PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o -n i, Abb. postale I gruppo LiClia 50 IlT Leto XXIII. St. 140 (6724) TRST, četrtek, 15. junija 1967 ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA OZN Sovjetska resolucija ni dobila večine Potrebni so nujni ukrepi za pomoč beguncem U Tantov poziv vsem vladam in zasebnikom - Akcija mednarodnega Rdečega križa NEW YORK, 14. — Varnostni svet je danes zavrnil sovjetsko resolucijo, ki zahteva obsodbo Izraela kot napadalca ter umik izraelskih čet na prvotne položaje. Prvi paragraf, ki obsoja Izrael, je dobil štiri glasove (SZ, Indija, Mali in Bolgarija), ll delegatov pa se je za- se vzdržalo. Drugi paragraf, ki hteva umik izraelskih čet, pa je dobil šest glasov (SZ, Indija, Mali, Bolgarija, Nigerija in E-tiopija), devet delegatov pa se ie vzdržalo. O celotni resoluciji hišo zaradi tega niti glasovali. Razprava v varnostnem svetu se Je nadaljevala ‘vso noč. Ob 3.19 je bila prekinjena, toda se je na sovjetsko zahtevo ob štirih zopet nadaljevala. Med nočno debato je izraelski delegat Kidron trdil, da je bil Izrael žrtev napada, ki da se le začel s koncentracijo egiptovskih čet na Sinajskem polotoku in * blokado Akabskega zaliva. Tunizijski predstavnik je izjavil, ®a mora varnostni svet prepovedati Izraelu, da bi na zasedenem bzemlju premeščal prebivalstvo in arabske begunce, «ki se izvaja po Pravi nacistični tradiciji«. Seja varnostnega sveta se je nadaljevala danes popoldne. Britan- ustvariti možnost za morebitna pogajanja, ter je poudaril nujnost pomoči beguncem. Argentinski delegat je izjavil, da je dolžnost varnostnega sveta ustvariti pogoje, da ne bo nobena od obeh strani postavljena v položaj, v katerem bi se morala pogajati pod grožnjo sile ali pod kakršnim koli pritiskom. Zaradi tega bi se morale čete umakniti in zajamčiti bi se morala plovba v mednarodnih vodah. Francoski delegat je izjavil, da zavojevanje z orožjem ne bi smelo dati pravice do zasedbe nekega ozemlja. Pripomnil pa je, da sovjetska resolucija verjetno ne bo s praktičnega vidika sprejeta in iz. vedena. V sedanjih okoliščinah se je treba truditi, da se doseže sporazum, ki bi bil sprejemljiv za vse strani. Sovjetski delegat Fedorenko je izjavil, da se ne bo uprl resoluciji Argentine, Brazilije in Etiopi-se ski delegat je izjavil, da bi morali I je, ki se tiče ravnanja s civilisti, Značilen komentar vatikanskega lista Vatikan, 14. — Vatikanski list ■Usservatore della domenica« ob-j*WJa v zvezi s Srednjim vzhodom •jbttientar, v katerem pravi med "TOgim: «Ko je Izrael začel so-TOJžnosti, je prav gotovo vedel z JJoostno gotovostjo, da se lahko l^TOe brez prevelikega tveganja, če hitro nastopi. Reakcija sTOio Trikih držav in Združenih narodov j* bila relativno počasna; in tudi ““glasje velikih v varnostnem svetu j* bilo doseženo brez prevelikih }**av z zakasnitvijo, ki je omogo-Jj* židovskim četam, da so dose-5™ svoje smotre in -so šle tudi j?®ko njih, da so si poskrbele ko-JJtsn denar za politično izmenja-v trenutku pogajanj. V bistvu .politično akcijo dopuščali, in Sovjetska zveza, ki je glas po izvršenih dvigni- po izvršenih dejstvih.« ^Nihče ne more predvidevati na-jJSJhjega razvoja dogodkov. Pot ŠiikUnevsiljenega miru, je dolga luvt^vna. Izjave zmagovalcev jo Jjhto napravijo še številnejšo. Ko ^siiši zatrjevati, zaključuje vati-j]?*ki list, da na izraelskem ozem-fti vL mesta niti za enega arabske-»0H begunca, ker gospodarski po-tega ne dopuščajo, je najmanj, ^ se lahko reče, da nas to bega.« Jugoslovanska Zveza za mir obsoja napad Si i^dalec h (Od našega dopisnika) tvJ^OGRAD, 14. — Jugoslovanska konr za mir« neodvisnost in ena-tJ^avnost narodov je poslala da-Hjj vsem mednarodnim in nacio-organizacijam za mir in v Phodilnini organizacijam pismo, 5^ Katerem odločno obsoja izrael-W naPad na arabske države in javlja, da bi bilo usodno za topo na svetu in za pravico na-- - v do svobode, suverenost in če bi se dovolilo da dobi kakršne koli ko-tjjl lz svoje militaristične avan-in Dolžnost vseh miroljubnih ''aprednih sil je, da zahtevajo, t( a30! takoj umakne svoje ce-8očj:a začetne položaje, da onemo-iv alt izseljevanja arabskega pre-MleS- in c*a vrnejo pregnanim Hg^nskim beguncem domovin--i ol?ravice- ^sa'ca druga rešitev (ko. ‘'rabrila napadalca ter anglc-inJJhenške imperialiste in neo-JJ*rialiste, ki stoje za Izraelom, toj-ppslovanska zveza za mir o-tiji r)a, da se ne sme verjeti teo-bl ’ ceš da Izrael vse to dela, da Va rova* sv°i obstoj. Izrael se tj a Pomiriti z dejstvom, da so W®testo nekdanjih kolonialnih na arabskem prostoru v ka-so Izrael in njihovi imperia-•vjj?11 pokrovitelji lahko vsiljevali Volj°' nastale modeme in 'rpe ec*ni-> arabske države, ki ne hobene dominacije. Če Izrael tj zavarovati svoj obstoj, se mo-^'vsem odpovedati vlogi an-- ameriškega žandarja na TO vzhodu in pričeti gra-mostove z arab- skupno z materialom, ki bo - nabran v okviru široke akcije družbeno - političnih organizacij, poslan z ladjami v prizadete arabske države. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes v Belem dvoru novega veleposlanika Jugoslavije v Italiji Srdjana Pričo pred njegovim odhodom v Rim. B. B. begunci in vojnimi ujetniki. Vendar je resolucija nepopolna, ker ne obsoja Izraela in ker je naj-prav evakuacija čet napadalca. boljši način za zaščito civilistov Izraelski delegat je izjavil, da se pripravlja široko gibanje povratka na zahod ob podpori Izraela za arabske begunce, ki so prekoračili reko Jordan. Glede vojnih ujetnikov je izjavil, da v Izraelu človeško ravnajo z njimi. Trdil je, da sta bila v Egiptu ubita dva vojna ujetnika. Sledilo je glasovanje o sovjetski resoluciji, nakar je Fedorenko obsodil «nevšečno toda vsekakor ne-oporekljivo dejstvo, da varnostni svet ni imel možnosti storiti, kair bi moral, da zaustavi izraelski napad proti Arabcem«. Vsekakor je treba sedaj misliti na druga sredstva. Sovjetska zveza bo glasovala proti ameriški resoluciji in je prepričana, da bodo sile miru na vsem svetu pomagale Arabcem odbiti izraelski napad in varovati njih pravice. Egiptovski in iraški delegat sta izjavila, da so ZDA in Velika Britanija odgovorne za zavrnitev sovjetske resolucije, kakor so sokrive za izraelski napad. Iraški delegat je izjavil, da ni moč zahtevati od Arabcev, da bi se pogajali z napadalci, kakor niso zavezniki v drugi svetovni vojni sprejeli pogajanj z nacisti. Pozno zvečer je varnostni svet začel razpravo o argentinski resoluciji o arabskih beguncih. Sovjetska čistilnica za Turčijo ANKARA, 14. — Turčija in SZ sta podpisali četrto pogodbo za graditev petrolejske čistilnice, ki bo imela zmogljivost 3 milijone ton nafte letno, čistilnica bo stala 24 milijonov dolarjev in jo bodo pričeli graditi 15. Julija ter dokončali v 36 mesecih. Ko bodo zgrajene vse čistilnice, bo znašala njih zmogljivost 10 milijonov ton. SEUL, 14. — že tretji dan se nadaljujejo protivladne demonstracije študentov, ki očitajo vladi, da je ponaredila volilne Izide. Policija je uporabila solzilne bombe, da je razpršila okrog 10.000 študentov iz treh univerz. O podobnih manifestacijah poročajo iz raznih krajev Južne Koreje. Na večerni seji je varnostni svet soglasno odobril resolucijo Argentine, Brazilije in Etiopije, ki poudarja, da je treba preprečiti civilnemu prebivalstvu in vojnim ujetnikom nadaljnje trpljenje. Poziva Izrael, naj zagotovi varnost in blaginjo prebivalcem na področjih, kjer so divjali boji, in naj omogoči pobeglim beguncem povratek v njihove domove. Resolucija poziva vse stranke, naj strogo spoštujejo civiliste in vojne ujetnike po človečanskih načelih in na podlagi ženevske konvencije. Seja varnostnega sveta je bila nato zaključena, ne da bi bila določena nova. V Parizu so uradno javili, da francoska vlada sprejema sovjetsko zahtevo za sklicanje izrednega, zasedanja glavne skupščine OZN. V uradnem sporočilu je rečeno, da bi morala skupščina po mnenju francoske vlade temeljito obravnavati težavna vprašanja, pri čemer se razume, da se mora vsako vprašanje, ki se tiče kakršne koli akcije, po diskusiji v skupščini predložiti varnostnemu svetu. V Kairu je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da Egipt podpira sovjetsko zahtevo za izredno zasedanje skupščine. V Tokiu je japonsKi zunanji minister izjavil v poslanski zbornici, da Se japonska vlada ne bo uprla izrednemu zasedanju skupščine OZN. Dodal je, da Japonska ne more odobriti ozemeljskih ekspanzij, ki so dosežene z uporabo oborožene sile, ki jih Je dosegla katera koli država, ki je bila udeležena v spopadu. Glavni tajnik OZN U Tant je danes pozval vse vlade, zasebna združenja in posamezne osebe, naj pomagajo beguncem, ki so žrtve vojne na Srednjem vzhodu. Zahteval je, naj se zdravila in denar pošljejo posebnim ustanovam OZN za pomoč. Mednarodni odbor Rdečega križa je nocoj sporočil, da bodo jutri pod njegovim okriljem izmenjali prve vojne ujetnike med Izraelom in arabskimi državami. Odbor proučuje načrt za repatriacijo še drugih ujetnikov. Dalje je Rdeči križ sporočil, da je glavna naloga, ki jo mora sedaj rešiti, tudi usoda egiptovskih vojakov, ki blodijo po sinajski puščavi. Njegovi delegati v Tel Avivu, ki niso mogli do sedaj oditi na sam kraj, so že posredovali pri izraelskih oblasteh ter so dosegli, da dajo izraelskim vojakom ukaz, da pomagajo ranjenim in skupinam egiptovskih vojakov, ki so položili orožje. Preteklo noč so obnovili dobavljanje vode iz Ismaalije na Sinajski polotok. Odbor je sklenil, da bo za takojšnjo pomoč uporabil 200.000 frankov, ki jih je dobil od švicarske vlade. Sklad združenih narodov za otroke je sporočil, da bo nakazal milijon dolarjev za pomoč materam in otrokom, ki so žrtve vojne na Srednjem vzhodu. Referendum v Gibraltarju LONDON, 14. — Minister za zve zo s Cammonwealthom Judit Hart je izjavil v poslanski zbornici, da bodo v začetku septembra razpisali v Gibraltarju referendum med prebivalstvom, ki naj se odloči, če hoče pripasti Španiji ali ohraniti sedanje vezi z Veliko Britanijo. Gre za očitno britansko potezo