pa so prirejali v spomin Vodniku in Prešernu), ob ustanovitvi čitalnice in njenih kasnejših obletnicah, ob praznovanju novega leta, pusta, ob marti- novanju, v dobrodelne name- ne (pomoč revnim dijakom, ob naravnih katastrofah). Poleg kulturnih dejavnosti so čitalnice prirejale tudi po- litične manifestacije, čeprav je bilo v pravilniku določeno, da se ne bodo vpletale v politične zadeve. Politične manifestacije so bile dodatna dejavnost či- talnic v devetdesetih letih 19. stoletja, saj prej za to ni bilo možnosti. Kot govorniki so nastopali priznani slovenski politiki in voditelji čitalnic. Se nadaljuje. Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Vpis je potekal takole: »Kdor želi pristopiti v društvo, se naj osebno ali pismeno oglasi pri predsedniku. Predsednik na- znani to društvenemu odboru, kteri sklepa po večini glasov, se naj oglasnik za društvenega uda sprejme ali ne; vendar pa odbor ni nikomur odgovoren za svojo odločbo.« Z vstopom se je član »zavezal redno pla- čevati mesečnino celo leto, zato da bode moglo društvo životariti«. Poleg tega so lahko prišli na vsak občni zbor, volili odbor in sodelovali v razpra- vah, ki so zadevale društvo. Število članov je nihalo in se spreminjalo. Osnovni razlog za to ni bil samo pritisk nem- ške vlade, temveč predanost njenih članov. Čeprav naj bi čitalnica s svo- jo aktivnostjo spodbujala ves slovenski narod, se je kmalu izkazalo, da je namenjena me- ščanom in inteligenci. V čital- nicah so največkrat zastopani ti poklici: odvetniki, sodniki, notarji, uradniki (sodnijski, odvetniški, posojilniški, davč- ni), duhovniki, zdravniki, in- ženirji, profesorji, učitelji, ča- snikarji, posestniki, višji sloj obrtnikov. Dejavnost čitalnic je bila odvisna predvsem od njenega vodstva: od njegove sposob- nosti, zavzetosti, predanosti in politične usmerjenosti. Za predsednike so v začetku či- talniškega gibanja največkrat volili prve pobudnike za usta- novitev čitalnic, od osemdese- tih let 19. stoletja pa tudi može, ki so imeli pomembno vlogo v mestni ali državni politiki. Vodstvo čitalnice so člani volili vsako leto. To vodstvo je bilo sestavljeno iz predse- dnika, tajnika, blagajnika in članov odbora ter knjižničarja in pevovodje. Po izobrazbi ozi- roma statusu so bili to nava- dno župani, posestniki, sodni uradniki, odvetniki, učitelji, profesorji, duhovniki, trgovci, pisatelji, pesniki, politiki. V pravilniku so bile vedno opi- sane njihove naloge. Predse- dnik »vodi društvo po pravilih, sklicuje zbore, skrbi za red, za- stopa društvo v zunanjih zade- vah, ravna zmirom po odboro- vem nasvetu in mora izvrševati vse sklepe odbora«. Tajnik »je društveni pisar in podpisava s predsednikom vred društvena pisma«. Blagajnik »ali denar- ničar spremlja vse dohodke … (5) Podoba trga Vransko na prelomu stoletja. Razglednica je bila poslana leta 1903. Hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 38, 19. september 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Naraščaj Žena možu zašepeta na uho: »Dragi, kmalu bomo trije.« »Kaj res?« od veselja vzklikne mož. »Ja, moja mama se bo preselila k nama.« Kino Dva se vroče ljubita v postelji, ko pozvoni telefon. Moški dvigne slušalko: »Ja? … hm … dobro … adijo!« »Kdo je pa bil?