[N«j račji »loTfmki dnerok v Zdnritenih državah Vego sa ra leto • • • $6.00 Z« pol let«.....$3.00 S Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inosemetro cek> leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerlkL 5 The largest Slovenian Daily in I the United States. I leeoed every day except Sundays and legal Holiday*. 75,000 Readers. I TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offlot at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELE70N: CHelsea 3—1243 No. 33. —Stev. 33. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 9, 1937—TOREK, 9. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. .GOVERNER MURPHY NADALJUJE S POGAJANJI Odpor proti Rooseveltovemu predlogu ČE SE BODO POGAJANJA ZA URAVNAVO STAVKE IZJALOVILA BO NASTOPILA NARODNA GARDA Governer Murphy je imel konferenco z Lewisom in zveznim posredovalcem. — Avtomobilska družba na konferenci ni bila udeležena. — Stav-kar ji so še vedno v tovarnah. — Vojaštvo pripravljeno. VIHAR VEČA NEVARNOST POVODNJI Glavni nasipi vzdržujejo pritisk vode. — 125,000 nasipe. — Voda reke ljudi utrjuje jezove in Ohio pada. M KM Pil IS, Trim.. 8. feb. — Morni južni veter razburkava valove Mississippija in pri tem ovira vojaške inžinirje, ki se trudijo, da bi utrdili jezove in nasipe. Vetrovi so dosegli Intrust 25 milj na uro in povzročili, da je voda narastla. Vsled tega mora 125,000 delavcev delati s tem večjim naporom. Dosedaj so glavni jezovi vzdržali pritisk vode, ki se počasi vala proti izlivu. V Pomerv, <>.. so bile mest-;t> vodne naprave, železniški tiri in dve hiši v veliki nevarnosti, ko so se pričela tla v raz-ualji 4(H) čevljev pomikati proti reki Ohio. V zemlji se je pokazala velika razpoka, ki teče -kozi sredo vodnih naprav. — Voda je ravno pričela nekoliko upadati, ko so prišli vetrovi in je voda zopet nekoliko narastla. Voda jo dosegla svoj višek, na katerem bo po mnenju inžinirjev nekaj dni ostala, nakar bo pričela padati. V sedanji po vod nji je utonilo 407 ljudi, število prebivalcev, ki nimajo strehe, pa cenijo v dolinah Ohio in Mississippija na miljon oseb. Rdeči križ naznanja, da so sklad, ki je namenjen v pomoč poplavljcn<'cm, bliža 17 milijonov dolarjev. SESTRA OBISKALA EDVARDA LONDON, Anglija. S. feb — Angleška kraljeva družin i skuša na vsak način pregovoriti vojvodo Windsorja, da o pusti «vojo namero, da poroči Mrs. Wallis Simpson, za rad katere se je odpovedal kraljema prestolu. 1 I/, dvomili krogov prihaja zagotovilo, da nese njegov? itdiua sestra princesa Marija \ njemu prošnjo kraljeve druži he. Princesa Marija je odj>oto-\ala v Knzesfeld na prošnjo svojega brata kralja Jurija VI. 111 svoje matere kraljice -vdove Marije. Njeno poslanstvo pa bo naj-brže zaman, kajti ko se je Kd-vard odpovedal prestolu, je med drugim po radio rekel: *4Verjeti mi morate, ko vam rečem, da sem se prepričal, da mi je nemogoče prenašati veliko breme odgovornosti in izpolnjevati svoje dolžnosti kol kralj, kakor bi jih želel, brez ]»omoči in podpore žene, katero ljubim.'' Vojvoda Windsor odkrito govori svojim prijateljem o «»voji |»oroki z Mrs. Simpson. Ž njo se l>o poročil 27. aprila, GEN. JOHNSON ZA PREUREDB0 PRAVOSODJA Za ohranitev demokracije preuredba pravosodja potrebna. — Zaradi okorelih postav Roosevelt ni mogel napraviti ničesar. DETROIT, Mich., 8. februarja. — V nedeljo so se v stanovanju governerja Murphyja sestali k konferenci governer, voditelj avtomobilske stavke John L. Lewis in zvezni posredovalec, James F. Dewey. Ta konferenca je sledila pogajanjem med stav-karji in avtomobilsko družbo, ki pa so se zaradi zahteve stavkarjev, da avtomobilska družba prizna avtomobilski uniji pravico, da je edina organizacija, s katero se mora družba pogajati, prišla na mrtvo točko in so bila preložena dp pondeljka. Zastopniki General Motors na tej konferenci niso bili navzoči. Razširjene so govorice, da se avtomobilska družba že bavi z vprašanjem, ako ji sploh še kaže pogajati se. dokler zastopniki stavkarjev vstrajajo pri svojih zahtevah. Dewey je prišel v Murphyjevo stanovanje pol ure pred Lewisom, ki je pripeljal s seboj mladega pravnega zastopnika CIO, Lee Pressmana. Governer je navzlic dosedanjim neuspehom še vedno uverjen, da bodo pogajanja uspela. Rekel je, da je prepričan, da bo mogoče odstraniti najpogla-vitnejšo zapreko. Unija avtomobilskih delavcev trdi, da ima pri General Motors dovolj svojih članov, da opraviči svoje zahteve. General Motors družba pravi, da bi bili neunij-ski delavci y svojih pravicah prikrajšani, ako bi družba uniji priznala edino pravico za kolektivna pogajanja. FLINT, Mich., 8. februarja. — Ker izgleda, da f e bodo pogajanja za poravnavo avtomobilske stavke v Detroitu izjalovila, je narodna garda pripravljena, da izvrši vsako povelje governerja Murphyja. Serif Thomas Wolcott je prosil governerja, da mu pošlje zadostno število vojakov, da bo mogel a-retirati "sedeče' stavkarje v Fisher Body tovarnah. Četudi governer šerifu Wolcottu na njegovo prošnjo ni odgovoril, ker čaka na izid konference z \X Knudsenom in Lewisom, vendar so dobro poučeni krogi mnenja, da bo mogoče razglasil obsedno stanje, ali pa bo ukazal, da vojaštvo obkoli tovarno Fi-sh^f Body št I, kakor je obkolilo Fisher Body šc. 2 in Chevrolet. Nikdo ne pričakuje, da bi governer ukazal vojakom, da gredo v zasedene tovarne in vržejo stavkarje iz poslopij, ker se hoče za vsako ceno izogniti prelivanju krvi. Serif je rekel, da ne bo storil ničesar, dokler ne prejme od governerja Murphyja kakega naročila. Unijski in neunijski delavci, med katerimi vlada veliko sovraštvo, se sicer strogo drže premirja, ki je bilo sklenjeno v sredo, tpda bati se je, da pride do kakih izgredov, ako se bo konferenca v Detroitu danes zopet razbila. Meščanska armada, ki šteje okoli 1000 mož, ki so bili zapriseženi kot posebni policisti, je vedno pripravljena, da natsopi, ako pride do kakih nemirov. Ravno tako je pripravljena Flint Alliance, v kateri je več tisoč neunijskih delavcev, ki ne odo brujejo sedanje stavke. Ako se konferenca v Detroitu razbije in governer vojaštvu ne izda takoj povelja, da poseže v položaj, tedaj mestne oblasti ne bodo mog!- preprečiti Hfc^- ■ -......- _____:__:_ VELIK USPEH ŠPANSKIH ___FAŠISTOV Fašistom pomaga 15,000 Italijanov. — Fašistična armada je dospela do Malage.—Padec važnega pristanišča more priti vsak čas. GIBRALTAR, Špan-ka, S. bruarja. — Med celodnevnim bombardiranjem bojnih ladij so fa.ši.