v spora s Spanci, saj je znano, da je prebivalstvo zaradi gospodarskih u-godnosta za ohranitev sedanjega stanja. URADNO SPOROČILO 0 ZASEDANJU SVETA NATO Fanfani obrazložil stališče Italije glede ureditve spora na Srednjem vzhodu Izjave francoskega zunanjega ministra de Murvilla - Rusk je sporočil, da se niso sporazumeli s SZ o vseh členih pogodbe proti širjenju jedrskega orožja LUKSEMBURG, 14. — Na današnji seji sveta ministrov NATO je italijanski minister Fanfani obrazložil stališče italijanske vlade o nekaterih aktualnih vprašanjih, predvsem pa o Srednjem vzhodu. Omenil je različno stališče posameznih držav v primerjavi z letom 1956. Prva novost v zahodnem svetu je stališče Francije. Med socialističnimi državami pa je treba u-gotoviti, da se je Jugoslavija pridružila drugim socialističnim državam, Romunija pa ne. In končno je treba ugotoviti aktivno navzočnost Pekinga. Zatem je Fanfani dejal, da je bil vzhodnoarabski svet do maja 1967 podvržen dvojni nasprotujoči sl privlačnosti: proti zahodu (Jordanija, Libanon, Sau-dova Arabija) in proti vzhodu (I-rak, Sirija in Z AR). Vojna dejanja v prvih dneh junija in sledeči poraz so združili arabski svet v nasprotju, ki se usmerja proti starim privlačnim polom. Morda se bo kdo tolažil s tem, da je poleg nasprotovanja zahodnim državam nastalo tudi nezaupanje Arabcev do Sovjetske zveze. «Toda poraz in ošl-bitev sedanjih vlad lahko povzro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Zaključena razprava o sredstvih za zidanje šolskih poslopij V senatu se nadaljuje razprava o zakonu o javni varnosti - Spor med KD in PSU glede zapore najemnin - Odpovedana stavka bančnih uradnikov in tekstilcev RIM, 14. — V poslanski zbor niči se je z odgovorom ministra za šolstvo Guija zaključila splošna razprava o zakonskem predlogu, ki predvideva v petletnem razdobju 1967-71 izdatek 1.210 milijad lir za zidanje šolskih in univerzitetnih poslopij. Minister je poudaril, da so lanskega oktobra že izglasovali raz-zakone o zvišanju stalnih ne mest organikov in o okrepitvi šole, tako da znaša skupaj za šolstvo namenjena vsota v petletnem razdobju 2.500 milijard lir. Minister je izjavil, da so v celotnem povojnem razdobju izdali v ta namen 1.040 milijard Ur in da je ta vsota najvišja, ki je sedaj možna, in to tudi s tehničnega vidika, ter da se pribUžuje vsoti, ki jo je označila preiskovalna komisija za šolstvo. S temi sredstvi bodo lahko obnovili nekatera šolska poslopja, istočasno pa tudi zgradili učilnice za predvideno naraščanje števila učencev. Minister je izrazil pričakovanje, da bo mogoče zakonski predlog odobriti tudi v senatu še pred poletnimi počitnicami parlamenta, tako da bi se zakon pričel izvajati že letos. V poslanski zbornici so danes razpravljah tudi o odobritvi zakonskega odloka, ki se nanaša na omejitev trgovine z Rodezijo, kot pred- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiii IZJAVE ZUNANJIH MINISTROV ŽAR IN IZRAELA Kuvajt je sklica.I nujen sestanek arabskih zunanjih ministrov Zunanji minister Z AR poudarja nujnost umika izraelskih čet, izraelski minister pa temu oporeka 'm hoče pogajanja z vsako arabsko državo posebej KAIRO, 14. — Zunanji minister ZAR Mahmud Riad je francoski tiskovni agenciji izjavil med drugim: «Nesmdselno je dopustiti, da neka država izvrši napad na drugo, se s silo polasti ozemlja in zatem govori o miru. Ce mednarodna skupnost dopusti, da se napadalec lahko okoristi s silo, dopusti tudi, da mednarodni odnosi temeljijo na zmedi. Izrael je napravil novo napako, ki se pridružuje drugim. Leta 1948 je izzval sovraštvo prve arabske generacije. Leta 1956 je ponovil ista čustva. Leta 1967 je storil isto z novo generacijo.« ditj^ien V ne rušiti j državami ^neslovanska zveza . fpl/iim, mirni in za mir v celotne miroljubne jugoslo-|w-*e javnosti zahteva, da se na- ^al, 'š ,e.c takoj in brezpogojno vrne \o*etn'‘ Položaje in da se one-'IjC?, njemu in njegovim impe-♦fiffjpnim pokroviteljem, da iz-'ih'-,^0 kakršne koli koristi iz e krvave avanture. To je brez katerega si je nemosti! diisliti pomiritev na Sred-Vzhodu in iskanje trajne re-Hj mir in stabilnost na tem V Sveta. sykviru akcije za pomoč arab r ia5**odom jugoslovanska vla-iSS!?1’ da je trenutno potrebno poslati prizadetim drža ir Hv- ,Xis .an°, zdravila in sanitetni ,ali '**• Včeraj in danes so po-JiikL Sirijo in ZAR z letali prve nS]j .e zdravil, sanitetnega mate-Zvezna vlada pri-ki bodo *?,*> hrane. Ja nove pošiljke, «S svojimi ponovnimi napadi ustvarjajo Izraelci okoli sebe ozračje sovraštva. Poleg tega je Izrael zaradi pomoči, ki jo je dobil od nekaterih zahodnih držav, povzročil, da so se odnosi med temi državami in arabskimi državami poslabšali Mi branimo predvsem neko načelo. Ce se to načelo v celoti ne sprejme, bo na tem področju mir vedno ogrožen. Izrael ima eks-panzionistične težnje. Ponavljal bo vedno napade, da doseže te smotre. Ce se enkrat za vselej ne napravi konec tem napadalnim dejanjem, jih bo Izrael vedno ponavljal in bo vedno predstavljal grožnjo za mir. Potrebno je, da Izrael umakne svoje čete za črto premirja. Ce bodo vse države sveta sprejele ta načela, bo Izrael prisiljen prilagoditi se jim. Toda je neko vprašanje. Predsednik Johnson je izjavil, da ZDA ne morejo dovoliti nobeni državi, da bi si priključila ozemlja z napadom. Toaa, namesto da bi ZDA izvajale to načelo, sedaj pomagajo Izraelu. Dobavljajo mu pomoč, da mu omogočijo, da bi pridržal ozemlja, ki si jih je polastil s silo. Vse to je jasno, če se skrbno prouči stališče, ki so ga zavzele ZDA v OZN. Ameriški predstavnik v varnostnem svetu noče priznati načela, ki ga je postavil predsednik Johnson. Ta ameriški predstavnik igra z besedami, da pomaga Izraelu.