Velja po pošti: ===
Za celo leto naprej .	K 28-—
.■sa pol leta » .	» 13-—
za četrt » » .	» 6*50
za en moseo » .	» 2*20
ia Nemčija oeloletno	» 29-—
ia ostalo inozemstvo	» 35'—
ss Vupravništvu: =
Za oelo leto napre] . K 22-40 n pol leta » . » 11-20 ■a četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 Za pogll)an)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Štev. 10 v.
F		tk
1	1	
M		i
		vr- ^ M
; ■ Inserati: ■■
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popazi.
1 Izhaja: -
v sik dan, Izvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne.
wr Uredništvo |e v Kopitarjevih alioah itev. 6/111. Bokoplsl se ne vračajo; neirankirana pisma se aa es sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. "i « Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. <== Upravniškega telefona štev. 188. =====
Današnja številka obsega 18 strani.
Obračun z liberalci.
(Govor načelnik a S. L. S. dr. Susteršiča v seji kranjskega deželnega zbora dne 2 3. septembra 1 9 0 9.
Visoka zbornica!
•Zopet nisem imel namena poseči v idebato, toda gospoda prcdgovornika sta me v to prisilMa.
O Nemcih.
G. kolega dr. Eger jc v svojih izvajanjih, pravzaprav vsaj v glavni osnovi svojih izvajanj, kopiral svojega neposrednega predgovornika, častitega gospoda kolego dr. Trillerja, ki se jc najpoprej postavil v bojno pozo zoper nemško stranko, potem pa svoj boj zoper nemštvo podprl s tem, da se je šc z veliko večjo vehcmenco vrgel na našo stranko. Tako je delil prijaznosti na dve strani, in častiti tovariš dr. Eger ga je takoj posnemal s tem, cla je delil uljudnosti na obe strani. Eno uljud-nost jc naklonil liberalni stranki, drugo uljudnost pa je povedal nam. Ena uljud-nost, ki jo je povedal narodno-napredni istranki (Pritrjevanje na levi), je gotovo čisto utemeljena. (Klic v središču: Cisto nič!) Kajti nekam čudno je gotovo, da hočejo gospodje Bienerthov sistem vreči s j tem, da se zaganjajo z vso silo, katere so zmožni, v barona Sclnvarza, o katerem trdijo, da je on (Poslanec dr. Triller: No-sitclj sistema v deželi!) Saj ste to že povedali gospod kolega, saj sem si to zapomnil in celo zapisal (Veselost na levi); ni treba ponavljati — na to ravno odgovarjam — torej gospodje se zaganjajo v barona Sclnvarza.
Kdo je nositelj protislovanskega sistema?
Kakor čujemo danes, glavni nositelj sedanjega vladnega Bienerthovega vladnega sistema ni Bienerth sam, ne Bilinski ali Hochenburger, tudi Schreiner ali Stiirgkh ne, ampak naš častiti deželni predsednik baron Božidar Sclnvarz (Veselost na levici).
Liberalci podpirajo protislovansko vlado.
Gospoda moja, oprostite: Malo čuden vtis mora napraviti na slovensko javnost in seveda tudi na nas, ako vidimo, kako pobijate sistem Bienerthov v osebi barona j Sclnvarza, kako pa na drugi strani vaše glasilo in maloštevilni reprezentanti vašega političnega naziranja v državnem zboru z veliko vnemo podpirajo ta sistem. (Pritrjevanje na levici. — Klic v središču: ■Ni res!) Gospoda moja., da, kako ga podpirajo. (Klici v središču: Bodite poraženi! — Saj ste vsi v enem klubu. '— Klic na leviti: Hribar se 'ne drži klubovih sklepov! — Poslanec dr. Triller:
To so samo špigelfehtarije!) Bodite poto-laženi, gospod kolega Triller; ste lahko popolnoma mirni: Reprezentanca vaše stranke na Dunaju Bienerthovega sistema ne bode rešila. (Veselost in pritrjevanje na levi. — Klic v središču: Saj ga neče!) O tem bom še govoril. In zaraditega je slovensko ljudstvo lahko mirno. (Klici na levici: Bravo!)
Dr. Eger trdi, česar ni.
Gospoda moja! Dr. Eger jc trdil, da smo mi branili barona Sclnvarza zoper napade z liberalne strani. Jaz nisem čul danes nobenih takih napadov, razun onih, ki smo jih slišali ravno sedaj. In danes ni bilo z naših klopi čuti nobenega govora, ki bi bil kak zagovor našega gospoda deželnega predsednika. (Klici na levici: Tako je!)
Imenovanje Podrasek.
Tovariš gospod dr. Eger, da ostanem takoj pri neposrednem gospodu predgo-vorniku. ie tudi reagiral na opazko profesorja .larca zaradi imenovanja suplenta Podrašeka aii Podraseka, tako nekako se piše, (Klic na levici: Češko ime ima!) na nemški gimnaziji v Ljubljani proti terna-predlogu deželnega šolskega sveta. Tovariš dr. Eger je mnenja, da se smejo na nemški gimnaziji v Ljubljani imenovati kot učne moči samo rojeni Nemci. Ne bom preiskoval, v koliko so ti predpogoji podani pri gospodu Podrasku; to je jako težavno vprašanje. (Veselost na levici. — Poslanec Jarc: »Volksrat« že ve!) Ali gospod dr. Eger stoji na tem načelnem stališču. To stališče se pa nikakor ne strinja z obstoječimi zakoni, se nikakor ne strinja z državnimi temeljnimi zakoni, po katerih ima vsak državljan, ki izpolni zakonite predpogoje, enake pravice do državne službe.
Mi in učna mesta.
Gospoda moja, mi stojimo na sledečem stalšču, in to stališče smo zastopali v deželnem šolskem svetu, in za to stališče bomo povsod nastopili, namreč da so učna mesta na naših gimnazijah odprta vsakemu državljanu, ki izpolni zakonite predpogoje. Na slovenski gimnaziji mora vsak, ki hoče biti nameščen, biti izprašan za slovenščino kot učni jezik. Ako ta predpogoj izpolni Nemec in ima sploh potrebno kvalifikacijo, mu je ta služba ravno tako pristopna, kakor Slovencu; nasprotno pa zahtevamo isto pravico tudi za slovenske učne moči, t. j. da so jim tudi nemške gimnazije pod istimi predpogoji pristopne, da ima torej Slovenec, ako ima potrebno kvalifikacijo, isto pravico, kakor Nemec. (Odobravanje.) To je stališče, katero zastopamo: to stališče je pravično in za obe strani popolnoma enako. To stališče smo zavzemali v deželnem šolskem svetu, če se ne motim tudi tovariš dr. Tavčar. Razun tega pa zavzemamo še čisto naravno stališče, da dajemo na naših kranjskih za-
vodih prednost domačinom. (Odobravanje.) Pomislite vendar, s kakimi velikanskimi težavami je združeno, ako hoče Kranjec — Slovenec — priti izven dežele do službe. Ce to pomislimo, potem moramo vendar tistih par služb, kar jih jc v deželi, najpoprej rezervirati za ožje rojake. To jc stališče, katero smo zavzemali (Poslanec dr. Krek: Schreiner pa ne!) in katero bomo tudi vnaprej zavzemali.
No, vsaka stvar samo en čas trpi, mi bomo tudi to izvojevali in poskrbeli, da bo naučili minister pridobil potrebno spoštovanje pred predlogi našega deželnega šolskega sveta. (Klici na levi: »Tako jc!«)
Egerjeva izvajanja neutemeljena.
Kar je častiti gospod tovariš dr. Eger omenil proti stavljenima predlogoma, to nikakor ni utemeljeno. Gospoda moja, mi bomo glasovali za nujnost obeh predlogov, tako predloga tovariša gospoda prof. Jarca, kakor predloga gospoda tovariša dr. Tavčarja. Za nujnost, pravim, akoravno sc nam zdi štilizacija predloga gospoda tovariša prof. Jarca veliko bolj umestna (Pritrjevanje na levi), ker se nikakor ne prejudicira deželnemu odboru, ki naj dobi od deželnega zbora splošni nalog, da izdela načrt zakona glede učnega jezika na javnih ljudskih in meščanskih šolali na Kranjskem.
Dr. Gessmannovo pomlrjevanje.
Za utemeljitev rabim samo en stavek iz govora, katerega je imel v nižjeavstrij-skem deželnem zboru voditelj krščansko-socijalne stranke dr. Gessmatin, ki je rekel: Gospodje, naš predlog je za pomirjanje. ker omejuje teren narodnih bojev. Ce se jezik vzakoni, potem se nekoliko omeji .teren za narodnostne 'boje. Ravnotako hočemo tudi mi teren za narodnostne boje v naši kranjski deželi nekoliko omejiti s tem, da zakonitim potom rešimo to važno jezikovno — šolsko vprašanje. Pri nas se ne gre za nobeno nasilje, ampak za to, da se enkrat za vselej vzakoni to, kar odgovarja realnim jezikovnim razmeram naše dežele. (Pritrjevanje na levi.)
Kako »edinost« hoče Triler.
Toliko gospodu tovarišu dr. Egerju, in sedaj prihajam do gospoda tovariša dr. Trillerja. Tovariš dr. Triller gospoda moja. jc končal svoja izvajanja z apelom: Pokažimo našim narodnim nasprotnikom pri vsaki priliki, da smo edini, kadar se gre za boj za naše narodne pravice! Poprej, v svojem govoru, jc pa preludiral na zelo čuden način temu svojemu koneč-nemu apelu. V večjem delu svojega govora je strastno napadal našo Slovensko Ljudsko Stranko, o kateri bo, ako je objektiven. moral vendar priznavati, da je re-prezentantinja ogromne večine slovenskega ljudstva v dežeili. (Poslanec dr. Triller: Vi imate moč, imate Sclnvarza!)
Liberalci vržejo bakljo razdora v narodni zadevi.
O gospodu baronu Sclnvarzu bom tudi še govoril. — Jaz moram reči', gospoda moja, da v narodnem interesu silno .obžalujem, da je gospod tovariš dr. Triller porabil baš to priliko za to, daje vrgel ■bakljo razpora med obe narodni stranki. (Viharno pritrjevanje na levi.) Dragi go-(spod tovariš dr. Triller! Tukaj .ni padla .nobena beseda proti vaši stranki, dokler se od Vaše strani ni napadla naša stranka. Obžalujem gospoda tovariša dr. Trillerja, da ni mogel vsaj počakati do prihodnje isejc, in 'sicer zaradi tega, ker se gre tukaj .vendar za skupno narodno stvar (Klici na .levi: Cujmo!), in bi tedaj današnja seja in idana!šnja manifestacija veliko lepše izgledala (Pritrjevanje na levi.), ako bi ne dali •ob taki priliki našim narodnim nasprotnikom slike razpora in razkola. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi. Poslanec dr. Triller: »Vi ste na'm očitali Bi-•linskega, mi pa bi ne smeli odgovarjati!«) Gospoda moja. gospod tovariš dr. Triller ,(Posl. Jarc: »Je neroden.«), se je vrgel na .rekriimnacije proti naši stranki. (Poslanec dr. Triller: »Obljuba dela dolgove, vsaj .veste tovariš dr. Šusteršič!«)
Liberalni grehi.
Gospod tovariš dr. Triller, vidite, to •je res čudno po dogodkih, osobito zadnjega časa, da Vi iščete pezdir v naših (Očeh. ne vidite jla velikanskega bruna v Vašem očesu, v očesu Vaše stranke, stranke, ki je šc nedavno podpisavala znane pogodbe, stranke, ki .ic šc nedavno, podpirala sistem barona Heina v naši deželi <z vso odločnostjo, moža, ki .je bi'l najnevarnejši reprezentant protislovanskega sistema v naši deželi. (Klic v središču: »Nobenega Nemca ni nastavil! Kaj še!«) •— Ta stranka, gospoda moja, ima vendar •dosti povoda, da sc ne eksponira tako, da •smo mi naravnost prisiljeni, predočrti jej tiste velikanske narodne grehe, ki jih ima •na vesti. (Živahno odobravanje na levi.) •Vzemite vendar dogodke zadnjega časa! •Vzemite glasovanje v državnem zboru •proti finančnemu ministru Bilinskemu, — ■politično glasovanje par excellence, glasovanje, glede katerega je bilo v »Narodni (Zvezi« sklenjeno, da se mora vsak član (»Narodne Zveze« udeležiti tega glasovanja proti Bilinskemu. Gospoda moja. to je bil sklep, za katerega so glasovali tudi nekateri gospodje Vašega mišljenja, in, •gospoda moja, ko je prišlo do imenskega •glasovanja, sta dva znana slovenska poslanca, — nečem, imenovati imen, — ki ■sta Vam zelo pri srcu. ostentativno šla i'z •dvorane in pomagala pomnožiti žalostno večino tistega Bilinskega, ki je glavni re-»prezentant sedanjega Bienerthovega vladnega sistema. (Medklici na levi in v središču.) Gospodje, ne govorite vendar! Mi ismo jako dobro informirani o stvareh na
Simmnsko pisma.
Češki obrtniki v ponemčenem ozemlju.— Slovaki in Nemci v severni Ogrski. — Reforma cerkvenega življenja na Ruskem.
— Srbski časnikar Skarič umrl.
Neki tepl.ški nemški list je nedavno naznanil, da je v Toplicah 69 čeških čevljarjev mojstrov in samo 56 nemških; v bližnjih Trnovanih 31 čeških čevljarjev iu .samo 25 nemških. Češki čevljarji imajo vobče večje zavode. Čeških čevljarskih pomočnikov je pri 35 čeških mojstrih 70, in 15 nemških mojstrov ima samo 20 pomočnikov. Samo eden nemški mojster ima 4, eden 5 in dva po 2 iu 9 nemških mojstrov ima samo po 1 pomočnika. Cisto druge razmere so pri čeških čevljarskih mojstrih v Toplicah, zakaj trije izmed njih imajo po 5, trije po -4. trije po 3, štirje po in 22 čeških čevljarjev ima po 1 pomoč-nika. Iste razmere so tudi pri učencih. — Enake razmere so tudi pri drugih rokodelcih in tudi v drugih mestih v ponem-
čenem ozemlju. Le-ta pojav je zavoljo tega zanimiv, ker se iz njega vidi, da •navzlic velikemu preganjanju in bojkoti-ranju čeških rokodelcev v ponemčenem ozemlju, se jim godi prav dobro in uspevajo njihovi zavodi bolj nego nemški. Razjasni se to le s tem. da so izdelki čeških rokodelcev boljši in cenejši, nego izdelki nemških rokodelcev.
XXX
Mirno in v najboljši slogi so dozdaj v severni Ogrski živeli poleg sebe Slovaki in Ncmci, zlasti v spiškem okraju. Zdi se pa, da ta sloga je trn v očesu znanih liujskačev na. Dunaju, in židovski dunajski listi so v zadnjem času jeli ščuvati tamo-šnje Ncmce zoper Slovake. To jc vobče znano, da Ncmci v spiškem okraju se po-tujčifjejo, postajajo namreč Slovaki. O tem se v slovaškem tisku večkrat piše. Zadnjikrat jc o tem pojavu temeljito izpregovo-ril dr. S. Czambcl v svoji knjigi pod naslovom: »Slovaški jezik in njegovo mesto v družini slovanskih jezikov«. Po statističnih podatkih iz leta 1869. v spiškem okraju je bilo še 62.000 Nemcev; trideset let pozneje leta 1900. jih jc bilo samo
41.885. Torej v tridesetih letih so Nemci izgubili 20.000 duš. V 220 občinah spiške-ga okraja je popolnoma nemško prebivalstvo samo šc v 20 občinah in nemško večino ima samo še 18 občin. Slovaški živelj v spiškem okraju asimilira Nemce po čisto naravnem načinu, po načinu moči. Nemci tvorijo tam otok, ki je kroginkrog obkoljen od Slovakov. Izginitev tega otoka v slovaških valovih jc torej le vprašanje časa. Ni torej res, kar pišejo nein-škonacijonalni listi, da Slovaki nasilno svoje nemške sosede stiskajo. Saj tamo-šnji Slovak, kakor povsod drugod, izčrpa vso svojo narodno moč v borbi zoper nenaravno mažarizacijo in ne preostaja mu časa »tlačiti« Nemcc. Da je Nemcev v spiškem okraju vedno manj. jc vzrok tudi pravzaprav nemška gospoda sama. Slovak se težko pomažari; zato izmed Nemcev na leto postane več tisoč enokronskih mažarskih rodoljubov. In otroci v severni Ogrski naseljenega Nemca glasijo sc pozneje navadno k mažarski narodnosti. Kakor sc vidi, židje nimajo dosti narodnostnega ščuvanja v Cislajtaniii. s svojimi umazanimi prsti segajo žc tudi v tatranske kraje ter se trudijo tudi tu naščuvati Nem-
ce zoper Slovake. Ali morebiti Nemci hočejo pomagati Mažarom Slovake uničiti ?
XXX Nekateri ruski listi se vobče pritožujejo. da cerkveno pravoslavno življenje na Ruskem propada. Dušni pastirji nimajo skoraj nobenih stikov z verniki in verniki sc vsled tega od svečenikov zmirom bolj in bolj oddaljujejo. Božja služba se nemarno opravlja in zato verniki božjo službo zanemarjajo. Da se rusko cerkveno življenje zopet povzdigne, podal je pravoslavni škof Serafiu sv. sinodu predlog, po katerem naj bi se v vsaki župniji ustanovil neki »cerkveni svet«, ki bi se izvolil izmed župljanov. »Cerkveni svet« bi nadzoroval izdatke in dohodke cerkva, cerkvene šole, bolnišnice in druge dobrodelne zavode. O svojem delovanju bi pa cerkveni svet večkrat poročal pri javnih zborovanjih. Boj proti pijanstvu bi bila tudi ena izmed glavnih nalog ccrkvcncga sveta. Ali sc bode le-ta predlog oživotvoril, je šc vprašanje; ministrstvo je sicer predlog blagovoljno sprejelo, a sveti sinod jc odločno proti njemu.	Fr. Št.
Dunaju, mi dobro vemo, kako stvari teko, iiiam se nc. godii tako, kakor kolegi gospodu dr. Tavčarju, ki je danes naravnost koketiral s svoio neinformiranostjo. (Veselost na levi.)
Dr. Tavčar <e dela nevednega.
Gospod kolega dr. Tavčar se pač ivčasili rad nevednega dela. akoravno veliko več ve. kakor se dela. (Ponovljena »veselost na levi.) Torej, toliko v tem pogledu. Ako gospod tovariš dr. Triller apelira na našo narodno dolžnost, mu lahko .rečem, da pri nas nobenega apela treba ni! Mi smo vedno izpolnjevali svojo iiarodno dolžnost (Posl. dr. Triller: »Tr- ; govska zbornica!« — Posl. dr. Pegan: ..'Trgovska zbornica pa dr. Novaka boli!«), ampak mi si to ne štejemo niti v najmanjšo zaslugo, ker je satnoobseb: umevno, da narodna stranka vrši. tudi svojo na- j •rodno dolžnost. (Pritrjevanje na levi.) j
O baronu Schwarzu.
Sedaj do gospoda barona Schvvarza, ■kot nositelia Bienerthovega sistema na Kranjskem! Kolikor je meni znano, ni Bienerth nam poslal barona Sclnvarza, •temveč baron Sclnvarz je bil že tukaj, ko je Bienerth prišel. Kolikor je meni znano, je bil še Gautsch, ki je poslal v deželo gosp. barona Sclnvarza. Recimo, — Vaša želja bi se izpolnila; vzemimo — baron Sclnvarz gre danes v pokoj. — Kakor je občno znano — (Posl. dr. Triller: »Kaj pa obljuba? Kavi pa Bienerthovo pismo?) — jaz ne vem o nobenem Bietierthovem pismu — kakor je občno znano, imenuje deželne šeie cesar Franc Jožef na predlog osrednje vlade. — Tedaj vzemimo, gospoda moja. baron Schwiarz bi danes šel v peirzijo. Kaj pa je posledica? Posledica •bi bila, da pride potem drug deželni šef, in kdo ga bo poslal? (Poslanec dr. Krek: , Schreiner!«) Danes baron Bienerth, in Bienerth si gotovo ne bo izbral nositelja ikakega drugega sistema, ampak izbral si bo novega moža svojega sistema (Živahno odobravanje na levi.) in gospodje, .potem bo tisti mož še veliko bolj mož Bie-jierthovega sistema, kakor baron Sclnvarz, ki je bil prej tukaj, kakor Bienerth. (Po-jiovtjeno živahno odobravanje na levi. Posl. dr. Triller: »Sofizem!«) Ovržite ga, •če morete! To je tako jasno, kakor le •kaj. Gospoda moja. mi smo stranka, ki »ima močno pozicijo v deželi in večino v »zbornici, in vsled tega nosimo tudi velik ,del odgovornosti za razvoj javnih zadev v na'ši deželi. Ta odgovornost nam nalaga .gotove dolžnosti. Misliti moramo na prihodnost in vprašati: kaj potem?
Liberalci drže barona Sclnvarza.
In sedaj bom še nekaj povedal. Ko £mo se mi borili proti baronu Heinu, smo dve leti pred njegovim odhodom že vedeli. da je že padel, da bo odpoklican iz dežele. Vkljub temu je še dve leti tukaj jostal. Zakaj toliko časa? Zaradi tega, ker ismo mi pri vsaki priliki klicali: Hein mora .stran iz dežele. (Živahna veselost.) To •je Heina potem še dve leti držalo. Sicer ipa odkritosrčno povem', da je bilo to v našo strankino korist, ker je baron Hein, dokler je bil v deželi, bil najboljši agitator za našo stranko, in odkritosrčno povem, da je ta stvar z njegovim odpokli-canjeni pravzaprav šla za nas nekoliko prehitro. (Živahna veselost na levi.) Vidite, gospoda moja, kako morete Vi misliti, da bodete na ta način kaj dosegli, če fvsak hip razglašate v Vašem listu in pri vsaki priliki, tu in drugod, kličete: Mi za-.htevaino, naj gre iz dežele bar. Schwarz?! .(Veselost.) Ali mislite, da bodete na ta način kaj dosegli? Na ta na'čin, gospoda itnoja, ste Vi sami utrdili stališče ba-
rona Sclnvarza, utrdil je pa to stališče tudi .osobito župan ljubljanski — saj veste, vsled katerih razmer in dogodkov.
Proli nam ne bo vladal nihče!
Gospoda moja, laka ie sivar. — in čc bodete svojo igro nadaljevali, ibrulete ved-(ijo podaljšali politično življenje baronu -Sclnvarzu. (Veselost na levi.) Nam. z našega stališča jc to popolnoma vseeno, mi nismo z baronom Sclnvarzom oženjeni, iker se ga tudi ne bojimio. Naši napadi so .mu bili veliko bolj nevarni nego Vaši, mi smo bolj odločno nego Vi nastopali, takrat, ko je graja bila popolnoma opravičena. Torej mi nimamo ž njim ničesar in nas itudi krepi za vsak slučaj zavest, da, naj pride kdorkoli v deželo, to moč imamo, da proti nam, ki reprezentnjemo ogromno večino slovenskega ljudstva, ne bo vladal .v deželi nihče. (Živahno pritrjevanje iu .ploskanje na levi. — Medklici poslanca dr. Trillerja.)
Meni jc silno žal, gospod tovariš dr. Triller, da Vas tako razburjam (Veselost na levi.), ampak jaz moram govoriti po ,svojem prepričanju, četudi seveda ne vem. ali bo ta nauk kaj izdal. (Veselost na levi.)
Oražnova krvava tnanšeta se liberalcem ne dopade več.
Ali, gospoda moja, vidite, na eno bi Vas še spomnil — na tisti prizor januarja •meseca, ko ste sprejeli barona Sclnvarza z medklici in ko jc gospod tovariš dr. Oranžen zmagovito nosil neko krvavo manšeto .in jo molil proti deželnemu predsedniku baronu Sclnvarzu. (Posl. dr. Tavčar: »Krvava manšeta!«) — Vam se ta krvava manšeta sedaj ne dopade več — .(Veselost na levi), — a Vi ste takrat proti baronu Sclnvarzu imeli eno sanglantno /obtožbo, da je on tisti, ki ie klical vojaštvo nad ljudstvo. Dokazmn iu dognano, in od ljubljanskega župana priznano pa je .(Živahno pritrjevanje na levi. — Ugovarjanje v središču.), da je on bil tisti, ki ie zahteval vojaštvo, in Vkljub temu, da je on tisti, gospoda moja, Vi istega gospoda •župana še vedno uživate in držite! (Klici v središču: »Gai tudi bomo!«) — Se ni itrebai razburjati, to je Vaša pravica, ampak župan sam je to priznal. Jaz mu verjamem. kar jc priznal in je moral priznati, (iu torej, gospoda mo-ja, jaz ne rečem drugega, kakor: Vi ga imate za župana, to -je Vaša pravica, katere Vam nihče ne odreka, in ker gospod tovariš dr. Triller trdi, da ga bodete še obdržali, je to še bolje; verjamemi mu to, nisem tako ne-zaupen, da bi mu ne verjel, ampak vidite: slučajno je ta župan to storil, kar ste Vi očitali gospodu baronu Sclnvarzu. (Poslanec dr. Triller: »Nenavzočih ne gre nabadati!«) — To se je v javnosti neoporečno dognalo, to so notorična dejstva, in o notoričnih dejstvih se vedno lahko govori.
Vidite, gospoda moja, tak 'je položaj, čudne so razmere gotovo, ampak jaz bi menil eno: ne govorite preveč o tistih izgredih z dne 18., J9. iu 20. septemlbra! .(Klici v središču: »Še bomo!«) Svobodno, govorite, kolikor hočete, amlpak moje mnenje je, da imate Vi najmanj povoda igovoriti o njih, ka'ti ti dogodki so eno naj-žalostnejših poglavij v zgodovini Vaše /stranke! (Ugovori v središču, živahno /odobravanje in ploskanje na levi.)
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! ::
Mo dela sedanja proti-
slemma flada s krasil-sl® deželo.
{Govor deželnega glavarja vc-jvodinje ; Kranjske, dvornega svetnika pl. Šukljeja v kranjskem saboru dne 23. septembra 1909.)
Slavna gospoda! Zakaj sem zapustil predsedniško mesto in govorim s tega sedeža? Da utemeljim nujnost predloga, ki ste ga ravnokar slišali prečitati.
Neposredni povod, da ga danes stav-liam. je odgovor, katerega je dalo visoko poljedelsko ministrstvo deželnemu odboru vojvodine Kranjske na dopisa, s ko-jima je naš deželni odbor ministrstvu predložil načrta dveh vodovodov, enega za' Dobrepoljsko dolino in Suho Krajino, drugega za Ribniško in Kočevsko dolino. Vsebino tega odgovora izraža sledeči stavek:
»Die Fordcrung dieses Unternehmens durch Gewahrung eines Beitrages aus dem Meliorationsfondc auf Griind landcs-gesetzliclier Regelung des Unternehmens ■ist im liinblicke auf die Bestimmungen des Gesetzes vom 4.Janner 1909, R.-G.-B. ,Nr. 4. wwhl nicht inoglich.«
(Klici na levici: »Čujte! Kateri minister je to?« — »Braf je podpisal, Bilinski pa naredil!« — »Škandal!«)
Kaj pomenja tak odlok? Kaj so posledice njegove za kulturni in narodnogospodarski razvoj dežele Kranjske, kateri je v nekem oziru, gospoda moja, v važnem oziru zavisen od preskrbe našega ljudstva z zdravo pitno vodo? Gospoda moja, od leta 1884. žrtvovala jc naša siromašna deželica stotisoče in stotisoče kron v podporo raznim vodovodnim napravam. Novzlic višini teh troškov moramo dandanes reči, da stojimo šele v pričetku te tako pomembne akcije. Saj so navzlic mnogoterim vodovodom, ki so nastali z deželno pomočjo, tiste velike pokrajine, kjer je pomanjkanje zdrave pitne vode najhujša muka, ki tlači prebivalstvo, še danes brez prepotrebnih vodovodnih naprav! Nihče ne more očitati današnjemu deželnemu zboru, da ni razumel svojih dolžnosti nasproti tem pokrajinam. Deželni zbor se je postavil na to stališče, da moramo vodo dobiti za našo Belokrajino, za celo Kočevje, za Suho Krajino, za Ribniško in Dobrepoljsko dolino ter za notranjski Kras. Troškov se nismo ustrašili, deželni zbor in njegov odbor postavila sta S£ na to stališče, ki ga je duhovit pisatelj v nekem članku najboljše nemško pisane revije »Oesterr. Rundschau« izražal tako: »Jedes Volk und jedes Land, welches reicli werden will, muB damit anfangen Schulden zu machen«. In videti je, gospoda moja. da hoče Kranjska postati zelo bogata, kajti (dr. Lampe: »Zc smo začeli dolgove delati!«) že v zadnjem zasedanju smo sklenili tisti zakon (dr. Lampe: »Še ni sankcijonirau!« — Dr. Susteršič: »Tam tudi Bilinski gori sedi!« — Dr. Lampe: »Bilinski nam še dolgov ne privošči!«), naj dežela Kranjska za melijoracije — in iz teh bi bili dotirani tudi vodovodi — najame posojilo deset milijonov kron. Toda naravno je, da teh vodovodov nikakor ne bi mogli dežela in ubožni interesenti — tudi ne potom posojil — popolnoma pokriti iz lastnih sredstev. Morali smo računati na državni prispevek. Ta prispevek se je dosedaj, počenši od leta 1894., vedno dajal iz melioracijskega zaklada, in sedaj dobimo naenkrat ta odlok, da po določbi novega melijoracijskega zakona z januarja t. 1. melijoracijski zaklad za take potrebe ničesar ne more prispevati. (Dr. Krek: »Država ima denar samo za ka-
nale!« — Dr. Lampe: »Pa za kanone!«
Prof._ Jarc: »Aliteracija!«)
Šele lansko leto smo n. pr financirali vodovod za mesto Kranj, kateri stane okroglo 620.000 kron. Država jc iz melijoracijskega zaklada na podlagi milijoracij-skega zakona tudi za ta vodovod prevzela 40 %, torej 240.000 kron — in sedaj naenkrat tak prevrat! Kako ga je tolmačiti, kako si moremo razlagati to spremembo'v postopanju centralne vlade nasproti takim napravam, katero jc vendar v flagrantnem protislovju z vso prakso zadnjih 15 let?
Gospoda moja, morda bi bilo najbolj priprosto, rešiti uganjko tako, da bom rekel: Ja, vlada sedaj razlaga melijoracijski zakon za nas tako neugodno, ker smo v državnem zboru v najhujši opoziciji proti sistemu (Dr. Lampe: »Klerikalcem knof!« — Klici na levici: »Tako je!«). Odločen protivnik sem sedaj vladajoči Bienerthovi vladi, ali vendar mislim predobro o privatnem značaju vladajočih državnikov, da bi jim podtikal tisto nizko maščevalnost, naj ubogi narod trpi za to, kar store njegovi zastopniki, iu jaz moram reči, iz istinitega prepričanja, proti sedanji vladni struji.
Niti tega nečem očitati poljedelskemu ministrstvu, kar se bi tnoglo storiti na prvi pogled. Vlada sc sklicuje v svojem odloku na novi melijoracijski zakon. Ja, v čem se pa razlikuje ta novi melijoracijski zakon od starega? Vsebina je ista, razloček je le ta, da ko je bil ustanovljen melijoracijski zaklad, znašala je njegova dotacija borih 500.000 gld., torej 1,000.000 kron, sedaj pa ima vlada na razpolago 8 milijonov kron. Torej dohodki zaklada so osemkrat večji, kakor so bili prej. (Klici na levi: »Zato bomo pa sedaj manj dobili! Zato nam vlada sedaj nič nc da!«) In še drug razloček je. Pri nekaterih melijora-cijskih zgradbah sme sedaj vlada iti do 70% (Prof. Jarc: »Za Kranjsko pomenja 70 % nič!«) po § 6., al. 1. novega zakona, dočim je preje maksimum državnega prispevka znašal 50 c/c.
Kako se more kak ministrski urad sklicevati na novi melijoracijski zakon, da bi motiviral odklonitev naše zahteve! To je pač ena izmed mnogih stvari v avstrijski birokraciji, katerih normalna pamet razumeti ne more. (Klic na levici: »Samo državniki!« — Dr. Triller: »Baron Sclnvarz bi lahko pojasnil.« — Dr. Tavčar: »Saj se bo oglasil za besedo; počakajte!« — Dr. Lampe: Danes je prišel z ministrstva odlok, da za mošenjski vodovod ne izplača subvencije. To je najnovejše!« — Klici: Čujte!«)
Šele leta 1893., ko sem jaz kot deželni poslanec s samostojnim predlogom, enoglasno sprejetim v tej visoki zbornici, zahteval veliko vodovodno akcijo, konti-ral ie naš stavbni urad troške cele vodovodne oskrbe s 570.000 gld., torej 1,114.000 kron. Danes stojč naši tehniki na stališču, da bode zgolj za te štiri naprave treba 7 do 8 milijonov kron. Skušnja jih je namreč izučila, da imajo majhni vodovodi le lokalen pomen. Ako sc pa hoče v istimi .temeljito pomagati celi deželi, treba izvršiti velike vodovodne naprave.
Kako pa je prišlo do tega, da je centralna vlada iz melijoracijskega zaklada, tedaj na podlagi melijoracijskega zakona dajala prispevke za naše vodovode? Oprostite, gospodje, da prijavim iz svojih osebnih spominkov nekoliko podatkov, prezanimivih po moji sodbi in jako poučnih baš s pogledom1 na ta dopis poljedelskega ministrstva.
Dne 10. maja 1893. utemeljeval sem predlog, kateri se je glasil: »Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru so naroča izposlovati pri visoki vladi, da kakor hitro mogoče predloži državnemu
Boltatu Pepe.
Gespud redehter!
Kšeft je kšelt in če b pr iblansk občin na blu za ne-litere ubčin-ske svetnke nčkšefta.pab se Iblančani * I	pud nusam
ubrisal za ub-
čitiske svetnke. ke b nubedn več na tou nost ta butara na sojem hrbte.
Na taužente dukazu, ke sm jh jest u teh leteli, udkar tlela iz resnica ldem uči koleni u tem uzire naprej prnesu, nej prue-sem dons še enga, de uja Ide ja zagvišn pršli du prepričajna, de jest zmeri čista in gola resnica naprej prnašam.
Unkat, kc je gespud Aškerc na ubčin-ske stroške ena pesem ud mladine pugrun-tu. tu se prau sam ud ta narodnradikalnc mladine, in ni prec najdu prložnast, na kašna viža de b ja na sveti prpravu, sa ga hitr ta narodnradikaln štedenti iz zadrege spravi in tc pesm na lub en shod naroden
radikalneh štedentu u Iblana skp sklical. Ke je pa ta narodneh radekalneh štedentu u Iblan in pu Krajnskem tku mal, de b jih lohka Martin Krpan u cul iz Iblane nesu na Duni na useučelišče štederat, de b pu Iblan douhčes na predajal, sa mogl sevede tud iz Češkega puklicat na pumuč take narodne radekalne štedente in še ud drgod, ker sa vedi, de je še kašn prou narodu ra-dekaln štedent za dubit.
Kokr se pa enkat šliš, de prideja kašn narodu radekaln Sluvenci al pa narodu ba-varsk Nemci u Iblana, čut gespud žepan iu Usesluvan Hribar u seb putreba sluvanskc gostalubnast in puskrbi zatu, de se na kuludvor prmern sprejmeja in sccr če prideja bavarsk Nemci, jh gre Usesluvan gespud Hribar sam u imen Iblane puzdraut na kuludvor, če prideja pa kašn prou narodn lc-beralci al pa radekalci u Iblana, jh gre puzdraut pa kašn ubčinsk svetnik, ker se pač trošta, de u zajn kašn prefit vn gledu.
Tud zdej, ke sa ubiebil češk narodn radekaln štedenti iblanskem narodn rade-kalncm štedentem, dc uja uslišal nima pro-šna in pršli u Iblana na nhn shod, ke sa ga zavlc gespud Aškarčeve pesni skp sklical, je gespud žepan puzvou ubčinske svetnike, dc nej sc usak sani uglas in roka gor uzi-gne, kdur je prpraulen jt na kuludvor češke štedente puzdraut.
Douh časa je blu med ubčinskem svetnikm use tku tih u dvuran, de se je sliš„ škripajne peres iz rotuškeh kancli, ke sa pejomtari Ii i tel pisat, ke sa četil, de je mačka u hiš, nazadne je pa le gespud dohtar Uražen pučas roka uzignu in spregu-vuru:
»Gespoda moja! Jest scer nimam več prajarije u sojch rukah, de b mogu prča-kvat ud češkeh štedentu kašnga prefita, ke sm prajarija Nemcem za dobr gnar predau, vnder pa, če se češk štedenti oble-geraja, dc uja tiste dni, ke uja u Iblan, sr ; mašetnpir pil, se rad žrtvujem in jh grem u imen mesta Iblane na kuludvor sprejet in puzdraut, de na u mogu ker rečt, de sm sebičtt in de sam na soja kurist gledam.«
Gespud žepan se je nate dohtar Uraž-nuve besede mal namuznil, neki s jc mislu gespud žepan sam pr seb, na glas je pa reku: »Gespoda moja! Jest rečem tle ne sam u imen ush gespudu ubčinskeh svetn-ku, ampak u imen usega iblanskega prebivalstva. de šc nekol ni nubenmo u glava padi, dc b cviblu u pužrtuvalnast in nese-bičnast našga tuvarša gespuda dohtar Uražna; vnder pa se morm dons zahvalt za negava pužrtuvalnast in nesebičnast sam iz tega uržaha, kc češkeli štedentu vnder na tnorma silt, de b mogl sam mašetnpir žlampat, ampak jm dat na frej
vola, de s sami zvolja, s kasnem peram s uja u Iblan želodcc frderbal. Zatu prosm gespude tuvarše še enkat, nej roka uzig-ne tist, ke b biu prpraulen brez sebičneli namenu žrtvat se za češke štedente in jli jt na kuludvor sprejet in puzdraut u imet) napredne bele Iblane.«
Spet use tih; kar naenkat pa skoč pu konc pulberar gespud Franketa in pumuli ube roke u Ift: »Gespoda moja! Mene pu-znate, de sm prpraulen pr usak prložnast prelit kri,*) če sc gre za kurist naše Iblane. Zato um šou jest na kuludvor puzdraut ta narodne radekalne štedente.« Te zlate besede je spreguvoru gespud Franketa na glas; na tihm s je pa mislu: »Češk štedenti •sa že tri dni na rajž, kc rajžaja i'z gurejn-skm šnelcugam, kokr jc nam puroču »Slu-vensk Narud« in pršli uja gvišn u Iblana tku kusmat, ket medvedi. Če jh jest sprejmem in puzdravem jm lohka pr te prložnast na kašna viža namignem, de se na sika, de b hudi! tku kusmat pu Iblan in pelu jh um saba u soja pulberarija in vrgle m uja en lep pink češke kucine.«
Ke tii nubedn druh več roke uzignu, sc je enaglasn sprejela gespud Franketa-tuva punudba in tku jc pršiti, de je sam
zboru načrt zakona o preskrbovanju kraških pokrajin s pitno vodo, in sicer na tej podstavi, da se pokritje vrši po prispevkih države, dežele in udeležencev.« In pri utemeljevanju sem izrečno dejal tako-le: »Iz melioracijskega zaklada podpirati to stvar ne gre, kajti melijoracijski zaklad ima svoje, po zakonu določene namene«.
In vendar je bil skoraj 15 let melijoracijski zaklad v uporabi tudi za naše vodovodne projekte! Stvar je pa prišla tako:
Potem, ko sem v deželnem zboru stavil ta nasvet in ko je bil sprejet v tej visoki zbornici, sem o isti tvarini govoril v budgetnem odseku državnega zbora. Priporočal sem tak državni zakon in ga obširno utemeljeval, kateri ne bi bil omejen samo na Kranjsko, temveč na ves Kras, in po seji stopi k meni tedanji finančni minister Steinbačh ter mi reče to: Kar ste vi dapes govorili v odseku, je bilo tako zasnovano in razsodno, da sem jaz pripravljen za ta namen dati na razpolago 1 milijon goldinarjev. Pri meni ne bode nobenega zadržka, pa stopite še k poljedelskemu ministrstvu. To sem obljubil in dogovorila sva se, da mu pridem poročat, kaj sem opravil. Ali v politiki se človek sčasom privadi posebne previdnosti, in tedaj sem si mislil, ne boš šel sam, temveč povabil boš še tovariša in svedoka. Bil je kolega Povše, uže od nekdaj v poljedelskem ministrstvu dobro zapisan kot ugleden veščak v poljedelskih stvareh, in on bo pritrdil, da sva v istini obiskala merodajne gospode v poliedelskem ministrstvu, od ministra počenši doli tudi do manjših uradnikov. Utisi, katere sva dobila pri teh posetih, bili so zelo različni. Falkenhayn nas je sprejel z znano svojo ljubeznjivostjo in odkrito dejal, da teh razmer pač malo pozna, ali da se smemo zanašati, kakor je on rekel: »auf das •vvohlvvollendste Entgegenkommen«. Uže pri sekcijskem načelniku Blumfeldu je bil sprejem mnogo hladnejši, in čim nižje sva prišla, tem večji so bili pomisleki in težave. In jaz se še dobro spominam na nekega uradnika, kateri je bil takrat šele v službovanje dodeljen ministrstvu. Ta, gospoda moja, je na naše prigovarjanje se odrezal: »Ja, fiir die Wasserversorgung, da miiBte zunachst ein selbststiindiges Departement im Ackerbauministerium ge-schaffen werden, ohne das wurde es nicht gehen.« Imena dotičnega gospoda ne bo-dem imenovak saj je vse jedno, ali se je pisal Lukas, Matevž ali Markus. (Živahna veselost. — Klic na levi: »Markus je bil!«) Pa recimo Markus — eden evangelistov je bil morda. In povedal je še nekoliko drugih stvari, katere so pri nama pač vzbujale precej piker odgovor. Nezadovoljen s prejemom v poljedelskem ministrstvu vrnem se k finančnemu ministru ter sem mu povedal, kaj sem opravil. Nato mi le Steinbačh, ta mož z odličnim talentom in velikim srcem, potem, ko je napravil opazko, katere ne povem javno, iz lahkj umljivih razlogov, se odrezal: Pustite meni, sedaj bom jaz vzel stvar v roke. In kaj je bila posledica njegove intervencije? Da je prejel deželni odbor dopis deželne vlade z dne 27. novembra 1893, št. 15535, kateri slove: »Ministrstvi za poljedelstvo in finance sta pri pretresovanju vprašanja o državnih podporah za taka podjetja, katerih namen je izkoriščati vodč za preskr-bovanje pokrajin na deželi, prišli do zaključka, da. je tudi za taka podjetja mogoče uporabiti državna zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zak. št. 116. in z dne 31. maja 1889. 1., drž. zak. št. 96. (Klici: Čuj-te!), da se torej za taka podjetja, v kolikor ne spadajo kot malenkostna pod § 12. imenovanega zakona morejo dajati podpore iz državnega izboljševalnega zaklada (Klici: Tako je!) pod zakonitimi pogoji in v zakonito dopuščeni vročini (v tem oziru je zlasti za Kras treba omeniti § 2. dr-
žavnega zakona z dne 31. maja 1889. 1.), in . . .«, — gospodje, to je odvažno — »...in da tedaj v tem oziru ni treba posebnega državnega zakona.« (Klici: Cujte!)
Ali 'sedaj so drugi Faraoni na krmilu, kateri egiptovskega Jožefa več ne poznajo. (Živahna veselost.) ! Kaj pa izvira iz te pozabljivosti za nas na 'Kraniskein? Predvsem suho dejstvo, da melijoracijski zakon za našo de-i želo izgubi vsaj dve tretjini pomena ter da je za naše potrebe melijoracijski zaklad večinoma neraben in nepristopen. Tistih hudournikov, kateri toliko škode provzročajo v Dalmaciji, na 'Koroškem, Tirolskem itd., je vsled geografične konfiguracije v naši deželi le malo. Za zagrad-bo hudournikov ne bomo mnogo izčrpali melioracijskega zaklada. In poplave! Gospoda moja, dežela naša trpi vsled pomanjkanja vode, ne pa radi velikih voda in radi -poplav! Istotako izsuševanje in namakanje zemljišč se nc more, ako ab-strahiramo od ljubljanskega barja, pri nas vršiti v tako velikem štilu, da bi se morali zatekati z večjimi zahtevami k temu zakladu. Faktum je, da je dežela Kranjska, ako ostane pri tej ozkosrčni interpretaciji melioracijskega zakona, vsaj večinoma izključena od melioracijskega zaklada, kakor hitro se vodovodne naprave iz njega ne bodo več upoštevale. V istini' v grozen položaj zaide Kranjska, ako se temu ne odpomore. Prebivalstvo naše v onih kraških pokrajinah po Notranjskem in Dolenjskem, kjer vode ni ne za ljudstvo in ne za živino, si samo pomagati ne more. Vsak razvoj gospodarstva je nemogoč in le naravno je, da ljudstvo kar trumoma beži od rodne svoje grude ter si boljši pogoj obstanka išče onstran morja.