-ti prodrli v predmestje važnega pristanišča Malage. V mestu je J(M>,(H)0 prebivalcev in ravno toliko beguncev. Fašistična armada, v kateri 15,001) Italijanov, ki so se zadnje tri dni izkrcali v Cadi-zu. se je približala Malagi na eno miljo. Popoldne so fašisti zavzeli Torremolinos. Republikanske bojne ladje, ki so odplule iz Ca rt a gene, se se niso prikazale prod Malago. Med bojnimi ladjami, ki bombardirajo Malago, so tri kri-žarke. ena topničarka in 1-manjših bojnih ladij. General Gonzalo Queipo de Liano vodi obleganje - križarke Canarias. General de Liano je po radio naznanil, da je njegova armada naglo prodirala od Marbelle 1 »roti Malagi in da je zavzela Fuengiralo in Torremolinos ter prve hiše v MaU»e nikakor ne strinja z najnovejšim predsednikovim predlogom. Boj v senatu bo najbrž o-!>trejši nego v po>lanski zbornici. toda zdi .-e, da se bo končal z zmago demokratov. Z: i predsednikom so naj-\p!ivnejsi demokratski voditelji kot napriiner Robinson, jjiyrnes, Pittman in Ashurst. Ashur-t je presednik senatnega justičnega odseka, ki Ihj danes imel prvo posvetovanje o predsednikovem predlogu. ANGLIJA RAZMIŠLJA 0 KOLONIJAH Bivši ravnatelj NRA general Jugh S. Johnson je v nedeljo New Yorku po radio zagovarjal načrt predsednika F. P. Roosevelta za premem bo «m<>-iškega pravosodja, češ, dsi je iil ta korak potreben, če je Uo-:el ohraniti demokracijo. Vsled ega zasluži predsednik podpo-o celega ameriškega naroda. Johnson je rekel, da je odpor nekaterih proti tej premembi samo vihar v kozarcu vode in li vreden, da se kdo zanj zme-il "Gosi>odje, ki so se borili »roti zopet ni izvolitvi predsednika, se potrti trkajo na svoja srca starega reda." je rekel Jolmsou. "Predsednikov na-*rt označujejo kot smrtni uda-iec za ustavo, ravno tako kot - opristaši obžalovanja vrednega gospoda Landona videli ko-uee ameriškega življenja. "To je bila jasna neumnost, ila je dobil v odgovor to, kai je zaslužil — najhujši volitveni poraz v naši zgodovini. I stava stoji nedotaknjena. Volitve v novembru so predsedniku naložile nalogo, da vresniči demokracijo v tej deželi. Vzrok, zakaj tega do sedaj že ni sto-lil, tiči v našem okorelem pravosodju. Zato predlaga, da se premeni. Imamo tedaj opravek z možem, ki hoče izvesti to, za kar je bil izvoljen. 14 Zvezno najvišje sodišče je nazadnjaško.M je nadaljeval Johnson. "Sodnike so večidel imenovali nazadnjaški predsedniki. Ako je dovoljeno z i-menovaujeni napraviti sodišče nazadnjaško — zakaj potem ne bi dovoljeno z imenovanjem ua-praviti ga naprednega l9' MINISTER EDEN V MONTE CARLO MONTE CAR I jO, 8. feb. — Angleški vnanji minister Anthony Eden je prišel za nekaj dni na počitniee s svojo soprogo in dvema tajnikoma. ko bo sodnijska ločitev njene ga zakona postala veljavna. DUX A J, Avstrija. 8. feb. — Vojvoda Edvard Windsor je solznih oči pozdravil svojo sestro princesa Marijo, ko je z vlakom dos|>ela na Dunaj in nekaj minut ni mogel govoriti. Na postaji se je zbrala velika množica, da pozdravi vojvodo, njegovo sestra in njenega moža Earl of Harewood. Takoj nato so se vsi z avtomobilom odpeljali na Rotschildov grad v Enzesfeld, REPUBLIKA PARAGVAJ NE BO IZSTOPILA IZ LIGE ASUNCION, Paragvaj. 8. februarja. — Južnoameriške članice Lige narodov so naprosile republiko Paravaj. naj ne izstopj iz Lige. Izstopiti bi i-mela due 23. februarja. Vnanji minister bo prošnjo natančno proučil in odločil po svoje. "Manchester Guardian" priznava Nemčiji isto pravico do kolonij, kot drugim državam. — Mandati so se izpreme-nili v kolonije. LONDON, Anglija. 8. feb.— Pod naslovom "Kolonijalna prememba" objavlja "Manchester Guardian"' dolg članek, v katerem pisec razpravlja o nemških kolonijalnih željah. — Med drugim pravi članek: Z ozirom na neprestane zahteve Nemčije, da so ji kolonije vrnjene, ne preostane Angliji in vsem mislečim ljudem nič drugega, kot približati se k temu vprašanju. Mandatni sistem je sicer v nekem oziru velik napredek, toda ravno ta sistem je imel za posledico, da velesile, ki -o nasičene imperijalizma. smatrajo te mandate kot plačilo za zmago in jih vtaknejo kot kolonije v svoj žep. "Manchester Guardianpo zivlja vlado, da v sporazumu s Francijo vrne Nemčiji nekaj kolonij. MUSS0LINIJEV SIN VITTORIO SE JE POROČIL Vittorio se je poročil z Or sol o Buvoli. — Velika množica ljudi je pozdravljala mladi par. — Na ženitovanjskem potovanju bosta obiskala Hollywood. RIM, Italija, 7. februarja.— Najs^rejši sin Benito Mu— > ilnija, Vittorio, se je poročil ~ Orsolo Buvoli v cerkvi sv. Jo /t. fa na Via Xomentana, blizu *'ile Mussolinijeve družine. Mussolini je želel, da bi bila poroka popolnoma priprosta. toda v cerkvi in pred cerkvijo je zbralo mnogo ljudi, k. -o glasno pozdravljali mladi par. Pri poroki so bili tudi naTzoci najvišji državni uradniki i?) voditelji fašistične stranke. Nevesta je prišla v cerke/ i b strani Mussolinija, ki j«' i mel uniformo najvišjega fašističnega poveljnika. Njima j" -iedil Vittorio v uniformi poročnika zračne sile s svojo materjo, za njima pa je prišel vna nji mini>ter in Mussoslinijev zet grof Galeazzo Ciauo z nevestino materjo. Po poroki ln v cerkev sv. Petra, kjer » molila na grobih a|H»stolov. l'o-poldne pa sta *e odpeljala na dolgo ženitovanjsko potovanje, rc.ed katerim bosta tudi obiskala Hollywood. Na tisoče brzojavk s čestitkami -ta prejela Mussolini in njegov sin. Italijanski in bolgarski kralj sta brzojavila Mussolini ju. Vittorio pa je prejel brzojavke od konclerja Hitlerja, kanclerja Sehusch-niirira in o<^l nemškega in av-strijskega vna njega mini>l SMRTNA KOSA V New Yorku je umrla Mrs. Faiiv Habjan. roj. Ovca, stara 47) let. doma iz Domžal. Truplo leži pri pogrebniku na Deveti cesti med 1. Ave in Ave A. Pogreb 1h» v petek ob desetih dopoldne z mašo zadušnico v Slovenski cerkvi na Osmi, na po-k*»i>ališče sv. Trojice. Pokoj niča je bila splošno priljubljena, mirne narave ter je že precej čaes, da bo v petek odkrit nc * * Place des Etats Unis" spomenik bivšemu ameriškemu po slaniku Mvronu Herrickn. — Stroški za spomenik so bili po. kriti s prostovoljnimi prispev- •Sn, ... Naročite se na "GUzg Nar^a'* največji slovenski dnevnik * Združenih državna _ " OLA 8 V ATtOV A New \ ork, Tuesday, February 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.87A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published try 9LOVENIC PUBLISHING COMPANT Prank Sakmtt. Frealdent L Benedlk. Tnu. PlMt of bniln— of tlw corporation ud addmaea of above officers: )ll Wee* Itth Street nereegh of Henhertew, New I«k City, N. X. -GLAS NARODA (Voice ef the People) lamed Every Day Except Sundays and Holidays Zm celo leto velja ■ Ameriko In Kanado (0.00 Ka pol leta ....•«.••.••«..•••.