« Zatem je minister izjavil, da so odnosi med ZAR in Sovjetsko zvezo zelo tesni in prijateljski. Dodal je, da sta bila Naser in Bumedien vedno v stiku in da sta se sporazumela o Bumedienovem potovanju v Moskvo. Minister je dalje izjavil, da Je ZAR naklonjena arabskemu vrhu, na katerem bodo razpravljali o skupnem stališču vseh arabskih držav do Izraela ter o odnosih arabskih držav z državami, ki so pomagale Izraelu. Glede Sueškega prekopa je minister izjavil, da bo ostal zaprt, dokler bodo Izraelci na vzhodni strani prekopa. Njihova navzočnost pomeni grožnjo za plovbo. List «A1 Ahram» piše da je sovjetski poslanik v Kairu izročil danes Naserju važno poslanico sovjetske vlade. Isti list poroča, da je ZAR sprejela sklicanje nujne seje arabskih zunanjih ministrov v Kuvajtu. Kuvajtska vlada je namreč sklenila povabiti arabske zunanje ministre, naj se sestanejo v soboto popoldne. «A1 Gumhuria* piše, da je vojaški poraz bolesten, toda je samo taktičen neuspeh in začasen. Napadalne države so dejansko hotele likvidirati vzroke svojih težav in problemov na Srednjem vzhodu, t. j. zrušiti egiptovski režim in se iznebiti voditeljev, da bi napravile konec revolucionarnemu gibanju na tem področju. «Zmaga napadalcev, nadaljuje Ust, je don Kihotova Naser sedaj bolj strateški geografski položaji, ki bodo znova pridobljeni, naj bodo težave v borbi kakršne koli.» Sirski predsednik Atasi je pozval danes vse Arabce, naj uporabljajo petrolej ter gospodarske in strateške vire v borbi proti tistim, ki podpirajo Izrael; izbrišejo naj politično in gospodarsko navzočnost Velike Britanije, ZDA in drugih držav, ki pomagajo Izraelu. Izraelski zunanji minister Aba Eban je izjavil, da tri. morah začeti neposredna pogajanja med Izraelom In vsako posamezno arabsko državo. Obžaloval je, ker Franclja «nl jasno poudarila pravice Izraela do obstoja in obsodila pomorske blokade«. Izrazil Je upanje, da bo v novi diplomatski fazi, W se začenja, francoska vlada »zastavila svoj vpliv«, da omogoči ploden dialog med Izraelci in arabskimi državami. Minister je nato izjavil, da Izrael ne bo sprejel 'povratka k stanju, kakršno je bilo pred začetkom sovražnosti, in je govoril o «krhko-sti vsakega sporazuma, ki ne bi temeljil na volji samih neposredno zainteresiranih strank«. Glede možnosti federacije, ki bi združevala Izrael, palestinsko državo in tudi Transjordanijo, je Eban izjavil, da sedaj ni nobenega «jasnega načrta« njegove vlade. Eban je nato izjavil, da bi se morali z vlado ZAR pogajati o vseh vprašanjih, in sicer o svobodi plovbe po Sueškem prekopu In Tiransko ožino ter o rešitvi vprašanja Gaze. Glede Jeruzalema Je izjavil, da si ni moč misliti, da bi sploh oporekali združitvi mesta pod izraelskim nadzorstvom. Izrael ne bo sprejel nobene rešitve, ki bi zne-va razdelila Jeruzalem. Eban je tudi izjavil, da je danes «kaka nova možnost«, toda «ne smejo se ponoviti napake, ki so bile storjene zmaga, ker je Naser sedaj bolj po ______________________________ pularen in močnejši kot prej. Za-1 ieta 1956» (ko so se Izraelci umak-sedena ozemlja in mesta so samolnill s Sinajskega polotoka). videva resolucija, ki je bila sprejeta 16. decembra v varnostnem svetu. Zakonski odlok bodo odobrili na prihodnji seji s tajnim glaso. vanjem in predvideva prepoved izvoza orožja, letal, avtomobilov in petroleja ter prepoved uvoza raznih surovin. V senatu se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu za reformo zakona o javni varnosti. Predsednik vlade Moro je predsedoval v palači Chigi sestanku posvečenemu vprašanjem krajevnih ustanov in zlasti uslužbencem teh ustanov, saj v številnih občinah nimajo sredstev niti za izplačevanje rednih prejemkov uslužbencev, na splošno pa je dokaj oster spor, ki je zajel tako uslužbence krajevnih ustanov, kot tudi občinska podjetja. Predsednik republike Saragat je danes prisostvoval otvoritvi mednarodne razstave elektronike, nuklearne tehnike in radijske ter filmske tehnike, ki so jo letos že štirinaj-stič odprli v EUR v Rimu. Jutri ob 12. uri se bosta sestali vodstvi demokristjanske in socialistične skupine poslanske zbornice, ki bosta ločeno razpravljali o zapori najemnin. Minister za odnose s parlamentom Scaglia je dejal, da se s tem vprašanjem ukvarja vlada, in je omenil zakonski odlok, s katerim bodo rešili