Mi pridigujemio našim kmetom.: Dvignite živinorejo! Da, v tem pogledu imamo prav ugodne razmere v Suhi krajini, na JBelokranjskem, deiomia tudi na notranjskem Krasu, a kako 5e mogoče, da bi se kmet uspešno in intenzivno bavi'1 z živinorejo, ako vsako leto po večkrat pritisne isuša. ako mora svojo govejo živino tirati 3 do 4 ure daleč, da pride do požirka vode, in ako je inaposled primoran, iz-oiebiti se je za slepo ceno, da mu doma v •hlevu ne pogine.
Pa zopet pravimo, Belokranjcc, kateremu je Bog zemljo kar ustvaril za trto in njeno kulturo, naj gleda na t6k da bo vinski pridelek njegov v litini primeren preugodnim -naravnim pogo em. Ali prezrl ne smemo; — glavna zapreka razvoju belokranjske vinske produkcije .tiči v zanemarjenem kletarstvu. Umno /kletariti brez zdrave vode je nemogoče. (Klici: »Res je!«) Kletarstvo zahteva največjo snago pri posodi itd., in kako more belokranjski producent dejansko kaj storiti v tem pogledu, ko čestokrat v celi vasi niti toliko vode nr, da bi majhen škaf napolnil. Napredek narodnega gospodarstva nujno zahteva, da se odpravi ta grozni nedostatek, istotako pa to tudi zahteva higijena, zdravstvo. Ne bom govoril obširneje o tej stvari, opozarjam Vas •le na v istini grozni položaj, ako zboli kdo recimo za vročinsko boleznijo tam kje doli v črnomaljskem okraju! Ni še dolgo ■tega, kar je prišla deputacija belokranjska •k meni kot svojemu poslancu prosit me za Božjo voljo, naj se potrudim za to, da dobe že enkrat vodovod, in kar pretreslo me je, ko je eden od deputacije, župan neke belokranjske občine, mi dejal: Naši bolniki v vročinah ne trpe mnogo manj, nego Jzveličar naš na križu. Ali ne uvideva država, da -je sveta dolžnost njena, našim vodorevnim pokrajinam že iz tega razloga pomagati do zdrave pitne vode? Kaj .pomagajo vse zdravstvene naredibe, kaj .pomagajo deželni zdravstveni referenti
Franketa pršou na kuludvor puzdraut češke narodne radekaine štedente u imen naše bele Iblane; ke je pa vidu, de sa češk štedenti še guli pud nusam, in de na u pr tih nč zaslužu, pupihu ja je s kuludvora in prepustu vodstu štedentu trem pulcajem, de sa jh pelal uzadi za zidam preke ta »Narodnmo dome«, gespuda Mateliča je pa puslou iz biciklnam hitr naprej golaš pr-štelat, pa ne na negava rajtenga.
Tku sa gostalubn naš radekalci; zatu je biu pa tist sprevod iz kuludvora u ta »Narodn dum« tak. de me je en gespud ustavu na tist pot, ke ma Bugenig sprau-len les za čebre in me prašu, kua sa naredi Mahru štedenti, de jh kar trje pulcaji pe-leja.
Drgač nisa mel ud tega narodnga ra-dekalnga štedentuskega shoda Iblančani nubene škode, če tu vn uzamema, de je svubodamisln gespud Zalar šter kronce pu naputrebnem zavozu, ke se je pelu iz šnel-cugam češkem štedentem naprut, pa ni najne naletu. Prefita pa mendc tud nuben-ga, če spet vn uzamema špas, ke sma ga mel tekat, ke sa pu Kupitarju ulc začel na use kriple upit »amba, amba«, ke sa zagledal pred Itrija na Mahru hiš numare. Tku, de je ena prletna ženska rekla soj prjatlc:
»Tu morja bt te Ia fanti strašil na suhem, ke sa tku vesel, če ena boga amba u Itri zadeneja, de kar rjoveja ud vesela. Jest sm un mesec sekaterna pr pik zadela, pa še nism zatu pu mest rjovela, če prou sm tud reuca.«
No, zdej sa te narodn radekaln prazn-ki za Iblana u kraj in tega ni nubedn tku veseu, de se je tku dobr stekl, kokr dohtar •Uražen, ke se je vs ta čas bavu in trepetou de se zna tud med ta narodnem radekal-nem in leberalnem tajčkrajnarjem najdet kašn tku pusten in značajen člouk, de mu u Iarfa iz sihta dol strgu in ga pukazu tacga, kakršn je u resnic. Pa brez putrebe je trepetou; vrste narodneh radekalneh in leberalneh tajčkrajnarju, al kokr se sami pu krevic imenujeja: SAivencu, ratujeja čez dali bi redke, med tem redkem vrstam pa že zdauni ni več nubenga puštenga in značajnga čluveka; zatu lohka dohtar Uražen brez skrbi še naprej iz Nemcem baranta in kšefte dela, če b tud pu Iblane tnogl zavle negaveh kšeftu soja kri prelit in žeulejne ofrat, sej kokr je pukazu gespud dohtar Šv ga, se tud drh na branja, če morja pr kašn tak reč kašn kraicer uiermat. »Na zdar!«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
in zdravstveni nadzorniki, ako slaba, okužena voda razširja kali nalezljivih bolezmi in ako naravno pomanjkanje snage v takih krajih zavira ozdravljenje bolnikov.
Naposled je država še v drugem oziru zelo prizadeta pri tem, da se enkrat reši .pereče vprašanje vodne oskrbe na Kranjskem. Mi smo mejna dežela, in ako pride do vojske, — česar nas 'Bog začuvaj, — •.tam doli na jugu, bode baš naša 'Notranjska in naša Dolenjska največjega strate-gičnega pomena. Sicer pa tudi že v mirovnih časih! Sedaj se govori o tem, da hoče vojna uprava tam blizu St. Petra pri Postojni napraviti veliko artiijerijsko strelišče. Vse bo v redu, samo vode ne bodo .imeli, ne moštvo in ne konji, ako država ne gre na roko deželi Kranjski, da iz studencev ob Nanosu razpelje vodo po celi PiVki.
^ Jaz mislim, to malo zadostuje, da dokaže, da vodna oskrba za naše kraške pokrajine ni samo lokalno vprašanje vojvodi ne Kranjske, temveč da jo zahtevajo tudi znameniti oziri celokupne monarhije.
Gospoda moja, jasno je, da tisti odlok poljedelskega ministrstva, ki je provzro-čil današnji moj 'predlog, ne more biti »zadnja beseda. Država se ne sme postav-Jjati zgolj na negativno stališče. Ta odlok ministrstva zavira zastop vojvodine Kranjske v sila važni 'kulturni akciji in inujno potrebno je, da se to redresira. Dovolite mi, da pokažem čisto enostavno <pot, po kateri bi se zavožena stvar naj-ložje zopet dala spraviti v pravi tir.
Gospodje! Marsikoga izmed nas je pač osupnilo, ko je pred dobrim letom se .objavil nadrobni načrt, kako hoče država priskočiti Dalmaciji in Primorski na pomoč. Marsikdo izmed nas se je vprašal, zakaj žrtvuje država — in prav po vsej pravici — toliko milijonov za Primorje :in kral estvo Dalmatinsko. Gospoda, odgovor je lahek; prvič, ker se dosedaj ničesar ni bilo storilo za ti deželi, tako da mora vsakega razsodnega Avstrijca rdečica sramote obljti, ako vidi, kaka mačeha je dosihmal Avstrija bila tem južnim •pokrajinam. Ali jaz Vas vprašam, nimamo li tudi mi na Kranjskem celo vrsto (Okrajev, ki so od pamtiveka ravnotako ■bili zanemarjeni, kakor recimo Boka Ko-•torska ali kniiisko okrajino glavarstvo. .Smelo trdim, da se okrajno glavarstvo •črnomaljsko, kočevsko in velik del novomeškega okrajnega glavarstva v tem ža-jOitnem pogledu lahko kosata s katero si M zanemarjeno pokrajino dalmatinsko.
Belokranjski1 prijatelj mi je nekdaj de-jial:. ne bi imeli v okraju žandarje in davčnega eksekutorja, bogme niti znal ne ibi, da Živimo v kulturni državi. (Dr. Tavčar: »Hvala Bogu, da imamo v Ljubljani .Sclnvarzove žandarje!«) — Imate pa tudi še nekaj drugega. — (Dr. Tavčar: »Ekse-kutor pa je dežela!«)
Iz druge strani pa opravičuje državno pomožno akcijo za Dalmacijo in Primorsko baš ta okolnost, da sta obe ti deželi kraške tvorbe ter da je vsled tega njih ikultura z velikimi težavami združena. To .vidimo tudi pri cestah. Lahko izpeljete ceste tam, koder imate razvite doline in razvito vodovje. Na Krasu tega ni, karakteristični značaj Krasa tiči v tem, da njegov svet razvitih dolin ne pozna ter da se mu vodne sile v zemijo ponicajo. Vi .imate tukaj čudno zmes visokih planot in gldbokih koritov, in tami cesto napraviti, čez tak svet izpeljati cesto, to je združeno .z neprimernimi stroški. Ne čudite se, ako .pridete na Kočevsko, ako pridete na Belo-ikranjsko. tem deloma škandaloznim cestnim zvezam. Navedel bom le en slučaj. .Vinica na Kolpi tik 'hrvaške meje je v trgovinskem oziru precej znamenit kraj. Jz Vinice drži občinska cesta do farne -vasi Preloka rn odtod do Adlešičev. Ta ■Občinska cesta ima na nekaterih mestih strmca 18 do 20 odstotkov. Vsak naliv jo •razdere. Dolga je 15 km. Sedaj jo morajo vzdrževati prizadete občine. Samo en krik je po teh krajih: Rešite nas tega bremena, skrbite za preložitev te važne proge. Zahteva je popolnoma osnovana in opravičena. Iz tehniških in prometnopolitičnrh razlogov jo priporoča tudi deželni stavbni urad. Da jo preložimo in da jo spravimo v dober stan, potrebujemo le za to .občinsko cesto po mnenju naših deželnih ■inženirjev stavbne glavnice 120.000 K. Če bi tedaj tudi dežela po sedanjem zakonu .smela prispevati eno tretjino, torej 40.000 kron, kako bode siromašen okraj in kako 'bodo siromašne prizadete občine zmagale ihorendno svoto ostalih dveh tretjin, to je 80.000 K. In Vidite, ti ljudje okolu Preloke, iki s svojimi davki prispevajo redno in pošteno k vsem stroškom državnih železnic in prispevajo k vsem stroškom državnih in deželnih cest, po katerih danes ,že frče avtomobili, oni sami pa morajo, ne .da bi jim kdo pomagal, po tej vratolomni občinski cesti mučiti svojo živino ter spraviti svoje lastno življenje čestokrat v največjo nevarnost.
Potrebščina za najnujnejše druge cestne zgradbe zgolj v črnomaljskem cestnem okraju je proračuifjena okroglo ina 800..000 kron, y celi 'deželi pa potre-
bujemo na podlagi že vloženih in po več let v 'obravnavi stoječih prošenj za ceste okroglo 6,000.000 kron.
Gospoda moja, ne bom dalje mučil Vaše pozornosti. Jaz mislim, da sem dovolj povedal v utemeljitev svojega nujnega predloga. Najvitalnejši interesi dežele iiiaše zahtevajo, da ne vtaknemo tiho in mirno v žep dopis poljedelskega ministrstva, ki vsaj za večje naše vodovode nam zapira prispevke iz melioracijskega zaklada. Mi moramo svoj glas vzdigniti proti temu, da se na tak način oškoduje dežela kranjska. AH, gospoda moja, mi ■moramo, opirajoč se na dejanske razmere. katerih žalibog gospodje pri zelenih (mizah dunajskih ne poznajo, storiti še korak dalje ter 'zahtevati državno pomoč tudi pri onih cestnih zadevah kranjskega Krasa, 'kojih zmagati vsled preogromne potrebščine dežela kranjska in ubožno prebivalstvo nikakor ne morejo.
Gospoda moja! Iz tega mesta kot deželni poslanec, nič manj pa tudi ne kot deželni glavar, v svesti sr svojih dolžnosti, Vam toplo priporočam svoj nujni predlog.
Proč z liberalci!
Ljubljana, 25. septembra 1909.
Nasproti kranjski liberalni svojati morajo pasti vsi oziri. Ostarela, v se zaljubljena in edinole svoje koristi zasledujoča liberalna klika ne zasluži nikakega prizanašanja. Kdor sam ne pozna dostojnosti, naj je ne uči in naj jo ne pričakuje od drugih. Tem liberalnim politiškim ničlam se mora pokazati, kaj da so, da so nič, da absolutno ničesar ne pomenjajo. Brezobziren boj tistim politiškim mumijam, ki se upajo nastopati za tistega Bilinskega, ki ni čuval koristi bosansko-hercegovskih kmetov, ki so tudi Slovani! Boj tistim ljudem, ki proglašajo Kočevsko za nemško posest, dasi ni nikdar bila in nrkdar ne bo! Boj stranki, ki zmaguje po mestih tako, da se mečejo naši volivci iz volivnih imenikov! Liberalcem se mora dokazati, da so razvaline. Brez pardona proti liberalcem v boj, to je zahteva našega ljudstva, zahteva pristašev naše stranke! Vsaka omahljivost, vsaka popustljivost in »be-švihtigungs-manija« bi bila neodpustljiva!
Strogo stvarno poroča naš list tudi o liberalnih prireditvah, če smo kot časnikarji povabljeni nanje. Naši časnikarji poročajo strogo nepristransko' celo o sejah ljubljanskega občinskega sveta, dasi sede izključno liberalci v njem. O liberalnih shodih poročamo strogo objektivno, ako smo nanje povabljeni in se nam odkaže tisto mesto, ki nam gre kot časnikarjem. In strogo objektivno smo poročali tudi o zasedanju sabora vojvodine Kranjske, dasi bi bilo morebiti mikavno med našim poročilom vpletati opombe o liberalnih poslancih.
Ne tako »Slovenski Narod«. Vpleta v svoje poročilo nedostojne časnikarske opazke, dasi je njegov poročevalec sabor-jev gost. Naj bi. si take napade dovolil v dunajskem državnem zboru kak poročevalec, karšnega si je dovolil »Narod« v svoji četrtkovi številki v skrpucalu »Spe-cijaliteta deželnega zbora je — naša Lina«, na prevzvišenega ljubljanskega knezo-škofa, ki ga »Narodovo« poročilo imenuje zgolj »dr. Jeglič«, bi doživel »Narodov« poročevalec tako presenečenje, da bi ga bil vesel!
Z ozirom na stališče, ki ga je zavzel »Narod« v svojih deželnozborskih poročilih glede na našo stranko, ko se upa nedostojno in prostaško napadati celo prevzvišenega ljubljanskega knezoškofa, padejo za nas vsi oziri na liberalce. Nismo mislili poročati o grozni sramoti, ki so jo doživeli v četrtkovi tajni seji sabora vojvodine kranjske liberalci. Znamo, da so lazili liberalci za našimi poslanci in jih za božjo voljo prosili, naj vplivajo na nas, da ne bi poročali o tajni seji. Nas ni nihče ničesar naprosil. Nismo ničesar obljubili, zato poročamo o seji tako, kakor že žvr-gole po vseh ljubljanskih oštarijah liberalni vrabci, po katerih smo tudi izvedeli, kako so bili osramočeni liberalci v četrtkovi tajni seji. Pripomnimo še, da nam ni o tej velezanimivi tajni seji nihče naših poslancev poročal, ker so naši poslanci celo nasproti liberalcem lojalni.
Takole je bilo po poročilih naših liberalnih zaupnikov: Tisti »Slovenski Dom«, ki se je upal slaviti barcelonske morije in grozodejstva, je objavil nesramen članek, poln psovk na našo stranko. Oblast je do-tičen članek zaplenila. Liberalci so hoteli po interpelaciji Članek imunizirati, ker, ako bi bil prečitan v javni seji, bi ga bili lahko nemoteno obelodanili po tistih svojih liberalnih cunjah, ki so odobravale rope, umore in požige v Barceloni. Interpelacijo je vložil tisti dr. Tavčar, ki je dopoldne učil šc dostojnost v seji sabora vojvodine Kranjske. Interpelacijo je z dr. Tavčarjem vred podpisalo šest liberalcev. Ko se čita članek, nastane med našimi poslanci vihar. Liberalci čujejo take, da se jim zapira sapa. Najbolj jo je skupil tisti dr. Novak, kateremu je izrekla nezaupnico
trgovska zbornica, ki ga je izvolila. Zdar j ,gična posledica iz lex Axmann za Slo
—	•	r\ .	1-J i'	/ V«	rr1% /«v *• I Art irtrU	1«
Bucli vrlemu poslancu Demšarju, ki jc postopal tako, kakor je najumestnejše
postopanje z liberalci! Kdor hoče natančneje vedeti, kako, naj vpraša Novaka. Dr. Tavčar se smeji nekaj časa viharju, a ne dolgo, prične izpreminjati barve, morebiti se spomni, da jc dopoldan predstavljal učitelja dostojnosti. Deželni glavar dvomi svetnik pl. Šuklje, da vsem tistim liberalnim poslancem, ki so podpisali podlo interpelacijo, ukor. Čestitamo profesoru parlamentarne dostojnosti, dr. Tavčarju, ker je dobil ukor za svojo nedostojno interpelacijo. Poslanec dr. Triller se oglasi k besedi. Na Častno besedo izjavi, da ni prečital interpelacije. Nikdar bi je ne bil podpisal, če bi bil znal njeno vsebino. Za dr. Trillerjem se spomni tudi dr. Tavčar, da daje rad pouk v brenkanju dostojnih strun. Pripoveduje lepo povest, da je dobil interpelacijo spisano med sejo. Ni je prečital, samo podpisal in vložil. Prizna, da je vsebina na popirju, ki jo je vložil, nedostojna. Umakne zato nazaj svoj vložen popir. — Po vseh ljubljanskih oštarijah čivkajo liberalne senice, da je spisal nesramno, nedostojno, razžaljivo interpelacijo dr. Žerjav. Profesorju dostojnosti, ukorjenemu dr. Tavčarju se zdaj vse smeji, ker je zatajil svojega otroka in vzel nazaj po mladini sestavljeno interpelacijo.
Liberalna povest o mladini, ki je hotela vtihotapiti po profesorju dostojnosti, dr. Tavčarju, svojo interpelacijo v zbornico, je s tem končana. S svojo interpelacijo so liberalci pokazali, da jim je v boju z našo stranko dobrodošlo vsako sredstvo. Nobenega pardona ne zasluži stranka prepercle liberalne slame. Vsaka lojalnost nasproti ljudem, ki sami ne poznajo nobene lojanostl, bila bi bedasta! Umesten je edino brezobziren, odločen boj. — Prezasluženim prvoboriteljem naših načel kličemo:
»Naravnost v srce sovražnikovo!«
(Dr. Mahnič: »Rimski katolik« II.)
Delo kranjskega deželnega zbora.
Kaj se je napravilo?
Četrtkova seja kranjskega deželnega izbora, s katero se je zopet začelo parlamentarno življenje na'še dežele, je podala zanimivo sliko naših razmer.
.Prizor, ki smo ga že navajeni, stoji v ospredju: Slovenska Ljudska Stranka dosledno in odločno nadaljuje svojo pot v izvrševanju tega, kar je ljudstvu obljubila. Predlog za predlogom izhaja iz njenih vrst, vse samo v korist ljudstvu in globoko premišljeno. Slovenska Ljudska Stranka se ne prenagli, ne omahuje, se ne da nagibati od slučajev, ampak z železno (vztrajnostjo izvaja svoj program. Liberalci so pa kakor škorci. Samo eno pesem znajo in tisto ropočejo neprenehoma: 20. september, baron Schwarz, baron iSchwarz in 20. september. 'Dne 20. septembra se je sploh liberalcem ura ustavila in jim je koledar prenehal. Kar smešno jih je že poslušati, saj vsakdo ve, koliko je vredna liberalna žalost za žrtvami. iu solze, ki jim še zdaj tečejo po tol-istili licih, so tako prisiljene, kakor na gle-diškem odru jok stare našminkane trage-dinje. A včeraj so doživeli poraz, zlasti »tajna seja jim je dala batih, da bi, če bi bili sploh še kakšna stranka, se od sramu ne mogli več prikazati v zbornici.
Pa poglejmo nekatere podrobnosti!
Deželni' odbor jc položil na mizo izdelano veliko reformno delo, ki bo v gospodarskem in demokratičnem smislu pomenilo velik napredek za našo deželo. Pa S. L. S. je takoj prvi dan porabila, da z nujnimi predlogi iprivede v razgovor nekaj jako važnih gospodarskih in političnih izadev splošnega značaja.
'Slovesen je bil protest deželnega glavarja proti centralni vladi, ki hoče kranjski deželi storiti kruto krivico. Deželni odbor je izdelal splošne načrte za preskrbo vode, s katerimi bi tudi vsi tisti kraji, ki zdaj največ trpe, dobili zdravo pitno ivodo. Zgodilo se je pa nekaj neouvenega. Ravno pri najbolj potrebni napravi, pri vodovodu za Suho Krajino, je vkljub priporočilu deželne vlade centralna vlada na -Dunaju deželnemu odboru odrekla svojo pomoč! Protest proti temu atentatu sedaj vladajočega zistema je bil najslovesnejši. Sam glavar je utemeljeval našo zahtevo in cela zbornica jc kot en mož vstala za njegov predlog v znamenje protesta.
V predlogu deželnega glavarja pa je itudi veleznamenita pozitivna vsebina. Deželni glavar zahteva, da se državna ak cija za gospodarsko povzdigo kraških de ižela, v katero so zdaj pritegnili samo Dalmacijo in Primorsko, raztegne tudi na Kranjsko, ki je tudi kraška dežela, in da država v obilni meri prispeva za zgradbo cest in vododobavnih naprav.
Izborna taktiška poteza je bil nujni •predlog Jarčev, s katerim se zahteva nov izakon o učnem jeziku na 'ljudskih in me ščanskih šolah na Kranjskem. To- jc lo-
•vane. Ce so deželni zbori drugih dežela kompetentni sklepati v tem oziru proti slovanskim manjšinam, naj bodo na mero-dajnem mestu prepričani, da bo tudi kranjski deželni zbor isto pravico znal po-irabiti v svojem delokrogu!
Dr. Lampetov nujni predlog meri na veliko akcijo v prospeh kranjski industriji. iDežela sama hoče ustvariti vir za mo-itorno moč in jo oddajati po ceni našim obrtnikom iu poljedelcem. Velikanski narodnogospodarski pomen tega predloga je očiten. Dr. Lampe je izjavil, da so pripravljalna dela že toliko napredovala, da tirna deželni zbor material za sklepanje.
Komerčni svetnik Povše se obrača s svojim nujnim predlogom proti izkoriščanju naših dežela od strani južne železnice, ki hoče zopet tarife zvišati. Ako tudi vsi drugi faktorji, ki so tu prizadeti, zlasti itudi vsi deželni zbori, store svojo dolžnost, bo vlada vendar morala zabraniti Rothschildu in kompaniji tako tarifno po-Jitiko na našo škodo.
Dostojno, resno in strogo stvarno so poslanci naše stranke vršili svojo dolžnost. Žal. da je na liberalnih klopeh vladalo čisto drugo razpoloženje. Jako nerodno je naredil dr. Tavčar, ki je smatral za potrebno poleg Jarčevega predloga vložiti svoj predlog, ki je pa bistveno krotkejši in samo zmanišuje vtisk demonstracije Jarčevega predloga. Pa dr. Tavčar je to neumnost naredil bona fide. Vse drugače pa dr. Triller, ki je s kričanjem in zmerjanjem vse storil, da prepreči dostojno narodno manifestacijo. Tisti trenutek, ko je Slovenska Ljudska Stranka v (imenu vsega slovenskega naroda protestirala proti krivici, ki je skrita v 1ex Ax-mann, se je s pustim kričanjem zaletaval ,dr. Triller v našo stranko. To nekvalifi-ikovano obnašanje je seveda našlo tudi primerno obsodbo.
Kakšne so nadaljnje naloge?
Cestni zakon.
Deželni odbor pa je zboru že sedaj predložil več poročil načrtov, s katerimi se bavijo razni odseki. Tako opozarjamo <na načrt novega cestnega zakona. Ta načrt ne pozna okrajnih cest, ampak deželne ceste I. in II. vrste, občinska, vaška in gospodarska pota ter železniške dovozne ceste. Dosedanje okrajne cestc bodo veljale v bodoče za deželne ceste II. vrste. Za vzdrževanje deželnih cest I. in II. vrste in stavb na teh cestah hode plačevala dežela tri četrtine stroškov, eno četrtino pa cestni okraj. Za gradnjo novih in pre-iožitev že obstoječih deželnih cest pa se bode za vsak slučaj posebej določil sklad, iza katerega bode dežela prispevala najmanj polovico vseh stroškov. Ostale stroške bodo nosili cestni okraji in posamne občine, ki imajo od ceste neposredno ko-rist. Za občinske ceste 'in pota bodo praviloma morale skrbeti dotične občine, ki pa bodo po razmerah 'dobivale podpore udi od dežele iz kredita za cestne namene. Pa tudi okrajni cestni odbori bodo morali po možnosti prispevati za občinske ceste in pota. Za vaška in gospodarska pota bodo morale skrbeti dotične vasi, pa tudi občine v posebnih slučajih. Za večjo uporabo javnih cest in potov se hodo tir-jali. izredni prispevki po dogovoru ali razsodbi deželnega odbora, odnosno deželne vlade. Okrajni cestni odbori bodo v bodoče bolj pomožni organi deželnega odbora. Več o cestnem zakonu še poročamo.
Izboljšanje pašnikov.
Opozarjamo posebno tudi na načrt movega zakona o izboljšavi pašnikov. Začetkom zasedanja je deželni odbor skle-nfl zakon za zboljšavo planin. Sedaj pa je v razpravi načrt zakona, po katerem naj bi se zavarovali, izboljševali in uspešneje obdelovali pašniki sploh s pomočjo države in dežele. Državna podpora naj •bi bila vsaj tolika, kakor deželna, in sicer za pašnike posameznikov vsaj 20 odstotkov, za občinske ali zadružne pašnike pa vsaj 30 odstotkov resnično nastalih stroškov. Za poskušnjo so se ali se bodo izboljšali pašniki pri Narinu, Kilovčah in Senožečah. Za ta dela dovoli dežela 25 odstotkov; vsaj toliko prispeva tudi država.
Deželna banka.
Velikanskega pomena za deželo in prebivalstvo bode nameravana deželna banka, katere statut je že predložen deželnemu zboru. Te banke namen bode da ,jati posojfla deželi, občinam, raznim kor-poracijam in posameznikom za melioraci je, železnice in druge naprave, v poplačilo .dolgov itd. O tem deželnem podjetju bodemo obširnejše poročali, ko pride na vrsto v deželnem dboru.
Za danes samo opozarjamo še na štiri priloge deželnega odbora:
1.	Organ, štatut »Zavoda za pospeševanje obrti«;
2.	načrt zakona o realkah na Kranjskem;
3.	načrt novega zakona o šolskem •nadzorstvu, in
4. načrt org. statuta za slovensko tr-.govsko šolo v Ljubljani in disciplinarni j-ed za zadružno šolo.
Naša želja je le, da bi deželni zbor marljivo in uspešno deloval v blagor dežele in njenega prebivalstva. Poslancj S. ■L. S. bodo gotovo uporabili svoje najboljše moči, da se izvrše vse naloge, ki jih ima deželni zbor kranjski.
itaiarskl deželni zbor.
Gradec, 24. septembra.
Deželni zbor štajerski je dan za dnevom priča surovih napadov nemških poslancev na slovenske tovariše. Z besnostjo in nestrpnostjo hočejo doseči, da pravice slovenskega jezika v deželnem zboru popolnoma zatro. Odkrito pa moramo reči, da imajo mnogo krivde na tem položaju prejšnji voditelji slovenske politike v deželnem zboru, dr. Ploj in dr J u r t e 1 a in drugi, ki so se bali boja in opustili v deželnem zboru vsak odločen nastop za slovenski jezik. S takim koniventnim postopanjem se je Nemce uspavalo, in sedaj tem bolj besnijo, ko so jih sedanji slovenski poslanci vzbudili iz prijetnega spanja. Pribiti se mora, da si tudi voditelj liberalne stranke dr. Kukovec še do danes ni upal ene interpelacije ali predloga staviti v slovenskem jeziku, ampak vse v nemškem. Naši kmetje, ki so tudi poslanci, se zavedajo svoje narodne dolžnosti, odvetniški koncipijent dr. Kukovec pa ne, on markira svoj naroden radikalizem pač edinole v brzojavih na sestanke narodno-radikalnega dijaštva.
Dne 22. septembra je bil zopet buren dan v štajerski deželni zbornici. Utemeljevali so svoje predloge izmed Slovencev dr. Verstovšek, dr. Benkovič in Ozmec. Vsi so začeli govoriti v slovenskem jeziku. Bržkone, ker je dr. Benkovič povedal par stavkov več v slovenščini, začeli so Nemci rjoveti kakor obstreljeni merjasci in vsi Nemci skupaj, nemški nacionalci, veleposstvo in krščanski socialci so odklonili predlog, da se izroči prošnja za podporo po toči v celjsko-laškem okraju finančnemu odseku. Slovenci so burno protestirali ter predlagali konec debate in poimensko glasovanje. Zopet nova nevolja med Nemci.
Stanje slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru je neznosno. Dočim slovanske večine na Kranjskem in na Češkem postopajo izredno kulantno nasproti nemškim manjšinam, v štajerskem deželnem zboru pa nemška večina kruto tlači slovenske delegacije.
XXX
Kjerkoli imajo 'Nemoi v deželnih zborih svoje manjšinj^ko zastopstvo, povsod .z veliko vestnostjo varujejo slovanske ivečine njih pravice do rabe svojega jezika. To vidimo v deželnem zboru kranjskem, češkem in moravskem. Nasprotno pa ravnajo Nemci napram slovenskim manjšinam. To vidimo te dni v Gradcu, .kjer hočejo Nemci z brutalnostjo svoje večine vzeti Slovencem pravico, poslu zevati se svojega materinega jezika. Res je, da je 'Nemce do takega postopanja vspodbudilo zadržanje prejšnjih liberalno prvaških poslancev, ki niso znali dovolj energično braniti pravic svojega rodu, vendar ta nemarnost ne opravičuje Nem cev, da vzamejo Slovencem v deželnem •zboru, kar jim gre.
Nemško sovraštvo je prikipelo celo do te nesramnosti, da so odklonili predlog -za podporo poškodovancem, ker je predlagatelj govoril tudi slovenski jezik. Naj boljši odgovor na vsa žaljenja je pač dal Nemcem poslanec Roškar, ki je med bur nim ploskanjem slovenskih poslancev zahteval. da štajerske Slovence naj narede samostalne, ako jih v Gradcu ne marajo videti in slišati.
Značilno za narodnjaštvo slovenskih liberalcev pa je, da se tudi edini zastop nik slovenskih liberalcev v štajerskem deželnem Zboru ostentativno ne udeležuje boja za pravice slovenskega jezika, še več, svoje tovariše pri tem težkem delu po svojih listih celo grdi in napada.
Ako Nemci v deželnem zboru štajer skem ne bodo prišli do pameti, potem bo prej ko si sami mislijo, vlada morala storiti vse korake, da se v istini uresniči stara zahteva štajerskih Slovencev: Proč od Gradca!
Ustanovitev pododbora .Slovenske dijaške zveze' za Primorsko.
V ponedeljek, dne 20. septembra t. 1., se je vršil v prostorih goriške S. K. S. Ž. ustanovni občni zbor pododbora »Slovenske dijaške zveze« za Primorsko. Centralo S. D. Z. je zastopal njen predsednik tov. Marko Natlačen. Shod sta počastila s svojim prihodom starešini naših akaderničnih društev, profesorja gg. dr. Capu-
der in dr. Pregelj. Govorili so dr. Capuder, tovariši Natlačen, Godnič, Mozetič, Purič, Šček, Vrtovec in drugi. Točke, o katerih se je razpravljalo, so bile: 1. Or-ganizatorično delo; 2. ljudsko - izobraževalno in 3. narodno-obrambno delo.
Organizatorično delo. Organizirati hočemo vse goriško akademično dijaštvo katoliškega prepričanja. Veliko pažnjo pa moramo polagati na srednješolce, katerim prete velike nevarnosti. Med srednješolskim dijaštvom opazujemo pogubne simptome. Kdor ima kaj srca za mlade ljudi, mora s strahom gledali v prihodnjost. s strahom za svoj narod, ki bo nekdaj imel take voditelje, kakoršne mu sedaj vzgaja liberalna struja v šoli. Fraza, zavijanje resnice, sistematično zavajanje dijakov k radikalizmu in lažisvobodomiselstvu — kvari našo mladino in jo okupira mesto temeljitega učenja in idealnega teženja. Časniki, ki jih izdajejo liberalni študentje, so jasen zgled, kako propada dijaštvo um-stveno in moralno. Utanje slabih knjig, to je eden glavnih vzrokov, da se toliko dijakov pogubi. Za mlajše dijake je naravnost strup čtivo, kakoršnega dobiva od liberalne inteligence, kakor »Ciganska sirota« itd. Otrok se s tem moralno uniči. Za višješolce pa so najslabše lažiznanstve-ne knjige »svobodomiselnih učenjakov« dvomljive vrste, kjer se podajejo razne hipoteze kot znanstveno dokazane resnice. Fant, četudi veren, ne more presoditi vrednost knjige, ne more razsoditi, kaj je res in kaj ni, in brezmejno požiranje takih knjig ga spravi ob vso vero. Najhujše zlo pa je takozvano cankarjanstvo, ki rodi intelektualno in moralno anarhijo, nihilizem; diiak izgubi vero v vsake ideale in to je smrt za mladega človeka. Izredno veliko število dijakov pa se pokvari po časnikih, ki jih bero v raznih svobodomiselnih čitalnicah. Zato bo delal pododbor na to, da bo odvračal dijake od slabe priložnosti in da jim bo dajal priliko, da bodo dobivali dovolj zdravega čtiva. Druga nevarnost, kateri je dijak izpostavljen, so slaba stanovanja: slabo nadzorstvo; mlad neizkušen dijak pride v dotiko z izprijenimi višješol-ci in se tu okuži. Pododbor bo delal na to, da se čimprej ugodno reši stanovanjsko vprašanje; že letos so kat. nar. dijaki v ta namen postavili temelj, a treba bo mnogo časa in veliko truda, da se vprašanje reši. Naše geslo je: Dobra stanovanja z vestnim nadzorstvom. Veliko škodujejo naši šolski mladini svobodomiselni učitelji iu profesorji. Nas čisto nič ne briga, če je profesor brezverec ali ne; prosto mu je, da vstopa v društva in ondi širi svoje na-i zore, strogo pa bodemo pazili na to, da ti'1 gospodje ne bodo pri šolskih učnih pred-1 metih, kar se posebno dogaja zadnja leta na goriški realki, med poukom mesto na primer naravoslovja razširjali svoje mo-nizme, še manj pa, da bi se upali ti gospodje med poukom sramotiti katoliško vero, kar se je tudi dogodilo na realki.
Narodno-obrambno delo. Na meji živimo, tu moramo delati: manjšinska karta, poljudno pisana knjižica o manjšinskem delu, natančen študij meje na jugu in za-padu, to delo nas čaka. V tem oziru so pododbor podvrže sklepom enkete za ustanovitev »Narodne obrambe« v Ljubljani. Izdal bo pododbor čimprej natančen opis slovensko-italijanske meje na Goriškem: po možnosti bo prirejal v narodno mešanih krajih shode in vzbujal v ljudstvu smisel za narodno obrambo. Geo-grafična lega nas dalje sili k posebno prijateljskim odnošajem do slovenskih dijakov onkraj meje, v Benečiji. Skušali bomo vzbuditi med avstijskimi Slovenci večje zanimanje za pozabljene, v tujčevem jarmu ječeče rojake. Naš prihodnji občni zbor se vrši v prihodnjih počitnicah, in sicer na Matajurju (1842 m, na avstrijsko-italijanski meji); občni zbor bo združen z ljudskim shodom, in tu si bomo, kakor upamo, podali roko Slovenci vseh pokrajin (to smo sklenili že na letošnjem socialnem kurzu pri Sv. Joštu na Gorenjskem).
Pri razmotrivanju, kako naj se imenuje pododbor, se je vnela živahna debata; končno je bila večina, za to, naj se ne imenuje za Goriško, ampak za Primorsko, ker bo po možnosti razširil svoj delokrog tudi po tržaškem ozemlju, dokler se v Trstu samem ne ustanovi pododbor. Da bi se vzbudilo med tržaškimi dijaki zanimanje za naše ideje, se je posebno povdar-jalo potrebo izletov katoliških dijakov v Trst. Obenem prosimo prihodnje kat. nar, abituriente. naj bi se ozirali na Trst in priredili že prihodnje leto abiturientski sestanek v Trstu; posredoval bi pri tem naš pododbor.
Pristopilo je k pododboru nad 30 bo-goslovcev, kat. akademikov in abiturien-tov, ki so si izvolili sledeči odbor: Predsednik Andrej Rustja, tajnik abiturient Ve-koslav Vrtovcc, blagajnik-knjižničar iur. Filip Orel.
Tovariši! Začrtali smo si pot, po kateri bomo hodili. Ne samo odbor, ampak vsi člani smo dolžni, izvrševati načrte. Težko delo nas čaka, težak bo boj z nasprotniki Križa. Kje pa bomo dobili moč za to? Pri deli!, v boju samem, toda vir
vse te moči je samo eden: Kristus! Studenec okrepujoče sile za naše boje in naše delo je On .Pomnimo besede »Mladosti«: »Laž in slepljenje je, če govorimo o delu, o bojih, naporih, premagovanju, in pri vsem tem ne mislimo Nanj! Laž jc, če govorimo o narodni domovini, socialnem delu, pri tem pa pozabljamo, da ga ni blagoslova za vse to delo, ako ni Njega.«
T.' pa, slovensko ljudstvo, spreglej, kje so tvoji sovražniki m kdo ti je prijatelj. In če to storiš, nas boš gotovo v našem delu podpiralo. Z Bogom za narod!	S.
Strah pred novimi volitvami.
Nemško vladno časopisje je pričelo milo javkati. Strah in zona jih obdaja, ko vidijo, da gre združen Slovan odločno in brezobzirno na dan. Proglasili so Nemci najodločnejši boj Slovanom. Zdaj se čudijo odporu, ki ga doživljajo. Odločno nastopajo na veliko jezo Nemcev in narodnih izdajlc, slovenskih liberalcev, naši poslanci za pravice slovenskega rodu v štajerskem in v koroškem deželnem zboru. Ej, kako se časi izpreminjajo! Tisti »Narodni Dnevnik«, ki bi najrajši v žlici vode potopil in zavžil za zajtrk vse odločne katoličane, je hud na vrle naše štajerske poslance, ker .ne poljubljajo liki slovenski liberalci prah, na katerega stopijo pete nemških krščansko - socialnih poslancev. Skrbno spravimo »Narodni Dnevnik«, ker pride črez sedem let vse prav, pri naših ljubih slovenskih liberalnih narodnih izda-jicah in propalicah pa že črez — en teden.
Češki1 deželni zbor ne pride do uspešnega dela, javkajo vladni nemški listi, opore sedanjega Bienerthovega protivlad-nega zistema. Hudi so na Čehe, ker nočejo svojemu rodu v škodo priznati pretiranih nemških zahtev. Grize jih, da ne poljubljajo tiste nemške roke. ki tepe Slovence; vrli naši štajerski deželni poslanci se jim ne klanjajo, kakor so to delali Plojevci prej v štajerskem deželnem zboru. Drugi ljudje so naši, kakor prejšnji, ki jim je bila osebna ugodnost vse, obramba pravic našega rodu pa zgolj takrat na jeziku, kadar so to svojim' »konciliantnim« slovenskim poslaniškim tovarišem milostno dovolili graški Vsenemci zato, da odvrnejo od konciliantnega občevanja pozornost slovenske javnosti. Morebiti še doživimo, da izvemo o kaki tajni pogodbi Plojevcev z Nemci v prejšnjem zasedanju štajerskega (deželnega zbora po vzorcu tiste znane pogodbe kranjskih slovenskih liberalcev s kranjskimi Nemci, ki nam bo pojasnila, zakaj se zaletava Ploj v obstrukcijo odločnih Slovanov v dunajski zbornici; tisti Ploj, ki bi moral po štajerskih deželno-aborskih volitvah pobrati šila in kopita v državnem zboru, kakor jih je moral na veliko nemško žalost v štajerskem deželnem zboru. Nič bii se ne čudili, če preskrbe Nemci svojemu ljubčku Ptogu kak mandat v štajerskem deželnem zboru, ko zdaj njegovi lastni državnozborski voHvci več nc marajo zanj.
Cehi se bore za pravice Slovanov, naši' poslanci v kranjskem deželnem zboru odločno, brezobzirno naštevajo za naše pravice. Orel vojvodine kranjske tekmuje z levom kraljevine češke. In Nemcev je strah, ž njimi trepetajo seveda tudi slovenski liberalci, dediči ostankov stare nemškutarije!
Strah in groza obdaja Nemce, ko pišejo o bodočnosti Bienerthove vlade. Milo zdihujejo, da Bienerth nima zdaj več večine, ko značajna. naši S. L. S. sorodna Poljska Ljudska Stranka prrhiti v »Slovanski Uniji« združenim Slovanom na pomoč. Odkrito že priznavajo, da drugega izhoda vlada nima, kakor nove volitve, ki se jih grozno boje vladne stranke. Boje se seveda tudi prihodnjega državnega zbora. Znajo, da je sedanja vladna večina dogospodarila, da nima več vladni proti-slovanski zistem opore v državnem zboru. Seveda to boli nemške vladne stranke in morebiti še bolj — vladne Plojevce.
Naj pride, kar hoče. Mi se tudi novih volitev prav nič ne strašimo, ker smo zanje popolnoma pripravljeni, če se tudi že jutri razpišejo !
Dnevne novice.
-F Zedinjena Slovenija. Mariborska »Straža« piše: »S. L. S. na Kranjskem je dandanašnji zastopnica kranjskega slovenskega ljudstva. Vse kmečko ljudstvo z neskončno malimi izjemami se zbira pod njenim praporom. Tudi po mestih in trgih se ivedno bolj širi krog njenih pristašev in ne bo dolgo, da bo tudi tukaj zmagonosno za-Plapolala njena zastava. Trojni je temelj, ki sloni na njem program S. L. S.: demo-kratizem, krščanstvo, narodnost. To je pa hkrati tudi program krščanske narodne stranke na Goriškem, ki je že sprejela naslov S. L. S., to je program stranke na Koroškem, in to je program štajerske slovenske Kmečke zveze, v kateri so zbrani
ne samo kmetje, ampak vsi pravi ljudski prijatelji iz drugih stanov. Zato je vodja koroških Slovencev dr. Brejc ravnal le »politično dosledno, ko je na zasedanju vodstva S. L. S. v Ljubljani izrazil željo, naj S. L. S., ki je danes edina reprezentan-tinja slovenskega naroda, razširi meje svojega delovanja čez vse slovenske dežele, un vsled tega izjavil, da se bo kmalu treba posvetovati o organizaciji S. L. S. po celem' Slovenstvu. Tudi mi iskreno in radostno pozdravljamo to idejo. Kar spada skupaj po načelih, naj tudi hodi skupaj. Liberalci raznih slovenskih pokrajin imajo ozek stik med seboj in ne zanemarijo nobene prilike, da ne bi pokazali svoje solidarnosti, ter tudi dajejo svoji skupnosti v .govorjenju in ravnanju dejanski izraz. Čemu se torej tesneje ne bi med seboj združile tiste krščanske, v pravem smislu ljudske stranke, v katerih je zbrano slovensko ljudstvo po vseh delili naše slovenske domovine? Zedinjena Slovenija je že od ■nekdaj bila ideal slovenskih rodoljubov. Kot politična in upravna enota bo še nemara dolgo ostala samo ideal; kot zdru-izitev vseli slovenskih krščanskih strank, /ki reprezentirajo slovensko ljudstvo, pa je politična možnost, ki se ne samo more, ampak tudi mora realizirati. Vseslovenska ljudska stranka kmalu na plan!«