« zanima žensko. »Moja žena! Povedala mi je, da gre ravnokar s tabo v kino.« Grozilna pisma »V zadnjem času prejemam grozilna pisma,« se potoži Košir prijatelju. »Prijavi na policijo, pa ti bodo pomagali!« »Ne verjamem. Pisma so iz davčne uprave.« Vozniški izpit Prijatelja se srečata: »Kako je šlo na vozniškem izpitu? Si ga naredil?« »Ne, prihodnji teden ga moram ponavljati.« »Ali upaš, da predsednik komisije ne bo isti?« »Gotovo ne bo isti. V bolnišnici so rekli, da je dober za šest mesecev!« Tablete Zdravnik vpraša pacienta: »Ali se držite mojih navodil – po dve tabletki zjutraj, pri kosilu pa kozarček rdečega?« Pacient: »Še kar! S tabletami sem malo v zaostanku, pri vinu pa prehitevam za dva tedna, pa se izravna!« Dva tedna »Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh tednih postavil na noge.« »In? Mu je uspelo?« »O, pa še kako! Ko sem dobil račun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš.« Palica »Zakaj pa hodiš s pomočjo palice?« »Prometna nesreča.« »Ali res ne moreš brez nje?« »Zdravnik pravi, da bi že lahko, odvetnik pa, da še ne mo- rem.« Modrice »Kako pa to, da imaš toliko modric po obrazu?« »Pred dvema mesecema sem imel prometno nesrečo.« »Da se modrice tako dolgo poznajo, je pa le malo čudno, ali se ti ne zdi?« »Ne, pešec, ki sem ga podrl, se je šele včeraj vrnil iz bol- nišnice.« To je edina soba, ki bi jo z veseljem pospravil. Tako nastanejo pande Popoln moški Lepa torbica Hvala … to je moj bivši Zadnje kosilo pred plačo Ne stopi tja gor! Ko to stori moja mami, vedno joče. Uradne stvari, ki ste se jim v preteklosti že posvečali, bodo spet terjale vašo pozornost in skrb. Nekaj, kar je začetega, ni bilo končano, zdaj boste dobi- li priložnost in spoznali pravo osebo, ki vam bo varno poma- gala do cilja, pri tem pa bo do- brodošlo, če se boste tudi sami znašli in sodelovali po najboljših močeh. Tako je izid lahko zelo uspešen in celo dobičkonosen, ostanite pozorni tudi na vse malenkosti, ki jih srečate ob poti in vam bodo prišle prav v prihodnje. Stvari vam tako zasebno kot poslovno kažejo dobro, pogosto celo odlično, a ker se boste dru- žili z veliko ljudmi, se bo mešalo veliko različnih energij, med ka- terimi bodo tudi neiskrene. Ni treba, da razsipavate s podatki o sebi, ohranite skrivnosti zase in spretno poskrbite le za to, da se bodo vsi premikali po vaši volji kot šahovske fi gure. Ključno bo, da ostanete korak pred vsemi, pa vam bo uspel premik naprej, ki bo osupnil vse razen vas, ki ga že davno načrtujete. S polno luno in delnim lunim mrkom se bo v vas naselil obču- tek, da ste se zataknili v času in prostoru, medtem ko zvezde kažejo, da ste le potrebno kore- nite spremembe. Nanjo se pripra- vljate že dlje časa, zato naj vam v prihodnjih dneh ne zmanjka upanja, tudi ko stvari ne grejo gladko, prihaja pa tudi trdna po- trditev, da ste na pravi poti. Zdaj je čas, da se posvetite stvarem in ljudem, ki jih čutite s srcem, ne samo vidite z očmi, zaupajte svo- jemu notranjemu glasu. Če si želite, da so ljudje po- polnoma odkriti do vas, je treba enako vračati z enakim, igrice se dolgoročno ne bodo obnesle, pa tudi če mislite, da imate vse adute na svoji strani. Še enkrat premislite, kako bi lahko stvari izpeljali čim bolj