to vprašanje, ker ni več dovolj časa, da bi o njem podrobno razpravljali v parlamentu. Sklicanje vodstev parlamentarnih skupin KD je torej v tesni zvezi z vladnimi predlogi, po drugi plati pa odraža nasprotja med KD in PSU, saj demokristjani predlagajo, da bi najemnine čim bolj sprostili, socialisti pa so za čim večjo postopnost. Glede rezerv petroleja prihajajo različne vesti, ki niso več tako zelo optimistične, kot so bile prvotne, čeprav istočasno tudi ne gre za nevarnost takojšnje krize ali težav pri dobavi. Na vsak način se po zakonu določenih rezerv še niso dotaknili in te krijejo potrebe za približno osem tednov, komercialne rezerve pa menda znašajo samo za petnajstdnevne potrebe, ko se je prej govorilo o večjih količinah. Pri tem je treba upoštevati, da bi Italija po predvidevanjih krila letos 14,7 odstotkov potreb petroleja vzhodnega dela Sredozemskega morja, 58,2 odst. s področja Perzijskega zaliva in 1,1 odst. s področja Rdečega morja. ENI je danes odločno zanikal, da so bile poškodovane naprave mešane petrolejske družbe «COPE» na Sinajskem polotoku. Med letalskim napadom je bil poškodovan priključek za pristajanje ladij in rezervoarji, nobene škode pa ni bilo na črpalnih napravah, katere še vedno nadzoruje italijansko osebje. Danes se Je sestalo tajništvo PSU, ki je razpravljalo o izidu volitev na Siciliji in o pripravah za vsedržavno konferenco. Razprava se bo jutri nadaljevala na seji izvršnega odbora. Danes se Je sestalo tudi vodstvo KPI, ki je razpravljalo o volilnih izidih in o mednarodnem položaju. Vodstvo KD je ugodno ocenilo izide na Siciliji, pri čemer gre bolj za običajni in že nekako dolžnostni strankarsk. optimizem, glede Srednjega vzhoda pa Je potrdilo vladno stališče, ki ga je »izrazil zunanji minister Fanfani«. Minister za delo Bosco Je sklical na pogajanja uslužbence bančnih zavodov in predstavnike delodajalcev, tako da so vse že napovedane stavke prekinjene. Pogajanja bodo na ministrstvu 16. junija. Po posredovanju podtajnika za delo Cal-vija so prekinili tudi napovedane stavke tekstilnih delavcev in pogar janja se bodo pričela v torek. Odobren zakon o ekstradiciji za genocid 14. — Senat je 4, ki dokončno predvide- RIM, odobril ustavni zakon va ekstradicijo za zločin genocida. Pri tajnem glasovanju je za ustavni zakon glasovalo 231 senatorjev, proti pa 3. Zakon je prejel predpisano dvotretjinsko večino glasov. Minister za sodstvo Reale je izjavil, da je zadovoljen, da je zaključen dolgi postopek, ki se je pričel maja 1964, ko je predložil zakonski načrt. Zakon ukinja omejitve členov 10 in 26 ustave, ki prepovedujeta ekstradicijo za politične zločine, in se z njim uveljavlja konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida, ki jo je odobrila OZN 1948. leta. Na tak način se ne bo moglo več ponoviti, da bi sodne oblasti zavrnile izročitev vojnih zločincev, ker so zločin genocida označili kot politično dejanje. Minister je tudi izrazil prepričanje, da bo v kratkem senat odobril zakon, ki ugotavlja razne oblike zločina genocida in ki predvideva zanj tudi ustrezne kazni. EDA poziva na upor ATENE, 14. — Vodstvo združene demokratične levice Grčije EDA, ki jo je grška vlada nedavno razpustila, je pozvala grško ljudstvo, naj zaduši tiranijo, da bi se lahko obnovila dejanska demokracija. V proglasu, ki ga je objavila tajna radio postaja «Glas resnice«, se EDA obrača na vse demokratične sile Grčije, naj pozabijo vsa strankarska nesoglasja in se združijo v široko antifašistično fronto ter zadušijo sedanjo tiranijo. či, da Arabci preidejo k še radikalnejši usmeritvi in da se usmerijo h Kitajski.« Po mnenju Fanfanija bi torej bilo «sfcrajno nevarno, če bi bila prva posledica spopada nadomestitev sovjetske navzočnosti s kitajsko navzočnostjo, ki bi premaknila baricenter iz Tirane v Kairo«. Pri tem se je Fanfani vprašal, ali ni bil vrh v Moskvi z nepričakovano udeležbo tudi maršala Tita prav posledica tega občutka. Fanfani je nato dejal, da je po spopadu mednarodno politično ravnotežje bolj nestabilno, ker sta tako vzhod kakor zahod zgubila svoje položaje sile, vpliva in prijatelj stva med Arabci. Poleg tega so se poraženi Arabci združili v znamenju prekinitve z zahodom (Velika Britanija in ZDA) in v znamenju nezaupanja do vzhoda (Sovjetska zveza). Dalje je dejal, da se z vidika svetovnega ravnotežja ne sme podcenjevati dejstvo, da je prišlo do razbitja tudi med Sovjetsko zvezo in Izraelom, kar je važno ne tako z vidika odnosov sil kakor z vidika odnosov vpliva. Lahko se reče, da je prekinjen dialog med vzhodom in zahodom na Srednjem vzhodu z udeležbo arabskih sektorjev (naklonjeni vzhodu: Irak, Sirija in ZAR: naklonjeni zahodu: Libanon, Jordanija, Saudova Arabija) in da se zdi, da se Arabci nagibajo k drugemu dialogu, tj. s Pekingom. Med velikimi sredozemskimi državami zahoda se zdi, da ostajata edina sogovornika z arabskim svetom Francija in Italija. Toda njuna privlačna sila se je zmanjšala, bodisi zaradi stališča ravnotežja, ki sta ga zavzeli med