_ + Lex Jarc — lex Axmann! Ze vpijejo! »Tagespost« kliče vlado na pomoč proti nasilstvu kranjskega deželnega zbora, ki se je postavil na isto stališče, na katero sta se blagovolila postaviti niž:e-avstrijski in solnograški deželni zbor. Ako so drugi deželni zbori kompetentni določati učni jezik, je kompetenten tudi kranjski deželni zbor, tega si ne damo vzeti! ■Kar krona sankcionira za druge dežele, mora sankcionirati tudi za Kranjsko. Iz avstrijskega cesarskega Dunaja ste naredili' nemški provincialni Dunaj — kaj vpijete potem, če se postavimo na svoje narodno stališče in naredimo iz Kranjske čisto slovensko deželo? Kdor brani Iex Axmann, mora zagovarjati tudi lex Jarc!
Čedna svojat so naši liberalci. Zdaj že tulijo ti demoraliziranci celo leto v vsaki številki svojega umazanega lista, da je S. L. S. z vlado zvezana, v včerajšnjem »Narodu« pa pišejo z ozirom na to, da je Hribarjev prijatelj Bilinski, častni član Ljubljane odrekel kranjski deželi vladne prispevke za vodovode, dobesedno, da S. L. S. nima sploh nobenega stika več z vlado. Se pokazati se ne sme noben poslanec S. L. S. pri ministrih!« — Zdaj pa naj Ie še enkrat propadla liberalna banda jame kričati, da je S. L. S. z vlado zvezana! Pomolili ji borno pod nos citirane besede njene smrdljive kloake »Nemškega Naroda«, ki je topot seveda nehote zapisal čisto in zlato resnico, da S. L. S. nima nobenega stika z vlado. Morebiti bodo liberalni vrabci nato svoje umazane kljune zaprli. Kar se pa ministrov tiče, pri katerih se naši poslanci »še prikazati ne smejo,« naj bo prodanim dušam v liberalni stranki jasno povedano da za obli-zovanje ministrskih frakov so po svoji na-turi odmenjeni le kranjski liberalci, ki so svoj čas tudi Heinove pljunke z največjo slastjo lizali. Poslancem liberalne stranke svetujemo, da prirede kmalu romanje na Dunaj in s skupnimi močmi podpirajo svoji diki Ploja in Hribarja pri klečeplaztvu okolu Bienertha .in Bilinskega; mogoče odrajta slednji vsakemu liberalnemu de-želnozborskemu poslancu par sto kronic od melioracijskega fonda, ki je drugače za kranjske vodovode namenjen Za tak denar prodajajo naši liberalci še Adamiča in Lundra mrtva centralni vladi, da ne bosta na ljubljanskem pokopališču delala javnim organom spodtiko. Dekrepitna liberalna stranka naj si zapomni, da slovenski narod rajši strada, če bi bilo treba kakor da bi svoje pravice tako prodal kakor so jih liberalci in še sebe povrh, ko so Nemcem pogodbo — gotov ne zastonj — podpisali! Slovensko ljudstvo „bo zmagonosno svoj boj izvojevalo; njegovi zastopniki ne bodo niti za en las odnehali in iz tega boja bo slovenski narod stopil ojačen, naj Bilinski nagaja, kolikor hoče: liberalci pa ne bodo izbrisali iz svojega čela pečat izdajstva in najgnusnejšega koristolovstva in še dolgo bo naš narod pomnil tiste, ki so najprej pognali dve žrtvi nred bajonete, potem pa ležali na trebuhu pred vlado, katero so napadali. Stranka princa Jurja danes do nosu tiči v žepu Bilinskega, slovensko ljudstvo pa se z gnjusom odvrača od teh prodancev, nevrednih, da jih slovenska zemlja nosi. Bil bi smrten greh tako golazen količkaj pardonirati.
+ Zasedanje kranjskega deželnega zbora je jasno pokazalo, da liberalna stranka ne zasluži, da bi se kdo količkaj nanjo oziral. Liberalna stranka 'jc gnijoče in na daleč smrdeče ulje, ki ga je treba izrezati. Vzdržuje se ta stranka samo po tem, da jc načelnik njenega dežclnozbor-skega kluba dosedaj igral' vlogo lojalnega in poštenega gorjanca. V resnici je pa prav tak kakor vsi drugi liberalci. Hribarja zagovarja iti se zavzema za sedanjo vlado, proti kateri stoje vsi slovanski poslanci v najodločnejšem boju in s katero
se bodo Slovani, kakor se danes z gotovostjo vč, kmalu zopet na smrt in življenje pomerili. V tem trenutku skoči dr. Tavčar na pomoč tej vladi in si zanjo dušo izkriči! Kakor znana starogrška dama, čakajo kranjski liberalci le na zlati dež, ki naj bi se jim iz Dunaja vsul v naročje, predno pride katastrofa in z njo nove volitve, ki se jih naši liberalci boje kot vrag križa. Kakor je bil kralj Richard za enega konja pripravljen dati1 celo kraljestvo, tako prodajo naši liberalci ves slovenski narod za en sam žarek milosti, ki naj bi v zadnjem trenotku padel iz Dunaja na njihove politične kadavre in jim ohranil po splošnem polomu saj en sam kotiček v kranjski deželi. Dr. Triller je zato celo preprečil skupno narodno manifestacijo pri Jarčevem predlogu. Vse, kar liberalci delajo v našem deželnem zboru, je i'z namena in nikakor jim ni verjeti, če se izgovarjajo, da »niso vedeli«, da interpelacij »niso brali«, da »obžalujejo« itd. Liberalna stranka v naši deželi je tako pri kraju, da živi izključno in zgolj le po milosti centralne vlade in po — naši milosti. Cim močneje se jo brcne, tem preje bo šla. Njeno širokoustenje, da bo »vse pobila«, je toliko vredno kot sikanje gada, ki so mu zobje izdrti. Naši liberalci se še upreti ne morejo. Računajo na našo velikodušnost — ampak je ne zaslužijo. Nič usmiljenja z njimi!
+ Stranka umaknjenih interpelacij ie »postala precej ponižna, ko so ji naši poslanci, edini pravi zastopniki slovenskega ■ljudstva, pokazali, da .se z njimi ni dobro šaliti. Zato je proti taki stranki, ki živi .samo od v b o g a j me , treba vedno nastopati, kakor je primerno za gostače v hiši slovenskega naroda.
+ POjcaja imajo kranjski liberalni de-želnozborski poslanci za seboj in sicer Ribnikarja in Žerjava. Slednji jim je sestavil interpelacijo, koje nedostojnost je v tajni seji zastopnik trgovske zbornice Novak na sebi občutil, prvi pa je v četrtek po cesti javno vpil, da njegov »čevelj več razume politike kakor dr. Tavčar, ki si ni upal vprizoriti obstrukcije, kakor so mladi zahtevali!« Če bodo že sivolasi ilberalni poslanci take glasovo poslušali, bodo daleč prišli. Kar so slišali zadnjič v tajni seji, jc nebeška muzika proti temu, kar bodo, če pride do resnega. Slovensko ljudstvo je že druge veljavnejše nasprotnike ugnalo, pa ne bi par ruin »narodnonapred-ne« stranke!
+ Fej! Se danes gonijo vsi nemški in vladni listi govor hofrata Ploja pri Središču. Ali se ne bere lepo?: »Der Abge-ordnete Hofrat dr. Ploj hielt am 19. d. m. in Obrez bei Polstrau eine iiuBerst zahl-reich besuehte NVahlerversammlung ab, in \velcher er iiber die politische Lage und namentlich iiber seine Haltung gegenuber der Obstruktion, die weniger die Regie-rung als das Parlament treffe, ausfiihrlich sprach. Seine Ausfuhrungen, die darin gipfelten, daB die Lahmlegung des Parla-ments fiir die Siidslaven ein groBes Uebel \vare, fanden den Beifall der Versamm-lung.« — Take govore govori Ploj v momentu, ko se Slovani, kakor kažejo tudi poročila iz tabora češke agrarne stranke, pripravljajo na skrajni in neizprosni boj! Plojev govor v Obrezu je bil od centralne vlade naročen, to je kakor beli dan jasno. Kaj in koliko upa Ploj zanj dobiti, seveda ne vemo.
+ Do mozga korumpirani so vsi slovenski liberalci od Adrije do Drave. Kakor v kranjskem deželnem zboru vladi in tistim Nemcem, s katerimi so imeli dve pismeni pogodbi in skupno komisijo, skušajo delo S. L. S. za pravice Slovenstva oslabiti, tako dela edini zastopnik liberalcev v štajerskem deželnem zboru. Vsa javnost občuduje nastop naših štajerskih poslancev, ki so Nemce prisilili, da morajo poslušati slovenske govore in interpelacije in da prav postopajo, to dokazujejo strupeni članki v vseh nemškonacijonalnih listih. Nemci zaradi odločnega nastopa poslancev »Kmečke Zveze« bijejo plat zvona, da se razlega od Heba do Celovca. Vsi slovenski listi, ki še niso padli na nivo kranjsko-liberalnega barabstva, odobruje-jo nastop naših poslancev, »Edinost« ga je vesela. »Narodni Dnevnik« pa doslovno piše, da je nastop naših poslancev v štajerskem deželnem zboru »nepotrebno izzivanje prepirov!« In dalje: »Največja napaka pa je bila, da so dr. Korošec in tovariši napadli nemškega klerikalca Schois-wohla, ko je ob prošnji za podporo nemškim kmetom brenkal na narodno struno. Kaj nas to Slovence briga!« In končno tuli »Narodni Dnevnik«: »Iskati bi morali klerikalci poslance zaveznike in ne odbijati prijatelje!« — To pisanje je tako nesramno, kakor morejo biti nesramni le izda-javci. Vlaganje slovenskih interpelacij in slovenski govori so za štajersko liberalno cigansko družbo »nepotrebno izzivanje« in po njihovem ciganskem svetovnem tia-ziranju nc bi smeli Slovenci napasti kršč.-socialnega Nietzschejanca Schoiswohla, kadar »brenka na nemškonacijonalno struno!« In končno se predrzne »Narodni Dnevnik« našim poslancem nasvetovati,
naj si poiščejo zaveznikov pri tistih nemških krščanskih socialcih, ki so očetje lex Axmann! Kaj mislite, da bomo mi iskali zaveznikov pri Nemcih, kakor vi, ki ste svoja svitla narodna imena podpisavali pod pogodbe z Nemci, ali da bomo sklepali pakte z njimi, kakor Ploj, ki se je, ko je bil šc član štajerskega deželnega zbora, v njem tako za slovenstvo potegoval, da ga včerajšnji »Tagblatt« in »Tagesposta« na vsa usta hvalita kot lojalnega, koncili-antnega in koniventnega politika. Ampak slovensko ljudstvo zna prav ceniti to pro-kleto »lojalnost«, ki nas je tako daleč pripeljala! Ta »lojalnost« bo liberalce šc veliko stala!
+ Premeščenje slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je zasluga edinole »Slovenskega kluba«. Naši poslanci so to stvar že zdavna uredili in izpeljali in so že dolgo vedeli, da se bo učiteljišče premestilo. Plojeva »zasluga« pri tej reči je pa le to. da ie, ko mu je zadnjič dr. Ry-bar brzo.iavil1, šel k Bienethu vprašat, kaj je s stvarjo. To pa zna vsak, nečemo reči, kdo . .
+ Pribijemo. Samoneinške razpise in objave so priglasili v današnji »Ljubljančanki« (št. 1963): »Direktion des k. k. I. Staatsgimnasiums in Lalbach«, »Direktion der. k. k. Prufungskommission fiir all-gemelne Volks- und Biirgerschulen« in »K. k. Landesgerichts Prasidium«. To je nečuveno preziranje slovenščine, ki kaže v jasni luči objektivnost sedanjega Bie-jicrth-Bilinski protislovanskega zistema, -ki hoče menda via fakti uveljaviti samo-neinške oklice in razpise na Kranjskem.
+ Shodi S. L. S. Poslanec Ravnikar priredi jutri dva shoda: na Studenem in v Bukovju pri Postojni. Poročal bo o delovanju deželnega zbora.
+ Za ljudski sklad so darovali gg.: Anton Belec 20 K, Martin Matjašič 30 K, Jan. Meršolj 5 K, Bogomir Perhavc 5 K, Ivan Tušar 2 K. J. Udovč 6 K. dr. Aleš Ušeničnik 20 K, Franc Zorko 10 K, Alojzij Stroj 5 K. dr. Josip Kržišnik 10 K.
+ »Slovenčeva« članka na adreso nemških krščanskih socialcev glede na lex Axmann omenjajo vsi listi, »Hrvatstvo« pa objavlja dosloven prevod.
+ Pobožne želje. Tržaški »Narodni (delavec« 18. t. m. ob priliki obletnice 20-iseptemlberskih dogodkov nekako iz višjega stališča presoja slovenske strankarske irazmere, pove liberalcem zelo bridke res-inice, se norčuje iz »Svobodne Misli«, na iadreso S. L. S. ima na koncu le eno majhno željo. Piše namreč: »Na koncu še nekaj. Klerikalci pošiljajo iz Kranjskega nekega aposteljna na Primorsko in Goriško. Menda hodi predavat. Ampak mož oči-ividno ne ve, kaj bi rad. Samo pridiga neki ■in sveto pismo razlaga, pa prav slabo in icelo krivo menda. In zdaj se lasaljo po listih o pravi in krivi veri. Ampak ljudje božji, kaj ne vidite, kako ste smešni? •Vsakemu hvala, kdor dela za narodovo tizobrazlbo. Toda tisti mož iz Ljubljane 'zna .menda govoriti strupeno in tendenciozno. Če že tako gori za dušno pastirstvo, zakaj pa je obesil na kol svojo lemenatarijo? Danes bi bil lahko že drugi Baraga. In iprava vera res ne uči sovraštva, prava izobrazba je menda le ena, lepa in dobra ,— zakaj jo potem oklepate v ozke in nestalne meje strankinih načel. Nehajte po tej poti, opustite vse, kar nas slabi in po nepotrebnem draži in razdvaja!« — Nismo verjeli, da bo Terseglavov govor v .Sv. Ivanu dr. Mandiča tako vzdignil. Sicer pa mu je to prosto, le malo manj pilite v bi lahko bil; kar se izobrazbe in nje-iie kakovosti tiče, pa ne bomo z narodno-delavsko organizacijo šli konferirat, katera je prava. Če je dr. Mandič »razdražen«, pa naj se pomiri.
+ Tržaške liberalne bolečine. Zadnja »Zarja« piše: »Bolj kot hudiča se morajo »narodni delavski organizatorji« bati Terseglava iz Ljubljane. V zadnjem »Narodnem delavcu« pišejo namreč dobesedno: »Priznajmo dobro, če je dobro, dajmo hudiču prav. če ima prav ... in če nas že ločijo nazori, nič ne dč, kdor ima dobro voljo, hodimo vsak po svoji poti«. — Ko je pa šel Terseglav pri sv. Ivanu po svoji' in naši poti, ni več usmiljenja zanj pri tržaških liberalnih socialistih. Mora biti pač hujši kot sam vrag. Pa bi bili ti narodni krogi malo bližje odra stopili in se na lastne oči prepričali, da »ljubljanski apostel« ni tako črn. Sicer pa upamo, da se jim bo še nudila ta prilika, saj pričakujemo tržaški katoliški Slovenci, da nas naš Tersegflav še velikokrat obišče!«
+ Pobožni liberalci. Iz Cerkna se nam poroča: Dr. Puc, vicedirektor liberalne stranke na Goriškem, je 19. t. m. priredil na Cerknem volivni shod. na katerem je cel čas zabavljal zoper Terseglava, češ, ta uči poganstvo in je njegov govor iz Mirna citiral na nezaslišano nesramen način. Vpil je, da so le liberalci dobri katoličani. Star liml na katerega nobeden več ne gre.
Dunaju ustanovni shod podružnice kršč.-socialne narodnoobranibne organizacije »Oštmark«. Pri tem so Vsenemci vpili: »Die cliristlichsozialen Sclnveine miissen aus der Ostmark heraus!« Krščanski socialci, ki zadnji čas tako vneto korakajo na čelu vsenemških šovinistov se pri tem pač spomnijo prislovice, da je plačilo sveta nehvaležnost . . .
+ Vlada, napravi red! Včeraj so v Trstu iridentarji in mazzinianci napadli socialne demokrate, ker slednji niso glasovali za protestni predlog zoper premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico. Iridcntovska sodrga je 5 socialnih demokratov ranila z noži in streli iz revolverjev, med njimi mestnega svetovalca Cer-nivca. Policija je izvršila par aretacij. Vlado resno poživljamo, naj zoper iri-dento, ki zadnji čas zopet z nasiljem nastopa, nastopi z vso strogostjo. V Gorici so mestni občinski redarji zaprti, ker so klicali Abasso Austria, sinoči pa so v Trstu peli: Va fuori d'Italia, va fuori stranier! Vlada — pokaži železno pest, ker je skrajni čas!
-f Pozor! »Balkan« je ime dijaškemu društvu v Trstu. To društvo je po svojem programu in delovanju radikalno-svobodomiselno ter ima namen s svojimi knjižnicami, predavanji in drugimi priredbami Tržačane in Istrane prepojiti z ma-sarykovstvom. Spričo tega naj naši somišljeniki pazijo, 'kajti Balkanovci pošiljajo prošnje za podporo svojim knjižnicam tudi našim somišljenikom ter so celo tako predrzni, da vab/jo naše ljudi predavat, misleč, da bodo tako ljudi preslepili. Torej pozor!
+ Terorizem i.i resnicoljubnost liberalnega župana. Iz Smartna se nam piše: Litijski župan Fr. Slanec, bivši učitelj, je o priliki, ko je naša požarna bratnba sklenili udeležiti se tnladeniškega shoda 12. septembra, pisal sledeče pismo: Slavno gasilno društvo (v roke g. Fr. Ilovarja, začasnega načelnika) v Šmartnem. V imenu vseh podpornih udov litijskih (sic!) se usoja podpisancc naznaniti slavnemu društvu v Šmartnem da navedeni udi (sic!) odstopijo od gasilnega društva, kakor hitro se slavno taisto udeleži nedeljske prireditve v Šmartnem. To v pojasnilo se beleži z odličnim spoštovanjem Fr. Slane. Litija, dne 10. septembra 1909. Prašamo: Kako more zapisati omenjeni župan besedico: V imenu vseh? Za tri litijske podporne člane vemo z gotovostjo, da se s tem pismom ne strinjajo in niso nič vedeli o tem. Baje jc bilo to pismo sestavljeno od mogočnega župana v prevzetni misli, da ima prepričanje vseh Litijčanov v lastnem žepu, ne da bi le enega vprašal? Kako naj imenujemo tako počenjanje liberalnega župana? Za sedaj smo najbolj radovedni, kako stališče bo zavzela deželna vlada in koliko časa bo trpela, da bo fun-giral kot organ javne varnosti človek, ki je pisal neresnico in s terorizmom hotel izsiliti opustitev prostovoljnega dejanja. (Primerjaj kaz. zak. § 98 in »Slovenski Narod« od 11. septembra t. 1.)
+ Slovenci, zahtevajte vozne listke slovenski! Uprava južne in državne železnice je na Koroškem polčasi utihota-pila po vsem' slovenskem ozemlju skoro same nemške železnične uradnike in uradnice, ki so zagrizeni' nemški nacio-nalci in slovensko ljudstvo grdo šikanirajo. Kolikokrat smo bili priča prizorom, ko si slovenski kmetje in kmetice niso mogli pomagati, ker uradnik ni mogel ali ni 'hotel ž njimi govoriti slovenski, zanašajoč se seveda, da se kmet ali kmetica ne bosta znala pritožiti! Bili smo priča, da so se vozili slovenski potniki na na pačno stran, ker nemških napisov na celovškem kolodvoru niso razumeli. Ali so napisi na celovškem kolodvoru Samo za Celovčane? Zakaj imamo na Koroškem te razmere? Ker so naši ljudje hlapci, he loti, sužnji so in se ne upajo iz ljubezni do rodnih bratov, ki ne znajo nemški, zahtevati po vseh postajah na (Slovenskem vozne listke slovenski! Nimajo v sebi nobenega narodnega ponosa, v žilah menda pa polževo kri. Kolikokrat smo videli na postajah preproste ljudi, ki so zahtevali vozne listke v taki nemSčini. da jih je uradnik jedva razumel in se jim — rogal, « v grdi hlapčevski ponižnosti so prosili za svoj denar vendar — nemški. Posledica temu je utiJiotapenje fanatičnih urad nikov po celi progi od Spodnjega Drav-iberga do Beljaka in od Celovca do Jesenic. 'Ne sramotimo se vendar sami, saj nas sramotijo itak preveč že tujci! Dolž-.nost vsakega Slovenca je, da zahteva vozne listke v svojem jeziku in govori sploh pri vseh uradih samo slovenski! Saj ■nas Ščiti postava in se nemški petelinčki ■zaman usajajo v nas! Le z odločnostjo si bomo priborili pravice in spoštovanje. Cehi niti ne sprejemajo sairnonemških voznih listkov. Pripetil se je letos na Češkem sledeč slučaj: Češki inženir zahteva češki vozni listek, in ker mu da urad mik samo nemškega, ga inženir ne sprej me in se pelje brez listka. Nastane iz tega tožba, in sodnija da prav — češkemu inženirju. Slovenci — proč s pasjo ponižnostjo!
—	Radovljica. Tudi mesto Radovljica je obhajalo dne 20. septembra majhen spomin nesrečne obletnice. Raz nekaterih mestnih hiš plapolajo slovenske troboj-n!ce z žalnimi, komaj vidnimi trakovi. Vseli zastav v celem mestu smo našteli 8. Pri pogledu na to neznatno število zastav smo se čudili, da pri naprednem meščanstvu tako malo izda bojni klic Samega dr. Tavčarja in lepi zgled mestnega župana dr. Vilfana. Da, zavedno meščanstvo se ne pusti od nikogar več terorizirati!
—	Vodice. Ogenj. Stara pesem: Sta-risi, pazite na otroke. Danes ob dveh, ko so bili vsi ljudje na polju, jela je goreti hiša št. 70 > p r i Grogeinu«. Petletni deček Frančišek Toni j je gledal, kako so mati pož.gali krompirjevca; odtegnil se .je pa nekaj časa in prišel povedat: »Jaz ,sem pa pri Grogelnu na hlevu zakuril, pa sem samo eno žveplenko porabil.« V tem hipu je bila hiša v plamenu in je do tal pogorela. Vetra ni bilo, sicer bi Šle morda vse Vodice.
—	Nogo si je zlomil 601etni občinski svetovalec Frančišek Valjavec iz Leš. Dne 21. septembra se mu je prekucnil koš krompirja nanjo. Prepeljali so ga koj v bolnišnico.
—	Slovenski zemljevid »Matice Slovenske«. V popolnilo dosedanjim' določitvam naj služi še to-le: Ves zemljevid 'bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v štirih listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed -1 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov {torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, 'belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane: sub a) 2 K 52 h (za vse 4 liste, sub b) 3 K, sub c) 3 K 90 h. — »Matica Slovenska« prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se po-edinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (oziroma ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zemljevid in do-poslali 5 K. Dr. Fr. llešič, predsednik.
—	Z Vrhnike. V številki 217 »Slov. ■Naroda« pod naslovom »Altroche cvetke« smo čitali, 'da je preljubeznjivi gosp. Gabrijel Jelovšek poslal zelo žlahtno sadje uredništvu »Slov. Naroda«. Svojčas pošiljal je ta gospod bivšemu deželnemu predsedniku baronu Heinu toliko sadja, da ga mu je vedno primanjkovalo. Tudi zajci, sme, jerebice, ribe in druge razne jest-vine so bile vedno na dnevnem redu za gospoda barona. Castitaino gosp. urednikom' pri »Slov. Narodu« na veliki radodarni pridobitvi in jim želimo dober tek! Mi pa, ki našega gospoda Gabrijela prav dobro poznamo, pričakujemo v kratkem kako prav debelo raco v »Slov. 'Narodu«, ker Gabrijel nič ne da, da ne bi zahteval revanehe. Tudi baron Heih deliti mu §e tmoral za njegovo radodarnost velike protiusluge — celo zlati križček.
—	Vratica v Preski. Iz Preske se nam piše: Blagovolite pojasniti, da bolezen, ki je razširjena v Preski, ni vratica, ampak škrlatinka. Molčalo se o bolezni ni, pač pa je županstvo dvakrat razglasilo o tem po občini. Da bi se radi letoviščarjev molčalo, ni resnica, ker nam je življenje domačinov ravno Itako drago kakor letoviščarjev. Da se je pa bolezen razširila, je nov dokaz, kako bi bilo potrebno, da bi imeli zdravnika v Medvodah.
—	Iz Iga se nam poroča: Dne 10. t. m. je bila tu sodnijska obdukcija starca, ki ga je povozil neznan kolesar, kot smo že poročali. Ta kolesar se [e sam javil. Bil je Mihael Škraba vulgo Strucelj iz Iga, na-prednjak in sokol. Pri povoženem starcu so dognali, da je imel zlomljeno roko in več reber, kar je povzročilo smrt. Onega dne, ko se je zgodila ta nesreča, je bila na Igu sokolska veselica. Kakih devet ižanskih sokolov in otročajev je korakalo po Igu goriindoli pri šoli so jih otroci naprednega nadučitelja Trošta obsuli s cvetjem, in potem so jo ubrali hitrega koraka k Minattiju — prazniti kozarce pozno v noč ob godbi in plesu. Vprašamo pa očeta župana, kje ima policijsko uro? Kako je mogoče dopustno imeti godbo in ples brez dovoljenja? Kako pridemo drugi va-ščani do tega, da moramo poslušati vpitje in rjovenje cele noči?!
—	Odprto vprašanje Ivanu Razbor-šek, trgovcu v Šmartnem pri Litiji. V dopisu »Slovenskega Naroda« z dne 2.3. t. m. ste se podpisali s polnim imenom. V tem dopisu je vsebina in izraz zelo podoben dopisu »Slovenskega Naroda« z dne 11. t. m. Prcdno z Vami začnemo resno obravnavo. Vas poživljamo pri Vaši možatosti in časti, da izjavite, če in v kaki zvezi ste morebiti z dopisom z dne II. t. m., ali čc vzamete nase odgovornost za vsebino onega dopisa. — V Šmartnem pri Litiji 24. septembra 1909. Lcop. Hostnik, župan
Anton Verbajs, Franc Medvešek, odbornika požarne brarnbe.
—	Romanje na sv. Višarje, ki ga je priredilo 19. t. m. šenčursko izobraževalno društvo, se je izborno obneslo. Bilo 715 udeležencev iz vseh krajev Gorenjske, nekaj tudi iz Ljubljane in Dolenjskega. Imeli smo oba dni krasno vreme. Zahvaljujemo se najtopleje čč. gg. duhovnikom na sv. Višarjih za prijazen sprejem in postrežbo, da so mogli vsi romarji opraviti sv. spoved, zlasti gosp. župniku Krejči za ginljivi sprejemni in odhodni nagovor.
—• Šolski štrajk. V Strugah, politični okraj Kočevje, štrajkajo. Otrok ni in uči-teH bi »tako rad« podučeval. V neprijetnem položaju se nahaja sedaj učitelj Rig-lar. On, ki bi najraje videl, da bi sc povrnili meseci april, maj, junJj t. 1., v katerih je imel vsled »bolezni« dopust, a vseeno cele noči pridno posedal po gostilnah. — mora sedaj otroke siliti v šo'.o in starišem grozi s kaznijo. A otrok le ni. Da v Strugah nc bo miru, dokler se Rigiarju ne odkaže primernejši delokrog, ve dobro okrajni šolski svet kakor tudi deželni šolski nadzornik. In vendar sc ne stori ničesar! Ali je bilo treba ljudstvo tirati tako daleč, da je prisiljeno poseči po •skrajnem sredstvu? Ali se bodo sedaj merodajne oblasti zganile?
—	»Plemenitaš«. Dognalo se je, o na Vrhniki aretiranem plemenitašu, da je 22 let stari Jožef Rejc iz Idrije, kateri je že preje v raznih krajih pod napačnimi imeni na zvit način izvabil od ljudi večje vsote denarja, za kar ga je roka pravice zasledovala in ga tudi dosegla 21. t. m. na Vrhniki. Tu je preživel kot Jožef plemeniti Premerstein samo štiri dni. 23. t. m. so ga oddali deželnemu sodišču v Ljubljano.
—	Ameriške vesti. Iz Jolieta se poroča: Župnijska šola sv. Jožefa šteje letos 428 slovenskih šolskih otrok. Šola ima šest razredov. — Jolietski Slovenec Jurij iRogina se je poročil z gdčno. Frančiško Adamec, Cehinjo, 9. septembra t. 1. Poročil ju je domači župnik F. S. Šušteršič. — Slovanska naselbina v Clevelandu postaja vedno lepša. Slovenski gospodarji in trgovci so od 61. ceste skozi do 62. ceste naredili in še delajo popolnoma nov tlak, ki bo jako krasil ta trgovski del slovenske kolonije.
—	Žetev v Bosni in Hercegovini. Bo-
sansko-hercegovska vlada objavila je podatke o žetvi v Bosni in Hercegovini. Žetev se letos ocenjuje: pšenica na 706.000 »(proti 822.000 metrskih stotov v 1. 1908); (rž na 93.000 (proti 75.000); ječmen na -817.000 (proti 520.000); oves na 664.000 (proti 518.000); koruza pa 2,491.000 (proti ,2,240.000) meterskih stotov.
LlnbUanske novice.
lj S. K. S. Z. ima v pondeljek zvečer ob 8. uri sejo. Naj se je udeleže zanesljivo vsi odborniki.
lj Slavnost na Viču. Dne 26. t. m. vršila se bode na Viču prireditev, ki priča, da se ondi društveno življenje lepo razvija. Blagoslovljena bode hiša in otvorjena prodajalna »Prvega ljubljanskega, delavskega konsumnega društva« na Viču. To društvo namreč v Ljubljani že nad 14 let uspešno deluje in je imelo tudi na Viču, Glin-cah in Rožni dolini več članov, ki so že dalj časa pritiskali na vodstvo, naj se napravi za Vič posebna prodajalna, s čimur se članom olajša nakup blaga in se tudi cene, ker odpade užitnina na blago, ki se mora plačevati za Ljubljano, dokaj znižajo. Slednjič je društveno vodstvo ustreglo tej želji in kupilo na Viču, oziroma Glincah lepo enonadstropno novo hišo in priredilo prostore za prodajalno. K otvoritvi pride državni poslanec dr. Krek. Člani in prijatelji društva so najuljudneje vabljeni. Ob pol 8. uri zjutraj bode na Viču v ta namen sv. maša in govor, potem pa blagoslov.
lj t Odvetnik dr. Ivan Milan Hribar. Ob rani smrti nadarjenega, pa malo srečnega županovega sina, moramo kot vestni poročevalci še povedati, da se je rajni za zadnjo uro prav lepo in zgledno pripravil. Obiskal ga je pred dnevi kanonik Su.šnik, s katerim sta se bila seznanila poleti v dolenjskih toplicah; opravil je pri g. kanoniku sv. spoved, nato je pa prejel sv. popotnico za umirajoče ter bil potem izredno zadovoljen in vzradoščen. Skrbni gosp. kanonik ga .ie poslednje dni še večkrat obiskal in pripravljal na smrt. To omenjamo, ker trojno mrtvaško oznanilo v »Slov. Narodu« niti besedice nc črhne o tem, za starše iu sorodnike tako tolaži Inem aktu blagega pokojnika. Štajerski deželni zbor.
lj Za Rokodelski dotn v Ljubljani je daroval preč. g. Anton Fettich-Frankheim, stolni kanonik v Ljubljani, kot II. dar 20 kron. Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
lj Regulacija Gruberjevega prekopa. Dela pri regulaciji Gruberjevega prekopa hitro napredujejo. Živahno jc osobito v bližini Štepanje vasi. Dclavccv kar mrgoli, brlizga delovna lokomotiva. Za klavnico so zgrajene velike lesene lope. Proti večeru done streli, ker razstreljavajo ska-
lovje Gruberjevega kanala. Ogledali smo si včeraj dela, ki res hitro napredujejo, a nekaj smo opazili, kar nam ni in ne more biti všeč, namreč nekaj nizkih, lesenih kolib, v katerih bivajo ubogi delavci. »Škandal, kje je obrtni nadzornik,« je vzkliknil neki visoki dostojanstvenik, ko je ogledal bivališča, primerna za pujske, ne za ljudi, a kaj za pujske, saj imajo Predovičevi pujski boljša bivališča kakor ljudje. Pričakujemo, da se ta nečuveti škandal nemudoma odpravi, ker če se ne odpravi, bi se prav nič ne čudili, ako nastane v teh brlogih nalezljiva bolezen.
lj Vzorno mestno gospodarstvo. Tako vzorno, kot ljubljanska občina, gotovo ne gospodari nobena druga. Doslej se še nobena občina ni brigala, kdo nabira na njenem posestvu n. pr. gobe, jagode, želod ali divji kostanj. To jc doslej povsod vsakemu prosto. Samo ljubljanska občina skrbi, da ne pride noben vinar v zgubo. Zato je pred nekaj leti oddala v zakup za nekaj kronic divji kostanj znanemu na-prednjaku Viki Rohrmaunu. Ljubljanska občina se sklicuje, čujte in strmite, da je to poljski pridelek. Toda noben človek, niti stražniki niso vedeli, da ima Rohr-man še sedaj to pravico. Vpričo stražnika so nabirali otroci in ženske po tleh kostanj. in nihče jim »i tega prepovedal, ali vprašal za kak »licenc«, kakršnega izdaja Rohrmann. Samo svarili' !so stražniki otroke, da klatiti ne smejo, kar je tudi čisto prav, da sc ne poškoduje veje. In če je že Rohrmann zakupnik, bila bi njegova dolžnost, da to vsako leto razglasi po časqh pisih, da ljudje vedo. A to ni storil iz gotovega vzroka. Sedaj pa preži s hlapcem na jubilejnem mostu na otroke, ki vozijo ali nosijo kostanj, in vsakega vpraša, kje je nabral kostanj in kam pelje kostanj. Ako pravi k »Levcu«, osoriio zapove, da mora peljati k njemu, če noče iineti sitnosti na magistratu. Tam strese hlapec na tehtnico in ne da bi povedal, koliko kil je kostanja, vrže otroku nekaj helarjev. Tak slučaj se je pripetil otroku nekega našega somišljenika in posestnika na Opekarski cesti. Otroka sta prosila očeta, ako smeta nabirati kostanj v drevoredu na tej cesti. Nerad jim je privolil, ker ima že toliko dohodkov, da ni odvisen od Rohrmanovih helarjev. Ker sta pa otroka rekla, da bodeta imela skupiček za šolske potrebščine in namesto, da bi o počitnicah doma lenarila, jim je konečno v to privolil, posebno, ker so nabirali kostanj tudi otrOci drugih posestnikov. Zvedela sta, da kupuje kostanj Leveč, za Rohrmana niti vedela nista. Z veselim srcem pripeljeta voz domov in iz* ročita skupiček 5 K materi, z naročilom? da kadar bodeta potrebovala, bosta vzela. Povedala sta tudi, da je plačal LeVec po 4 h za kilo. Ko peljeta drugič, jih vstavi Rohrman na jubilejnem mostu s hlapcem, vpraša, kam peljeta kostanj in ko je izvedel, da k Levcu, jima je zapovedal, da morata peljati kostanj k njemu, ker je njegov. Na tem vozu je bilo skoro ravnotoliko kostanja, kot na prvem, za katerega sta dobila prej pri Levcu 5 K,'Rohrman jima je pa dal zanj 1 K 60 h. Ko deklica vpraša, koliko kil je bilo kostanja in po čim plačuje kilo, niti povedati ni hotel. Ko sta otroka prijokala domov, je šel oče k Rohr-manu, a ne zato, da bi dobil od skopuha še par vinarjev, marveč zaradi principa. 'Ta se je ošabno skliceval na to, da ima samo on pravico do kostanja, gospodinja je rekla, da plačuje kilo po 2 h, gospodar je pa pozneje rekel, da po 2% h. Sedaj pa vprašamo Rohrmana, ali je to pošteno, da sili', da se mora k njemu peljati kostanj. Ko je magistrat oddal njemu kostanj v zakup, nima magistrat do kostanja nobene pravice več. Ako se mu zgodi kaka krivica, se lahko obrne na civilno pravdno pot. Nikdo nima pravice si prilastiti blaga na tak način. Ker je tedaj Rohrman neomejen gospodar mestnega kostanja, zato nima konkurence in lahko plačuje kakor hoče. Rohrmanovi soprogi pa povemo, da se takemu človeku, ki je bil že večkrat porotnik, je volivec drugega razreda in zavzema v našem zavodu odlično mesto, pač sme verjeti na njegovo častno besedo. Magistratu pa častitamo, da tako skrbi za občinsko blagajno in da njegov pristaš nima konkurence. V prihodnje pa nastavite svoje hlapce, da stražijo po drevoredih kostanj, ali pa sami letajte okrog!
Ij Mestno gospodarstvo. Kdor še ni videl posestvo gospodarja, ki je vsled skrajne brezbrižnosti:, in zaniknnosti popolnoma dogospodaril, tako da mu bo čez par tednov že boben zapel, ta naj si ogleda mestni tivolski gozd. Ako jo krenemo po poti proti Šiški, vedeli bomo takoj, kdaj ■smo prestopili mejo mestnega posestva ter stopili v gozd razumnega soseda; poprej na pol že uničen, redko obraščen 'gozd. a takoj čez mejo z raznim drevjem poraščen, prijetno hladno senco nam nudeč gozd. Ako jo krenemo od razgleda nad Šiško nazaj ter pridemo zopet v mestni tivolski gozd. vidimo takoj, da se tu najmanj dvajset let prav nič ni storilo i'ii ise tudi zdaj. ko bo v par letih ta gozd popolnoma uničen, prav nič ne stori. Tu vidimo brezštevilno polomljenih vej na drevju, tu nahajamo sto in sto žc zdavnej
I
suhih dreves in nič manj takega drevja, ki je že na pol posušeno, kateremu se na iprvi pogled vidi, da drugo spomlad ne bo tveč ozelenelo. Razen 'tega je pa tudi mno-Ro mladega drevja, katero je sneg ali k •tlom pripognil ali pa polomil. Vsak razumen gospodar bi tak gozd že zdavncj (iztrebil ter z mladim drevjem, z je.kami, (gabrom in 'bukvami ali pa sploh z dre-tveščki zasadil, katerim1 prija zemlja tivolskega gozda. Le na ta način je mogoče, da bi po izsekanju suhega, trohnelega in polomljenega drevja na novo nasajena drevesca tudi uspela. S tistimi tisočaki, s katerimi se na rotovžu redijo znane sine-kure, bi se lahko prav mnogo storilo za ta iepi del mestnega posestva, in ljubljansko občinstvo bi tudi od tega kaj imelo, med *em ko zdaj že vsak tujec, ki stopi v tivolski gozd, kar verjeti ne more in se čudi, da mesto prav nič ne stori za to svoje posestvo.
lj Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu se prično -pri c. kr. iz-•praševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 5. novembra 1909 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču. 'Pravilno opremijene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da ibodo 28. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
ij Musica sacra. Jutri se bo pri veliki anaši ob 10. uri izvajalo v stolnici: Missa jn F., zložil Fel. Uhl, Graduale »Juveni David«, zložil Ant. Foerster, ofertorij »Veritas mea«, zložil D. Budna.
—	Radna ob Savi. Ni. ekscelenca prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. M. Napotnik, ko se je mudil 12, t. mes. v Sevnici radi birmovanja, je počastil naslednjega dne tudi salezijanski zavod s svojim visokim' obiskom. Po dokončani sveti maši; med katero je vnemal 'prisotne s svojo znano govorniško nadarjenostjo, si je prevzvišeni gost ogledal zavod ter v svoji apostolski gorečnosti ponavljaje izražal željo, da bi kmalu imel salezijance iudi v svoji obširni škofiji. Nj. ekscelenci sal je pridružil tudi milostljivi gospod prošt Iz Ptuja in gospod dekan iz Vidma. 09tali so v zavodu do popoldanskega vlaka, kateri je odpeljal prevzvišenega zopet v ■Maribor.
—	Strela. Pri Jožefu Kurentu na Črnučah je strela v teku enega meseca dva-jkrat napravila ogenj.
lj Umrl je včeraj zvečer v 69. letu iStarosti posestnik v Hrenovih ulicali go-rspod Franc Sluga.
lj Slovenski trgovec nam poroča: Zadružni zvezi sem prodal nekaj pisalnih strojev. Pride te dni potnik dunajske tvrd-ke The Rex Co. Humerlitz tja in prične moje dobre stroje na nezaslišan način kri-tikovati, način, kateri spada že pod kaz. paragraf. Zbog tega sem bil jaz ogorčen in imenoval to početje judovsko. Danes me napade javno na ulici omenjeni1 potnik in me udari v obraz, predno sem se za-rnogel jaz dobro zavesti tega. Prosim, da to pride na znanje v Vašem čislanem listu, da bodo naši trgovci vedeli, s kakim jorožjem delujejo tu pritepeni nemški judovski agenti v škodo slovenskih domačih trgovcev.
1j Prememba posesti. Bivšo Mathia-movo hišo na Starem trgu je kupil Franc Kraškovic, trgovec v Ljubljani, za .30.400 kron.
lj Petrolej izpila in se potem z njim M polila — tako se je skušala usmrtiti neka Ivana Babel včeraj v Medvodah. Je malo upanja, da okreva. Prepeljali so >jo ljubljansko bolnišnico, lj Na vlak skočil. Ko je danes zjutraj prišel na južni kolodvor 21Ietni tesarski pomočnik Anton Ožbolt in opazil, da tržaški vlak že odpelje, je skočil na stopnjico pri. vlaku. Na prelazu Dunajske ceste se je vlak ustavil in so Ožboita izročili policijskemu stražniku. Oddali so ga sodišču.
lj Pijan voznik. Neki 201etni hlapec se ga je bil včeraj tako navlekel, da je izgubil izpred oči svoj dvovprežni voz. Na Dolenjski cesti je hlapec zahteval svoj voz od tamošnjega kovača. Voz je ustavil na Karlovski cesti nek pasant in ker ni vi-
fel hlapca nikjer, je voz odpeljal na Du-ajski cesti stanujočemu gospodarju.
lj Nepreviden voznik. Predvčerajšnjem je neki voznik, ki je imel d'va voza skupaj speta, tako neprevidno vozil, da je na Erjavčevi cesti zadel v kandelaber pli-novc svetilke ter ga zlomil. Plinarna ima •vsled tega 10 K škode.
Ij Na tla podrl jc včeraj popoldne nek colesar na Krakovskem nasipu 9-letno šolsko učenko Marijo Potokarjevo, katera se je pri padcu na levi roki in rami poškodovala.	,
»lj Tat. Sinoči se je v Kolodvorski ulici v neko prenočišče vtihotapil do sedaj še ncznan^tat ter ukradel spečemu kroš-njarju iz Št. Vida nad Cerknico Ivanu Pajku, do 60 K denarja, srebrno žepno uro z verižico in črn suknen telovnik. Delavcu Jožefu Srebotu iz Košane je ukradel iz žepa 18 K denarja, srebrno uro z verižico in še precej dobre čevlje na zadrgo. Vojaškemu dopustniku Ivanu Krneti
iz Smarjete na Dolenjskem je tat ukrade! nove, črne, suknene hlače in tak suknjič zelen, nov. kosmat klobuk s širokim zelc uiim trakom, v skupni vrednosti 38 K in denarnico s 4 K 50 vin. Delavcu Ivanu Relbi iz Hrvaškega pa je tat izmaknil denarnico, v kateri je bilo II K 50 vin. denarja. Ker denarnice ni znal odpreti, jo je raztrgal in vrgel po sobi. Tat je popustil v sobi svoje škornje, klobuk in suknjič, ukradeno obleko je pa oblekel in izginil Nekateri trdijo, da je bil star okoli .30 let, drugi pa. da je (bil star do 17 let. Spoznati ga bode po klobuku. Kjer bi utegnil malopridnež prodajati ukradeni uri, rnaij se takoj javi 1najb1'ižnji varnostn oblasti.
:lj Pes ga podrl. Ko se je sinoči vračal stolar Ivan Naglič čez Prule domov, mu Pride nasproti pes, ki je viekel za seboj do.go verigo, katera se je zapletla Na-gliču okoli noge. Ker je pes silil naprej, je Naglič padel in se nekol.ko poškodoval, vrhu tega so se mu pa še raztrgale 7 K vredne hlače.
lj Javno nasilstvo. Včeraj popoldne jc prišel na dvorišče hiše št. 6 na Duna ski cesti drvar Karol Citnerinan k neki1 69-Jetni ženski, ki je tam cepila drva, ter jo ■začel pretepavati. S polenom jo je tako udaril po obrazu, da je biia vsa krvava. Ko je prišel policijski stražnik posredovat, se je drvar spustil v njega tako, da sta oba padla. Le s pomočjo nekega izvošče-ka je zamogel stražnik siroveža vkleniti. ■Tudi med aretovanjem je bil Cimerman čelo silovit in je med potjo parkrat ugriznil stražnika v roko. Nasilneža, ki je bil nekoliko vinjen, so izročili deželnemu sodišču.