pravično, ozi- roma tako, da ne boste imeli ob uspehu grenkega priokusa. Nič ni narobe, če želite ljudi prepri- čati v svoj prav, le storite tako, da boste na koncu vsi zadovoljni. Pri tem pazite na svoj hrbet, ne bodo vsi pošteni do vas. Lahko boste čutili, da ste na pragu novega začetka, ki pa ga tako ali drugače ne boste mogli popolnoma prestopiti, zato boste imeli občutek, da se je ves svet zarotil proti vam. Zvezde pravi- jo, da bodite previdni pri tem, komu zaupate, saj se bo našel kdo, ki vam bo metal polena pod noge. Pri tem merjenju moči gre za to, da se bo na koncu izka- zalo, kdo obvladuje položaj in ima moč, vendar boste s skrajno disciplino dosegli svoje sanje. V pomoč vam je lahko meditacija. Polna luna v vašem znamenju in zraven delni lunin mrk vam bosta pokazala, kdo so tisti lju- dje okoli vas, ki so vredni vašega časa, zaupanja, denarja in lju- bezni. T udi sami se boste vse bolj zavedali privrženosti, ki jo čutite v zameno, kar boste pokazali z lepimi dejanji, ne samo beseda- mi. Poslovno so na poti do vas dobre novice, ki poleg informa- cij prinašajo s sabo tudi vonj po dobičku, zato se boste strastno zagnali v projekt. Nekdo vam bo zavidal uspeh in napredek. Polna luna in delni lunin mrk, ki se končata danes, bosta naplavila nerazčiščena čustva, predelovali boste stare zamere. Videti bo, da boste imeli domi- selnega, če ne celo enakovre- dnega nasprotnika, ki ste mu bili svoj čas zelo zvesti, a zdaj ste spoznali, da morate v tem od- nosu poskrbeti zase in rešiti, kar se rešiti da. Občutek, da ste sami za vse, vas bo varal, pomoč je pri roki, le sprejeti jo morate. Po ne- vihti bo v ljubezni posijalo sonce, pričakujte nepričakovano. Po napornih dneh, ki bodo sledili današnjemu luninemu mrku, boste počasi spet začu- tili upanje na vseh življenjskih področjih. Priznali si boste, da ste prestali težke preizkušnje, pa vendar brez njih ne bi bili, kar ste. Kljub trezni glavi vam bodo nagajale srčne zadeve, veselje nad odnosom bo zamenjalo lju- bosumje, če boste popustili lastni sumničavosti. Pogovor s partner- jem bi pomagal, vendar se boste morali naučiti strpnosti, če si ne želite, da se to ponavlja. Prikrivanje pravih čustev ali neiskrenost boste izražali z nego- dovanjem nad partnerjem, nič, kar bo storil, ne bo dovolj dobro. Tudi vaš odziv ne bo najboljši za reševanje krize, če se ne bo- ste začeli zavedati, da v odnosu ne gre za merjenje moči, ampak za sodelovanje, ki ga tako dobro obvladate. Z malo več prijaznosti in očarljivosti boste pri partner- ju z lahkoto dosegali cilje, ki si jih želite, predvsem pa se vedite iskreno, ko bo tudi on želel kaj od vas. Ko bo popustil vpliv današnje- ga delnega luninega mrka, se bo- ste tudi vi umirili in našli novo notranje ravnovesje. Lepo boste sodelovali z drugimi, pa naj gre za poslovne ali zasebne odnose, pazite le, da ne boste preveč za- upljivi, ko se boste pogovarjali o denarju. Spomin vas bo opomnil na slabe izkušnje, ki jih ne smete več ponavljati. V ljubezni boste prejeli ali poslali čustveno spo- ročilo, ki bo pomembno vplivalo na potek dogodkov med vami in določeno osebo. Trdno boste sklenili, da bo- ste poslu dajali prednost pred vsem drugim, in čeprav vas skrbi, kako se bodo stvari