• (3.00 Za Četrt leta .................. (1.60 Za New York u celo leto ...... J7.0U Za pol leta.................... $3.60 Za Inozematro sa celo leto......(7.00 Za pol leta....................(3.60 Hobecrlptloo Yearly (8.00 Ooplai brea podplaa tn ueetraoatJ ee ne priobCuJejo. Denar naj ee blagovoli •joAllJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ie nem tudi prejfinje bhallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uoaja vsaki dan IzraemiH nedelj lc praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Vevfc. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 ClSCENJE V RUSIJI Iz vseh krajev Rusije prihajajo vesti o največjem komunističnem "čiščenju" izza leta ko je bilo več sto Troc-kijevili pristašev izključenih iz komunistične strank«,. Več sto vplivnih državljanov je bilo aretiranih in so ob-dolženi, da so bili udeleženi pri **Troekijovi uničujoči zaroti". Sovjetski industrijski delavci zahtevajo naglo obsodb* in izvrštev smrtne kazni nad Aleksandrom (J. Belaborodovom, ki je bil glavni Trockijev agent za sabotažo. Belaborodov je bi: b»ta 1!US predsednik sovjctov v Uradu in je iz«lal ukaz, da j^-bila ruska carska družina ustreljena. Belaborodov je bil pred nekaj tedni z mnogimi drugimi aretiran v Rostovu ob Donu. Poleg Belaborodova sta najvažnejša obtoženca, ki bost.', prihodnje dni prišla pred sodišče, bivši urednik "Izvestij"' Nikolaj Buharin in bivši predsednik ljudskih komisarjev ob koncu Ljeninove bolezni, Alcksij Rykov. Delavci v tobačni tovarni 44Rosa Luxenberg" v Rostovu ob Donu dolže aretirane delavce, da so vprizarjali obsežne sobotaže v veliki tovarni za stroje, na železnicah ••» v rudnikih ob Črnem morju. Nad 20,000 delavcev je bilo brez dela zaradi sabotaže v tovarni za stroje, ki je izdelovala največ poljskih strojev za kolektivno kmetije. Po vseh industri jskih krajih Rusije se vrše velika zborovanja delavcev, ki pošiljajo ;v Kromelj resolucijo, ki zahtevajo neusmiljeno zasledovanje in kaznovanje zarotnikov. Abraham Lincoln. 44Rodil sem se dne 12. februarja 1809 v Hardin County v Kentucky. Moji roditelji so bili rojeni v Virginiji od neotlličnih družin, če smem tako reči. Ko sem dorastel, nisem znal mnogo. Vendarle na kak način sem s»* naučil citati, pisati in nekoliko računstva, to pa je bilo tudi vse." S takimi besedami je Abraham Lincoln sam opisal svoje rano življenje. Vzgojen za delo na polju znal ^i je v svoji mladosti zaslužiti kruh s sekiro. Razun za časa spomladanskega oranja, ko je pomagal očetu, preži vi jel se je kot dre-vosek in pomagal drugim far-merjem. Vzrastel je do izredne postave, skoraj (» čevljev 4 inče. in postal krepak, trden in mišičav. Ves svoj prosti čas je čital. Ko je zapustil očetov dom. Šel je delat d ni ga ni za hlapca in j postal precej izobražen samouk. Kasneje je postal štacunar, poštar in tupatam zemljemorcc. Začel je študirati pravo in postal odvetnik. Amerika je bila tedaj v kritični dobi svojega gospodarskega in političnega razvoja. Mesto enega bilo je treh ameriških delov dežele, od katerega je vsak tirjal pravico do neod MLADE NEVESTE V državi Tennessee in po Ameriki v splošnem se ljudje zgražajo nad poročilom, da ~e je omožilo devetletno dekle z •"'vaindvajset let starim gorjanom. Ženin je kupil nevesti za poročno darilo porcelanasto punčko To poročilo je pretresljivo, nikakor pa ni presenetljivo. Američani imajo navado pošiljati v črno Afriko, v tajin-stveni Tibet in v drugo necivilizirane kraje svoje misijonarje :n kulturne delavce, da bi civilizirali tamkajšnje necivilizirane prebivalce. Čemu bo-M __. Din. 1004 (45.(0_______Din. 2tM V ITALIJO I I Za ( 9JS9 ---------- Ur 100 ( 12.85 _____________ Ur 200 $ 30.(0-----------lir 500 ( 57.00 ------------- Lir 1000 (112.50___Lir 2000 «107.50 __________Lir 3000 KMB BE CENE SEDAJ H1TEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODV&ŠENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI I* Izlili!« vetjih tneekev ket igeraj navedeno, bediai v dinarjih aH IZPLAČILA V AMEKldKIH DOLARJIH In hHaHb t 5— morate pasi a H___J B.7S 110— - •__tlOJS fli— " " _$10— 0(0—i " - _(SL—• ML- " " _(4UB0 " - -(OLIO PfJ—II doM ▼ starem kraja leplaffla t dolarji*. HUMA NAKAZILA UVrtUHO PO CABLZ IAIIM ZA PRISTOJBINO (L—• StOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" 1 Altraltmn Lincoln visnega obstoja. Industrijalna civilizacija je vzrastla v New Knglandu in v srednjih drža-vah. Prebivalstvo \e\v Kng-landa je liilo še pretežno angleško, ali oni nizozemskega po-koljcnja so bili vplivni v New Volku; Nemci in Kkotsko-Irei so tvorili precejšen del prebivalstva PonnsVlvanije in Švedi so bili merodajni v Delaware. Naseljevanje v zapadno smer je prineslo nove generacijo pi-jonirjev: Puritance iz New Knglandu, Nemce, Morava ne, Hanoverance, francoske Giilie-note, Avstrijce, Dance in Slovane. Zapad je postal velika ameriška žit niča, ki je preskrbovala z živežem vzhodne države in izvažala mnogo živeža v evropske dežele, zapad je klical po ontranjili izboljšavah, boljših cestah, več železnicah, ljudsko vlado. Ali tu je bil Jug, ki je obstajal |>ri polu-feudal nem veleposestnem poljedelstvu na podlagi suženjstva črncev. Južnjak ni maral za indnstri-jalizem in že samo govorjenje o mogočnosti osvobodenja sužnjev in razširanja ljudovlade je vzbujalo pri njih ogorčenje. Ko so ta protislovja med uu-sprotujočimi si interni končno prišla do spopada, je vodja za stvar narodne enotnosti prišel U "divjega." priseljeniškega zapada. Ni čuda, da je Lincoln, veliki vodja in samouk, imel za s(1>oj navdušeno pri-staštvo pretežke večine tuje-rodcev, ki so bili tedaj v Združenih državah. Lincoln je bil izkušen politični voditelj, ko je republikanska tstranka 1. 18f>0 izbrala za svojega predsedniškega kandidata. On ni le ]>ostal zastavonoša te novo ustanovljene politične stranke, mervec vseh naprednih političnih elementov v vsaki stranki. Njegove zgodovinske debate s Stephen A. Dougla-som, priznanim vodjem 'demokratične stranke, so ga napravile tudi dejanskim voditeljem abolicijonistov (pristašev o-svobodenja aužnjev). Nemški begunci od 1. 