5j Gospa Barbara Cankar, stanujoča v Mostah, Poljska cesta št. 20, je našla <pri Oražmovi gostilni v Mostah srebrno uro z verižico. Naj se pri njej zglasi, kdor cio je izgubil.
Razne stvari.
— Iz Harii na Notranjskem. Veliko strahu smo prestali v četrtek, 23. t. m. Po dvainpoldnevnem zaželjenem lepem vremenu so se nanagloma zbrali pogubonosni oblaki, iz katerih je začelo po 2. uri liti kakor iz škafa. Naliv je spremljalo trdo gromenje, tri do štirikrat ie močno treščilo-. Naenkrat se zasliši po vasi obupen klic: gori, gori. In res, strela je užgala poslopje, t. j. hišo, štalo, nad štalo vse seno in slamo — vse pod streho — Ant. Bošt-jančiča iz Harij št. 17 po domače Rupič. Ljudij še vseh ni bilo doma, ker so hiteli spravljati otavo, v skrbi, da ne bi je odnesel hud naliv, kar se tu pogosto dogaja. Pa vendar je bilo kmalu veliko ljudij skupaj, a kaj, ko ni mogel nihče blizu, ker ni nobenih gasilnih priprav, tako, da se je ogenj hitro razširil pod celo z opeko krito streho. Rešili so le večinoma hišno opravo in žival. Sreča v nesreči je bila, da je med požarom silno deževalo in vmes padala toča — ki pa hvala Bogu ni bila debela in ni napravila škode — tako, da je bilo vode kar na dvoriščih dovolj na razpolago in se je ogenj lahko omejil samo na to poslopje in se rešilo tudi žito in nekaj sena, ki pa najbrže ne bo za rabo. Ko bi ne bilo naliva in ko bi divjal vihar, bi bila velika nevarnost za sosedna gospodarska poslopja, ki so skoraj vsa s slamo krita, bkodo ima posestnik veliko, zavarovan je le za malo vsoto. Opomniti je še, da je ravno ta posestnik pogorel že lansko leto in si je z veliko težavo komaj postavil novo poslopje, letos pa je zopet vse uničeno. Skoro v enem letu dvakrat pogoreti! Bog varuj vsakterega tako hudega udarca. Zato trkamo na dobra in usmiljena srca in prosimo milih darov za tega nesrečneža. Prostovoljne darove sprejema: Ku-ratni urad v Harijah. Ob tej .priliki bodi še omenjeno, kako. potrebna bi bila v tej veliki vaši naprava vodovoda. Ljudje imajo pač — pa ne vsi — vodnjake-kapnice, ki pa nikakor ne zadoščajo ob malo večji suši, kaj še le ob taki nesreči, ko se voda le počasi zajema in jo je treba daleč nositi. Gospodje poslanci S. L. S. tudi za na Harije prihranite eno drobtinico!
Hrvatski jezik v volni mornarici.
■Znano je, da so primorski Hrvati najboljši iinornarji. Pretežna večina mornarjev naše vojne mornarice, je Hrvatov. Hrvaški jezik je v mornarici polkovni jezik. Toda v žalost se opaža, da sc v šolah vojne mornarice ne poučuje v hrvaškem jeziku; vse je nemško. Znano je tudi, da so hrvaški ■kurjači najbolj sposobni za svoje težko de'lo. Mašinisti pa so večinoma Nemci, ki ne razume.o hrvatskega. Kako naj Hrvat izpolni povelja mašinistov, ako ne razume nemški? V Pulju je takozvana »Maschi-nen-Junge-Schulc«. V to šolo se sprejemajo dečki od 14 do 16 let ter se v štirih •letih izobrazijo za mašiniste na vojnih ladjah. Vsa štiri leta se nc poučuje hrvaški •ničesar. Kdor ne zna dobro nemško, sploh ne more biti sprejet v šolo. Iz tega 'sledi, da v šo.o pohajajo sami Nemci, in so na vojnih ladjah mašin sti sami Nemci, kurjači pa Hrvati. Popolnoma umestno je, da i
•zahtevajo Hrvat-je za mornarske šole hr-/aški učni jezik. Naj se na primer od-;o'i Hrvate za maš.niste, 'pa se ibo uve-ilo, da so Hrvatje ravno tako dobri ma-•inisti kot kurjači. Ako se hrvatskim zahtevam ugodi, bo imela korist tudi mornarica, namreč lažje razumevanje v službi n znan pomorski hrvaški naraščaj.
Slovaški kaplan Tomanek zaprt. Kaplana Tomaneka, ki ga je veliko preganjal mažarski škof Parvy, so sedaj zaprli. Za časa svojega službovanja v Oravi, zagrešil jc v mažarskem državnem smislu, ker je agitiral za slovaško, a ne za mažar-sko stranko. Za neko svojih pridig je bil obsojen na 28 dni zapora ali 500 K globe. Obsodba se mu ni mogla izročiti, ker se ni vedelo za njegovo bivališče. Tomanek ni mogel označiti svoje bivališče, ker je o' tem odločeval škof Parvy, ki ga proti njegovi volji prestavlja iz kraja v kraj. Končno so ga aretovaii v Spiškem Pod-gradu, kjer stanuje Škot", ko je stopil iz železniškega voza. V senci bajonetov je moral korakati po celem mestu, tudi k škofu, katerega je hotel prositi, naj za-brani tako postopanje. Skof pa ga ni sprejel. Pač lepe razmere!
Iz srbske vojske. Od šestega srbskega pešpolka je pobegnilo šest vojakov, godcev, na Ogrsko. Pripovedujejo, da jih je k temu prisilil glad. Ne samo korakati, ampak tudi gosti z lačnim želodcem, to presega izkušeno srbsko junaštvo.
Tihotapstvo na Ogrskem. V Pcšti na kolodvoru je zaplenila finančna straža več zabojev najfinejšega tobaka, ki je bil namenjen v Berolin. Tobak je bil v zabojih, kot se uporabljajo za steklo. Na vsakem zaboju je bilo napisano: »Pozor! Steklo!« Oddani so bili na kolodvoru v Szegeditiu, a vsled velikega prometa so bili zadržani v Pešti nekoliko dni. Tihotapstvu so prišli na sled. ker so zaboji močno dišali po tobaku. Naslovljeni so bili na berolinskega eksporterja M. Veitha, a ne more se zaslediti odpošiijatelja.
BOJ!
Praga, 25. septembra. Ker so češki iposlanci v konferenci načelnikov deželno-rZborskih strank izjavili, da so vladne spravne predloge nesprejemljive in da Nemcem ne dajo nobenih koncesij, da bi
V Ameriko in Kanatio
zložna, cena in varna
vožnja, cunard Line =
H 5W 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija, 12. oktobra, Pannonia, 26. oktobra, Carpathia, 9. :::	novembra 1909.	::;
Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 16. okt., 6. nov., 27. nov., 18. dec. 1909. Mau-retania, 23. okt., 20. nov., 11. dec. 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
1 odnehali od obstrukcije, je skoro gotovo,
da se češki deželni zbor, za njimi pa parlament razpusti in razpišejo nove volitve.
MAŽARSKO IZSILJEVANJE NA VRHUNCU. - GROŽNJE KRONI. Budimpešta, 25. septembra. Weker:le je bil danes pri cesarju v avdijenci, nato je šel k Aerenthalu in se •potem vrnil v Budimpešto. Poročal je cesarju o položaju in odklon,! kot demisijonar vsako odgovornost za nadaljnje dogodke. Krona stoji jzdaj pred vprašanjem, ali naj v zvezi 1868-arji napove Košutu boj ali pa Siprej-,me Košutov bančnj neodvisnostni program.
VELIKA KATASTROFA ZRAKOPLOVA.
Villeneuve, 25. sentembra. Zrakoplov »ftcpublique« jc v zraku počil in padel iz višine 100 m. Vsi, ki so se v balonu nahajali, so mrtvi.
KDAJ BO KONEC PROTISRBSKEGA; PROCESA? Zagreb, 24. septembra. »Novi list« javlja, da bo. proces proti Srbom končan 9. novembra t. 1.
Prehlajenje
odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata.
Scott-ova emulzija
pa zabrani uspešno njih nadaljni razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pridobile pri zdravnikih, babicah, sta-riših in bolnikih za Scott-ovo emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam prsnih in vratnih bolezni.
Scott-ova emulzija
Pristna le s to SC smatra povsod za neprekosno bičem'0——kot vzor-emulzijo.	2615
garancijskim Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
znakom SCOTT-ove-ga ravnanja!
Dobiva se v vseh lekarnah.
Meteoroiogično poročilo.
Višina n. morjem 306 2«, sred. zračni tlak 736 0/««.
a Q	Čis opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	11 i i*t - >
24	9. xvei.	7391	141	brezvetr.	skoro obl.	
*	7. sjutr 2. pop	38 7 36 8	110 21,1	si. jug	megla del. obl.	04
Srednja včerajšnja temp. 16' 1«, norm. 13'6°,
TBŽ51E C EINE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 25. septembra.
Pšenica za oktober......13*8?
Pšenica za april 1910.....13 95
Rž za oktober 1. 1909............09 64
Rž za april 1. 1910......09 98
Oves za oktober.......7'42
Koruza za maj 1. 1910 .....	7'06
Efektiv:---
H.
■ ■
Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebr-nino na v s e kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdkot
Veliki novi cenik zastonj.
Novost: PloSčnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-kopf na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36ur idoča K 4'50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K 1'20 srebrna K 5'—. 2171	21-1
ODVETNIŠKA ZBORNICA KRANJSKA V LJUBLJANI
javlja tužno vest, da je njen član, gospod
dr. IVAN MILAN HRIBAR
odvetnik v Ljubljani
dne 23. septembra 1909 ob 3. uri popoldne preminul.	2697
V Ljubljani, dne 23. septembra 1909.
Odbor .Odvetniške zbornice Kranjske."
Ceno deško posteljno perje!
5 kg novo sUMJ. K 0 60. boljša K 12'--. belo kot puh mehko skuhlleno K 18'-, K 24 -, sriainobelo kol puh mehko skubljano K 30'—. K 38'-. PoSllja franko po povzetja. Zamena dovoljena proti covrnllvi noStnlns. bbho-dlkt Sachscl, Lobos 153, pri Plinu, CesRo. 25-1-8 6-1
Lastna delavnica
Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalolstno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
železnato JCina-Vuto i
HifcUenlčna razstav* na Dunaju 1908: J?? Drtavno odlikovanje ln 6aotni diplom k »lati ^^	kolajni.
Ia Povzroča voljo do jedi, m m okrepča živce, poboljša kri H in jerekonvalescentom
in malokrvnim zelo pri- j« poročeno od zdraviliških finHnK®	avtoritet.
fefgM Izborni okus. ^
B i ,	Večkrat jidlikovano.
C^^PI Nad 6000 zdravniških spričeval. &
Reform-platno
FRHNC SLUGR
84 cm Široko, 23 m dolgo, je belo, milo pe-rilno blago prav dobre kakovosti, prim. za perilo za gospode in gospe. Cena 16 K. Platno za rjuhe, ISO cm sir., 14 m dolgo, za 6 rjuh, dobra kakovost, 17 K. 1 dvanajst, platnenih robcev, gladkih, belih, tudi z barv. borduro, lepo izvrženih 48X48 K6-—, 7 _ in g"—. 1 dvanajstina bomb. robcev, glatkih, belih ali z barv. borduro, 48 X 48 in 55X55, K 4 -, 5-, 6-.
PoSilja po povzetju, za neprim. denar nazaj.
hišni posestnik
po dolg! in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 24. t. m. ob pol 5. uri pop. v 68. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 26. t. m. pop. ob 3. uri prepeljali iz hiSe žalosti Hrenove ul. 20 na pokopliSče k sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni i erkvi sv. jaboba.
Dragega rajnika priporočam vsem v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 25, septembra 1909.
Marija Sluga, soproga.
se sprejmejo takoj. Stara pravda
Št. 3/1.	2692 1-1
]. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobaiitsli
TRST-BarkovlJe. ■ ■ - ■ ■■
2685 Zahvala. 1-1
Za premnoge izkaze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naSega ljubega in nepozabnega
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažilo in poslednje spremstvo, gq. pevcem „Lire" za ginljivo petje, „Šokolu", p. n. gg. uradnikom, meščanstvu, drugim njegovim prijateljem in darovalcem krasnih vencev.
Globoko žalujoči rodbini
Efložaik — Orožen.
se takoj sprejmejo v trajno delo v modnem salonu Francovo nabrežje 1. 2681 3—1
Proda se radi smrti gospodarja
več vrst, velike in majhne, stare - - - in nove —
otvori s 15. oktobrom 1909 svojo
T^lm&rt^ sladkega prosekarja
in črnega berzamina
2624 v Spodnji Šiški pri Ljubljani 3-1
pri gospodu Janezu Jenko, hišna štev. 30, Kakovost vin bo letos izborna. Cene zmerne.
== Naročila se že sedaj sprejemajo.	-
Naslov pove uprava »Slovenca
za krojaško obrt sprejme Fran. Soukal krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12.
267S 3-1
^VTTONl®
iS 1	—---- naravna
___-—------alkalična kislina
kot zdravilni vrolec 2e stoletja znana ▼ vseb boleznih
dobro ohranjen, sc radi pomanjkanja prostora ceno proda. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. _ 2676 3-1
2677~ Službe išče oženjen	t
ori orotinu, želodčnem in mohurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in os*ežu|eča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, Želez, pastaja, zdravilno kopa!IS6e pri Karlovih varlh prospekti tastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vefiJCa špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaml in vinom.
7a|nqo pri Mihael Kastner ju, Peter Lassnlku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	114 62-49
2)olgost ostankov S do 10 metrov.
ki je dosedaj služboval v večjih župnijah, ter je zmožen voditi večje pevske zbore. Nastopi lahko takoj, ker jc sedaj vsled vojaščine brez službe. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca".
oBEHioaaaaoaaaaaaopiaariaaa
□ s ff	__T2
13	Vsakdo, ki pošlje K 14"—, dobi pristno, krasno a
[3	srebrno uro z dvojnim pokrovom, petletnim □
□	jamstvom in nadalje 14-karatno zlato verižico, a p	moderne fazone, 56 gramov težko, uradno pun- gj ~	cirano, za 150 K na obroke po najugodnejših Q ~	pogojih. Plača *amo 5 K na mesec, pa bodi Q ^	možki ali ženska. Prvi znesek jemljemo tudi a a	po povzetju. Ogrska industrija ur, q
□	lllnoarische Utirenindustrle) Ujbanva 5t. IU Morsko. □ arjraapcaaanaaa □□auacaaaaaan
Huda obsodba.
»Narodni' delavec«, glasilo tržaške jiarodne delavske organizacije, je izrekel nad našimi liiberalcl hudo obsodfto. Piše namreč povodom proslavljanja 20. sep-iembra sledeče:
'Ni še dolgo tega, ko so gotovi ljudje rohneli proti rajfajzenovkam in zadružništvu sploh, posebno pa proti konsumnim društvom. In zakaj? Samo zato, ker so jih (klerikalci ustanavljali! Svojo lenobo in •ošabnost in čudno1 domišljavost so hoteli prikriti s 'hripavim kričanjem. Saj je res, ida klerikalci niso kdove kaj opravili s »svojimi konsumi. Ampak dobro voljo so pokazali in idejo zadružništva so vzbudili. In že to je dosti. In kdo je spet zanesel med narod izobrazbo, kdo je ustanov-Jjal za široke mase izobraževalna društva? Klerikalci so bili in nihče drugi! — Dejstvo, da se tako vendarle širi prosveta, nam zadostuje. Danes vidimo v klerikalcih delavne in demokratične 'ljudi. To stoji, ne pomaga in ne izpodbije te resnice nobeno Natolcevanje in! kričanje o »klerikalnem zmaju«. Zakaj pa niste tega začeli vi. ki omalovažujete vse, kar store ti »grdi« klerikalci, zakaj ste obrnili hrbet narodu, saj ste ga imeli v rokah? Po letu 1848 je začelo narodnostno gibanje, ki je pri nas obrodilo lepih uspehov. Na ljud-iskfh shodih, na takozvanih taborih, ste .vendar iimeli res ves narod za seboj. Zakaj ste ga zapustili? Ofrakati. se in se zapreti po salonih in čitalnicah in prezirljivo govoriti o kmetu in proletarijatu — potem1 pa, ko spoznate, da brez naroda ni narodnega dela, metati se za narodom, no, slišite, to je smešno in — prepozno! tMi gotovo nismo prijatelji klerikalizma sploh. Ko pa vidimo, da so klerikalci delavni. nas to veseli, ker se radujemo dela in uspeha in ne gledamo na osebe. Tako-izvani liberalizem pa je samo ideia in nič drugega. Liberalstvo je dolgo časa videlo .svojo nalogo edinole v tem, da je njegovo časopisje prostaško zabavljalo čez farje. To je bilo strašno nemirno in nesmiselno. Farška gonja ie bila liberalcem edina točka klavernega programa, bistvo vsega njihovega »dela«! Bridka obletnica dvajsetseptemberskih žrtev naj nas vz-drami, da bomo res videli in kaj poštenega storili za narod. Ob polni čaši sc ustiti ali pa ob volitvah na shodili 'hinavsko zavijati oči in vihteti z rokami: »Mrli narod!«, to ni delo, to je grda sebičnost!
Ce primerjamo to pisavo s pisavo »'Naše Moči« in Rdečega Prapora«, jc vse slovensko delavstvo solidarno v obsodbi slovenskega liberalizma. Sicer pa je to samoposebni umevna stvar in ni velika zasluga, če je »Narodni dclavec« prišel do spoznanja, do katerega je naš kmet prišel že pred dvemi desetletji. Končno pa narodnodelavski organizatorji tudi nič druzega niso kakor liberalci, čeprav skušajo same sdbe goljufati, da niso. Kar se tiče pohvale, ki jo je »Narodni delavec« ina našo adreso napisal, pa pač velja znana nemška narodna: »A wenig a Lieb und a wenig a Treu und a bissl a — Falscli-heit is a dabei!«
Shod mladeničev Memberške dekanije.
Jutri, dne 26. t. m. se zbcro mladeniči žužemberške dekanije ob .3. uri popoldne v velik tabor v Zagradcu. Spored je že objavljen v »Slovencu« in zadnjem »Domoljubu«,
Kadarkoli se je šlo za svobodo naroda, je žrtvovala mladina vse, tudi kri in življenje. In danes, ko se preporaia ves slovenski narod, se zopet mladina izkazuje na najodločnejšetn mestu. Tudi vi, mladeniči žužemberške dekanije, pokažite, da niste zadnji! Ta shod naj bo seme za mnogo novih mladeuiških organizacij, ki naj vzklije, raste in obrodi mijogo prelepih sadov po vsi žužemberški dekarjiji. Nihče naj ne ostane doma, kdor ima v sebi kaj fantovske zavesti, vsak naj pohiti jutri v Zagradec!
Idrijske novice.
i Šola se je pričela zopet. Do 1600 ali morda še več dijakov, učencev, učenk iu začetnih učenčkov je pričelo v Idriji svoje izobraževalno delo. Na c. kr. državni — preje mestni, kakor kaže napis na poslopju — realki, je vpisanih 281 dijakov, pripravnico želi obiskovati 3.3 učencev, c. kr. deška rudniška šola bo imela nekaj nad 500 učencev in dekliška nad 600 učenk. Dobro je zastavljen otroški vrtec, ki ga letos vodijo prvikrat uršulinke, za gospodinjsko šolo se je prav tako zglasilo izredno mnogo deklet; pouka, predpisanega za osmo šolsko leto, oziroma osmi razred, želi .30 deklet. Učenk, ki obiskujejo c. kr. čipkarski tečaj, v zgoraj navedeno število niti šteli nismo. Bog daj obilnega blagoslova pri pouku!
i Osmi dekliški razred nc da miru nekaterim znanim prijateljem, ki se na shodili naprednjakov kar pote in cede navdušenja za omiko in izobrazbo. Presodimo mirno! Svoj čas so delali naši poslanci, zlasti dekan Arko, da se je rudniška šola vedno bolj izpopolnjevala. Dobili smo šesti in sedmi razred na dekliški šoli. Nedo-stajal je še osmi. Delali smo z vsčmi silami, da ga dobimo. Žal, da je bil trud brezuspešen, ker sc ministrstvo hoče na vsak način otresti ljudskih šol ter jili odstopiti deželi. Ako se danes to še ni izvršilo, zahvalimo edinole poslance S. L. S.! Naprednjaki so svojčas naravnost trdili, da bi bila sreča za šoli, če prideta pod deželno oskrbo, ker jih zelo skomina po kr. šolskem svetu ter upajo na ta način ogre-niti življenje nekaj od njih neodvisnim učiteljem krščanskega prepričanja. Kljub temu pa, da teži ministrstvo za tem, da pride šola pod deželo, smo prišli po prizadevanju poslancev S. L. S. pred ne dolgo dobo tako daleč, da je bilo razširjenje dekliške ljudske šole v oseinrazrednico do malega gotova stvar. Zakaj je stvar padla, ne vprašajte nas, ampak pri prijateljih in — žal — celo prijateljicah na svoji strani. Mi pa tudi po bridkih razočaranjih nismo mirovali. Ministrstva prisiliti ne moremo, ker danes še ni vezano po zakonu vzdržavati ljudske šole. Vse je odvisno od dobre volje ministrstva, kar najbolj dokazuje dejstvo, da so trdili naprednjaki: Država prevzame realko pod pogojem, da sprejme dežela deško in dekliško šolo. Seveda je ta trditev pesek v oči nevednežev, ker ne more biti nobene zveze med realko in rudniškima šolama. Realko je vzdrževala občina, nc dežela, in sprejelo je realko uaučno ministrstvo, ne ministrstvo javnih del, ki vzdržuje ljudski šoli. Boriti se bo treba še naprej, dokler ne pride do tega, da postaneta rudniški šoli v resnici pravi državni šoli, na kateriii bo vse tako urejeno, kakor je na državnih šolah drugod. Kdaj bo to, ne vemo. Komur pa je pri srcu mladina ve, da ne sme trpeti v teli bojih za šolo in učiteljstvo izobrazba deklic, zlasti v Idriji ne. Lepo število naših mladih Idrijčank si služi svoj pošteni kos kruha po čipkarskih tečajih in šolali. Vežbale so se v c. kr. centralnem tečaju na Dunaju. Doslej je prišla dobra delavka lahko v ta tečaj, ne da bi se mnogo oziralo vodstvo tečaja na prejšnje šolanje. V zadnjem času pa se jc določilo, da bode med predpogoji za vsprejem v c. kr. čip-' karski tečaj na Dunaju zvršena meščan-| ska šola, oziroma osemrazrednica ali podani dokaz, da je prosilka izvršila šolo, ki isto podaje, kakor osemrazrednica. Ali nismo torej dolžni našim poslancem S. L. S. zahvalo, da delajo za državno osemraz-rednico in prav tako uršulinkatn, da med tem poskrbe za pouk osmega šolskega leta? In naši liberalci in socialni demokrati?
i Shod so napravili v sredo, 22. septembra v pivarni pri »črnem orlu« socialdemokrati, da so zabavljali nad uršulin-kami. Napravljali so med govori medklice, ki jih ne objavljamo, ker so tako ostudni, da bi sodišče kot sirotiuska oblast prijela očeta, če bi pustil, da bi žena — mačeha tako zmerjala svoje pastorke. Na shodu je bil tudi tajnik društva za varstvo zanemarjenih otrok, a dr. Lončarju je ta
Brzo
-samopisnica s popolnoma vidno pisavo
ST0EWE^-Rekord
je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev.
Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. - Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. —- Edina popolna slovenska klavijatura. ———
V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si tli ogledal STOE-\VER- Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoewer-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo.	Prospekte pošilja zastonj
Dgodna plačila na obroke. Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko.in Hrvaško Ljubljana, Sclenburgova ulica 7 I. (doslej Mestni trg 8.)
»špas« ugajal. Dovolj o teh ostudnostih po prejšnjem pojasnilu. Zaslepljenost v naših vrstah ni doma!
i Protest proti honorarju, ki se plačuje uršulinkatn, so sklenili zborovalci na shodu v sredo. So pa duševni siromaki! Uršulinke so razglasile, koliko sc plača za pouk, in vse je pri kraju. Ali mar koga silijo, da pride v šolo? Sicer je pa honorar tako neznaten, da se je čuditi, ako ga primerjamo s honorarjem, ki so ga drugi zahtevali. Pa kdaj ste protestirali? Ali morda za pouk v francoščini, klavirju, ob pripravi za realko, ob posebnem pouku za ljudsko šolo? Komur ni všeč, naj pošlje pa v Ljubljano v šolo, tam je brez honorarja. Mi smo popolnoma zadovoljni, zlasti, ko vidimo, kako požrtvovalno delajo uršulinke. Učiteljice — lajike. ki so vam tako pri srcu, niso tako milostljive z ubož-nimi deklicami, kakor so redovnice. Le pozvedujte! Kadar bodo vam otroci dovolj dorastli, bodete morda cclo sami poskušali, če ne bodete posnemali tistih tovarišev, ki v pivarni dvigujejo roke za osemrazrednicc, svoje otroke pa z 12. letom zahtevajo iz šole, dasi niti 5. razred niso dovršili.
i Denarja preostaje občini, odkar jc realka podržavljena. Zato bi zopet radi zidali čitalnico, ker ne vedo, kam ž njim. Da ne bodo v zadregi, kako naj ga porabijo, damo nekaj svetov prihodnjič, ker danes je že nekaj za premišljevanje.
i »Slovencev« člankar je zadnjič po izvestjih poročal, da se na idrijski realki ni poučevala stenografija. Resnici na ljubo popravljamo, da je veroučitelj dve leti poučeval nemško stenografijo in sicer brezplačno v dobi, ko je bila realka še v mestni oskrbi. Se ve, tu se je klerikalec žrtvoval in ni bilo vredno omeniti v izvestju, češ, da učitelj ni izprašan za stenografijo, notarski, kandidat Tavzcs pa je . potem imenoval klerikalce nasprotnike realke.
i 12 zastav je v našem mestu dne 20. septembra očitno in javno protestiralo, da se je Slovenec tako daleč spozabil in klical vojaško pomoč zoper rojake-Slovence. Tudi naš župan je razobesil na svoji hiši in ukazal tudi v mestni hiši isto. S tem je pač pokazal, da on župan drugega mesta v Kranjski ne bo posnemal tovariša v stolnem mestu. Idrijski Jože hoče biti mo-drejši, kakor ljubljanski Ivan — in prav ima. »Sokol« na svoji hiši, v kateri biva tudi poslanec Gangl, pa sploh ni kazal znaka svoje žalosti, ampak Sokoli so razobesili zastavo raz društvenih prostorov, katere imajo v erarični hiši. Ko se je pa na pristojnem mestu zvedelo, zakaj visi zastava, je prišlo kmalu povelje odstraniti zastavo, češ, društvo v svoje društvene namene lahko stori, kar hoče, a da bi Sokoli iz erarične hiše za strankarsko politiko tako dvomljive vrednosti delali propagando, nc bo šlo. In Sokol, ki je že visoko dvignil svoja krila, jih je takoj zopet stisnil ter se uemaknil v notranje prostore. Kako so junaški!
i Lepak je bil na hiši, v kateri ima na-prednjak Primožič svojo prodajalno. Glasi se: »Slovenci, — Idrijčani! Spominjajte sc in praznujte 20. september!« — Bil je črn papir in bele črke. da bi ga gotovo vsak opazil. A Primožič je ravno tako isti dan prodajal pri odprtih vratih, kakor drugi trgovci. Kšeft je kšeft. To velja, kar nese, kaj ne, gospod Primožič?
i Edina zasluga klerikalcev je, da so uršulinski zavod omislili v Idriji, tako po-vdarja v »Narodu« znan dopisnik. Pravo je zadel, ln res zasluga za Idrijo. Pomislite! V otroški vrtec hodi 70 otrok, v gospodinjsko šolo je vpisanih že 50 deklet in 8. razred pohaja 30 učenk.
i Oglasilo se je za gospodinjsko šolo tudi nekaj prosilk od drugod, ki bi rade obiskovale notranjo šolo. Te naj se oglase do 1. oktobra t. 1.
Shod gorenjskega delavskega krit. - soclal. pol. društva.
Shod gorenjskega krščanskosocial-nega delavskega političnega društva, ki se je vršil dne 19. t. m. na Javorniku, je bil nepričakovano dobro obiskan.
Deželni poslanec gospod župnik Piber nam je v jako ognjevitih besedah razložil delovanje deželnega zbora. Razložil je šolsko postavo, deželno zavarovalnico, občinski volivni red, pri katerem je na-ivzoče občinstvo najbolj razveselilo, da bo •volitev direktna in tajna, ter omenil planinsko postavo, o kateri bo nam še v kratkem bolj natanko poročal.
Gospod župnik Škubic je nam zelo ihumoristično opisal naše domače razme-ir.e. Potem citira več stavkov iz govorov iin listov socialne demokracije, kateri so •v bistvenem nasprotju z njihovo »privat-»uo vero«, kar tudi nobeden socialni demokrat nc more odobravati, kdor jc kaj poučen o katoliški veri.
Gospod Košir je govoril o narodnosti, osobito kar se tiče okolice, ter pozival stariŠe, naj ne pošiljajo malih otrok v nemške šole. Razložil je postavo lex Ax-mann ter priporočal strogost v narodnem ivprašauju. Nato priporoča predsednik
shoda tov. Cebulj, kako potrebno je, da 'gremo delavci in kmetje skupno, posebno tpri volitvah, ter predlagal resolucijo, ka-itera je bila soglasno sprejeta.
Nato predsednik zaključi ta' lepo uspeli shod, raz katerega smo odšli s prepričanjem, da S. L. S. skrbi za vse stanove, kar jc edino pravično.
Resoluciji se glasita:
1.	Zborovalci. zbrani na shodu na Javorniku dne 19. septembra t. J., odločno protestirajo proti temu, da bi »Svobodna Misel« naše pošteno gorenjsko delavsko .in kmečko ljudstvo tako podcenjevala, da .bi še kedaj skušala med nljim zborovati in ■trositi svoje neumne misli, za katere se gorenjsko ljudstvo nikdar ogreti ne more tn nrkdar ogrelo ne bo.
2.	Zborovalci izrekajo svojim" poslancem S. L. S., zlasti njenemu načelniku dr. Šusteršiču. vsestransko, zaupanje in jih pozivijejo, da se kakor doslej, tako tudi iv prihodnje poslužijo najskrajnejših sredstev za pravice slovenskega ljudstva.
Vrhniške novice.
Narodna dama v luči olike in omike.
-Ob tukajšnji državni cesti je več erarič-inega sadnega drevja, do katerega ima pravico cestar. Na podlagi te pravice je tukajšnji cestar Pečkaj dne 17. t. m. s svojimi otroci obiral hruške na eraričnem drc-ivesu, ki je pa slučajno v bližini Lenarči-čevega vrta. Komaj to zapazi lična gospa ■našega deželnega poslanca Lenarčiča, pri-drvi iz hiše vsa razburjena, plane na cestarja, češ, da nima nobene pravice do isadja ter ga začne obdelavati z različnimi priimki. Končno pograbi pa še košaro iz ■rok Pečkajevc hčerke in zažene 'hruško idekletu s tako silo v obraz, da se ji kri iiilije. Ne bi se v to utikali, ako bi žc od preje ne poznali Lenarčičeve gospe kot ,take, ki doma v svoji hiši strogo zahteva, da se mora vse vršiti po najmodernejših iformah in oblikah.
Pivo, ki ga proizvaja naša pivovarna, je žc nekaj časa silno slabo. Kaj je temu rvzrok, nc vemo; pričakovati pa bi bilo, da bi se gospodje a la Jelovšek in drugi, (ki so nekdaj tako pridno delali na to, da so spravili pivovarnarja Frohlictia iz •Vrhnike, malo bolj za to pobrigali. Sicer si bomo na drug način pomagali!
20. september se je tudi tukaj slabo lObnesel. V celi Vrhniki 'so izobesili zastave samo čitalnica, Jurca, Mantua, •H a n s Tischler, Šetinc. Same veličine!
Vsak pes
se zelo naglo privadi
• • |<VgJH«fl UH pMU • •
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdkc
Henrik Polsterer,
tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino
Dunajsko flovomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja.
Btanojljeno 1893. 300 najvišjih odlikovani.
II
I
U
ra z verižico za samo kron 2'-.
Vsled nakupa velike zaloge ur razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno. 36 ur idočo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2'—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50. 5 kosov K 9"—. Pošilja proti povzetju
prus.-šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—t
Sedlarskega učenca
Jlnton Zollner, sedlarski mojster WcisshH«d!-gasse St. 10 v Beljaku, KoroSko, želi uCenca iz poštene hiše, krepkega in zdravega v starosti od 14 do 15 let. Dobra hrana in druga hišna oskrba. Ponudbe naj se pošiljajo pismeno, pod zgornjim naslovom.	2691 (1)
JesentSke novice.
j 20. september se je praznoval tudi .na Jesenicah. Pa kako? Otroški vrtec na Savi — je imel črno zastavo! Drugi nihče mi šel na »Narodova« pridušanja. Pomilovalno smo se nasmehnili, češ, čudna kom-panija. pa tudi pomenljiva! Ljubljanski liberalci in otroci v otroškem vrtcu! Nc jvemo, kdo z ozirom na pamet stoji višje; imenimo. da si sploh dobro držijo vago oboji. Kdo je pač ukazal razobesiti zasta-ivo? Razobešenje zalstave dne JO. scp-itembra 'je bilo le znak liberalstva; libe-.ralna Ciril in Metodova družba s tem jemlje prepotrebnemu vrtcu samo ugled pri krščanskih stariših.
j Kako so svobodomiselni?! Ker smo povedali, kateri so šli z Jesenic na svobodomiselni shod, so se ti svobodomisleci .tako nesvobodno prestrašili, da zdaj vsak itaji, da bi' bil na Shodu svobodomislecev, ampak trdijo, da so šli kupovat v Ljubljano. Kaj, ne vemo! Morda tobak — pa ismo jim ga dali mi zastonj — šnofati!
-j Shod na Javorniku preteklo nedeljo, ,ki je bil obenem tudi protestni shod proti •svobodomislecem, je 'bil tako dobro obiskan in .je tako izborno uspel, da smo ga tv resnici veseli. Na shodu so bili zastopani delavci in kmetje. Vsak ima sicer ,svoje težnje, pa smo vendar videli, kako ■krščanska misel druži v ljubezni oboje. Naši vrli delavci so ploskali, ko se je govorilo o zboljšanju planin kmetom; kmetje pa so glasno odobravali, ko se je govo-irilo o tem, da naj tudi delavci dobe v občini volivno pravico. Navzoči nasprotniki .so bili cel čas mirni, samo en nergač je tbil vmes, 'kateremu ni bilo všeč ne to ne ono. in je tako s svojimi tbriljantninii opazkami skrbel za zabavo. In tako se 'je na lepem shodu družijo koristno in prijetno.
j Jeseniški Sokoli so obhajali obletnico ljubljanskih žrtev zelo ganljivo. V inoči od sobote na nedeljo pred 20. septembrom so kaj zidane volje prepevali nemške pesmi v nemški kazini na Savi. ,Kaj značilno za te »sinove Slave na obali Save«, kaj ne!?
j Na Savi je mož, ki si drzne prepovedovati delavcem vstop v katoliško de-■lavsko društvo in sodelovati pri društvenih prireditvah. Vprašamo, po katerem paragrafu si ta gospodič priiastuje to oblast. Za enkrat ga samo posvarimo, /drugič ga bomo pa bolj krepko poprijeti iza njegova nemčursko-hberalna ušesa.
j Uradne ure hranilnice in posojilnice na Jesenicah bodo odsleii naprej vsako nedeljo od 3. do 5. ure in vsak četrtek od ,9. do 11. ure. Ob teli urah se vloge sprejemajo in izplačujejo, vlagajo prošnje za sprejem in posojila in dajejo posojila.
j Nadaljevanje predavanja »Potovanje v Lurd« bo jutri, v nedeljo, zvečer ob navadni uri. Na vrsti bo potovanje skozi -Švico: Znamenita božja; pot Einsiedeki, Rigi, švicarska jezera i. dr.«
Tržlške novice.
t Na tržiški lim v grenkih solzah pla-kajočega »Slov. Naroda« so se vsedli li-tsti: »Slov. dom«. »Gorenjec«, »Rdeči Prapor« in »'Naprej«. To vam je lažnjiva ta .avantgarda, ki piše o bankerotu v Trži-
! Ne pregledati !
Polvolneno blago od K 1 40 višje (6—7 kosov 5 kgr.) pošilja po povzetju
Jan Konečny tkalnica v Dalečinu
pri Jimramovu na Moravskem. Nepovoljno se vzame nazaj in se vrne denar. 2650 Kdor poskusi, kupi zopet. 5_j
skoro nov piamno
Naslov v upravništvu »Slovenca".
_2666 3-1
Sospodična »nmm
izurjena v šivanju in risalnem kroju, želi takoj službe v privatni Mitrn boljši hiši v mestu ali ua deželi. Podnaslovom:	2669 3-1
Šivilja, Ljubljana (poštno ležečo).
Pozor! Stoj!
Mizarji, gostilničarji in drugi naj se obrnejo na podpisano tvrdko pri nakupu stekla, porcelana, svetilk, latern, stekla ze okna (Sipe), okvirov m podobe (rome). Ondi se dobi tudi raznovrstno Speccrijsko blago, špirit garant. 95°/n K 1*52; za neveste vse potrebščine. Posodim proti mali odškodnini za ženitovanja in veselice porcelan,steklenice, nože, vilice itd. vse po najnižji ceni.
Se priporoča	2615 3—1
Ivanka Čolnar
trgovina z mešanim blagom, Kranj.
ču. Povod mazanja papirja v teh listih je bil konkurz konzunia, kot predsednikovega lastnega premoženja. O vseh drugih bankerotih pa fantazira liberalni lažnik v svoji razgreti glavi. Odgovarjati na vse .laži omenjenih listov se ne izplača, ker dopisnik ni i/. Tržiča, kar 'kaže nagroma-dena nevednost o celem položaju; če pa je, je imel pa v svoji glavi popolen banke-(rot. Kaj pa se more reči druzega, če niti domačih društev ne pozna. Vsak ud hranilnice in posojilnice stori bolj pameten .korak, ako se na pristojnem mestu osebno prepriča o stanju iste. ka'kor pa. če posluša nespametne backe, ki čitajo in verjamejo 'lažnjivim liberalnim in denic-kraškim listom.
t Malo več previdnosti! Liberalni do-.pisun kar lepo napove konkurz posojilnici. Menili smo radi tega poročila, da je polom v Slugovi hiši. O tej posojilnici bi »Slovenec« prav tako lahko pisal o gotovi vsoti, ki je plavala po Ljubljani, kakor lažejo liberalci o »klerikalni« posojilnici pod Papovim načelstvom, ki pa niti ne eksistira ne. Ako liberalci ne prekli-čejo pošteno svojih laži in če ne opuste započete gonje proti priporočila vredni hranilnici in posojilnici, bomo krepkejše ireagirali na njihove zlobne napade.
t Rdeči bratci bi radi napravili kšeft /S kronicanii, ki jih imajo v neki »kasi«, ■za katero še sami ne vedo. Prav! Kar napravijo naj konzum, bodo imeli vsaj tisti kak dobiček od tega, ki bodo v konzumu (jemali, plačevali pa ne. Potem si bodo iudi različni trgovci meti roke od veselja . . .
t 20. septembra je razobesilo bralno društvo črno zastavo, ljudje so pa brali prejšnji dan laži »Gorenjca« in »'Napreja« in potem začeli gonjo z hujskanjem. Lep spomin!
't Kdo je tisti, ki razdira delo požrto-ivalnih rok, naj premišljujejo naši nasprotniki, potem naj šele vpijejo o škodovaniu ^klerikalcev« za slovensko 'stvar.
Iščemo n
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
Bratov Krejcar, Dobruška 8642, Češko.
Prepričajte se in naročite si 6 kosov rjuh I8 obeljenih brez šiva v velikosti 150/200 za
samo K 13'50. Vzorci barhenta in raznega lanenega in bombaževega blaga zastonj iu franko.
2439 (1)
G
Grli
E
GB
Katoliška Bukvama v Liubliani
:> Ima v zalogi <:
3
za ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah.
l&ST Seznamke predpisanih učnih Mm oddaja brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige:
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2'20
Matek Blaž, Aritmetika in algebra
za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2"20. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2 — Mazi Josip, Geometrijski nazorni nank za prvi razred srednjih šob vez. K 1-. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez K 1'80.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk
za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2 80. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez. K 1'40.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk
I. knjiga, vez. K 2 80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K S'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50.
0 03 0
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —'80.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmaijerjeve izdaje, vez. K 1'90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar,
broš. K —b0.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in lil. spevu, broš. K — 80.
Katoliška Bukvama v li
as
ea
Stoj prijatelj!
1068 Preden kupiš ali izposodiš
klavir ali harmonij
potrucji sc šc k rodoljubu, edini narodni tvrdki
iILFOHZ BREZNIKG 11
(mestna hlSa)
....._ _„_______ _____r _!ne|SI konstruk.
mojih Instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic.
Prepričaj se o blanoglasnosti In najtrpežiic|šl konstrukciji ito
S
M
C
m
v/l
v a
01 u
O)
B
IA
a n u A
Kot Strokovniak in učitelj Glasbene A\atice in zapriseženi izvedenec c kr. deželne sodnije jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. -	.
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja.
F'
IBIBIBIBIBI
priporoča svoja izborna dolenjska, štajerska in istrijanska vina, punti-gamsko marčno pivo in vedno topla in mrzla jedila po primernih cenah.]
L
rain^nrttiirai
tj«
Edini ugoden nakup ■
ostankov!
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1
U. J. MM a bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo! Veleč, eo-spod V.J. Havliček a bratr, Pod5brady. Zadnjo pošiljatev sera sprejet z veseljem iti ie mi je zelo dopadla. Prosim, pošljite ml ic 40 metrov ostankov a ...
Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16,11.
Vajenca
za krznarsko obrt išče Anton Krejči, Ljubljana Wolfova ulica 5. Hrana in stanovanje prosto.	2618 3-1
2048 1
najboljšega sistema,
oforje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
L"/,0 železnino ::
dobavlja po najnižjih	C«,
cenah slovenska vele- J""* ^>lUpiCa trgovina z železnino » ijubljani, JKarije Jerezijc cista štev. 1.
Izurjen
2665 1-1
za Ljubljano in okolico,
ki je dobro uveden v trgovinah za specer. in kolon, blago ter drožerijah (za nov patent, konsum. predmet, ki jc neobh. potreben v vsakem gospodinjstvu! se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanj.
poslovanja na CEH & BLITZ, Dunaj XX, Dresdenerstr. 82.
m
0
TehnlCni biro in stavbeno podletle
kž. dr. lovo Siniič
kom. društvo Dolnja Tnzla, Bosna.
(O