spopodom, kakor tudi zaradi njunega izrecnega priznanja pravice Izraela do obstoja in varnosti, kakor tudi zaradi nezmanjšane solidarnosti do njunih zahodnih zaveznikov, s katerimi so Arabci prekinili odnose. Zato je po Fanfanijevem mnenju potrebno, da se obnovi »konstruktivno stališče držav Srednjega vzhoda do zahoda*. Toda če bi se zahodne države znova predstavile na Srednjem vzhodu kot blok, bi bile zelo verjetno zavrnjene zaradi nezaupanja in suma in tudi zaradi naraščanja nerazpoloženja do ZDA in Velike Britanije v sedanjem trenutku. Potrebno je tudi misliti na meje in na ozemeljsko ureditev, na svobodo plovbe po Tiranski ožini in Suezu, na jamstva za svete kraje in na vprašanje beguncev in razvoja. V zvezi z ugotovitvami, da so to dvostranska vprašanja, je Fanfani izjavil, da to velja glede meja in ozemeljske ureditve, toda ker je to vprašanje povezano z vsemi ostalimi vprašanji, se tudi vprašanje meja vključuje v okvir odnosov med vzhodom in zahodom in se torej tiče vsega sveta. Po njegovem mnenju postajajo vsa vprašanja Srednjega vzhoda svetovna vprašanja, ker bi pogajanja, ki ne bi zajela tudi vprašanja razvoja tega področja, ne pripeljala do rešitve. Tudi rešitev arabsko-izraelskih dvostranskih vprašanj je moč najti samo v okviru OZN. Fanfani je nadaljeval analizo problema in ga vključil v okvir odnosov med vzhodom in zahodom ter je ugotovil, da je pot dolga, vendar pa je najkrajša ter edina mogoča. Vsekakor je edina, ki postavlja a-rabsko-izraelske odnose na Srednjem vzhodu pred stvarnost, da se izkoristi solidarnost med ZDA in Sovjetsko zvezo ter med vzhodom in zahodom, da se določi sistem jamstev za dosežene rešitve. Fanfani je govoril nato o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja in ponovil že znano stališče ter je glede konference o evropski varnosti izjavil, da je treba ugotoviti, ali je «škodijiva*, in tedaj jo je treba odkloniti, ter je bolje, da se to takoj in jasno pove. Če pa je mnenje nasprotno, je bolje zadevo poglobiti v okviru zavezništva, da ne bodo pobude nadaljevali drugi. Na taki konferenci pa bi morale biti navzoče tudi ZDA. Predlagal je, naj Tovornjak z arabskimi begunci, ki so prispeli v Jordanijo z ozemlja, ki so ga zasedli Izraelci. Polovica beguncev, ki so pobegnili iz vzhodne Jordanije, je že drugič izgubila streho nad glavo. Ti prihajajo iz begunskih taborišč OZN na področju Jerihona, kjer živijo že 19 let, odkar so v arabsko-izraelski voj. ni leta 1948 izgubili svoje domove poseben odbor začne proučevati vprašanja, ki so se sprožila v zvezi s to konferenco. Govoril je zatem francoski zunanji minister de Murville, ki je izjavil, da je francoska vlada vedno pozivala arabske države in Izrael na zmernost. Zaradi tega ni zavzela stališča in je ohranila nevtralnost, ko je izbruhnil spopad. Sedaj se postavljajo ogromna vprašanja in po mnenju francoske .vlade bo kriza dolga in težavna. Vprašal se je, kaj bi se lahko storilo s praktičnega vidika. Odgovor na to vprašanje je težaven. Vprašati se je treba predvsem, kaj bi lahko prisililo Arabce in Izrael, da se sporazumejo, in kaj bi lahko storile velike države, da omogočijo to zbli-žanje zunaj Združenih narodov. Francija bo nadaljevala svojo pomirjevalno akcijo in diplomatsko dejavnost pri iskanju miru. Sledila je ožja seja. na kateri je ameriški državni tajnik Dean Rusk izrazil dvom, da bi resolucija OZN mogla pripeljati do konkretnih rezultatov na Srednjem vzhodu. Po njegovem mnenju je treba iskati rešitev samo s pogajanji med arabskimi državami in Izraelom. OZN lahko prevzame samo nalogo posredovanja. Glede ženevske razorožitvene konference je Rusk izjavil, da so se ZDA in SZ sporazumele o glavnih problemih, ki so povezani s pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, toda opustiti so morale upanje, da pripravijo skupno besedilo, kar se tiče inšpekcije in mednarodnih jamstev. Zato bodo verjetno predložili v Ženevi delno nepopoln načrt pogodbe. Italijanski zunanji minister Fanfani se je po seji pogovarjal štirideset minut z Deanom Ruskom o Srednjem vzhodu. Ob zaključku zasedanja so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da so si ministri izmenjali poglede glede Srednjega vzhoda ter z zadovoljstvom ugotovili, da so boji prenehali, poudarili pa so nujnost človečanskih ukrepov, da se olajša trpljenje, ki ga je povzročila vojna. Države članice poudarjajo, da bodo nadaljevale napore za obnovitev trajnega miru na tem področju in za rešitev vprašanj «v skladu s pravičnostjo in z zakonitimi interesi vseh prizadetih«. Razpravljali so tudi o odnosih med vzhodom in zahodom z na-menom, da se ti odnosi izboljšajo ter da se zmanjša napetost v Evropi. Sporazumeli so se, da bodo nadaljevali posvetovanja, kako naj bi politika držav članic prispevala k izboljšanju odnosov med vzhodom in zahodom v okviru miru, varnosti in stabilnosti. V ta namen so poverili posebnemu odboru, ki proučuje prihodnje naloge zavezništva, naj poglobi proučevanje teh vprašanj in vseh drugih, ki so