821. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 30. marca 1014. Leto III. Posamezna štev. „Dnevatt stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka „Bode?e Neže“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in p raznih ih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike slano „l)nn“ s prilogo doslavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike slane »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno r»’50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. Posamezna riev. »Dneva« stane 8 vin.; ravno < toliko posamezna številka »Bodeče Neže«. is: Uredništvo fn upravuištvo: tti> Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. i ► Dopisi se pošiljalo uredništvu. Nefrankirana pisma' se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: potit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in'; sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-; n: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. t?(r c: Odgovorni urednik Radivoj Korene. is t:t Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". jb Kako klerikalci kmeta varajo. i I (Dopis z dežele.) Klerikalni finančniki kranjski so sedaj našli Kolumbovo jajce. Da pokrijejo ogromni deželni primanjkljaj, ki so ga povzročile brkljarije na Za-vršnici (ki jo je bridki tiskarski škrat prekrstil enkrat v Zavoznieo) 'In druge take »velikopotezne« gospodarske akcije, so nam povišali deželne doklade na direktne davke to na vžitnino na vino in meso. Pobožni »Slovenec« hvali to povišanje kot sijajni finančni načrt in kunštni vipavski poslanec Perhavec celo trdi. da tega povišanja ne bodo čutili niti producenti niti konsmnenti. Naivnega Perhavca ne maramo motiti v njegovih prijetni!) sanjah, tudi z brumnim »Slovencem« se ne bomo prerekali. — Oglejmo si pa klerikalna načela, ki se iz tega finančnega načrta razodevajo. Priznamo radi, da ne moremo glede učenosti tekmovati z našim finančnim referentom dr. Krekom, ki na svojem visokem deviškem stolcu sedeč s papeško nezmotljivostjo presoja in obsoja bedaste nazore vseh drugih. >koda, da niso o tem Kreku še nič slišali laški kardinali, gotovo ga bi izvolili za papeža! Pa šalo na stran. Dve ideji je klerikalna večina položila v svoio finančno iznajdbo, oškodovanje Ljubljane in diferencijacijo davka. Glede oškodovanja Ljubljane bo mogoče naša krščanska stranka dosegla svoj uspeh. Gotovo le. da bodo revni in najrevnejši sloji Huliganskega prebivalstva s to finančno Jejormo strahovito udarjeni. Pa o tukaj ne mislimo govoriti. Z no-finančnim načrtom so kjerikalci, “j1®1 nnn« Je razodel Sirokoiistni »Slovence«, udarili bogate ljudi, akcijske družbe, tovarnarje in druge večje podjetnike. Tako tudi misli menda dr. Krek, ki Je zajemal svojo učenost z debelili bukev in ki pozna teorijo! Pri tem pa }e urneučeni Krek prezrl staro fnančno resnico, da vsak producent preloži davek na Široka pleča revnih konsumentov. S 75 % naklado na občno pridobnino -*0 sicer udarili veliko industrijo — toda samo začasno. Ta davek bo Plačal kranjski kmet z vsemi obrestmi vred. Pri vsakem žeblju, pri vsakem podplatu, ki ga bo kupil, bo plačal tudi svoj prispevek k višjim deželnim dokladam. Ako bi ga pa ne plačal, se bo pa industrija s Kranjske izselila. Ali če ne bo davčnih dohodkov iz industrije, bo pa zopet kmet vrsti, da bo plačeval višje doklade. Klerikalci se igrajo s kmetom stope miši. Varajo kmeta in varajo sami sebe. Hočejo tepsti meščana in delavca in ju tudi tepejo, pri tem pa režejo jermena s kmetskega hrbta. To bodo kmetje kmalu občutili irt potem bo prenehalo navdušenje za teorijo dr. Kreka in za zveličavno finančno politiko klerikalne stranke. Iz Kranja. Pri vladajoči klerikalni stranki drže se strogo načela, da se strankine hibe in napake nikdar ne spravljajo v javnost. In tako je mogoče, da sc gode v vodstvu samem najhujši prepiri in razpori, a vse te razdore znajo na zunaj maskirati z navidezno enotnostjo stranke. Za trenutek ima to tudi mogoče pomen, toda bodočnost bode pokazala, da bo stranka ki se varuje danes svojih nasprotnikov z bogom in hudičem, z nasiljem in sleparijo, požrla na vrhuncu svoje slave sama sebe. In zato je napačno, če hočejo nekateri naprednjaki onemogočiti tudi v svoji stranki vsako javno kritiko, in najsi bo še tako poštena. Stvarno razpravljanje nikdar ne more škoditi stvari sami, pač pa lahko ljudem, ki mislijo, da so se samo za to rodili, da igrajo vlogo voditeljev. Že pred meseci je prinesel »Dan« par člankov iz Kranja, kjer je neznan dopisnik podvrgel razmere v tej napredni trdnjavi ostremu kritičnemu peresu. Nc bom tajil, da tudi meni niso članki v celoti vgajali, ker so posamezna mesta kazala, da dopisnik nima več tako dobrih stikov z našim mestom in ker Je ost svojega članka mestoma obrnil preveč proti osebam, ne pa proti njih — delu in nedelu. Zadel pa Je v živo meso, o tem je pričalo razburjenje, ki je zavladalo med prizadetimi in pa mrzlično iskanje krivca-dopisnika. In takoj takrat se je pokazala lepa stran —* vetiko nezaupanje, ki vlada med naprednjaki v Kranju, f^fkdo, KI sl Je le enkrat upa! ziniti kritično besedo, ni bil varen pred sumničenjem —-»mladin« — »Dneva«! Naj mi oproste gospodje, če jim danes znova odpiram to njihovo občutljivo rano in če storim to v njim tako neljubem listu, ki daje danes edini prostora odkritim besedam, ki niso vezane na nobejio dobičkanosno ali pretirano strankarsko obzirnost. Rado se pri nas povdarja, da se Kranj vedno trdno drži in da ostane vedno trden steber narodne napredne stranke. Da, danes, ko se proti vladajoči nasilnosti klerikalne stranke družijo vsi nasprotni elementi v en tabor, je to še mogoče; veliko vprašanje je pa, če bo to držalo še takrat, ko se razmere izpremene v toliko na bolje, da se ne bo vse naše politično delo izčrpavalo v negativnem boju proti klerikalizmu. Letos LISTEK. M. ZEVAKO; Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Ur krc^i ® 1)0 tem prizoru je spalo v Jan sta f£; le Monmoransi in Parda-spala, nrv.®Temišljala, preden sta za-aenu/kier ;SvojJ P°stelii, drugi v p* , s* ,e bil izbral ležišče. »PriVnJ«len^ sa,n pri sebi: bil plačal vojvoda čqkw a’ ki, b* ga polno težo v suhem zlatu2« nies[ovo ’ . A drugi je modroval:'* »Svojo glavo tvegam, a zdi se, da bo v srečo mojemu otroku...