raz- pletle, zvezde kažejo, da se bo- ste povzpeli na bolje. Pri tem vam bo zelo pomagala vaša diplomatska žilica, ki ji lahko dodate strpnost, pa bodo pogo- vori brez posebega truda stekli v vašo korist. Če boste pokazali prilagodljivost, boste na konju. V ljubezni boste hrepeneli po romantiki in užitkih v svoje, vendar boste čakali, da nekdo stori prvi korak. Današnja polna luna in lu- nin mrk vas bosta primorala v razmišljanje, kaj starega opusti- ti, da boste naredili prostor za novo. Kot da potrebujete novo znanje ali novo življenjsko iz- kušnjo, boste pripravljeni veliko tvegati, tudi če bo cena za to ve- lika, tako zasebno kot poslovno. Ne bo šlo brez občutka samote ali zapuščenosti, ampak tako je, ko se odkriva pot, ki jo bo treba še prehoditi. V vas se bo prebudil speč pogum, na katerega ste že zdavnaj pozabili, a deluje. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 38, 19. september 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Naraščaj Žena možu zašepeta na uho: »Dragi, kmalu bomo trije.« »Kaj res?« od veselja vzklikne mož. »Ja, moja mama se bo preselila k nama.« Kino Dva se vroče ljubita v postelji, ko pozvoni telefon. Moški dvigne slušalko: »Ja? … hm … dobro … adijo!« »Kdo je pa bil?« zanima žensko. »Moja žena! Povedala mi je, da gre ravnokar s tabo v kino.« Grozilna pisma »V zadnjem času prejemam grozilna pisma,« se potoži Košir prijatelju. »Prijavi na policijo, pa ti bodo pomagali!« »Ne verjamem. Pisma so iz davčne uprave.« Vozniški izpit Prijatelja se srečata: »Kako je šlo na vozniškem izpitu? Si ga naredil?« »Ne, prihodnji teden ga moram ponavljati.« »Ali upaš, da predsednik komisije ne bo isti?« »Gotovo ne bo isti. V bolnišnici so rekli, da je dober za šest mesecev!« Tablete Zdravnik vpraša pacienta: »Ali se držite mojih navodil – po dve tabletki zjutraj, pri kosilu pa kozarček rdečega?« Pacient: »Še kar! S tabletami sem malo v zaostanku, pri vinu pa prehitevam za dva tedna, pa se izravna!« Dva tedna »Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh tednih postavil na noge.« »In? Mu je uspelo?« »O, pa še kako! Ko sem dobil račun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš.« Palica »Zakaj pa hodiš s pomočjo palice?« »Prometna nesreča.« »Ali res ne moreš brez nje?« »Zdravnik pravi, da bi že lahko, odvetnik pa, da še ne mo- rem.« Modrice »Kako pa to, da imaš toliko modric po obrazu?« »Pred dvema mesecema sem imel prometno nesrečo.« »Da se modrice tako dolgo poznajo, je pa le malo čudno, ali se ti ne zdi?« »Ne, pešec, ki sem ga podrl, se je šele včeraj vrnil iz bol- nišnice.« To je edina soba, ki bi jo z veseljem pospravil. Tako nastanejo pande Popoln moški Lepa torbica Hvala … to je moj bivši Zadnje kosilo pred plačo Ne stopi tja gor! Ko to stori moja mami, vedno joče. Uradne stvari, ki ste se jim v preteklosti že posvečali, bodo spet terjale vašo pozornost in skrb. Nekaj, kar je začetega, ni bilo končano, zdaj boste dobi- li priložnost in spoznali pravo osebo, ki vam bo varno poma- gala do cilja, pri tem pa bo do- brodošlo, če se boste tudi sami znašli in sodelovali po najboljših močeh. Tako je izid lahko zelo uspešen in celo dobičkonosen, ostanite pozorni tudi na vse malenkosti, ki jih srečate ob poti in vam bodo prišle