s tem povezana. Ministri so znova poudarili, da je mirna ureditev nemškega vprašanja, ki naj temelji na »svobodnem izražanju politične volje nemškega ljudstva«, nujno potrebna za trajen mir v Evropi. Zahodnonem-ški zunanji minister je poročal o odnosih med obema Namčijama in ministri so potrdili izjavo sveta od 16. decembra 1958. Ministri so izrazili željo, da bi napredovali na področju nadzorstva in omejitve oborožitve ter glede ukrepov proti širjenju jedrskega orožja. Ce bi okoliščine omogočile, bi uravnovešeno zmanjšanje sil vzhoda in zahoda lahko zelo prispevalo k evropski varnosti. Prispevek Sovjetske zveze k zmanjšanju sil bi sprejeli kot izraz miroljubnih namenov. Glede grško-turških odnosov so ministri sprejeli na znanje poročilo glavnega tajnika ter so izrazili upaj)je, da se bodo ohnovili razgovori med Grčijo in Turčijo glede Cipra in glede odnosov med obema državama ter da se bodo pozitivno zaključili. Poudarili so važnost nadaljnje navzočnosti sil OZN na Cipru med iskanjem sporazumne rešitve. Vprašanja so bolj zapletena bot nepopolni, nejasni odgovori WASHINGTON, junija. — Predsednik Johnson je našel odličnega sekretarja za tisk. Ime mu je Ha-rold Wllson. Star je 50 let, Ima valovite bele lase, obraz prijazen, oči pa nežno modre, njegova Izgovarjava je odlična, besedni zaklad nenadkriljiv. Vedno takoj zadene bistvo stvari. Witlson je britanski državljan, kar povzroča določeno težavo. Hkrati je zaposlen tudi kot premier v svoji domovini, s čimer postaja stvar še bolj zapletena. Johnson je bil tako hladnokrven v arabsko-izraelaki krizi, da bi človek lahko mislil, da je sploh ni, Wilson pa Je poudaril, da kriza obstaja in da je nevarna. Tisku je povedal več o tistem, kar je bilo storjeno na diplomatskem torišču, kakor «Bela hiša», State Department in Pentagon skupaj. To je zapisal neki washington-ski časnik v hvalnici o angleškem premieru Wilsonu in njegovi tiskovni konferenci na britanskem veleposlaništvu. Ni omenil, da se je britanski premier na ta način v polni meri oddolžil za izredno pozornost, ki je je bil deležen v Washingtonu. Zastave, topovske salve, rdeče preproge v Beli hiši, skratka, kraljevski sprejem, kakršnega doslej niso priredili v Wa-shlngtonu nobenemu premieru tuje dežele. «Ali nam lahko pojasnite, zakaj je bil Wilson tako kraljevsko sprejet?« je vprašal neki novinar predstavnika za tisk v State De-partmentu. «Povprašal bom in vas obvestil,« se je glasil odgovor. Pojasnila pa niso Mila potrebna. Harold Wilson tisto popoldne na britanskem veleposlaništvu ni zapustil niti sledu dvoma o amerlško-britanski prisrčnosti, ki jo je kriza na Bližnjem vzhodu osvežila. Njegove izjave o odločitvi, da se ((zagotovi prosta plovba« skozi Akabski zaliv, grožnja z deklaracijo pomorskih sil in podpora Izraelu — vse je res v polni meri potrdilo, da je predsednik Johnson našel izrednega sekretarja za tisk, kakor je pisal ((Evening Star«. Resnici na ljubo, je bilo to več kot potrebno. Niti v Beli hiši niti v State Departmentu za novinarje te dni ni Mio ne novic ne dela. Predstavniki za tisk so molčali ko grob. In še vedno molče. Z raznih strani razlagajo, da je to nujno potrebni pogoj za ((tajno diplomacijo«, ki jo vodi Washington v sedanji krizi na Bližnjem vzhodu. Stalno akreditirani novinarji pri Beli hiši pa trdijo, da je kriza v odnosih med tiskom in predsednikom Johnsonom že stara. ((Prepad«, kakor pravijo tu, ld je vsak dan globlji. Krivdo za to pripisujejo delno tudi Georgeu Christianu, Johnsonovemu sekretarju za tisk. Njegovi odgovori so skoraj na vsa vprašanja zlasti zadnje dni omejeni na nekaj vnaprej pripravljenih fraz. Najkrajša in najučinkovitejša je: «no oomment« — ne komentiram. Redko se spušča v izjave, kakor so na primer «ne bi hotel ugibati« ali «o tem smo že govorili«. Novinarski krogi trdijo, da so takšne njegove izjave predsedniku Johnsonu pogodu. V State Departmentu gre stvar takole: govoričijo. Govore besede brez vsebine. — Lyndon Johnson in Dean Rusk sta izdelala ameriško - britansko koncepcijo o intervenciji zainteresiranih pomorskih sil v A-kabskem zalivu. Na vsa kočljiva vprašanja o vzrokih krize, o ozračju, ki se je iz Vietnama preneslo na drugi konec sveta, o odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA, napetosti, ki grozi z vojno eksplozijo, še vedno ni odgovora. Tu si prizadevajo ločiti Vietnam od Akabe, maralo od vojne, velesile od srednjih in malih, vzroke od posledic. Varnostni svet omenjajo manj kakor «pravioe» pomorskih sil do svobodne plovbe. Milijoni Američanov pa pred televizorji spremljajo dogodke v varnostnem svetu in prihajajo do sklepa, da so vprašanja mnogo važnejša in bolj zapletena kakor suhoparni, nepopolni in nejasni odgovori rvashlngtansldh virov infar-maoij. Bolj razumljiva je postala tudi kriza v odnosih velesil, paralela med Vietnamom in Bližnjim vzhodom pa se neizprosno vsiljuje, ne glede na molk, s katerim M rada povedali tisto, kar ne drži, in zamolčali tisto, kar se dogaja. «Tajna diplomacija« vendarle ni v tolikšni meri tajna, če poznamo motive, po katerih se ravna. In motivov ni mogel prikriti niti »izredni, izvršilni, nenadkriljivl« novi sekretar za tisk predsednika Johnsona, britanski premier Harold Wilson. Un\iqe ^ gledal Lice glahba ^ bliltaVbtea «Kako ocenjujete krizo na Bližnjem vzhodu«? in ((Kakšni so novi momenti?