« XXXIII. .letnici. . Prve dni aprila meseca, to jc, nekako ob času, ko se je bližal stari Pardajan Parizu, oblečen na novo in •spremenjen od glave do peta, njegov S|n pa je izkušal priti v stik s Francem Momnoransiškim, stopimo mi, jjfagi čitatelji, v Meniški dvorec, ih i ^ita v jetništvu Ivana de Pjen h , ajza, njena hčerka, že kakih dvanajst dni. ?a,n> nirkel in razburjen se je wbre‘laJal maršal Danviiski po pro-dvorani prvega nadstropja. Zmeda se jc bila začela v njegovem življenju. To, da je našel Ivano, je bilo šiloma obnovilo v Henriku mladostna Čuvstva. Videli smo v prejšnjem poglavju, da se je moč teh čuvstev toliko umirila v teku let, da ni imel za starega Pardajana nobene besedice sovraštva. Henrik je naposled pozabil Ivano. Vsaj mislil je tako. Toda v hipu, ko jo je spet našel, videl jo in se je polastil, je spoznal in začutil, da jo ljubi še vedno. Ta ljubezen morda ni bila ohranila svojih nekdanjih oblik, družila se je zdaj z nekakšno trdovratno ošabnostjo; toda Henrik je videl jas- čina da zndnci- nek{J.aJ zmožen zlo- zmožen zdaj vsakatere^n38*'’ m3 sleherne podlosti. nasilja in nenleSeS80™ S'ras' ie Ma ostala »Nekdaj,« je premišljal, »ko sem prežat nanjo skozi živo mejo koče v katero se je bila zatekla, in sem čutil, kako se mi napenjajo žile in mi razbija kri v sencih, sem menil sam pri sebi, da se ji ne bom upal nikdar približati. In vse, kar sem želel, je bilo to, da jc ne bi imel tudi nihče drugi... da je ne bi imel on, sladkobni hinavec, ki jo je zapeljal z umetnostjo lepih besed, kakršnih nisem poznal jaz nikoli. Da, voljan sem bil, ne pogledati jc več, samo da ie smo zmagali s par glasovi večine, takrat niti teh ne bo. In zakaj nc! Ker v svojem delu nismo odkriti, ker ščitimo s firmo »narodno naprednega meščanskega odbora« toliko značajev dvomljive vrednosti, odbijamo pa mnogo agilnih ljudi! Svoje besede podpirani z dokazi. Že več let meče so naprednim vo-lilcem pesek v oči v obliki nekakega »političnega društva«, ki ga pa čakamo zastonj. Po zadnjih dcželno-zborskih volitvah, ki so nam zadonele v Kranju kot nekak »memento mori«, začela se je ta misel znova rešetati. Sklenilo se je, da sc vrši vsak četrtek v drugi, napredni gostilni sestanek volilccv, kjer sc naj predvsem spravi v razgovor novo politično društvo. In do katerega rezultata smo prišli danes, ko so obrane skoro vse kranjske gostilne? Edino do tega — da se je predpredzadnji sestanek vrši! v gostilni človeka, ki ni niti liberalec, niti pošten klerikalec, temveč človek, ki obrača svo ja usta hitreje za koščkom kruha, kot vetcrnica za najlahnejšo sapico. Slaba bo za nas, ako bomo hodili napredno politično društvo reševat v lokal človeka, ki se je lansko leto tako hlapčevsko klanja! škofu in ki je kmalu nato podal v tehantovem lističu javno izjavo, da je »odločen pristaš slovenske ljudske stranke!« Vsakemu poštenemu človeku mora se tako postopanje gabiti in skoro bi človek sam pristal na to, da si je ta gospod prikartal milost liberalcev, če že ne oficijelnih voditeljev, pa vsaj onih slabili duhov, ki in-spirirajo iz ozadja vsak korak, opiraje se na svoj denar. In ravno tako hodi še danes pred slovensko javnostjo v lepi uniformi naprednjaka člomjfc, ki se nagiblje na drugo stran. Zgražali ste se julija meseca nad dopisnikom, ki je kritikova! društvo kranjskega meščanstva »Narodno čitalnico!« Toda še hujšo kritiko ie zaslužila^ ker se je povodom svoje petdesetletnice, ko je hotela bivšega deželnega poslanca voliti svojim častnim članom, pustila terorizirati od tistega, češ: »Če ne Izvolite njega, tudi jaz ne sprejmem!« Kaj je bil uspeh tega častnega članstva? Morda ta, da se je par dni pred deželnozborskimi volitvami, ko se je šlo za vsak glas, dotični gospod odpeljal po »nujnih opravkih« v Zagreb. Poznam tiskarskega strojnika, ki se jc k volitvam pripeljal iz Ljubljane, videl sem voliti čevljarja, ki je bil še pred par dnevi v Trstu, a »naprednjak« si ni mogel privoščiti tega razkošja, da bi prišel v Kranj na dan volitev, ako tudi daje lahko stotake za »Slovensko Stražo« in za lože ob priliki katoliškega shoda. O »Fiottenveremu« »la Furlana.< etc. molčimo. ' Ta dva slučaja naj zadostujeta Slika iz sedanjih časov. Najnovejši pomočniki za izobrazbo slov. mladine. javnosti v dokaz više zgoraj izrečene moje trditve, voditeljem kranjskim pa v spomin, da ne bodo presenečeni danes ali Jutri. O elektriki etc. — o drugi priliki. Moje besede so le izraz onih mnogih, ki niso zadovoljni, a jemljejo le nepotrebne ozire do enega ali drugega. Bolje pa je, da se napake odpravijo prej, kot pa jih bodo začeli kazati drugi. Če zastopamo načela napredka, poznati smemo le en obraz in naš korak mora biti odločen, pest trda. »Man) ljudi, a več značajev Vam želi — inladin — Dnevar«. Slovenska zemlja. IZ TOLMINA. V zadnjem dopisu nam je orisal g. »Trebušnik« našega občinskega tajnika Polenčiča, za kar mu morajo biti vsi treznomisleči Tolminci hvaležni. Opomniti pa moramo, da je gospod »Trebušnik« povedal vse bolj megleno, to se pravi, prijemal je našega g. tajnika v rokavicah. Zato hočemo povedati mi jasno javnosti, kakšni možje so na krmilu naše občine in kaj je vse mogoče pri nas. Glavni osebi, ki zastopata našo občino sta g. župan in g. tajnik. Ker je župan nekoliko bolehen, sedi na županskem stolčku namesto njega naš tajnik. On dela, kakor sam hoče in kakor se ravno njemu zljubi; kar on reče, to le in ostane kakor pribito. Iz tega sklepamo, da podžu- pani sploh ne pridejo v poštev. Oni ne pridejo do besede, torej so nekaki hlapci podvrženi županovi volji, z eno besedo rečeno — županovi pati-tofelni. Tako je in nič drugače. Imamo dva občinska redarja, eden varuje doma kokoši, drugi pa ima važnejše opravke. Poleg te službe se ju dobi povsod, samo tam ne. kjer se ju potrebuje. Kdor hoče postati tolminski redar, mora upoštevati sledeče; Vojaštvo je nedotakljivo, čeravno dela kmetu škodo. Imeti mora večletno prakso razganjati otroke, čeravno niso nikomur na poti. Prepirati se mora izborno s pericami. ki sušijo perilo na županovi mreži, prepirati se mora znati seveda s fakini i pericami, ki živjio izključno