0
\
d
J k
Izvršuje načrte, atatične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, stavbinsko, inženirsko in zemljemersko stro-ko spadajoča dela — v3e proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih - in strokovnih načelih. «
r
2560
10-1

s
J
Dijak-šestošolec iSŽ
inštrukcije
v slovenski rodbini. Naslov pove upravništvo ..Slovenca".	2623 2-1
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
..............i Obstoji že nad 38 let. itmimmitiui
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, VJoSfcve ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, veiutne, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč bltro in najpožtenejšo postrežbo, prosi, da sb pri 2403 u,rož""1 lzvoli oz,ra" ta P"'0 domačo tvrdko.

Posojilnice.
Kmetska posojilnica
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica "8$gevraat,cesta 8- -
V7oiomnn podporno društvo, Kongresni trg 19 MdjGlUUU Glej inserat.
Razne tspdko.
JS£6r Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5.
KollfflSnil **rf,n' zaloga Porce'ana in steklenine,
Lekarna Trnkoczy vtoat"ian'' zravcn ro'
T-, trgovina s Spec. blagom In iVieilLin^Cr delikatesami.Sv.F
.Petra cesta
St. 37. in 42.
Filip« slikar za napise, črke in grbe, t IlblUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv, Petra c. 25.
tihprf A, največja zaloga čevljev domačega iz-CilUGll deika, Prešernove ulice.
Sprejme se
23^2 (1
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica. _
Več vrst sodov ima naprodaj JI. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Ustanovljeno 1862. Teleton 534.
C. IN KR. DVORNI MASINIST
Kaiserstrasse štev. 71, vogal Bnrggasse.
največja in najbogatejša zaloga vseh vrst
51 posebo finih v vseh barvah, v KSiiJ ognjuemail.z nikeln, montažo peči za reguliranje (Fiillofen) od 15 K viSje, peči z a trajno kurjavo za premog
i — —•»•■••"i
v vseh velikostih
žglezne psčf s pečnicami
za dve ali tri sobe
peči in Kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko. 2442
Zfl Spori in premet.
Z®S©ga keles
Fach, (Storin). Globus, a tu Regent m (Mh m\iilniU znamk ter posoiraiii delo?.
Izposojevanje koles
vrelem koles za emojlirnole, : goniklaale ter popravila :
solidno in ©en©.
LJuSaljanaB,	c. st. S.
««3251333 "Oforfeff^in	ISSfflKSESSES
KaaGaasem JST^A	M5M£kebh
pod ugodnimi pogoji	in za nizko
ceno	1913 i
ud	l • v
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
Pojorf Resna ?c>3or! ženitna ponudba!
h{lad trgovec solidnega obnašanja 3 dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prija3nem irgu 30U 3nanja v svrho jenitbe 3 mlado,pridno, javedno Slovenko, ki ima veselje do irgcvine in tudi nekaj tisoč gotovine Le resne ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Vsak je svoja Sreče kovač".	2635
'	03ira se le na
pisma spolnim naslovom.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 lig nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje »znEzpet
gostega jako IrpeJnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blaga, t pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim per|em K 16, s polpuhom K 20, s pultom K 21; posamezne pernice K 12, It, 16; vzglavnlca K 3, K 3-50, K 1. - Pernice i80 -'HOcm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90-"70 ali 80 80 cm K t'50, 5'-, 5'50. Spod. pernica iz gradla 180-116 cm K 13- , 15' razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 Ii dalje.
TA. Berger v DeSenici št. 1010. Češki les.
Z a neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki 0 Zimnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj Iu poŠt. prosto. 52—t
so kile mm dv@-1
sSoveasicE plofte!
Cena krono in po 2 K 50 v. Velika zaloga
Gramofonov od Ikri naprej.
Dobi so tudi na mesečne obroka. Zato zahtevajte takoj brezplačno
ceie gramofonov
- ln raznih plošč, urar in optik
Ljubljana, Stari trg 26
delavnica za vsa cerkvena dela
St. Ulrich. Oroden. Tirolsko
se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba solidna in hitra. isi826-i
□G
zobeztarJca Zlvpsta Schweiseria,
iti u sie 1 m.
Dom za i*. 122° (D KM zoMnei!
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENA STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkocztj, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko).
in priaor
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel na račun dobro znano
kjer bom točil priznano pristna naravna vina ter vedno skrbel za izborna gorka in mrzla jedila.
■ .■■■■■»■■■DiiBa.aaoeaiiiiB.ic.iiaa.ai.
k:. da
i Izborno urejeno
"s kegljišče r{
\ je na razpolago, in še za ne-kaj večerov v tednu za oddati, s
a	•
a	s
aBBCBB*aazai)aai>»aaaoaaaaiDBiiaavaaafin
Za obilni obisk sc pri- *|«n Hjrmhl poroCa vclespoštovanjem uUi). UII!l|iiul>.
» n n v n b
a . b b B B
Slovenskega in nemškega jezika zmožna
z tle/.elc želi premeniti službo, najraje v kaka mesto. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom prodajalka v Hrastnik.	2668 3-1
to
S
o
iProda se graščina v Pod Smretii
pri Višnji gori z njivami, travniki.in gozdom. Pri graščini nahaja se dolgoletna umna čebeloreja s svetovnim ekspertom. Natančna pojasnila daje tvrdka P. Majdič, valjčni mlin v Jaršah pri Mengšu.
ira grm
7?
Hlkako uoteiajs nog, kurja očesa fn trdo kožo, nobenih pekoč in istriilonostl, kratko prerojen
se čuti Človek po eni kopelji Th^sinvlMrKI " za noge s pralnim praškom ,,«51111 HjJ9 JUIJMI.
Dobi sc v vseh lekarnah, drogerljah iu parfume-riiah. Koder se ne dobi, obrne naj se naravnost na izdelovalca Mag. pharm.	2103 10-1
VIKTOR OTTOBEPETZ, Gradec I.
Ljubljani v lekarni Mager, Trakozcg, droger. Kane.
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.
2534 1
Trgovci
1 naj ne zamude ugodne prilike i	za naročbo
naravnost ia* tkalnice!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met. oksferda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barvano le K 15*40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18-40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na
Julija MiiP.erja tkalnico, Hera. Mestec, Češko.
Podružnice	mMMMBMMMMBI MgMBMBBMniaBMnBMM Linbllanska kreditna banka ¥ Ljubi	lil! Stritarjeve nlice 2	Podružnice
api|£ii) tciovcc In Trst	sprejema vloge na knjižice in na te- 8/0/ koči račun, ter je obrestuje po čistih /2 /Q [Ur Knpuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. ;		sjpajci, ^igMvcc In Trst
. Delniška glavnica -H 3,000.000.			Rezervnfl lond -K 300.000.
za P^^vanje hiš, cerkva, župniSč, šolskih in jav-H5fflS3®fii8H!g®B5Sffl(Mi silh poslopij priporoča po i&vanredno nizkih cenah