prav v prihodnje. Stvari vam tako zasebno kot poslovno kažejo dobro, pogosto celo odlično, a ker se boste dru- žili z veliko ljudmi, se bo mešalo veliko različnih energij, med ka- terimi bodo tudi neiskrene. Ni treba, da razsipavate s podatki o sebi, ohranite skrivnosti zase in spretno poskrbite le za to, da se bodo vsi premikali po vaši volji kot šahovske fi gure. Ključno bo, da ostanete korak pred vsemi, pa vam bo uspel premik naprej, ki bo osupnil vse razen vas, ki ga že davno načrtujete. S polno luno in delnim lunim mrkom se bo v vas naselil obču- tek, da ste se zataknili v času in prostoru, medtem ko zvezde kažejo, da ste le potrebno kore- nite spremembe. Nanjo se pripra- vljate že dlje časa, zato naj vam v prihodnjih dneh ne zmanjka upanja, tudi ko stvari ne grejo gladko, prihaja pa tudi trdna po- trditev, da ste na pravi poti. Zdaj je čas, da se posvetite stvarem in ljudem, ki jih čutite s srcem, ne samo vidite z očmi, zaupajte svo- jemu notranjemu glasu. Če si želite, da so ljudje po- polnoma odkriti do vas, je treba enako vračati z enakim, igrice se dolgoročno ne bodo obnesle, pa tudi če mislite, da imate vse adute na svoji strani. Še enkrat premislite, kako bi lahko stvari izpeljali čim bolj pravično, ozi- roma tako, da ne boste imeli ob uspehu grenkega priokusa. Nič ni narobe, če želite ljudi prepri- čati v svoj prav, le storite tako, da boste na koncu vsi zadovoljni. Pri tem pazite na svoj hrbet, ne bodo vsi pošteni do vas. Lahko boste čutili, da ste na pragu novega začetka, ki pa ga tako ali drugače ne boste mogli popolnoma prestopiti, zato boste imeli občutek, da se je ves svet zarotil proti vam. Zvezde pravi- jo, da bodite previdni pri tem, komu zaupate, saj se bo našel kdo, ki vam bo metal polena pod noge. Pri tem merjenju moči gre za to, da se bo na koncu izka- zalo, kdo obvladuje položaj in ima moč, vendar boste s skrajno disciplino dosegli svoje sanje. V pomoč vam je lahko meditacija. Polna luna v vašem znamenju in zraven delni lunin mrk vam bosta pokazala, kdo so tisti lju- dje okoli vas, ki so vredni vašega časa, zaupanja, denarja in lju- bezni. T udi sami se boste vse bolj zavedali privrženosti, ki jo čutite v zameno, kar boste pokazali z lepimi dejanji, ne samo beseda- mi. Poslovno so na poti do vas dobre novice, ki poleg informa- cij prinašajo s sabo tudi vonj po dobičku, zato se boste strastno zagnali v projekt. Nekdo vam bo zavidal uspeh in napredek. Polna luna in delni lunin mrk, ki se končata danes, bosta naplavila nerazčiščena čustva, predelovali boste stare zamere. Videti bo, da boste imeli domi- selnega, če ne celo enakovre- dnega nasprotnika, ki ste mu bili svoj čas zelo zvesti, a zdaj ste spoznali, da morate v tem od- nosu poskrbeti zase in rešiti, kar se rešiti da. Občutek, da ste sami za vse, vas bo varal, pomoč je pri roki, le sprejeti jo morate. Po ne- vihti bo v ljubezni posijalo sonce, pričakujte nepričakovano. Po napornih dneh, ki bodo sledili današnjemu luninemu mrku, boste počasi spet začu- tili upanje na vseh življenjskih področjih. Priznali si boste, da ste prestali težke preizkušnje, pa vendar brez njih ne bi bili, kar ste. Kljub trezni glavi vam bodo nagajale srčne zadeve, veselje nad odnosom bo zamenjalo lju- bosumje, če