od pranja. — Kdo bi našteval dalje? Že iz navedenega se lahko spozna kako izgleda tolminska policija. Navedem naj še par slučajev 1? preteklega leta. Pred par meseci je bil napaden eden izmed domačih fantov, napadli so ga vojaki, in sicer v bližini cerkve (imena na razpolago). Ce se nc bi branil z vso svojo močjo, bi tudi na mestu obležal. Kje je bil redar? Ni ga bilo! — Če zapoje par domačih fantov ob nedelejah zvečer domov gredoč domačo pesem, je redar takoj tu. Pripravljen je celo na pretep z njimi. Kadar dirjajo oficirji na konjih po naših poljih, ga tudi ni. Res, bil je, toda šel je mimo, kakar da bi ne videl ničesar. Ali res mislite da niče- tudi on več ne vidi. Spominjam se. da je bila moja najhujša bolečina v trenotku, ko me je ranil, misel, da se najdeta morebiti kljub vsemu in da bo zaman vse, kar sem bil izmislil in storil. Na srečo pa je bil prazen strah, in ko sem izvedel, da ju je razdružil moj oče za zmerom, bi bil kmalu umrl od radosti, kakor je manjkalo malo, da nisem umrl od bolečine. In to mi zadošča!... Odkod neki izvira to? Odkod to, da ie nisem iskal tako vneto, kakor bi jo bil moral iskati?« Zamišljeno se je prekinil maršal in si odgovoril tako-le: »Vzrok, da sem sovražil njega še bolj, nego sem ljubil njo! In zato so leta naposled izbrisala ljubezen, dočim je ostalo sovraštvo živo! Sovraštvo! Da, sovražil sem jo vedno! Iz sovraštva, samo da ga preobvla-dam, pobijem in zdrobim, sem se tudi vrgel v to strašno aventuro, ki me utegne stati glavo.« »Ljubezen,« je povzel čez nekaj časa, »je torej ugasnila... in zdaj vem, zakaj!« Razburjeno je korakal po sobani, sledeč niti svojih mračnih premišljevanj. »Da; ali zakaj me je potem tako zmedlo, -ko sem jo našel po dolgem easu.-' Zakaj se razvnema v meni žarka strast, ki sem jo imel že za ugaslo? Ali jo ljubim zdaj nemara bolj, nego sem jo ljubil v onih časih? Kje jc on?... Gotovo daleč od Pariza ... Ah. zakaj mu ne morem po- vedati, da jo imam, da Jo držim v svoji oblasti!« Ko je govoril Henrik te besede v najgloblji globini svoje duše, Je potrkalo na vrata. Zganil se je nestrpno, šel fn odprl. Vstopil je človek, ki smo ga videli že v Pon-de-Sčju opravljati službo Henrikovega oprode. »Svetlost,« je dejal, ne čakaje vprašanja, »povedati vam imam važno novico.« »Govori.« »Brat vaše svetlosti je v Parizu.« Danvil je prebledel. »Videl sem ga sam,« je nadaljeval oproda, »in sem mu sledil; v svojem dvorcu je.« »Ali si gotov, da se ne motiš?« »Videl sein ga, kakor vidim vas, svetlost.« »Dobro je; idi.« Ko je ostal Henrik Monmoransl-Ški sam, se je zgrudil v naslanjač. On, ki si je laskal še hipec prej z izzivalno mislijo, kako bi se rad porogal bratu v obraz, Je zdaj trepetal. In že je iskal možnosti, kako bi se ognil tega človeka, kako bi zbežal pred njim... Zakaj, ta človek, brat njegov, Je pomenil živo maščevanje, ki utegne stopiti predenj vsak trenotek v vsej svoji preteči neizprosnosti! »Franc v Parizu!« je zamrmral z dolgim drhtljajem. »Oh, čutim, da je srečanje neizogibno; čutim, da naju tira usodna roka drugega prol drugemu. Zaman sva se izbegaval; dolgih šestnajst let! Zaman sem s< klatil Jaz po Jugu, dočim Je bil on m severu! Zgoditi se mora, kar je neiz ogibno..-. Morda si bova stala na sproti, preden mine osem dni. In ka mi poreče takrat? Kaj porečem ja: njemu?« Vstal je, stopil semintja. Njegoi obraz je bil spačen; izkušal Je ob vladati ali vsaj opravičiti v svojil očeh to grozo, s katero ga je bila na vdala že sama vest o bratovem pri hodu. Prišel je mimo majhne mizice Udaril je po njej s pestjo. »Ah, če bi bil sam!« Je zarohnel »Kako trdno bi ga počakal... ne šel bi ga poiskat, izzvat ga, zaklica mu v obraz: Ali si prišel nienc Iska v Pariz? Evo me! Kaj hočeš?.. Toda zdaj nisem več sam! Ona j< tu! In jaz jo ljubim! Nočem, da jc najde tu! Nočem, da se srečata! Kdc ve, ali je ne ljubi on še vedno?.. Kaj naj storim? Kam naj jo spravim kje naj jo skrijem?« Henrik Monmoransiški je nada Ijeval to divjanje po sobi celo uro naposled se je pomiril. Smehljaj je zaigral na njegovil ustnicah. Morda je bil našel, česar Je iskal kajti zamrmral Je: »Da... tam bo varna... dobre sredstvo imam, s katerim si moren zagotoviti zvestobo te ženske.,. vi deli bomo!« sar ne Vidimo. Vidimo, oh. dobro vidimo. — Ce ne bo to nič pomagalo — na svidenje v kratkem! 4 Več Tolmincev. IZ KOMNA. Zopet nas bodo blagoslavljali sveti možje iz zaspane Ljubljane in nam delili svete žegne, ker sam g. te-hant tega ne zmore. Odobravati bi bilo. ko bi sledil g. lehant edino le nagibu, da ustreže velikemu navalu ljudstva do spovednic in točnemu opravljanju verskih dolžnosti, ali nameri je ves drugi in zasleduje vse druge »cilje«. Kai pa se skriva za svetim misijonom? Kakor kažfcjo' drugi misijoni, Se sliši s prižnice namesto naukov Kristusovih večji del hujskanje žene‘proti možu. udrihanje po narodnih društvih in mogočno grmenje o peklu (ki ga nobeden pošten človek več ne priznava) in opazi sc nekaka tekma med božjimi namestniki, kdo bode bolj udrihal kdo bolj hujskal m priporočeval različna čukarska društva, da se bode tembolj slavnostno vsedel na lovo-vorov venec. V spovednicah prepoveduje napredne časopise zlasti »Dan« in grozijo, da ne dobi odveze, kdor se jim ne odreče. Ko je razpor v družinah v najlepšem cvetju, jo ti sveti možje popihajo in pustijo liudi v medsebojnem ravsanju. Da se bo v Komnu ravno iz tega namena vršil sveti misijon kakor drugod, smo menda vsi prepričani, zato pa dragi možje in žene, fantje in dekleta pripravljajte se na ta sveti misijon. bno, da pristojna oblast poseže vmes in napravi konec šikanatn iri neprijetnostim. katere mora ljudstvo prenašati. radi kapric gotovih ljudi. Prizadeti. Štajersko. - se bo pobolj- 26. t. m. sc je IZ RICMANJ. Gotovo Vam je, gospod urednik še v spominu naša vasica. Veljala je nekdaj za najzavednejšo na Slovenskem. Bila je nekak bojni klic, strašilo zatiralcev našega jezika na cerkvenem polji!. Marsikaj se je o nas pisalo in govorilo, in vse je občudovalo jekleno značajnost Ricmanj-cev. Mislilo se je, da je ni moči, ki bi mogla te značaje upogniti. Žal pa. da sem sc jaz, in z menoj še marsikdo drugi v svojih mislih varal. Razmere, ki so zavladale pri nas, od kar