ISflSMflfS M WfiK
iyuw5hi u lil!
c. in kr. dvorna založnika
priporočata
kateri so ne samo po izreka enega samega, nego na Kranjskem že od ve6 st0 posestnikov, ki te stroje že UmSS več let vporabljajo kot najboljši in ^Ssjjf za naše kraje najpripravnejši dfata** spoznani. Vsakdo naj se torej sam ^afcste prepriča in knpi le kosilni stroj
'Ssm^msimsm^msmas^i^r:

Oposarjarao posebno na našo nove nože z gostimi zobmi, ki po----: selrao globoko režejo, za nizko in redko travo. =====
Eclini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled,
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr
ki so izredno praktične ::	za porabo.	::
HaaBMBmmM—PBmBMMMMlMI^M
sgsaaag^iagagBaBaBaEEafflmgBaBBmgaHaraB
cffirasne MoBufie za dame,
fiafšor tudi za deRlice in otrofie, najnovejše mode, v največji izGiri priporoča po zelo ugodni (i cenafi
i i i ........ii ■■um miniiii— —mm_
modni salon tMagdič
JSjuGljana, nasproti glavne pošle, JSjuBljana.
v St. Jurju ob južni železnici (Štajersko)
flF^RliRIP
k W I tt 15T ?sf
3»
Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo in :::	deščic (parket)	:::
Sf(f>1 £5> različne vrste od priprostega do naj-finejšega izdelka, naslonjače, gugal-nike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah.)
Na zahtevo pošljem moj ilusirovani cenik zastonj in
franko.	:::
Ivan Bahovec
1971 (1)	tovarnar na Duplici p. Kamnik
Izdelujem m imam vedno v zalogi mline na gepelj in za roko. sss V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. Ras pošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. !!! Krasne reference !!!
___-__2372 (1)
V PETO ,,DRUŽBE SV. CIRILA IN METODil
splošna delniška družba raa«9 Tpl^ičf^iffS
i & m	za zavarovanje v Pragi SiH OoBjliilJB
Generalne zastopstvo za m slovenske deželo v Trsi??, ulica M\im št. 5.
EDINA	slovanska ilolniska družba za zavarovanje r.a življenje, EDINi*, katera kolekuje zavaiovalne listine z narodnim kolekom, EDINH, katora kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. E) I2i m Zavaruje najceneje, najugodnejše na vso načine! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnilo dajejo vedno brezulačno okrajna zastopstva v vseii vežjiii tastih krajih.
I—C L09Z	'88 "A3t5
'n ag qo iijioh 'aoaoisb:* cGojcz 'ssnjg ^oh -nuiop bu
K!3(liES;d iniufBJJ S JJOZn^BZ
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
Konverzacije kakor tudi otroški tečaj zn oba jezika. Začetek zopet i. oktobra. Prijave od 19. do 28. septembra. Radi razdelitve učencev se prosijo isti v lastnem interesu, da se pravočasno priglase. — Poskusne ure in prospekti zastonj! 2601 3—i
nadalje sodi z vratlcami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 1000 in 5000 litrov se dobijo prav po
pnklvrdki ELRosner&Co. LKfcK
1842	Ustanovljeno teta	1842 jg
Slikarja napisovs Stavb. In pohištvena pleskarja.L
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Tovarna in predaja oljnatih Sar*, firneia in laka
Prodajalna In keraptolr: MIKLOŠIČEVI CESTH ŠT£¥. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTOF. 8. Telefonist
Vino
^vrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa fimljanov,, ležečih na morski obali Izola-»irano, je naprodaj v kleteh poštenih slo-renskih kmetov. Posreduje in za pristnost amči: „Kmečka gospodarska zadruga r Medoših (Korte)" pošta Pirano — elezniška postaja Portorose (Istra), 'lena belemu (rumenemu) vhiu po 26 K iakto na debelo k) po 28 K hekto na drobno, lena črnemu (istrsko refo$ko) po 20 K hekto ia debelo m po 22 K hekto na drobno postavljeno na postajo
Domača tvrdka!
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4
tik novega poslopja Katol. tiskarne. IfvrSuje teCno in po nizkiii cenah vsa naročila ria vsi- ona kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne IMO dilke, zlate, srebrne in nikelnaste ure. iMpišipa HHctanO ter različno zlatnino dalje Vul IfilUU, Pl alflilu insrebrnino. 282452-1 Vn popravil« se livrSe solidno in po nizki ceai.
L 705 Flobert Teschln „WHRHHHD"
aliber 6 qli 9 mm z močno robato cevjo, dolgost meter, za streljanje z zrni tr**on 111* n krogi jami, teža 1 Vt kg	—•
Jo3n]a se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o I1V3	orožju zastonj in franko.	(i)
Franc lnfck. ereiama, Opožao 89, Češko. Lepa zračna esi
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hi$ah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. PredoviCu, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	»s
■■■■■■MMB——l»M»
Založnik e. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Inikov S
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faoonah in velikih izberah
112
priporoča
Ivan Soklic.
Pod trančo št. 2.
4 tedne poskušnle
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
ilust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
„pri sokicta" za vodo, v mestni palači. 2552 Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naračilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
Fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto< grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo tečno tudi v največji množini. —