boste popustili lastni sumničavosti. Pogovor s partner- jem bi pomagal, vendar se boste morali naučiti strpnosti, če si ne želite, da se to ponavlja. Prikrivanje pravih čustev ali neiskrenost boste izražali z nego- dovanjem nad partnerjem, nič, kar bo storil, ne bo dovolj dobro. Tudi vaš odziv ne bo najboljši za reševanje krize, če se ne bo- ste začeli zavedati, da v odnosu ne gre za merjenje moči, ampak za sodelovanje, ki ga tako dobro obvladate. Z malo več prijaznosti in očarljivosti boste pri partner- ju z lahkoto dosegali cilje, ki si jih želite, predvsem pa se vedite iskreno, ko bo tudi on želel kaj od vas. Ko bo popustil vpliv današnje- ga delnega luninega mrka, se bo- ste tudi vi umirili in našli novo notranje ravnovesje. Lepo boste sodelovali z drugimi, pa naj gre za poslovne ali zasebne odnose, pazite le, da ne boste preveč za- upljivi, ko se boste pogovarjali o denarju. Spomin vas bo opomnil na slabe izkušnje, ki jih ne smete več ponavljati. V ljubezni boste prejeli ali poslali čustveno spo- ročilo, ki bo pomembno vplivalo na potek dogodkov med vami in določeno osebo. Trdno boste sklenili, da bo- ste poslu dajali prednost pred vsem drugim, in čeprav vas skrbi, kako se bodo stvari raz- pletle, zvezde kažejo, da se bo- ste povzpeli na bolje. Pri tem vam bo zelo pomagala vaša diplomatska žilica, ki ji lahko dodate strpnost, pa bodo pogo- vori brez posebega truda stekli v vašo korist. Če boste pokazali prilagodljivost, boste na konju. V ljubezni boste hrepeneli po romantiki in užitkih v svoje, vendar boste čakali, da nekdo stori prvi korak. Današnja polna luna in lu- nin mrk vas bosta primorala v razmišljanje, kaj starega opusti- ti, da boste naredili prostor za novo. Kot da potrebujete novo znanje ali novo življenjsko iz- kušnjo, boste pripravljeni veliko tvegati, tudi če bo cena za to ve- lika, tako zasebno kot poslovno. Ne bo šlo brez občutka samote ali zapuščenosti, ampak tako je, ko se odkriva pot, ki jo bo treba še prehoditi. V vas se bo prebudil speč pogum, na katerega ste že zdavnaj pozabili, a deluje. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 38, 19. september 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 639 SUDOKU 640 SUDOKU 331 REŠITEV SUDOKU 330 Nagradni razpis: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 1 2 3 2 4 5 2 4 6 7 4 8 9 2 5 2 10 6 8 1 4 7 2 6 9 3 10 5 POVZROČAVA MOTNJE ZVAREK, PREVRETEK MAJHEN ROGAČ SLAVOJ ŽIŽEK PREVZEMA IN DOSTAVLJA POŠILJKE UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG POMIRJE­ VALO ZDRAVNIKA ZA BOLEZNI UŠES TAK, KI NE DELA RAD PRIDOB­ LJENA JE V SOLINAH LJUBITE IN OBČUDU­ JETE DAN (NEM.) ŽLAHTNI PLIN RIMSKA BOGINJA JEZE PRIPADNIK ITALOV PRŠENJE STRJEN MATERIAL, STALJEN PRI VARJENJU NAVLAKA, ROPOTIJA RAZLAGALCI INFICIRATA ZORAN PREDIN: ČAKAJ … PREBIVALEC ITAKE AFRIŠKA PUŠČAVA PROTJE PREBIVALKE GORIŠKIH BRD KEMIJSKA ELEMENTA Cr IN Cu NHL JE AMERIŠKA HOKEJSKA … IZDELUJE IN IZSTRELJUJE RAKETE PIJAČA IZ BEZGOVIH CVETOV KALIJEV HIDRID DELA V DIPLOMACIJI OBER AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI PRIPADNIKA VERSKE SKUPNOSTI V ZDA FRANCE PREŠEREN: POVODNI … AVTOKAMP NA MALEM LOŠINJU SIN (ANG.) GLAVNO MESTO ETIOPIJE ZNAN ANG ­ LEŠKI KOLIDŽ MI SE … RADI KVIZ NA