se je cerkvena afera po volji nekaterih Efijaltov uredila, so vse drugo prej kot razveseljive. Dokler smo bili sami, šel je k pevski vaji in v čitalnico združeno oče s sinom. Danes pa branijo očetje svojim otrokom zahajati k pevskim vajam, citati liste in izobraževati se, gotovo pori uplivom ljudi, ki se vedno bojijo, da bo danes ali jutri prinesel kateri list dopis, v katerem bi bila razkrinkana vsa nagota njih podlo duše. Od nekdanje solidarnosti ostal le samo še spomin, katerega pa hočejo gori omenjeni Efialti izbrisati z zavlačevanjem likvidacije »Kousttm-nega društva«. Ne pomislijo pa, da s tem zavlačevanjem provzročajo članom občutne stroške in sitnosti. Njih to njih briga. Samo da dosežejo svoj namen. Kakor povsod, znali so se tudi tukaj ljudem prilizniti, da so jim zaupali likvidacijo, v nadi, da bode zadeva v kratkem poravnana in spravljena. »ad akta«. Danes pa. po preteku dveh let. nahajajo se računi na istem mestu, na katerem so bili, ko so gospodje sprejeli društvene knjige, z razliko samo, da je v tem času na rame članov priraslo par tisočakov, kateri so odšli v žepe tržaških židovskih advokatov. Želja članov je, da bi se ta zadeva končala in ako gospodje tej Želji nočejo ugoditi, bilo bi potrc- Hochenburger -šal? V četrtek, dne napotila pred jiističnega ministra Ho-chenburgcrja na Dunaju deputacija, obstoječa iz poslancev dr. K. Verstovška in Grafenauerja, ter gg. dr. Triller, dr. Krašovec in dr. Brejc, da intervenirajo v dobro pravosodsivuz ozirom na nas Slovence. Justičnemu ministru so bile predložene razne slovenske zahteve in želje. Glasom dunajskih vestij, zahteva se slovensko uradovanje pri vseli sodiščih po Slovenskem, koder in kadar gre za Slovence. Zahteva se, da se s slovenskimi strankami uraduje, oziroma obravnava slovensko, da so obtožnice. okr. držav, pravdništev spisane v slovenskem jeziku in, da držav, pravdniki s slovenskimi strankami obravnavajo slovensko. Istotako naj bodo razsodbe za slovenske stranke, pisane zgolj le slovenski; to ima naj veljati tudi za prizivna sodišča I. in II. inštance. Da nišo pozabljeni slovenski zapisniki, se nam zdi še prav posebno vredno poudarjati. Justičrii minister je izjavil, da je istotako mnenja, da bodi sodnik vedno zmožen jezika, ki govori v njem stranka, odnosno zahteva, da se v njetn razpravlja. —- Vse to zveni prav lepo. Če bi bili optimisti, bi zagnali vrišč veselja. Ker pa poznamo naše pi avosodstvo, ker poznamo — Pit-reieha, srno raje pesimisti, vsaj glede na rezultate te intervencije. Zahteve dcputacije nam niso le simpatične, marveč priznavamo, da so pom ul irane tako, da obsegajo vse naše tozadevne želje — za danes. Justični minister priznava... Pit-reicli pa izjavlja. Oti pravi, da raje demisionira, kot, da bi pripustil le najmanjše ugodnosti Slovencem . Pitreicha poznamo. Oti je glavni steber — poleg iuž. železnice spodnještajerskega »Volksrata:. V petek, dne 27. t. m., so je tudi pri njeni zglasila slovenska deputacija. O tem bomo še poročali. Glavno pa je in ostane; Kakšni bodo uspehi? Slovenske zahteve so take, da bi imele, čim se jih uresniči, kot prvo posledico, popotno preustrojitev imenovani sodnikov in ostalega pravosodnega osobia. Dvomimo, da bi tlo-tcVienburgef.in Pitreich v to privolila, dustične razmere — zdi se nam in dvomimo, da se varamo — pri nas in prav posebno na Štajerskem in Koroškem — so take, da bi bilo v njih odpomoč treba najskrajnejših naporov. lil ti bi bili istovestni s — slovensko obstrukcijo na celi črti. l)a. če bi bila justična uprava res iiistič-na, potem bi morala to stoini na lastno pest. Kdo ne pozna sodnike n. pr. v Mariboru ? Kdo še ni slišal obravnave s Slovencem ? Kot črna živina se mučita sodnik, senat, predsednik in obtoženec ozir. priča! Zakaj? Ker prva dva ne znata dovolj slovenski, da bi ju razumel obtoženec in ker obtoženca ne razumeta onadva. Slučaj na smrt obsojenega Petrene, je imel par takih momentov. In vrh vsega: pri nas ua Štajerskem je treba znati mnogo narečij za splošno razumevanje. Pred mariborskim sodiščem se najde po najmanj petero različnih... In 1/. tega sledi, da bi inoral biti ves bodoči sodniški naraščaj slovenski. Drugače bodemo doživeli še zelo čudne stvari nesporazumljcn... Dol pri Hrastniku. Dne 11. prosinca ic bila pri Petru domača veselica. Udeležilo se je ie tudi par do-mačinov-napredujukov, kar seveda ni bilo po volji trgovcu Jakobu Drakslerju, ki ie bil tedaj že z dušo in trebuhom« vnet klerikalec. Pred omenjeno gostilno se je dejanski lotil g. Peklarja ter ga je tudi telesno poškodoval. Zaradi tega čina krščanske ljubezni in klerikalne morale mu je prisodilo pretečeni teden c. kr. okr. sodišče v Laškem trgu 20 K kazni za bolečine 50 K ali 48 ur zapora, poravnavo stroškov obeh zagovornikov etc. Seveda je g. Draksler, ker se mu je kazen premala zdela, rcku-riral. Obsojen je bil tudi g. Peklar. ker je rabil neko psovko na 10 K kazni. Gospod Draksler, trdili ste vedno, pred sodnijo mora človek tajiti do skrajnosti — pa kakor se vidi, sc Vam tokrat ni posrečilo. O izidu reknrza bomo še poročali. Brente ž. Hrastnik. Ko sem čital pretekle dni o narodni izdajici učitelju Smoleju, mi je prišel ua misel dogodek, | ki se je vršil približno pred dverni leti v laškem okraju. V novo izišlem seznamu Slomškarjev se je blestelo ime nekega učitelja laškega okraja. Na odgovor pozvan je tajil, baje celo v časopisih preklical. Čudno se mi je zdelo, da se je s tem zadovoljilo napredno učiteljstvo, ker dotičnik bi bil moral tožiti Slomškovo zvezo radi častikraje in zlorabe imena — ker hujše zalivke ko »slomškar« pač ne najdeš za naprednega učitelja. Zadnji čas so se zopet slišale lepe stvari o njem. Pazi napredno učiteljstvo, ter ne neguj na svojih srcih ljudi, na katere pade lc scuca narodnega in stanovskega izdajstva! Mala kronika. V Maribor u je opustil zdravnik dr. Ivan Majciger svojo prakso. — V Mariboru so pričeli krojaški pomočniki s stavko. Zahtevajo 10 odstot. zboljšanja, kar pa mojstri nočejo dovoliti. — V Ma^ riboni bodo, če bo res, otvorili v velikonočnem tednu, mestno kopeli znova. — V Mariboru je padel na hodniku pred realko neki Rabe! in si nevarno pobil glavo. Prepeljali so ga v bolnico. — V P a 1 i