1K4K, ki so prišli v Ameriko v beg pred reakcijo, so se takoj pridružili Liucolnu. Najslavnejši med njimi je bil Carl Scliurz. Švedska priseljenca, John Kricson, ki je zgradil prvo moderno oklopnjačo, in podadmiral Dahlgron, sta postala Lincolnova svetovalca. Najbolj vplivni irski, židovski in slovanski priseljenci so se pridružili križarski vojski proti suženjstvu. Lincoln ni nikdar zamolčal svoje stališče glede enakopravnosti narodnostnih manjšin. V nekem govoru. s katerim je napadal razvpite 44Know Notliingsa", je vzliknil: 41 Kako more človek, ki je proti zatiranju črncev, zagovarjati zapostavljanje nekaterih belokožcev? Ako "know nothings" dobijo premoč, bodo izjavili: "Vsi ljudje so rojeni enaki, razun črncev, tujcev in katoličanov." Oe pride kadaj do toga. so rajši preselim v drago deželo, kjer se no lili n i-jo, da ljubijo svobodo." Ti Know Nothingsi, ali Nati-visti so bili tedaj vplivni v mnogih državah in dobro zastopani v kongresu. Kar so tiče suženjstva, je bilo mnogo zagovornikov suženjstva povsod, zlasti seveda na Jugu. S svojo izredno kombinacijo dovtip-nosti, bistroumnosti in dramatične silo je Lincoln osredotočil svoj ogenj na ono, ki so zagovarjali nadaljevanje suženjstva. Ponovno je izjavil, da narod neniore večno ostati na pol suženjski na pol svoboden. Lincoln je zmagal v volitvah 1. 1ST>0. Knajst dni kasneje jo South Carolina izstopila iz Unije ill pet tednov |»o vstoličenju predsednika, je scdniorica dragih južnih držav »tvorila *Kon-federativne države Amerike* in proglasila Jefferson Davisa za svojega predsednika. Nasledo-va!a je civilna vojna, ki je trajala več kot štiri leta. Dne 1. januarja lKfi.J je Lincoln izdal 44Kmancipation Proclamation" s katero je proglasil osvoboditev vseh sužnjev. Leta lKfU se je usoda vojne odločno obrnila v korist linijske vojske. Kon-federiranci so bili poraženi in začetkom aprila leta 18P).") so jo vojskovodja konfederacijo, general Lee, podal s celo vojsko pri vasi Appomatox.. V jeseni 1. 1864 jo bil Lincoln zopet imenovan za predsedniškega kandidata in bil je izvoljen s pretežno večino. Dno 4. marca je imel svoj drugi inav-guracijski nagovor, katerega plemenite beSede ostanejo večne. Vojna jo bila praktično končana in govoril je o potrebi pomirjanja in ujedinjenja. Štiri dni kasneje pa ga je zadela krogija morilca, Johna AVilkosa Bootlia. Bil je zadnji čin južnih fanatikov. Smrt je preprečila dovršitev njegovega dela. Ali s tem. da je rešil edinost in odpravil žig suženjstva, si je stekel nesmrtno čast. Ko je bil narod razo-ran, je dvignil svoj glas proti onim, ki so hoteli zanikati visoka načela ameriške revolucije in izjave neodvisnosti. Dopisu Britokltfn, S. 1". Tudi pri ua> se delavske raz mere počasi izboljšujejo, za kar so najboljši dokaz številne društvene prireditve to sezono. Kar zvrstiti se ne morejo, toliko jih je. V nedeljo, 14. februarja, pa bo naše vrlo Sloven sko mladinsko tamburaško dru stvo obhajalo pet-lotnico svo-„e obvtoja, in sicer s sodelovanjem vseh treh naših pevskih društev, to je Domovine", "Slovana" in "Bleda". Poleg tega nastopi ob tej priliki tudi naš znani operni pevec g. Anton Šubelj. To se pravi, da bo na tej prireditvi nastopilo vse najboljše, kar imamo Slovenci v Greater New Yorku. Poleg petja in taniburanja Pa se bo ob tej priliki kazal nov film v barvah o lepotah Jugoslavije, med katerimi >ta Bled in Dalmacija najobsežnejše za. stopana. Blejsko jezero z oto kom ter gradom in divnimi gorami v ozadju se Vam pokažejo v svojih naravnih barvah in vsej svoji nepopisni krasoti. Zdi se Vam kakor da sedite na vrtu hotela Pet ran in glodate v ta "kraj s podobo raja". — Krepki in gibčni čolnarji veslajo mimo vas po jezeru, brhka in zala dekleta v pestrih narodnih nošah se vam sramežljivo smehljajo nasproti in v ozadju ~e iskri v vsej svoji gloriji naš očak — Triglav — v svoji sne ženi halji ves ožarjon od poletnega solnca. Mojstrica narava in mojster fotograf Kostič si a so združila ter ustvarila res mojsterske slike, kakršnih z naše rodne zemlje še nismo videli Ta film je dala za to priredi tev na razpolago Cunard White Star Linija in sicer brezplačno, in tudi operatorja bo dala 7.fi prikazovanje. Na razpolago bodota tudi filma o spuščanju v morje novega gigantskega parnika "tjuooii Mary" in film • > krasotah Za|*adiie Indije. Ampak ne samo program te prod a ve, temveč tudi naši vr !i mladi tamburaši zaslužijo, da ?e vsak rojak v Greater New Yorku udeleži njihove prireditve, kajti njihov zbor je sam na sebi važen in poseben pojav med nami. amerikanskimi Slovenci. Pomislite: tu-rojeni o-troci, od katerih so bili nekateri stari samo okrog 10 let, i:i po velikosti manjši kakor nji -hove tamburice. Ta nežna mladina je vstrajala 5 let, se pridno učila, in nastopala ob vsaki priliki, na naših zabavah in koncertnih in tudi na drugih. Celo na obsežnih radio postajah je večkrat nastopila z velikim uspehom. Taki mladini je na selbina dolžna vso čast in priznanje, zlasti še, ker je to naša, slovenska mladina. Ravno ta zbor kaže, da se z našo mla dino da marsikaj doseči, ako je resna volja za to in ako je pravo razumevanje zanjo. V tem iRiBTOr"cnxviBti IMAMO še m-kiij IZVODOV MOHORJEVIH KNJIG za leto 11K57 CENA $1.50 (pet knjig) Kdor jih želi, naj takoj pošlje potrebno vsoto na l p r a v «» Glasa Naroda in prejel jih bo poštnine prosto. NAROČILA "za MOHOR.FKVK KNM1GK in KNJIG K VODNIKOVK DRUŽB K za leto 11K5S sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.27) ali za Vo- dnikove, bo dobil knjige iz do "iiovlne naravnost na svoj na slov. Knjigarna Glasa Naroda. agliBi'- r ;«• i pa zavzema ravno zborovodja teh mladih tamburašev, g. John Gerjevič. prvo mesto. V položaju, kjer bi sto drugih obupalo. je on ustvaril velik uspeli. Slovenci v Greater New Yor-.cu! Pct-letnica naših mladi!, tamburašev ni samo njihova zadeva, temveč je zadeva cele naselbine. Proslava njihova, j" naša proslava. Dvorana Slovenskega Doma v Brooklvnu mora biti nabito polna na 1-L februarja popoldne. S tem Im»-do naši tamburaši dobili zasluženo priznanje in istočasno navdušenje za svoje bodoče delo. Poročevalec. Peter Zgaga DELO DOBE rz,VEŽBAXK ŠIVALKE. — Dolga sezija dobra plača. — Vprašajte pri: FRVHAVF tV MTSYL, 111 h and Broad Sts.. Carlstadt, N. .?. (3x; "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino« Kdor sa ho« če naročili za sto je sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. PRODA se harmoniko (zaradi smrti lastnika). Ilar inoiiika je ročno in po naročilu napravljena, Štirivrstna, v .lajboljšem stanju. Za pojasnila pišite: R. LKVKC, S4<> Anderson Place. North Bergen, N. J._ SOBA V NAJEM Odda se veliko, -votlo sobo \ privatni hiši. Dva bloka od Ditmars Avenue postaje. — 2<>-2I> — ?Ast St. Astoria. L. I. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 25c Cena 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stresi New York, N. Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOČ. CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Posiljite takoj, da bodo dobili za praznike! h'414 POST In tako smo preživeli pust. Ko boš to čitala, neznana prijateljica, bo ]>epcluica najbrž :>e minila, in pred teboj bo zazijala temna bodočnost štiridesetdnevnega posta. Izbirala si in izbirala, nazadnje pa uiti izbirka ni-i dobila. In prav Ti je. Dasi ni lepo. Ti privoščim i', vsega srca stradanje in |ki-pomaiijkanje ljubezni. Dovolj si imela prilik, mogo-če več ko preveč. Pa nisi bila / ničemur zadovoljna, vedno si hotela kaj lepšega, kaj boljšega. kaj bolj idealnega, zdaj maš pa figo freško in dolge samotne večere. Le pomisli, kako bi bilo, če bi ga dobila, se vanj zaljubil;', ga vzela prepustom in bi ga i-iiiela ves dolgi ta post. Ko bi si zjutraj oči zniencah. in naši roko zazehala, bi ti že u-daril v nosnice sladak duh po kofet u. In še prodno bi se dobro zavedla, bi ti že pričitral na posteljo veliko šalo kofeta, maslc-'i.ega kruha in jajca in druge f-ladkosti. Ko bi vse to pospravila, bi ti» Ijubeznjivo vprašal, če hočeš še en po rej on. Nato bi se oblekla in pogledala na vreme. Oe bi bilo vedro in jasno, bi začela premišljati, če se izplača vstati in ko bi konštatirala, da se izplača, bi legla še za kake pol ure, da bi ga ne motila pri pospravljanju in pomivanju. Vstala bi, ko bi on že odšel za vsakdanjim kruhom, in >o počasi odpravila v šop. Forman bi so ti veselo nasmehnil. kajti omožene imajo pri formanih stokrat več kredita kakor samice. Nato bi sedla k maši ni, čipke bi se ti kar >ame zvijale med prsti, in celi lucati slamnikov bi ti leteli iz pod rok. ker bi bila vsa od ljubezni prežeta iu bi se ne brigala za težave toga sveta. Takole ob sedmih bi stopila v kuhinjo in se mu opravičila, da si morala delati overtajm, on bi Te pa sladko potolažil:— Ravno prav, jaz sem pa medtem večerj<» skuhal. Gotovo bi s pekel porkčapse m kurjo župeo pogrel, ki je om včeraj ostala. Ko bi po večerji vse lepo p mil in pospravil, bi začela zd< -»niti in bi mu rekla, da -i strašno zaspana. — Potem pa kar lezi, uboži i bila preveč izbirčna, ker si izbirala in nisi niti izbirka dobila, kaj sele mo ža. Da te le ni sram ploha! Vlačiti ploh je zelo poniževalen opravek, v časi je pa celo kaznjivo dejanje. Ko je pred tridesetimi leti kandidiral idrijski gospod dekan Arko v deželni zbor in ni bil izvoljen, mu je vlačil fjja-ker Blaj štiriindvajset ur s parom konj ploh okoli dekanije. Blaja so za oseminštiridest ur zaprli, dekan pa ni nikdar več kandidiral. Ti pa še lahko kandidraš, moja neznana prijateljica. Res, da bo post pust in dolgočasen, po veliki noči pa razpni »▼oje mreže in nastavi limani-ce vsepovsod. Ni vrag, da bi se nekaj me ujelo. " O L 'A 8 N ARU DA " New York, Tuesday, February 9, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8J9, Sg$ j ^^TXA DNEVNA ZGODB HAJDUSKA SLAVA IN NJEN ZATON Ujetega hajduka Ignjatijevi. ca vodijo od kraja do kraja, kjer je s svojim ubitim pajdašem Mairčevieem plenil in ubijal ljudi. Hajduk je še vedno zgovoren, poslužuje pa se start taktike, da vali največja grozodejstva na svojega mrtvega pajdaša. V njegovem pripovedovanju pa bo tudi dosti resnice, zakaj Marice vie je bil res kdaj izmed največjih krvolo-kov, ki so kdaj hajdukovali po srbskih krajih. Če Ignjatijevič pripoveduje, da je bilo Mariče-viču ubiti človeka toliko, kakor zaklati kokoš, gotovo ne laže. Maričevič je hajdukoval dolga leta. Okrog njega so se zbirali vsi nepošteni ljudje in Maričevič je bil pravcati vladar nepoštenega sveta. Oe se je hotel kdo nad kom maščevati, se je zatekel k Marice vrču, da mu je za nagrado spravil na oni svet sovražnika. Drugi se se spet s pomočjo hajduka Ma-ričeviča iznebili tekmecev pr' dedščini, pri ljubezni in baj< tudi v vaiški politiki. Pomočniki, zaupniki in klienti ubi tega hajduka predstavljajo ka; pcHtro družbo. Med njimi sr tudi ljudje, ki so uživali v vaseh velik ugled in se ni nikomur sanjalo, da imajo v svojih blagajnah krvav denar in da so jim utrli pota liajdukovi zločini. Kako je postal hajduk, to je posebno zanimivo poglavje Ig-n jaft ijevičevega pripovedova-nja. Ujeti hajduk je, kakor znano star šele 29 let. Pred 6 loti je odshi/il vojake v Skop-lju pri artileriji. Bil je dober, zelo okreten vojak in neki podporočnik ga je vzel za slugo. Po običaju, ki vlada v kmečkih družinah, se je prvič poročil, ko je bil star 18 let, a ko mu je ž«»na na j>orodu umrla in zapustila otroka, se je drugič poročil, proden je šel k vojakom. Z drugo ženo ima 9 let starega sina. Ko se je vrnil od vojakov domov, je pridno del*l in pošteno živel, a ker je toliko čul o oblasti hajduka Mariče-viča, je tudi njega zamikalo v njegov krog. Mlademu kmetu ni ostalo prikrito, da tudi u-ghnlni ljudje marsikaj na tihem ukrenejo z mogočnim hajdukom in z njegovimi pajdaši. Marsikatera tajna zveza med hajdukom in na videz tako u- Nekajkrat se je hajduk razjezil nad podnarednikom Živa-novičem. Proklet bodi, ker me nisi ustrelil, mu je dejal. Potem pa se je pomiril, češ, da je usoda tako hotela. V Petrijevu sta Maričevič in Ignjatijevič odnesla nekemu bogatemu kmetu, katerega sta prej h-udo premlatila, okrog 80,000 Din. Nekaj dni po tem zločinu pa je zvečer predsednik vaške zadruge domov grede i srečal nekega moža, ki mu je zaklical: iStoj! Ali me poznaš? — Ne! — je mimo odgovoril predsednik zadruge. — A zdaj? — ga je vprašal neznanec, ko je z malo električno svetiljko o svetil svoje lice. — Oprosti, zdi se mi, da si Ignjatijevič. — Tako je, Ignjatijevič sem. Predsednik zadruge j( takoj i segel v žep po denar in uro, • da bi kar se da mirno in poceni opravil svoje srečanje z razbojnikom. Le spravi nazaj svoj denar. Nisem te zaradi tega | ustavil. Po jdi lepo domov in jutri zjutraj povej orožnikom, kdaj in kje si me srečal. Ignjatijeviča so posebno ve-! selili uspehi, ki jili je dosegel1 pri ženskah. Pri njem so našli j dolg seznam svojih prijateljic, i Po vrsti je bilo napisanih 25 ! ženskih imen in pri vsakem ! imenu so bilo razne, orožnikom nerazumljive bel« žke. Ko so ga vprašali. kaj ta imena pomenijo. se je izkazal velikega ka-valirja: Storite z menoj kar hočete, tega ne povem. Sicer pa vse to ni važno! O spisku 25 ženskih imenih j«* zvedela tudi liajdukova žena. Ko so oni dan hajduka pripeljali v Topolo, je prišla k orožnikom, ki so ga spremljali. Po vsej sili je hotela vedeli, če so bile vse tisto ženske njegove ljubice. Orožniki so ji rekli, da jih ie imel gotovo še več. Potem je hotela žena vedeti, če so že vise zaprli. Pustite me, da jih jaz sodim, je prosila. Ljudstvo, ki v trumah spremlja -ujetega hajduka, obupa spomine na druge razl>ojni-' ko, ki so strahovali ga mad i jo. i Največ se govori o zloglasnem hajduku Despieu, ki je pred dolgimi leti baš tam storil zasluženo smrt, kjer sta končala svojo hajduško slavo tudi Maričevič in Ignjatijevič. Vašča-ni zatrjujejo, da je bila Mari-čevičeva mati sorodnica hajduka Despiča, opisanega v romanu "Gorski car" pod imenom Djuriea. Stari ljudje se še spo. minjajo. kako ?sta so zadnjič sestala hajduk Despič in njegova mati. Preden so hajduka ustrelili, je pritekla njegova mati in jo- L. Ganghofer: gfcj Grad Hubertus I :: Roman :: -.