RTV SLO EKONOMSKA ŠOLA POLOŽAJ PRI JOGI SLOVENSKI PESNIK MINATTI ČISTINE V GOZDU PLEMIŠKI NASLOV MEDNAROD­ NA OZNAKA MAROKA SLOVENSKI POP DUET RAZKOSAVAJ ZLATO OBRAT ZA IZDELAVO OPEKE ČRKA M V AMZS PALESTIN­ SKA OSVO­ BODILNA ORGANIZA­ CIJA SEVERNI JELEN … KOVAČ KONJA KUJE PROGASTI KOT TIGER PO KOROŠ­ KEM, PO KRANJSKEM ŽE … ZORI SEVERNA SOSEDA GRKINJE GARNITURI AMERIŠKI IGRALEC (STEVE) GRŠKI MATEMATIK POTOMCA ŠPANCEV V J. AMERIKI NAFTA (ANG.) V MESTIH JE POGOSTO ONESNAŽEN MORALNA NAČELA AM. TEHN. PODJETJE GORAN DRAGIĆ UDAREC Z DLANMI PROIZVAJA­ LEC MONTA­ ŽNIH HIŠ IZ RIBNICE TAKA, KI NE DELA RADA PREDPONA V PRADEDU SODOBNIK KELTOV SKOZ OKNO DOLI GLEDA … ZAVBER DEKLICA VIJOLIČAST (POG.) NEKDANJI DINAR HRVAŠKI PESNIK UJEVIĆ NEGIBNOST, TOGOST PRISTAŠI LENINIZMA AMERIŠKI IGRALEC 12 324 524 67489252 17 6 10 1., 2. in 3. nagrada: nakupovalna vrečka Peugeot + igra spomin Peugeot + beležka Peugeot Nagrado podarja Avto Celeia d.o.o., Mariborska 107, Celje. www.avto-celeia.si Pri žrebanju bomo upo- števali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz ošte- vilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 24. septembra. Geslo iz številke 37: Dobra volja je najbolja. Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, maji- co Novega tednika & Radia Celje, prejmejo Rudi Čujež z Grobelnega, Mojca Janežič z Vranskega in Ivan Košir iz Trbovelj. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v ure- dništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Peugeot 2008 Peugeot 408 Peugeot 3008 Novi TEDNIK št. 38 19. 9. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 38, 19. september 2024 PISANI SVET 30-letna skrb za urejanje kapelice Županja Občine Vransko Nataša Juhart je konec minule- ga meseca obiskala Eriko Potočan in Vrtnarstvo Sadika ter se jima z majhno pozornostjo zahvalila za skrbno urejanje Schwentnerjeve kapele. Zanjo bo odslej skrbela Majda Povše. Za urejenost Schwentnerjeve kapele, ki je v lasti Občine Vran- sko, je več kot trideset let skrbela Erika Potočan. Redno in z odgovornostjo je vsako soboto urejala kapelico in njeno okolico. Rada poudari, da veruje, zato ji to delo ni bilo v breme, ampak v veselje. Ker je urejanje kapelice zanjo postalo prenaporno, so za kapelo zadnja leta skrbeli v Vrtnarstvu Sadika. Županja Občine Vransko je zato konec avgusta obiskala gospo Eriko in Vrtnar- stvo Sadika ter jima z majhno pozornostjo izrazila zahvalo za skrb in čas, ki sta jo posvečala urejenosti te Marijine kapelice. SJ Andrej Šifrer je po zaklju- čenem pogovoru zapel še nekaj svojih ponarodelih uspešnic. (Foto: DM) Nazdravili za 70 let Radia Celje Radio Celje je upihnil 70. svečko. Od ustanovitve pred sedmimi desetletji je pomemben spremljevalec in soustvarjalec dogajanja na območju savinjske regije. Njegovo osnovno poslanstvo je že od začetka pošteno in nepristransko obveščanje oziroma kakovosten in- formativni program s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Radijci so s kolegi praznovali in se veselili sedemdesetih let uspešnega dela na radiu, s poslušalci pa smo visok jubi- lej obeležili že poleti na prireditvi Zvezde med zvezdami, ki jo je gostil Skup'n plac v Braslovčah. Radio Celje je začel oddajati 19. septembra 1954, nje- govi