na Dravi je zadel čeber železnega dvigala tamoš-nje elektrarne 281etnega delavca Skrabelna in mu nevarno potolkel glavo. — V G r a d c u so neznani zlikovci vlomili v viharno »Maroevic« in pokradli 154 K gotovine, nato pa izginili brez sledu. — VGradcujc dobil kom. svet. Iv, Dcttelbach avstrijsko dedno plemstvo. Iz Žalca. Žalska narodna društva proslave spomin 500letnice ustoličenja koroških vojvod na belo nedeljo dne 19. aprila. Na sporedu je med drugim znana Meškova igra »Na smrt obsojeni«. Ker je začetek slavnosti ob 3. uri popoldne, pričakujemo častne udeležbe iz sosednjih krajev. Cisti dobiček je namenjen izpopolnitvi javne ljudske knjižnice v Žalcu, Natančnejši program še priobčimo. — Združen odbor žalskih društev. Laški trg. Rokodelska zadruga je obhajala 25. t. m. prav redek jubilej in ostane ta dan vsem navzočim gotovo v trajnem spominu. Pokazalo Je sedanje načelstvo, kako zna obrtnega veterana ceniti in če je potreba se postaviti in ščititi stanovske koristi z ncpretondjivim tilnikom. Povodom odpotovanja dolgoletnega načelnika g. Vuzdariča, vršila se je popoldan odborova seja, v kojl se je imenoval jubilant častnim članom. Pri nato vršeči se vajeniški oprostitvi, na koji sc je 15 nadebudnih kandidatov imenovalo pomagalcem, sc je pri veliki množici rokodelcev spoiiii- njal v zbranih besedah načelnik Zupanc odhajajočega, ki je v svoji poslovni dobi skozi 25 let kot načelnik zadruge oprostil 321 vajencev in in-korporiral 242 mojstrov. Izročil je temu od c. kr. trg. ministrstva skozi zadružnega inštruktorja izrečeno laskavo priznanje in podaril od gg. odbornikov podarjeni krasni diplom častnega člana. Goriško. Gorica. (Vojaška vest.) 1. aprila pride sem oddelek trdnjavskega tepničarstva št. 10. Vojaki sc bodo pripeljali s posebnim vlakom po državni železnici. — Na kolodvoru bo slaven sprejem z vojaško godbo. Vlak pride v Gorico ob 6. uri. Tržič. Žendarmerija je aretirala Antonija Simonelti iz laškega Vidma radi ponarejanja uradnih listin. Prepeljali s ga v geriške zapore. Gorica. (Izpred sodišča.) Inženir Friderik Ribi je bil obsojeh na 30 K globe in sicer radi razžaljenja časti. Inženirjev zagovornik dr. Ličen st. je vložil ničnostno pritožbo. — Jožefa Tomazin bo sedela 3 mesece radi tatvine. Gorica. (Aretacije.) V tukajšnje zapore so pripeljali Rudolfa Trtnik iz Sežane radi nezvestobe. Policija je našla tatpve, ki so ukradli urarju Šuligoju nad 3000 K vredne zlatnine: Franceta Brajnik iz St. Audreža, Filipa Šuligoj iz Cepovana in že znanega Franceta Tomšič iz Gorice. Ločnlk. Tu se je ustanovila živinorejska zadruga, ki bo skrbela za dobro goveje pleme. Protestantovska propaganda. Po Gorici hodi neka evangeljska nuna in prigovarja prebivalce, da bi šli k nekakim duhovnim vajam, ki se bodo vršile prihodnji mesec pri protestantih. Svetujemo našim ljudem, da to nuno prijazno odslovijo. Tolmin. Orožništvo je aretiralo Nežo Leban radi detomora. Prepeljali so jo v Gorico. Hronlslav Huberman priredi 15. aprila zvečer koncert v dvorani »Schulvereina«. Hubcnnan jc znan violinist. Kdor bi sc hotel udeležiti koncerta, naj sc prijavi v knjigarni Emilija Wokulat pred laškim gledališčem. Gorica. (Nov laški dohtar.) Na dunajskem vseučilišču je promoviral za dohtarja prava Silvio Fillach. Tržič. Tu nameravajo napraviti cestno električno železnico. Iti bo šla od kolodvora do pristanišča, pa tudi po drugih glavnih ulicah. — Postaviti nameravajo tudi plinarno. Delo bo najbrže izročeno nemški tvrdki Diptsch na Dunaju in v Berlinu. Ta tvrdka ima 18 milijonov mark lastnega kapitala in okoli 5500 delavcev. Tvrdkin inženir si je že ogledal prostor. Gorica. (Laško gledališče.) Letošnja opera je zastopana po »Wer-therju«. »Rigolettu« in »Madami Buiterfley«. Gledališče jc dobro obb skauo. Da bi le slovenske predstave bile tako obiskovane! Tržič. (Draginja.) Tukajšnji peki so sklenili, da podražijo s 1. apri-lorii kruh za 4 vinarje pri kilogramu. Gorica. Staro pokopališče so začeli orati. Kakor znano, hočr’o napraviti na njem park. Čudno, da je začel municipij z delom ravno dva dneva pred volitvami! Jc pač hotel pokazati skrb za olepšan je mesta!? Most v Zagraju bo kmalu dogo-tovljen. Dela so izročena ljubljanski ujiumanMimm w r- Mlad grob. tvrdki Zajec in Oliorn. Pred mostorif je zato Judi slovenski napis. Tržič. (Kaznovana neprevidnost.) Na kolodvoru sta se nahajala Slovenca Kal in Anton Komar ii. St. Ferjana, katere je motil občinski stražnik. Fanta sta se vsled tega vznemirila in neprevidno začela zmerjati stražnika, ki je končno oba aretiral. , Državno pravdnlštvo je zaplenilo laške liste: »L’ Indipendente, »Gazzetta di Venezia«, »La Statnpa« iz Turina in »II Secolo« iz Milana, ker so pisali proti avstrijski notranji upravi. Tržaški »Piccolo«, ki je posnel vse to po »Preparazione«, ni bil /zaplenjen, ker je sumljive besede nadomestil s pikami!? »Jugoslavija« jc bila konfiscira-na, ker je priobčila iredentične besede iz nekega laškega ilustrovane-ga časopisa. Pač čudne nazore imajo naši državni cenzorji! Pristna laška imena! Pred par dnevi je imelo goriško obrtno društvo svoj občni zbor. V načelstvo so bili izvoljeni pravi Italijani rimskega pokoljenja kakor: Mttlič, Zajec, Bro-dibek, Brcitner, Reš in Polij. Shoda pa so se udeležili tudi razni Ušaji in . Bizjaki. Tako je ta »smehljajoča se italianita« v Gorici, kakor pravi tako pesniško tržaški »Piccolo«. Laška nestrpnost. Pretekli teden je prišlo v Gradiško par veselih fantov iz Sovodenj, ki so pred me- ; stom zapeli par slovenskih pešnii. To so slišali bližnji Lahoni n so sklicali takoj celo vojsko proti našim fantom, katere so dejansko napadli. Naši fantje so se branili, kolikor so se mogli. Ker pa sc jih je par zoperstavilo občinskim stražnikom, so jih . isti aretirali. Drugi pa so srečno odnesli pete in zdrave glave. Lahi so za njimi vpili in grozili, da jih ob prvi priliki kar potolčejo. Lahi so res lahko ponosni na svojo dvati- , sočletno kulturo! Gorica. Goriška družba e^*'; železnica ima svoj redni občni zoot duc 8. aprila. Sedanji predsednik družbe ie dr. BelUibeu. . »Pccolo« prinaša te dni vs.iki dan po dvakrat dolge članke o gori-ških občinskih volitvah. V člankih la-že na vse načine in sramoti »privan-drane« Slovence. Mu je pač znano, da je lahonstvo v Gorici v skrajni ■ nevarnosti. Ravno tako piše tudi njegov bratec »Corriere Friulano«. Podgora. Mostič, ki vodi ob tovarni čez Sočo, je sktajno zanemarjen. Tuoatam manjka kar po par' desk in je velika nevarnost, da sV kdo zlomi nogo, če se ne zgodi še, kaj hujšega. Tako se ie pripetilo neki deklici, ki mora vsak dan hoditi iz Podgore v Gorico. Deska, na katero je stopila, je bila gnjila. in se udrla. Dobro, da si ni pokvarila noge! Torej pozor! Od Gorice do Trsta bo vozil od danes naorei poseben vlak. Iz Trsta bo odhajal pb %3 popoldne, iz Go-, riee pa ob 9.12 zvečer. Od 1. maja dalje bo vozil ta vlak tudi v Krmin in nazaj. Pozor! Most se popravila! Tako stoji zapisano na deski pred mostom če/ Sočo m i Pcvmi. Pripomnimo, da ima prednost laški in nemški napis, Ki sta vredna tudi lepše tablice. Pač -malenkost! ? • . ^ Dnevni pregled. Lovčeti hoče imeti. Lov če n D črnogorska gora, gospoduje Kotorsko luko. In kot takšna »e A,vst' trn v peti in vsled tega vedno in V moji pisalni »nizi je ležalo/ med rdirugiari dvoje rokopisov, pisanih z izredno lepo pisavo. Eden je nosil naslov »Od doma« — drugi »Pogrebni Zvonovi«. Poslal ju jč nekoč dijak Josip Verovšek. Drrigi rokopis nosi dattmi: Y soboto, 13. septembra 1913. — Uredništvo dobi več takih podlistkov iz delavuicc mladih ljudi. Ker ni prostora, se stvari založi in zaostanejo. Tako sta tudi ta dva rokopisa ležala riied drugimi in čakala odrešenja. V soboto pa je »Dan« prinesel parte, ki je naznanjal, da je Josip Verovšek, učenec V, gimn. razreda, umrl. Pred časom se je prehladil — nastopila je tnala bolezen -— za pjo ie pritisnila jetika in v nekaj dneh je smrt utrgala mlado življenje. In ravno sedaj, ko je prva pomlad zavela po deželi in je solnce zmagovito obsijalo naše snežene gore • • • Josip Verovšek je bil drugi sin našega odličnega igralca g. Antona .Verovška. Bil je priden dečko: telovadil je pri »Sokolu«, ljubil Je šport, igral je nogomet — in v prostih urah je — pisal. Za svoje ime si le izbral psevdonim: J o š k o S e n c a. V teh spisih se kaže čustvena mlada duša, dovzetna za prirodo in življenje, odkritosrčna in otroško zaupna. Kdo ve, kam je vodila njegova pot. da je ni prestrigla smrt. Prinašamo to črtico njemu v spomin. JOŠKO SENCA: Pogrebni zvonovi. Prej me je malokdaj zanesla pot mimo pokopališča. Saj nisem imel nikogar, katerega spomin bi počastil s svojimi obiski. Včasih sem pa le šel mimo tega tihega kraja in veselo sem pogledoval žalostne ter objokane ljudi, ki so prestopali velika pokopališčna vrata. Tedaj sem bil še brezskrben in nisem poznal žalosti. Drugače je bilo. ko mi je zbolel oče. Naenkrat je prišla nadtežka žalost in skrb. katere .krutosti še nisem ničesar razumel. Zdravniki so pa zmajali z rameni in učeno pisali recepte, toda veliko upanja niso dajali. Strah me je postalo in na misel mi je prišlo, da bo tudi moj oče kmalu počival v hladni zemlji. Zato sem hodil večkrat na pokopališče in opazoval v hladni zemlji. Zato sem hodil večkrat na pokopališče in opazoval liudi, ki so imeli enako usodo kot Jaz. Prihajali so mladi, stari, vdove in dekleta z znaki trpljenja na obrazu in sočustvoval sem z njimi. Srce se mi je stisnilo žalosti, ko sem stal nem ob vratih ter jih opazoval, in lmniKlil sem si, da bom morebiti koj kot ti obiskoval očetv. Stresalo me te ob tej’misli'in lulje ml 10 kivavelo Odšel je oče tja doli k sinji Adri-ji, da bi se okrepi »n ostal sem sam Ze ob slovesu sem vprašal očeta, če imam koga na pokopališču, da bi ga obiskoval. Oče se Je začudil mojemu Vprašanju in mi povedal, da lezi ze dolgo v hladni zetnlu stan oce; pojasnil mi jc tudi natančno, kje se nahaja grob. ., v . Zažvižgal Je hlapon. še enkrat, morda poslednjikrat, sem se vsesal z očmi v očeta, kot bi si ga hotel za vedno vtisniti v spomni, potem pa jc težko sopihale oddrdral. Gle-da! sem za njim in zdelo se mi le, da je odnesel seboj vso mojo mladost m vosdic ‘ Žaloval in hrepenel sem po očetu in nisem mogel najti utehe. Zatorej sem hodil na pokopališče. Srečaval sem smejoče se hudi m nushl sem v svojem gorjupu, da se mi v svoji sreči porogljivo nasmehujejo. Hodili so pa mimo mene tudi potrti in žalostni ljudje, ki so šli isto pot kakor jaz. Smilili so se mi in rad bi jim pomagal; kajti še huje jim je bilo kot meni. KI . Približal sem se vratom. Nad njimi je stal angeli s trombo v ustili in kazal z roko kvišku ; žalost vzbujajoča je bila njegova postava i« trpek njegov izraz na obrazu. Pod njim pa je bilo napisano: »Resurree-turis«. Črne so bile te črke in smrt jc vela iz njih. Stopil sem skozi vrata in zagledal pred seboj nepregledne vrste grobov. Oj, lahkoživci in bogatini, pridite in poglejte te grobove, pomislile malo na smrt! Koliko stotin pridnih rok počiva tu. koliko tisoč nad je tukaj zakopanih in zgubljenih na veke! Vse svoje življenje so sc napenjali v boju za obstanek in se trudili, da so mogli živiti mnogoštevilno družino, a sredi napornega dela jih zgrabila smrt s svojo železno roko. In družine, tudi te si je zaznamovala smrt za poznejšo žetev, njih usoda je bila zapečatena. Smrt le morila in polnilo se je pokopališče.. Nepregledne vrste so se dvigale pred menoj... Oj, bogatini, ki se kopljete v razkošju življenja, pridite in poglejte.. .! S težkimi mislimi sem stopal mimo teh grobišč in iskal starega očeta. Bral sem napise in mnogo svojih znancev sem našel. Kako pa. da jih nisi nikdar prišel obiskat, sem se vpraševal. Takoj sem imel odgovor. Le v zapuščenosti si .domisli človek onih, ki jih Je nekdaj ljubil, in tedaj, ko je tudi njegovo srce žalost- 110, zahrepeni po n]ih, ki imaio enako usodo in isto trpljenje v duši kot Ion. V žalosti išče človek sorodnih duš, ki bi ga razumele in tolažile. Našel sem iskani grob. Visoka breza se je dvigala nad gomilo in majhna klopica je stala zraven nje. Tja sem sedel in gleda! na grob. ki je bil ves posut s pestrim cvetjem, m tudi jaz sem položit šO,ck na pisano vzglavje. Ozrl sem sc okrog in nikogar ni bilo, sam sem bil na pokopališču. Vetrič je pihljal in majal vitko brezo, ki je skrivnostno pošutnevala s svojimi vejami in se otresata rumenili listov. Ozrl sem se na ažurno nebo in čudno, dotlej neznano čustvo me je spreletelo. Spomnit se« očeta in z vso silo svoje mlade duše sem zahrepenel po niem. Ali nikogar nisem imel. ki bi mu razodel svojo brezmejno žalost. Ozrl sem se na grob in zapla-kala mi Je duša. »Stari očka, — sem šepetal, ali me slišiš, kako žalosten sem in da nimam nikake tolažbe, ali vidiš moje trpljenje?