^»i Iz Slovenije. GLAVO MU JE OD-TRGALO Komaj so pokopali v Mežici tako žalostno umrlega rudarja Forštnarja, očeta devetih otrok se je v neposredni blržini istega revirja pripetila zopet težka nesreča, ki je zahtevala še eno rudarjevo življenje. Gre za strelnega mojstra Rudolfa Obrezo, starega 49 let, oženje-nega z enim otrokom, ki je služil pri rudniku sedaj že polnih 28 let in bi bil kmalu lahko šel vživat pokojnino. Ponesrečeni mojster, ki spada med najbolj izurjene rudarje podjetja, je ponoči s svojim tovarišem razstreljeval rudo v helenskem revirju. Ko je položil dinamit in sprožil vžigalnik, se je hitro spustil po lestvi navzdol, da se, kot običajno, spravi na varno, predno strel ne poči. Toda po nesrečnem naključju se jo obesil na klin. ki ga je zadržal nekoliko trenutkov, tako, da ni mogel več pravočasno iz nevarnega območja in ga jo prehitela eksplozija. Eksplozija je bila tako huda. da ga jo vrgla z lestve na tla in mu glavo'popolnoma odtrgala od telesa. Bil jo mrtev na licu mesta. Njegov delovni tovariš, ki se je pravočasno umaknil, so je vrnil nazaj in je bil ves iz sobe, ko je videl pred seboj razmesarjenega Obrezo. Javil jo nesrečo takoj rudniškim oblastem, ki so poslalo v rov komisijo in zdravnika, ki pa že ni imel nobenega po?,Ia več. VLAK JE ODREZAL OBUP ANKI GLAVO Ljudje, ki so čakali 23. januarja na postaji v Laškem na vlak, so bili priče groznega prizora. Ko jo vozil vlak na postajo, si jo 24-letna v radioter-malnem kopališču v Laškem nslužbona maserka Marija Pel-cova za grmovjem ob železniški progi sezula čevlje in se j>o-gnala tik prr-d vlakom na progo. Kolesa so nesrečniei odrezala glavo in razmosarila trup. Ko jo prispela uradna komisija, so»prepeljali telesne ostanke v mrtvašnico. Sodijo, da je ne-srečnica izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. 98 Werner je naročil. Med jedjo je moral skrb o ti sam za zabavo. Ali kakor se je trudil, da bi se posilil v mirno občutje, je imel vendar I" malo uspeha. Končno sta molčala oba. Potem je Werner vstal. "Prav imaš, Ivan. Ta bučna zabava te mora boleti v ušesih. Odidiva!" Šla sta po. slabo razsvetljenem sprehajališču, ki je držalo mimo obrežnih vil. Za zadnjimi hišami se je nehala pot na hribčku pred polkro-žno klopjo. Tu sem sta sedla. Znočilo se je. Globoko črno je ležalo jezero pred njnia in zrcalilo razsvetljena okna ono-stranskili hiš. "Ivan, ali misliš, da te ima rada?M Forbeck ni mogel takoj odgovoriti. "Ali mo rem o ljubiti, ne da bi upali?" "Potem se še nista razodela."' je urno vprašal "Werner. "Ne!" Werner se je globoko oddahnil, kakor bi so bil rešil najtežje skrbi. "Ljubezen hrepeni. Ne more drugače. Morda smem tudi verjeti, da ji nisem ravnodušen, da bi se mi utegnilo posrečiti, zaslužiti si njeno ljubezen. A kaj potem? Njen oče jo poskrl>el. da vidi zapreko, ki se dviga mod nama, prav zdaj v cel: trdi resničnosti/' "Kaj meniš s tem?" je vprašal Werner in molče poslušal, ko mu je Forbeck pripovedoval o Tasilovi zaroki z Ano Herwegh, in o razdoru med očetom in sinom. "Ta spor," je nadaljeval Forbeck, "mu !>:• pot k -reči otožkočil, a ne zaprl. Ako porušiš moškemu preteklost, si zna ustvariti bodočnost. Toda ženska! Deklica, ki jo priklepa sto >pon na na družino, na vse spomine iz otroštva, na vsako misel, ki so ji jo vcepili. Ljubim jo s sled njim utripom svojega srca, ginera za njo od k >-jtrnenja, toda kaj bo to! Samo da bo prihranjeno njej, kar se je zrušilo name. Odtod moram, Werner! Ako so ti dnevi zbudili v njej toplejšc-čustvo, bo to samo zarodek občutja, ki ga bo zadušil ča> brez globlje bolečine. Kaj so bo žiro lilo z menoj, je vseeno. Toda nočem biti vzrok, na bi na njeno življenjsko pot padla le ena senca. Ustvarjena je za sonce." "Ivan! Tako govori mož! Kdo drugi na Ivo "eni mestu bi utegnil ravnati drugače. Težko je, ud uši t i v sebi krik svojega hrepenenja, ('lo-pek le prerad drvi v svoii strasti naprej in -e slepo udaja o poj 11 trenutka, in ko se prebudi, noče razumeti, da je izgubil za vedno, kar je bil menil doseči." Werner je objel Forbecka okoli ramen. "Tvoje pošteno srce je preprečilo hude stvari." "Kako boraško revna bi bila moja ljubezen če bi ne imela moči, da bi mislil bolj na mir ljubljenega bitja, ko na lasten glad. Razumel bi me, Werner, ako bi jo videl. Kakor cvetka je, ki je pravkar vzbrstela v pomladnem jutru. Ko >em jo prvikrat videl, kaj sem takrat ob čutil! Mislil sem, da se mi je razodelo nebo in je nenadoma odskočil zapah, ki je zaviral mo jo ustvarjajočo moč! ( e bi vedel, kako se je zgodilo —" "Tega mi ne pripoveduj! Ne zdaj! Samo razburilo bi to. I11 kako naj bi se dogodilo? Kakor se dogaja vedno. Igra, ki jo draga mati narava uganja s svojimi stvori, je vedno enaka. Za spremembo >i izvoli včasi Ie drugačen način. Kakor je pri volji, igra zdaj burko, poleni žaloigro. Poznam to, Ivan! Bolj ko mi je ijubo!" "Werner!" je vzkliknil Forbeck. "To da si okusil? »Sam pri sebi ?" Kratek molk. "Jaz.' Ne! Toda s petdesetimi leti >e človek ogleda po svetu." Werner so jo zazrl čez temno jezero. "Ljubil sem svojo mater, svojo umetnost 111 tebe!" "Kar sem ti dolžan, me lii tiščalo še nikoli bolj ko zdaj. Daroval si mi polovico svojega življenja, pridobil si si pravico do nerazdeljenega mojega srca. Irf kakšen se vračam k tebi nazaj "Ne govori neumnosti, dragi fant! Kaj naj »i bil dolžan' Veš. pet v srce koga drugega. In živel boš v drugih!" UAL JE MI DE glednimi vaščani se mu je kai sama odkrila. Tudi praznoverje, da je haj duk obdarovan z nadnaravnimi močmi, ki ga branijo vsega zla je nanj vplivalo. Tako je postal razpečevalec hajdukoveg« plena in ko je bil enkrat v haj-duškom krogu, se je zbudilo v njem tudi častihlepje. Hotel je priti v najožji krog nepremagljivega Maričeviča. Ha j t hi k je dobro poznal svoje ljudi in tako mu tudi ambicije mladega kmeta niso ostale prikrite. Od časa do časa mu je poveril kako važnejšo nalogo in tako je Ignatijevič napredoval do haj-dukovoga pomočnika. Potem ga jo seveda zamikalo, da bi od navadnega tatu — "koko-šarja" postal pravi hajduk, enakovreden Maričevičev pajdaš in če mogoče še močnejši in spretnejši od njega. Maričevič mu je na poti hajduške slave izdatno pomagal in ko ga ie naučil, kako se od ljudi v. mukami izsili denar, sta postala prava pajdaša. Kmalu je bilo vsej pokrajini znano, da 'ina Maričevič mladega, okretnega tovariša in Ignatijevič je nostal daleč okrog znan pod hajduškim imenom "Koreja". Maričcvičeve okrutnosti in krvoločnosti se menda ni navzel, veselil pa se je svojega haj-duškega slovesa in roparski uspehi so zvišali njegov pogum. V srajco si je všil netopirjevo perut in praznoverje ga je tolažilo, da je varen pred kroglami iz žandarskih pušk. Krogla ga res ni zadela, pač pa je pri begu iz obkoljene hiše, kjer je bil Maričevič ubit, padel v jarek, se potolkel in bil ujet. — Zdaj jo z menoj končano, meni Ignjatijevič, kakor opisuje, kako so bila izvršena razna tolovajstva. Izdal je že lepo število bivših hajduških pomočnikov ali jatakov in ko ti seveda valijo vso krivdo na njega in mu orožniki o tem pripovedujejo, ima Ignjatijevič vedno dokaj upravičene odgovore: "Ko sem že toliko priznal, da pridem Hartu v roko. zakaj bi še kaj prikrival? Eden zločinov več ali manj pri meni ne igra nobene vloere." Sreten pravi, da sem tudi to storil. Laže! Oo bi bil ta Sreten tukaj, da ga malo premikastim, bo gotovo drugače govoril." Važno za potovanje. Utf Je mmtmjtn pfvnH t atari kraj »II dobiti kip «d Im, Je nhitM, 4» Je nail v wh ttvank Trte« aefte Mp-Mae Aataje Vmm 1 « inen Ml —J>«U*a pjanih ta ta« wm pXitfcae piitaifcrtl de Je ptaevea*j>ie»ae ta kitic. «•«• ee telil | lAitlmi vs% MM pt«tajn tm pwrata MJmK petal tiste. vfaeje ta vee. ter Je n petavMje p lirika 1 v —JHtrrJtf taee, ta kar Ji glen*, w wjaeajii Mb NcdvievUeta e*J m edtataje * zedejecs trenatk*, ker predae m doki b TT Hint 111 ■ p»»»elm dereljenje. KE-ENTBY PBBMkT. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY f (Travel Bureaux ' ^ " 216 West llBth Street New York, N. Y. kala. Hajduk pa ji je takole odgovoril: — Tiho bodi! "Ti si vsega kriva. Ko sem kradel jajca, si rekla: Kaj bo .sinko! Ukradel sem ovco — ti si spet rekla: — Naj bo sinko! In tako je slo naprej. Zdaj pa ti jaz rečem: Izgini, da te ne vidim! Z Maričevičeni in "Korejo" ie menda konec liajdučije v Sumadiji. So nekaj časa «e bo na dol^o in široko razpravljalo o hajduških zločinih, potem pa bo vse padlo v pozabljenje. NOVI CLAN VLADNE UPRAVE ffT^SJ* James Roosevelt, najstarejši sin predsednika Roosevelta, ki je prevzel službo upravnega pomočnik* v BeH hisL 19 3 7 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA - 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street :kt f i..n •l-J. f *wr*>r. r ** f/ 3:r New York, Tuesday, February 9, 1 936 THE LARGEST SLOVENE VAILT 7N VJ93. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 391 Major jo z veliko .napetostjo posluša. "Toda boljše bi bilo, ko bi bila o tem govorila z menoj, pravi skrbno. Žena pa se glasno zasmeje. "Ti bi zahteval, da časopis pokažem Ludviku. Saj vendar poznam tvoje trdovratne pojme o časti, pri katerih bi mogel človek lakote poginiti. lx>na se bo še potolažila, kadar se bo prespala. Ludviku pa bom tudi povedala, da Lona 0 tem ni ničesar vedela. Nikdar ne jemo tako vroče, kot smo skuhali. Seveda bi rajše videla, ako Ludvik ne bi ničesrfr zapazil. Toda, če sta ti in Lona pametna, se bo še vse prav dobro izšlo." Major se pogladi po čelu. 44Na vsak način pa je to zelo neprijetno." 44Jaz pa mislim, da je to zelo prijetno, da bo Ludvik podedoval miljo ne. Lona se bo bogato poročila in midva sva rešena vseh skrbi.'' So nekaj časa se pričkata, toda slednjič major izprevidi. da mora pustiti vse tako, kakor se je zgodilo. V resnici ni bito mogoče narediti drugače, kot počakati, da se Ludvik vrne in se potem cela zadeva poravna. Za Lono pa je bila stvar mnogo bolj žalostna. Prišla je v velik srčni boj. Najhujše ji je bilo, da je Ludvik dvomil nad njo. Da je v resnici dvomil, so ga izdale njegove besede. "Zato si hotela imeti svoje poslovilno pismo nazaj?" — Tako ji jo rekel. Verjel je tedaj, da je ž njim igrala ostudno komedijo. In s tem spoznanjem je bila uničena Lonina sreča Vsa obu|>ana sedi v svoji sobi in se vprašuje,^ kaj se bo zgodilo in kaj ji je storiti. Ne, ne, ni mu mogla več pogledati v oči; ubilo bi jo, ako bi morala gledati v njegove mrzle, zaničujoče oči. Skoči na noge, gnana pred svojimi lastnimi mislimi. Jasno ji stopi pred oči, da mora proč, da Ludvika ne sme več videti. Morala se mu je odpovedati in to se je moglo samo zgoditi, ako gre od hiše. Stariši nikakor ne bi trpeli, da se lmi jo odpovedala, mučili bi jo in jo silili, da postane njegova žena, sploh je ne bi več razumeli. Zato je morala proč, daleč proč, nikdar se ni smela več sestati z Ludvikom. Toda kaj bo, ko bo očetu in mačehi povedala, da lioče razdreti zaroko z Ludvikom! Rekla ji bosta, tla jo nespametna, da je preošabna; ne bi je razumela. Samo beg ji je preostal — da, nagel beg. Proč mora, predno se vrne Ludvik. 1 "L In takoj se spomni bogataša Johna Stanliopeja. Strese se. John Stanhopef Rekel ji je, ako si bo onstran morja kdaj hotela iskati sreče, naj pride k njemu; za njo bo vsak čas mesto v njegovem uradu. Kam pa je dala vizitko z nje-govomi naslovom! Naglo brska po svojem miznem predalu in v resnici najde vizitko. In to se ji zdi kot prst usode. In tako za trdno sklene, da bo zbežala. Takoj prične spravljati svoje stvari v kovčeg, v katerem jo že imela perila za svojo balo. In ko deva v kovčeg, premišlja, kaj ima še vse napraviti. Nekaj svojega denarja mora pustiti očetu; ne sme priti v stiske, dokler ga je mogla pred njimi obvarovati. Pri Mr. Stanhopeju bo imela dobro plačo °četu bo mogla redno kaj pošiljati. Na mačeho inore misliti le z jezo in gnjusom. Da se ne bi več srečala z njo, bi ji bilo samo ljubo. Toda, kako naj gre od hiše, da ne bi nikdo opazil f Popolnoma tajno je morala zapustiti hi so, najboljše še to noč. Toda to ne gre; brez šuma ne bi mogla iti s težkim kovčegom. In morala je iti. Nocoj tedaj še ne more iti; počakati mora, da zjutraj oče edi-de in gre mačeha kupovat. Pri tem se je vedno precej dolgo zamudila. Me prihodnji*.) Alice Roosevelt Longworth pripoveduje, kako senatorji izbirajo lahko kajo ... vpoštevajoč svoja grla "Fečkrat obedujem-v senatni restavra-ciji v Kapilolu. Tam kadi skoro vsak senator in poslanci, in število, ki jih vidim potegniti ven zavojček Luckies, je precej presenetljivo. Pravzaprav presenetljivo ni prava beseda. Kajti sem in tja, ze izza leta 