o
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega ma^fi za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
IB^MBBBIgBMEBBB8MBM8gM5MMBHMBBBMI
ESC3
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki
»Severonemškega UoydaM
iz
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessiu Caciiia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der GroOe. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58 ■
■JU, v Kolodvorskih ulicah št. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišleiju".
Odhod iz Ljubljane jc vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Alexiko, California, flriona Utah, Wyoming, Novuda, Oregon, in VVasliington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colotnbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Lancoster od K 26'—, FlQbert>pu&k« od K B-50, pifitol« od K 2--, samokre«! od K5--. :: Popravila cetro, — ilustrovani cenilci franko. ::
F. DUŠEK v Opo5no	77
1631	Čeiko.	33
JVateri xtr!ijo «&t>br&, po cvsvil t&> ,
lasl/urcrpdoiMiii v
Si^nonA"^
m	ZfčbiečvvKlkv
»asj/sisaj^
.n« ni
valjični mlin v Kranju,
I^Fan^sko.
Največja proizvajanja priznano najboljfe pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki Izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrši Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se te dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske majatro neprecenljivo vrednosti.	2916 5£-i
Zastopstva in zaloge:
Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Telefon 177.
zaloga piva
v Spodnji Im Pil bJaMjasl.
Gospodom gostilničarje« in p. n. slavnemu ob&nstfru priporočam
zagrelbačko in s češko pivo ss
Najcenejše
3436 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu iu — prečastiti duhovšCini —
JOSSP VIDMAR
v Ljubljani
FM Mili Stari trs st. 4. Prešernove ulice SL 4.
- Popravila točno in ceno. -
.S
sa-
Ml $1.12017.
lelelon st. m
Podružnica: DUD!
Osrednja banka ceskih hranilnic
(Ustredni banka českijh sporitelen) = Podružnica: DUHA3 L. UliPPlinSerStraSSe 22.
II
Vloge na knjižice in račun 4% in 4'/i°/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava In Cuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na '1% in >/*°/o upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4°/0 bankovnih obligacij, katere uživajo pnpiiarno sigurnost in se smejo rnbiti ;:a vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobanka'.
Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno :
OLJU^JRJOLJUMpi
p c acg	__
|i|| priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe~ sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt55
——----= moderne kemije zato neprekosljivo blago	--—5
Največje i si najstarejše slovensko podjetje!
ČastfitŽ' dsiEiovščlnl priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" ln „SUPERIOR".
E235K3rSS0EESEEIIS
j JJUULJLJ B 1 B B
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pucn-koleaa:
„Specijal" Puch-kolesa.......K 150-—
„Curior" kolosa........... 115-—
Najboljše paeumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 63-— naprej.	(i)
Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Coaikl zastonj ln poštnine prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
um ln trgoveo v LJubljani.
Slot>erici, pozor!
pri nakupovanju
H
£jubljana, ^estni 11
priporoča največjo zalogo krasnih
mM vencev
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Cene brez konkurence! -
2977 Hi salon u motene flart iS® 52_,
A. ¥I¥Oi - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejše priporoča velecenjenim damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
aaaaauaLiaaaa aaaa^aL2aaix2aaaaQaaaaoi^ a	PŽ!^ 5zv°aiic Pisali po vzorce! —
1 V. J. Havliček a bratr v
izvozna tvrdha modnooa Masa na roRo delano razprodaja po znati znižani ceni.
j j^aaaaacroaaaaaaaaaaaaoaaaaaara
^stlislti I različnih velikosti F " " ~
Jaaaaaaaaapaaacaaaaaaaaaaaaaaaaaa
" iSlIiSli!9^PF3liilH(plia)i
Baaaanaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
)4	Vzorci franko!	Le malo časa:
□ 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih jnGDOOač 3 za K 18.— franko po povzetju. — Od teh se rj	vzorci ne pošiljajo. 168 52—t
□aaaacj^Kiaaaaaaaaaaaagaaaaaaaaaaaa «
"®8SRs!s
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnenTdomu y Ljubljani na M M-18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75
obrestuje hranilne vloge po 41* °l>
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje poso* jilnica sama za vložnike.
Sprejema ti hranilne vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In iih obrestuje od dne vloge do dne dvlji.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad , K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983*93
Posojuje na zemljišča po 5</<°/o z l«/2% na amortizacijo ali pa po 5Vi°/o brez amortizacije; na menice po 6°/0.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj iti	in praznikov.	52-1