« Vetrič je potegnil in vzdrhtela je breza. Sklonila se je in poljubu* rahlo grob s svojimi vejami, zaslišal sem besede, mile in sladke: »Potolaži se, sinko, vidim,., slišim te! Jaz bom varoval očeta.. * vedno delo no to, do pride v posest le važne postojanke, ki gospoduje v rokah nasprotnika obenem tudi nad Cetinjem in velikim delom Crnc Goi e. Voiaški listi neprenehoma zahtevajo,'da mora Avstrija priti v po*«« 'te gore, pa najsi bo na katenkoh način, to zahteva čast avstrijske monarhije. »Edinost« pravi: K temu članku doznavamo iz P°Pohl^ z^-nesliivega vira, da se je avstrijska diplomacija pred kakimi st.™,tedm obrnila na črnogorsko vlado in izjavila, da pripusti unijo med Srbno m Črno goro !c pod pogojem, ako Crna Gora odstopi Avstriji Lovčen in goro Simuna, ki dominira nad Baroni, Na Dunaju računajo s silno težavnim gospodarskim položajem v Črni pon. Državni primanjkljaj črnogorski, ki je redno znašal 3 miljone. jo zaiadi izdatkov, ki so bili potrebni v zad-nem času. narastel na 7 milijonov. — Položaj kralja Nikole je pa še tem težavnejši, ker je Rusija odrekla Črni fiori svojo dosedanjo vsakoletno podporo. Dunajski diplomatje torej računajo z dejstvom, da preti Črni Gori naravnost katastrofa, če sc v najkrajšem času ne združi s Srbijo. Zato smatrajo dunajski politiki, da je tokrat najprimernejši položaj, da se uredi zadeva Lovčcna. Stvar je bila do danes tajna. Nesporno pa je. da vžljudi Vdava te stvari lio vsej Evropi velik odmev in najostrejše na-sprotstvo pri svoji južni zaveznici --Italiji. Državni grb Arbanlje (Albaniie)-Grb te nove države je čudovita zmes različnih simbolov menda zato, da bi se novi knez nikomur ne zameril. Nad knežnitn plaščem, v čigar sredini je črni dvoglavi orel (simbol Holienzollerncev), ki ima na prsih tlat sreni ščit, obrobljen s črnordečim deitnhn robom (črno-rdeče-zlato = frankfurtarska trobojnica), črno-rdeče je baje deželna barva Albanije,, je badpis: »Fidelitate et veritate«, kar pomeni »Z zvestobo in resnico«; nad tem napisom je še knežja krona najnovejše arbanaške oblike s lietero-,žarno belo zvezdo (simbol italijanske države). Arbanaška državna zastava ima sredi rdečega polja črnega dvoglavega orla, ki ima med glavama PCterožarno belo zvezdo (baje Šken-derbegova zvezda); trgovska zastava ima v sredi na rdečem polju sc nahajajoče črne podolžne črte ter belo zvezdo. velikonočne nedelje do 17. aprila — © dni! Modra miška! Z Magdo Lessingi Nijvecja in najkrasnejša učinkovita veselo-te sezije! Neprestan bučen smeh! ^iiematograf Ideal. —-------------------- Ljubljana. nn,r-,Boršt,njkov P°sl°vilni večer. vS I! , Se ie silloči -* Poslovil, »vdor ljubi umetnost, temu je bilo in ®o pri srcu žalostno. Poslavljal se je ~metnik. Se enkrat nam je pokazal j/jdo silo v »Aleluji«, potegnil gle-fjca z nepremagljivo močjo s seboj ■ 0 oepopisnih bolečin, katere je safk k°t Aleksander Fara dvaj-let vsled nezvestobe svoje žene. bolesti, ki jo je zakrival z ,VeseUaštva, je ostal delaven, menit — toda neizprosen in v ne- ^se...!c sif°r btadni balzam na pekoče ^°- No mum sc z žalostjo, *r Pa^eUeu»liva,e name te besede, na cvetovi aa kolena in se zgrudil Posijalo nanie°^- Jesensko solncc je *arkred grobom in jokalo. Prestopil iimi pcsek je zaškripal pod tno-voikn °r»arn.‘ in Prestrašila se je de- gledata me ?era se »™« "M <» očmi naiin'.,C s sv°l>mi žalostnimi P0gleda sta se srečala, sem bral v njenih Nepopisno žalost temnih očeh. k njej Vihtela ,„i le dllSa Videl sem, da in stopil 'v?ak večer na pokopali? IH y ° sva s* videla. Žalost naju je nepoznani združila in nepoznana sva se tudi ločila. Vedela sva le, da imava enako usodo. Ko sem prišel nekega večera na pokopališče, je ni bilo. Zdelo se mi je čudno in zaman sem jo pričakoval. Sara sera se ves žalosten pogovarjal z belo brezo in s cveticami na grobu... Tudi drugi večer ni prišla. Zaskrbelo nie je in žatostnejši sem postal. Gotovo je našla zopet svojo srečo in zdaj ji ni več mar pokopališče. Hudo mi je bilo, da sem ostal v svoii žalosti sam. brez tolažila Naslednjega dne sem bil že pozno popoldne pri grobu starega očeta. Nedaleč od mene sem zapazil kup sveže prsti — nov grob. Vprašal sem Mimoidočega grobarja, kdo jc umrl. »I. kdo! Ono žalostno dekle, ki je prihajalo vsak večer na pokopališče. Gotovo ste jo poznali!« Možakar je debelo pljunil in odšel dalje. Zakrvavelo mi jc srce in bolečina sc je podvojila. '1 orej, tudi tebe je premagala žalost, sem mrmral, in odšla si. Pogledal sem njen grob in srce mi je vztrepetalo ob spominu na njo. Sam bom ostal v svoji žalosti, nikake tolažbe nimam več — tu počiva v grobu. Zazrl sem se v njen grob in bolesti sc mi ie stisnilo srce. ^ »O. ni še umrla tolažilka tvoje žalosti, še eno tolažbo imaš in ta sem jaz!« je zavreščalo za menoj. Ozrl sem sc prestrašen in oči so sc mi razširile v brezimni grozi. Pred mano je režeče stala smrt in divje jc frfotal njen beli plašč po zraku .:. ' Iz srca mi je zginila žalost in spoznal sem, da sem rešen ... Iz pokopališčne cerkve so se turobno oglasili nogrebni zvonovi ,. bcralci, klerikalci, mazzinijanci, ^cmci in socialni demokratje, ki so volili soglasno, da se lahko vzdrzi »orupcija na goriškem magistratu se zanaprej: 509—512 glasov, Slovenci sami 339—315. Gorica. 