sodelavci pa tudi danes pripravljajo bogat zabavni in informativni program, pri slednjem s poudarkom na lokal- nih oziroma regionalnih informacijah. Zavedajo se svoje odgovornosti in poslanstva, saj ustvarjajo enega osrednjih informativnih medijev na Celjskem. Vse najboljše, Radio Celje, in še na mnoga leta! NT, foto: Andraž Purg Radijska ekipa je nazdravila na 70 let Radia Celje. Pri praznovanju so se jim pridružili sodelavci medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Radijci Boštjan, Živa in Tadej so poskrbeli, da je torta var- no prispela na radio. Kljub mrazu je prišel celo Lovro … Šifrerjevi Volkovi Knjižnica Velenje je pred časom organizirala literarno- -glasbeni večer s priljubljenim pevcem in kantavtorjem Andrejem Šifrerjem, ki je letos izdal svoj knjižni prvenec Volkovi. Kot pravi, gre za prvo glasbeno kriminalko. V iskrivem pogovoru z direktorjem velenjske knjižnice Dragom Martinškom je Andrej Šifrer med drugim pove- dal, da knjiga Volkovi odkriva zakulisje glasbene industri- je, ki jo pogosto idealiziramo, hkrati osvetljuje tudi njene temne plati, Prikazuje tako bleščeče strani slave kot tudi pasti in nevarnosti, ki spremljajo življenje priljubljenih glasbenikov. Andrej Šifrer v knjigi poudarja pomen ustvarjalnega dela, ki ima vrednost in globino. S tem opozarja na pomembnost pristnosti in kakovosti v umetnosti ter na to, da je treba svojo energijo usmerjati v projekte, ki imajo dolgoročen vpliv in pomen. Pričujoča knjiga ni njegov življenjepis, poudarja. »Zgodba o volkovih bi se lahko tudi v resnici zgodila, kajti življenje je včasih bolj kruto od domišljije. Poj o nečem, kar je vredno poslušati, piši o tem, kar je vredno brati, in delaj to, o čemer bo vredno peti in pisati.« Po pogovoru je Andrej zabrenkal na kitaro in zapel nekaj svojih ponarodelih uspešnic. BF spomniš, iztočnica za uspešni- co, je omenil Grega Skočir. In tako poslušalcem namignil, kako je nastala pesem Led s severa. Zbrane je med drugim nasmejal ob dovtipu, da je lah- ko pogosto odpiranje sntntna tudi vzrok, ko dekle svojemu dragemu pove, da sta Sam pr- jatla … TS, foto: Nik Jarh Skladbi Mater je mraz in Lovro sta se ob koncu kon- certa starih rokerskih mačkov Big Foot mama minuli petek razlegali po prizorišču pred celjskim Vodnim stolpom. Za- sedba je poskrbela za odličen vtis ob koncu niza koncertov, ki so jih letošnje poletje pri- pravili v Špitalu za prjatle. Če ne bi bilo leta 1990 pri- ložnosti za šolski koncert na Gimnaziji Šentvid, bi bili ver- jetno prikrajšani za vrsto uspe- šnic priljubljenega »peterca«, ki tudi po 34 letih še vedno navdušuje s svojim garažnim zvokom. Člani zasedbe so ob- činstvo pred celjskim Vodnim stolpom kljub kislemu vreme- nu razvneli s svojimi večnimi klasikami, kot so Nisem več s tabo, Črn tulipan, Garbage (hip hop med nogami), Vrn' se k men', Užitek na replay in Normalen. Da je lahko tudi potovanje v severne dežele, po katerem se pet dni ničesar ne Alen Steržaj, Zoran Čalić, Grega Skočir, Jože Habula in Daniel Gregorič še vedno uživajo na odru. Preden so prizorišče zavzeli Big Foot Mama, so občinstvo ogrevali celjski rokerji iz zased- be Klon. Erika Potočan je za urejanje kapelice skrbela več kot 30 let. (Foto: Občina Vransko)