1917, sem se sama posluževala Luckies iz zdravega razloga: One so zares lahka kaja—prijazne grlu. To je enostavno zdrav razum, da ti senatorji in poslanci, katerih glasovi morajo prenašati neprestan napor jav~ nega govorjenja, morajo imeti cigareto, ki vposteva njigovo grlo • • • lahko kajo." SHIPPING NEWS Nt panJklk. ki m Mete Inu, m nte »liWH^wtem i i M i A^nedavnem neodvisnem pregledu je pretežna večina odvetnikov, zdravnikov, predavateljev itd., ki pravijo, da so kadili cigarete, izrazilo svojo osebno prednost za lahko kajo. Ugotovilo Mrs. Longworth potrjuje razsodnost te prednosti in istega mnenja so tudi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere, kojih glasovi so njihovo bogastvo in so si izbrali Luckies, lahko kajo. Tudi vam lahko Luckies zaščitijo grlo - lahka kaja, prosta gotovih rezkid dražilcev, ki so bili odstranjeni z izključnim procesom "It's Toasted", Luckies so prijazne vašemu grlu« NAJFINEISI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"- Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU PROTI KASLJU « rt£!if 1*77. nt« Anrfkin T""«*" <'ra».P4r» 10. februarja: Washington t Havre 13. februarja: Conte dl Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen ▼ Bremen 20. februarja: lie de France v Havre i Saturnla v Trat 24. februarja: Manhattan v Havre i Queen Mary t Cherbourg '26. februarja: j Europa v Bremen IT. februarja: Paris v Ha* re Rex v Genoa 5. marca: Nbiiiamlie v Havre • Buren gar la v Cberboufg 6. marca: t Conte die Savoia v Genoa 3. marca: Bremen v Bremen 10. marca: Queen Mary v Cherbourg Washington ▼ Havre 12. marca: - lie de France v Havre 17. marca: Normandie v Havre 18. marca: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg 10. marca : Rez v Genoa 'J4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. marca : 31. marca: 1. aprila : lie de France v Havre Bremen v Bremen 3. aprila: Coute di Savoia v Genoa 7. aprila: Washington v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cehrbourg 10. aprila: Europa v Bremen Rex v Genoa 14. aprila: Normandie v Havre Vesti iz Primorja. Politični izobčenci M Iz goriška fašistovske zveze je bilo te dni poleg drugih izobčenih tudi več Slovencev. Izključitev iz stranke bo zlasti za enega izmeti njih pomenila hud udarec, ker se jenameroma poudaril njen politični značaj. Kakor znano se je pred leti v okviru znane Stara ceje ve akcije včlanilo v stranko tudi večje število slovenskih ljudi, predvsem gostilničarjev, obrtnikov ter samoupravnih ter privatnih nameščencev, ki so kakorkoli odvisni od oblasti. Med poslednje so spadali v glavnem vsi oni, iz različnih razlogov spet izključili iz nje. Izključitev iz politične organizacije pa ima za prizadetega poedin-ca vselej zle posledice za njegove odnošaje napram kraljev-nim upravnim oblastem, ki se na političnoupravnem področju v vsem ravnajo po navodilih t?LHte nam sa cene voanlh U-itov, reeervadjo kabin In pojasnila aa potovanja. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bowa) SIC W. 18th Bk, New I«fc ............mi fašistovskih pokrajinskih ali kraljevnih političnih tajnikov. Poleg nekaterih Furlanov so bili v poslednjih dneh izključeni iz stranke Viktor Vrčon, Virgilij Jug in Viktor Mozetič iz Gorice. Oskar Mervic iz Sempasa ter Avgust Stare iz Štanjela na Krasu. Prvi štirje so bili v smislu objavljenih odlokov izobčeni predvsem iz tehničnih in moralnih razlogov. O Avgustu Starcu pa pravi dekret. da je bil sumljiv element, ki je sovražil režim in Italijo, da se je duhovno diskvalificiral, ker se ni navzel fašističnega prepričanja. Začasno je bil izključen tudi Ivan Modrijan iz Komna. V Podbrdu na Cerkljanskem — so oblasti odredile zaporo gostilne Katarine Kodrove, ki so ji odvzeli tudi gostilniško koncesijo. Odlok pravi, da so bili ti ukrepi izdani iz posebnih lavno varnost ni h razlogov, ki jih po policijska oblast konkretno ni hotela navesti. Karabinerji v Sempasu so prijavili goriškemu scodiŠČu 24-letnega Stanislava Badaliča, ki je nekaj dni prej blizu Idrije brez potnega lista zbežal' preko meje. »vi |«y v Cjonsko sodi9ce je obsodilo zaradi bega čez mejo Venčesflava Pavšica iz Šam- pasa .na 3; mesece zapora in • ' • _ 2« H Ml lir denarne kazni. Xa Miako kazen je bil iz istega razloga obsojen tudi 23-letni Lojze Šimnovec iz (Jovejka nad Idrijo. V tragičnih okoliščinah je bil te dni aretiran 25-letni Rudolf Vižintin iz Mirna pri Gorici. Tudi on je skušal zbe-žati čez mejo. Na Poreznu ga je zajel snežni vihar, ki je v njem zašeh Z zmrzlimi udi se je pod noč privlekel do neke samotne kmetije, odkoder so ga morali nemudno odvesti v Podli rd o k zdravniku. Vojaški zdravnik ga je pregledal in odredil, da so ga oožar, ki je uničil stavho, stroje in orodje. Napravil je 25,000 lir škode V Škri-Ijali pri Sv. Križu na Vipavskem je nekaj dni kasneje po-, gorelo posestvo Terezije Fave-ličeve. V Cerknem sta istega dne pogoreli hiša in hlev 80-letnega posestnika Blaža Va-leja, ki mu je ogenj povzročil 15,000 lir škode. Na Fajtem hri ou pa je zadnje dni pogorel večji kompleks gozda, ki je bil last era rja. Ob breg^u Idrijce — v bližini Šentviške gore so kmetje našli trujA> 60-letne Terezije Peterneljeve, ki je najbrže spričo trenutne slabosti omahnila z bližnje brvi v vodo. V Gorah nad Idrijo — so našli na nekem seniku zmrznjenega 34-letnega Ivana Podobnika iz Spodnje Idrije. Na seniku je menda kljub hudemu mrazu nameraval prenočiti. SMRTNA KOSA - V Chicago, 111., je umrla Josephine Slanšek. roj. Kostelc. vdova, stara okrog 30 let. Rojena je bila v Nemčiji. Njeno truplo je bilo poslano v Auburn, HL, kjer že štiri leta počiva njen mož. 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 1C. aprila: Vulcania v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen 20. aprila: Roma v Genoa 'JI. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg '24. aprila: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa '27. aprila: EuroiMi v Bremen '28. aprila: Normandie v Havre Aquitania T Cherbourg 1. maja: Saturnia v Trat 4. maja: Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja: QQeen Mary ▼ Cherbourg 8. maja : Rex v Genoa 12. maja: Aquitania v Cherbourg 'A. maja: Cham plain ▼ Havre Europa v Bremen 15. maja: Conte dl Savoia r Genoa 19. maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre :0. maja: Berengaria v Cherbourg .1. maja: Bremen v Bremen J2. maja: Roma v Genoa 2>. maja: I>afayette v Havre J6. maja: Queen Mary r Cherbourg J8. maja: Paris v Havre J9. maja: Rex v Genoa w c ''ItoHlllllllli'llWllllllllllllKW Advertise in 'CW Naroda-