naicenojša vožnja«Hmeriko
11 1 »' 1
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antvverpen v New-York in čez v
je proga
f< •• - , r

11
Na naSih parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland., *Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette* in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
OH iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno ce-nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlerju» 188 (52—1)


1 i J kanalizacije, kopališča
tsS
Hacrtl ln Izvršitev le pri domači specialni tvrslkl. Tehniške ocene In načrti | zastonj, ko se poveri delo.
ijumffrii n)tBB—BBH 1 j
Inžener-hidrotekt

Beetbovenove nI. 4. Brzojavi: Lacbnik. Ljubljana.
Delniška dražba sdrnžeiih pivovaren Žalec in Laško
RUMM^M.«* IBJL"wo.
Specialiteta:	(črno pivo a Ea monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
■j==: PeiHjatve na dom sprejema reatevrster ^Narodnega dema" g. Kržlšnlk, (Telefon it. 82.) ===============
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lisci. Cerne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
195 52-1
štev. 3.
p
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe z visoko provzijo stalen in pošten zaslužek. Z malo kapitala se more zaslužiti rreseeno 200 do 500 k on. Ponudbe
MS! Jm form1 BuflapM, Rorse Postl.38.
Prav Jdobie
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6.
Fran Cascio
J^r. Jflavfa
gdelovatelj f^irurgičnih in orto• pedičnih predmetov in sfandaj,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bijejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne jz/e, k'lr.e pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklisliranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage se izdelujejo pod strogim nad-3orstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan;čmponiklovalnizavod 3 motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno ln ceno.	3 5
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj ; kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki Iranko. 3450 521
isiarejsa pn
Jurija Jankoviča naslednik
MARTIN LAMPERT,
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljcnim
r„„„ ___,	modernim vozom. „
Cene zmerne!	Postrežba najtočnejša!
SI
s
)Uiyjni a b a u b a b sms
R ™ MM g H B.......
S
s
s
S
S
IS
§s
£3
ss
Ustanovljena 1817.
Ustanovljena 18'17.
i, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.

55
RJ
i
53
jersoi n s & ss s~B"Tr"5ws
£L_n__nLU__n__n_.&ns s . n is 0 0
s is s ss 55 ss a ILiLJDUBUS-Bi
iS £5 H §5
a—_&
FS
«5
LsCI
Llnbliana. Slomškove ulice 4.
Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d.
Specijaliteta: valjični zastari in solnčns plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov! ^
WE
Podjetje betonskih stavb!
mE
Brata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjaSko izvedena. - Cona najnižja. - Jamstvo. — Zastop. svodov patent .M".
= čevljarski mojster = Ljubljana, Kafekega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
■ragBaiaKinnai
ORENČAN
Llnbliana-
trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
Velika
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd, 2575
Priporoča se:
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1*20 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52-1
eile za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta
1.	Vitek-ov „ImmerJuug", rodečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4* — .
2.	Vitck-ov „Nucin", enojna steklenica KI"-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni, bdino pristni iz kem. laboratorija
FR. VITEK & Co. PRAGA. 1021
Vitek-ov Jmmerjung" Vitek-ov „lmincrjung"
Pred uporabo.
Po nporabl.
Zahtevajte le Vitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Hnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.


siu

o
NAZNANILO.
O
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani
mm
Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd.
Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel., knezoškofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb.
Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani.
Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim
z odličnim spoštovanjem
Valentin Scagnetti,
Krško, dne 30. vel. srpana 1909.
2396 10-1
arhitekt in mestni stavbenik.


naj bi se v svojo lastno kcrst poučil o
It

ta?

123
'S" t
OTf

mi
peči
Pri tej peči sc prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo. Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peči sc grade od 4 hlebov (za 100 K) do '10 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
----Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjeniini pojasnili
*
ir i?, 17 5 1
Ic & Kump., Ljubljana.
fjf^mmmimmmmsmMgsmmmmK^^
Največja slovenska tvrdka za obuvala

IS i
IS
b m
ta p
Je
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseli vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam.
Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo, — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj Filijalka: Stari trg štev. 28.	1133 \
Pa T Ar f PriP°ročam preč. duhovščini in D^-j/vr? I UZ-llfi • slav. občinstvu svojo ogromno 1	«
zalogo umetno izdelanih
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 ,)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
regislr. zadruga z neom. zavezo v Lublanf,
pisarna na Kongresnem trgu ši. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
I 6 4 0
t. j. K 4-75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi sc
obrestovanje pretrgalo.
URte ure od 8. de 12 dopslfe ln od 3. do S. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3118
Račun poštna hranilnice stev. 49086.	TeMon štev. 135.
sasBosaransora
(Si >1
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno.

i pisalni stroji.
* Ceniki zastonj in fpnnko,
Oaa»tajska cesta JI7, Ljubljana«
8832 52—1
iz prvih tovarn Avstrije: Rurkopp, Stypis (Puoh)i Ws»fff®?ir«d.
v
2627 3-1
Dela in dobave za zgradbo enorazredne ljudske šole pri sv. .Duhu na Blokah, prora* čunjena na 20.850 K 68 v, se bodo oddajala potom javne ponudbene obravnave. Oddajalo se bode v dveh delih:
1.	mizarsko delo s ključavničarskim, steklarskim, in barvarskim delom, ter deloma S tesarskim delom proračunjeno na 3118 K 16 v;
2.	zidarsko delo s kamnoseškim, krovskim, pečarskim deloma tudi s tesarskim delom in drugimi manjšimi deli, proračunjena na 17.732 K 16 v;
Pismenim ponudbam, kolekovanim s kolekoni za 1 K, naj se priloži 10°/o varščine obeh del, oz. onega dela, ki se ga hoče prevzeti. Ponudilo naj se zapiše s številkami in besedami; dodana naj bo opomba, da se ponudniku znani vsi pogoji, stroškovnik in načrti, ter, da se tem brezpogojno podvrže.
Dražbeni pogoji, stroškovnik in načrti so ponudnikom na razpolago pri podpisanem k raj n eni šolskem svetu. Ponudbe naj se vlože do dne 8. oktobra 1.1. pri krajnem šolskem svetu pri sv. Duhu na Blokah, p. Novavas pri Rakeku. Ustmena dražba se bo vršila
dne 10. oktobra 1.1. ob 3. mi popoldne
v Novivasi pri gosp. Ivanu Modicu, ker se bo isti dan tudi gradenje šole na Blokah,
torej obeh šol, tam oddajalo.
Krajni šolski svet pri sv. Duhu na Blokah
dne 20. septembra 1909.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
«3
Cenj. gg. akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovenoem in
Slovenkam priporoča svojo
2636
trgovino s papirjem
z bogato zalogo vsakovrstnih razglednic, zvezkov, svinčnikov, pisar« niškega in ovijalnega papirja, risalnega orodja in vseh drugih šolskih potrebščin v najboljši kakovosti
s 1 Mara Staniša, Dunaj VIII, Kochgasse 25.
■3

Razšla
Dne 10. oktobra 1.1. se bode pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi na Blokah oddala
zgradba šolskega poslopja
po zmanjševalni dražbi in sicer:
Zidarsko in kamnoseško delo bode imel zidarski mojster prevzeti ter je cenjeno na..............K 28.233'07
Mizarska, tesarska, ključavničarska, barvarska in steklarska
dela bode imel mizarski mojster jer so cenjena na . . . „ 16.246 69
Kleparska dela so cenjena na..............1.66252
Slikarska dela so cenjena na............. 11009
Pismene ponudbe se morajo vložiti do
8. oktobra 1.1.
pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi pri Rakeku z 10% varščine, katera sme biti tudi v hranilnih knjižicah ter se mora podjetnik jasno izjaviti, da so mu popolnoma znani načrti, troškovnik in pogoji, ter se taistim brezpogojno podvrže.
Krajni šolski svet na Blokah.
2638 3-1
Ivan Modic, 1. r.
predsednik.
unnnunnnnnnnnnnnnunnnnnnnnsBnnnnn
Oklic!
C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku naznanja, da se bo na prošnjo gospe Zofije Poš v Žužemberku prodalo
dne 2. oktobra 1909 dopoldne ob 10. uri
»Poževo posestvo« vi. št. 86. kat. obč. Žužemberk obstoječe iz prostostoječe enonadstropne zidane hiše, velikega sadnega vrta z vodnjakom, gospodarskega poslopja in pritiklin. Posestvo je arondirano in ima nad 1 oral pov. mere Najmanji ponudek je 10.000 K. Dražbeni pogoji so tusodno na vpogled.
C. kr. okrajno sodišče Žužemberk
oddelek I. dne 17. septembra 1909.	262o 3-,
umuuuuuumnuuuuuuunuuumuuuuuuuu
■	Vv; -V"'V^n^vF-i-
______MlMI Ul KAIJ13HHI H HMHBHUHMD H ».aMiSTO l'J __________ ___ ^^
V i>	o
P
Vi*
iz SasSiue novo, moderno opremljene pars?e opekarne na Viču pra LJubljani, in opeko za zid, dalje statrisni
kamen za zis3aBi|e iz domačega kamenoioma v Podpeči, pri

Dunajska eesfa št 13 poleg ..FIgovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstavništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
2973 52-1
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n odjemalcem v ogled.
Najcenejša vožnja v Ameriko,
mm potovalna pisarna
za
:: Hmeriko ::
i ta
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. m
9 B 1	0 a m	2900 52-1
IMII ™ UMI Mil I ■■	Ii,wi,,»t.llll«i.m»»mi».-^BIL|J nM.J«n.«'.i»
Najcenejša vožnja v Amerika.
□ aaooaDaaaooaaiaanatjaaaannoaaoaaaaoaaaaiaaaaaB
D
a
D
a c D
a D
D £3
C Q
a o
C
n c D
n n c o a a n
::: l}eji>eeja zelega :::
Ljubljana, Ducrni trg 3 ::: podružnica: me$tc, Qlei?ni trg.
1422 100 1
£3
a a a a a a a o a a a a a o a o o a o a a a a a
u a a a aaaaacsaaaaaaaaaaaaaoaoaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Avsh> ameriška zalega čeljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slona4. Pazite natančno na firmo.
2825 26-
mmmm
B—B————
, najnovejše nhlAbn jesenske In ii narejene bUKeiis zimske, za gospode, slame, dečke In deklice po najnižji ceni edino	_
2629 i taislctiiska ftgirolaa K
MMgMa—gaigaMgiiM—
Betonsko podjetje
Tvornica Gcmenlnlh izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.
LJUBLJRN&, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci^ brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVo!
PER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:
5.
ZnamkaF.L.P.
IZPELJHVH
vseh poslovnih transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa oiavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
mmm^mmmmmmm
milil' 11111— i b' um i ul i umi i mi umu iiimiiiiihii ij m ■■ •
DELMIŠKH BRUŽBH
€ OSREDNJA MENJHLNICfl: * DUNAJ I., 1VOLLZEILE 1.
1*11 žrt* <no ♦ Baden,Če§kaKamnica,ČeškaLipa,Brno,MoravskiZum-berg,Modlina, NoviJičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava.
NRKUP IN PRODHJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
i Zavarovanje proli tejotii pri Mani srečk Mu papirjev.

Cč
rezane
Ponudimo vsak® poljubno množinos
"V B 1]	/	s
480
&isS$rako strojno opek©, P©s*t!aaidl- ©eimcrat, peči, štesSiB^ike, iamotne plošče
za flaksEfsj® ©ertoa, inoalMikow i. t* d*
csmaaesv^ i *az3rww«^T5s*»' useBBmaBaaa


SS
pB VIDIC
Komi
Ča
KŽSHI
53 Si sa ® lilfep:


fr* &/M 1
J "" "...... ........ »
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših puSk iu samokresov lastnega izdelka, kakor tudi «
PSa zaSBievo pošljemo vzorce i« prospekte takoj fcij-ejtpSačriO.
akia.'.'!^ JaKMUM-Si" SLUK^lHtCCrat 2ETCTSHI
zor!
W	2184 20-1
V
sam
Židovska ulica št. S
| belgijskih, snlskih in čeških strogo preizkušenih pr.Sk, katere presegajo glede dela in tudi |	----------——-_— glede strela vse druge puškarske izdelke. —~ --
Posebno dobre so lahke trccevke in puške / jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbir;; p uSk brez petelinov (Hatuineries). Najnovej-.! toplči, velika /.-aloga vseli lovskih poli potrebščin za ribiče, iajrižjili cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.
ozor!
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina
Mr IS W£k

Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18
kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, rnodercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov,
vse po najnižji ceni.	1495 1
KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
po n°|0
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 71/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice-
Dr. Fr. Dolšak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat K. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.



fsajSioSjša
Postojna.
Valentin J. Picek.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. (Oj y (Dj Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 0
prevleki za mm m Lestelc k Meto v Ljubljani
Anton Ditrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje Fran Loy. Idrija: Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik. Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
Družbe
Cirilaitf Metoda
za Istro
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
A\nogokrat odlikovana.
a
Mnogokrat odlikovana.
Zavitek 20 vinarjev.
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaislln isa Hrvaškem, f
isana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
šfedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago-
ima jako lep sadni vrt pred hišo, dva travnika, dve njivi, gozda pa kolikor se ga želi kupiti. Hiša je v dobrem stanu. Proda se po zelo nizki ceni. Več pove Franc Lipah v Dobrunjah štev. 5., p. Hrušica pri Ljubljani.	2490 3-1

Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivajo	2404 8-1
lepa, suha bi&Rova drva za kuriavo
po 22 do 24 palcev dolga, od pol sežnja naprej v vsaki množini. Za cenj. naročila se vljudno priporoča
Kari Miš, Mm, Emonsha cesia 2, y JaHopičevl Hi
Telefon št. 21—60. Brzojavk Baikansped. «fg|

Tff
S
i 9
SKSSI k Ž'iro račun Pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
iti
sprejema v svoja dobro nrejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blap najkulantneje. Istoiako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carmi blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste posiljatve na vse strani točno in brzo, zvršnje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo Hitro in zastonj. :::
2045 25—1