29. marca. Današnje vo-_itve so bile tako zelo živahne, da jih naše mesto že davno ne pomni. Vodiče je bilo okupirano takoj v prvih jutranjih urah. Kupljeni glasovi. Gorica, 29. marca. »Večina« vseh petih strank je iztisnila iz svojih vrst 160-175 glasov večine. Od vseh volilccv, ki so glasovali za kamora-ško listo, je bilo najmanj 190 neitah-janov. To se pravi: bistveno je ka-mora izginila, vzdržali so jo le Nemci in socialni demokratje. Izsiljevanje. Gorica, 29. marca. Katnoraši so izsiljevali na vse mogoče načine: podkupili so vse polno ljudi. Operirali so z vsemi mogočimi grožnjami. Italijani sami priznavajo, da jih je stala volitev najmanj svojih 20—30.000 K. Slovenska udeležba. Gorica, 29. marca. Udeležba od slovenske strani ie bila nadvse častna. Mirno in dostojno so izvršili naši ljudje svojo dolžnost. Vse priznanje gre posebno našemu ženštvu. ki sc ni dalo niti ustrahovati, niti ustrašiti. Gorica, 29. marca. Nad vse častna je bila udeležba iz Barke. Izkazal se je tudi Koru. Sploh so Slovenci storili svojo dolžnost v polni meri, in laško »zmago« so oteli Nemci in socialni demokratje, ki so znova pokazali svoj altruizem s tem, da so šli v boj za kamoro. Si jih bomo prihodnje dni nekoliko natančneje ogledali. Izzivači! Gorica, 29. marca. Popoldne ob dveh so pričeli nekateri Italijani izzivati mirne Slovence pred munici-pijem. To le zategadelj, ker so govorili slovensko. Ko je prišla policija, so italijanski smrkovci ušli, da ni bila pot zastonj, pa je policija aretirala dva Slovenca. Gorica, 29. marca. Zvečer so se zbrali okoličanski Slovenci na Kornu in začeli prepevati slovenske pesmi. Šli so proti Corsu. Na poti pa jih je začela mularija izzivati. 6 do lOletne fantiče so Slovenci vzeli v roke in jih naučili pred »Jelenom« dostojnega vedenja. Potolaženi smrkovci so jo naglo odpihali. Kratko veselje. Gorica, 29. marca. Posledice, ki so jih pustile volitve pri Italijanih, bodo izpametovale kaj kmalu njih same. Tridesettisoč kron ni padlo z oblakov in bo treba pogledati, kako je s kasarni na mngistratu. Slovenci bodo vse skupno veselje kaj kmalu 'skazili. Natančno in daljše poročilo prinesemo jutri. Grozeče razmere na Balkanu. AVSTRO-OGRSKA PROTI ČRNI GORI. Dunaj, 29. marca. Avstro-Ogr-ska hoče vse sile napeti, da dobi v svoje roke črnogorsko goro Lovčen in še neko drugo goro, ki dominira nad črnogorsko luko Baroni. O teh svojih namerah je Avstro-Ogrska že Črni gori dala vedeti tako diploma-tičuim potom, kakor tudi s svojim postopanjem pri Metalki (kjer je av-stro-ogrska patrulja ustrelila dva Črnogorca na črnogorskem ozemlju.) S tem je pokazala Avstro-Ogrska, da se bo tudi s silo polastila Lovčena, kakor se je polastila prehoda pri Metalki. »Cor. d. Sera« pravi, da so vsi ti avstro-ogrski ukrepi v gotovem oziru namerjeni proti Italiji, in zato pravi, da bo Italija te avstrijske korake pazno sledila. ALBANSKA »DRŽAVA« BREZ MOČI - PROSI TUJE POMOČI. Upor v Eplru. Dunaj, 29. marca. Albanska vlada se je obrnila na velesile s prošnjo, da bi pritisnila na Grško zaradi Eoi- ra. Med tem, ko grške čete zapuščajo Eplr, prihajajo tja gršk: četašl popolnoma oboroženi. Za to, da je odgovorna grška vlada. Albanski minister Essad-paša noče o diplomatičnih pogajanjih z Epirci in njihovo začasno vlado ničesar slišati — hoče vojne. Tudi v noti albanske vlade na velesile se čita med vrsticami grožnja, da se bo Albanija spustila z Grško v vojno. RUSIJA SE OBOROŽUJE. Petrograd, 29. marca. Izdelan je nov program za organizacijo vojnega zrakoplovstva. Sklenjeno je zgraditi 326 vojnih zrakoplovov navadnega tipa in 10 zrakoplovov-dredno-tov; 100 malih zrakoplovov, dalje zrakoplove tipa Farmam Moran, Vo-Isin in Douperdoussln. Vso to zra-koplovno brodovje bo prihodnje leto končano. SESTANEK KRALJA Z NEMŠKIM CESARJEM. Korfu, 29. marca. Danes jc dospela semkaj nemška ladja »Hohen-zollern« v spremstvu dveh drugih nemških ladij. Ko je ladja pristala, je prišla na krov grška kraljevska dvojica. Ob 12. url se jc Viljem podal na kopno. SRBSKI DUHOVNIKI GROZE S STRAJKOM. Beigrad, 29. marca. Srbski duhovniki so imeli sestanek, kjer so soglasno sklenili, da odložijo svoj duhovniški urad, kakor hitro se postojanka v proračunu glede njihovih plač ne izpremeni. »Samouprava« pravi, da to ni lepo, da radi materialnih zadev hočejo tako postopati, ko je vendar proračun diktiran po potrebah, v katerih se nahaja država. ČEŠKO - NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Praga, 29. marca. Listi poroč&jo, da bo grof Stiirgkh ob priliki delegacij poskusil obnovitev češko-uemšklh spravnih pogajanj. Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmonlšl znesek SO vl-nartev. Pismenim vpraSanlem |c pritožiti znamko 29 vlnarlev. — Pri malib oetasili ni nK popusta In se plačuje]« vnaprej; zu-naafi Inscrcnti v znamkah. Zaključek tnalih oelasov ob <». »tri zvečer. Damske žalne obleke (kostume) vse velikosti po najnoveišem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred škofijo 19. 99—x Učenec in učenka za trgovino s papirjem se takoj sprejmeta. Natančneje pri tvrdki Fr. Iglič, Ljubljana, Mestni trg 11.__________ Čevljarskega pomočnika sprejme za boljše delo Matej Oblak. Ljubljana. Gosposka ulica 7. L. M1KUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnonikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho popolnoma ozdravi, poročam vsako* mur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice Itev. 888 pri Pragi (Češko), Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevl jev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Konfekcf f a : za moške, ženske In otroke v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v pothužnj Ujr< — — tvrdke It. MJKLAUC ■——— —. £6iua piimorska tovarna dvokoles »Tribun a“ (v -• ti*r '*•*$': )) florlca, Tržaška //■■ u,ic* ®t. 26, prej 4 pivovar flor|np. Veli lin elesportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- slri.jonov ito. itd. Otvoritev cvetlične trgovine Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoiit dne 1. marca na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno. Z velespoštovanjem AJUTOSr FJEBAKT. umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. : Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 g (zraven poste) j priporoča nagrobne vence, : šopke in vsakovrstne cvet-E lice po naj nižjih cenah. ■ ■ ■ Točna in solidna postrežba! S • h'- /'• ; Brzojavi na VIKTOR BAJT, ■ Ljubljana. Ne zamudite ugodne prilike. SAMATORKJM • EMONA ZA-NOTHANJE IN-KJff JRGiCNE -BOi-EZisU., •PORODNIŠNICA. LtJUBLt JANA ■ komenskega- ulica-41 clpzdravnik i pisarij ■ DR FR. DERGANC Samo nekaj (lilij Prostovoljna dražba popolna razprodaju zaloge čevljev Ljubljana, Wolfova ulica 12 (na dvorišču pri Auru) kakor moških, ženskih, otroških, gorskih itd., najnovejše oblike se bode razprodajalo «»