«, sprašujejo novinarji iz dneva v dan ondotne predstavnike, ki imajo redno nekaj minut po dvanajstih zelo dobro obiskane «breifingex. ((Predsednik Johnson je to rekel že 23. maja.« «Kako Je s plovbo izraelskih ladij skozi Akabski zaliv?« «To je posebno vprašanje, ki je v centru tajne diplomacije.« ((Povejte nam kaj o Ruskovih pogovorih s tujimi predstavniki v Washingtonu.» «žal vam ne morem ničesar povedati ...» «Kdaj prispe sovjetski veleposlanik Dobrinin v Washington?» «Ne vem, zakaj se to vprašanje tako vztrajno postavlja na tem mestu?« «Ali je Tiranska ožina res minirana?« ((Poglejte prejšnjo izjavo.« In tako brez konca in kraja. V Washingtonu si na vse krip-Ije prizadevajo napraviti vtis, da se Bela hiša, Pentagon in State Department trudijo najti učinkovitejši izhod iz krize, ker je Wa-shington kljub svojemu molku kraj, kjer odločajo o stvareh. Dobro obveščeni «Washdngton Poet« je trdil, da niti predsednik Johnson niti Dean Rusk kaj prida ne pričakujeta od sklepov varnostnega sveta, časnik trdi, da v varnostnem svetu po nepotrebnem LETOŠNJA NAJVEČJA TURISTIČNA ATRAKCIJA V JUGOSLAVIJI Rancarija1967■ «Karavana prijateljstva po Dravi od Maribora do Dobrave (160km) Šeststo potnikov ■ od teh 250 tujcev - se bo peljalo po Dravi na dveh splavih, štiridesetih rancah in desetih motornih čolnih - Pomembno srečanje županov iz vseh dežel ob Dravi Še ena knjiga o zgodovini tržaškega vprašanja po 1945 JillM J,* ... Tako so lani odhajali posamezni čolni — ranče — z obrežja v Mariboru na 160 km dolgo plovbo do Dubrave na Hrvaškem. V letošnji karavani bo 40 takih čolnov poleg dveh splavov in desetih motornih čolnov m I ..1 lil 11 M ■ - M-FL ;lž Jean-Baptiste Duroselle: Le Conflit de Trieste 1943-1945. 647 strani. Brussels: Institut de Sodologie de 1’Universite Libre. 1.200 belg. fr. To obsežno delo belgijskega profesorja Durosella je tretje v vrsti študij, ki so izšle na pobudo evropskega središča Carnegiejeve ustanove v Ženevi. Prvi dve deli obravnavata spor zaradi Saara, drugo spor med Francijo in Marokom. tretje je Trst, v kratkem izide še delo o Cipru. Duroselle je zbral ogromno materiala in je njegovo delo pravzaprav zgodovina Trsta, najprej v splošnih obrisih, od 1918 v podrobnostih. Končuje svoje zgodovinsko raziskovanje s sporazumom leta 1954. Nato pa podaja svoje teoretične vidike o tržaškem sporu in predstavi vodilne politične osebnosti, ki so nastopale v raznih obdobjih dolgoletnega spora. Seveda sta osrednji osebnosti Tito in De Gasperi. De Gasperi je manj gibčen državnik in je zato izgubil istrska obalna mesta, ki se je zanje toliko gnal. Ko je ob pričetku V Ljubljani so včeraj priredili tiskovno konferenco organizatorji Rancarije 67. (Preden sploh nadaljujemo, moramo pojasniti za nas nenavadno in tudi neznano besedo rancarija. Beseda je izvedena iz imena ranča; tako ponekod ob Dravi imenujejo preprost, 8 do 10 m dolg čoln.) Doslej so tako «ran-carijo» priredili že dvakrat. Prireditelj je mariborski dnevnik Večer. Časnikarji Večera so dali pred dvema letoma pobudo za to zanimivo prireditev in uspeh so zbuditi splošno zanimanje zanjo. Pokrovitelj Rancarije 67 je dr. Danilo Dovgan, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki se je tudi udeležil včerajšnje tiskovne konference ter podal v svojem začetnem nagovoru nekaj misli. Ran-carske prireditve so že med najpomembnejšimi turističnimi prireditvami v Jugoslaviji. Letošnje ran- •iiiiiiiiiiitmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Dvojezično ozemlje znano Koroške Slovence že nekaj časa vznemirja vprašanje v zvezi z zakonskim osnutkom o uradnem jeziku in dvojezičnih napisih. O tem vprašanju smo že objavili kak članek iz ((Slovenskega vestnika«, danes pa objavljamo članek iz ((Našega tednika«, ki prav tako izhaja v Celovcu. Koroškim Slovencem doslej še ni talil dostavljen zakonski osnutek o uradnem jeziku in dvojezičnih napisih, da bi mogLl do njega zavzeti stališče. Znano je, da je bil zakonski osnutek objavljen že v nemškem tisku. Na podlagi tega osnutka bi imeli odborniki v občinah upravnih okrajev Celovec, Velikovec. Beljak in Šmohor možnost, da glasujejo o tem, ali naj bo v njihovih občinah prlpuščena slovenščina kot uradni jezik in ali naj bodo v občini tudi dvojezični napisi. Sele ako M tretjina odbornikov zahtevala glede uradnega jezika In dvojezičnih napisov glasovanje, hi se takšno glasovanje v občini moralo Izvesti. Ako bi Mia veljavno oddana vsaj tretjina glasov vseh volilnih upravičencev z zahtevo po dvojezičnih napisih in slovenskem uradnem Jeziku, bi stopile tozadevne določbe državne pogodbe v veljavo. > Narodni svet koroških Slovencev je pretekli teden razpravljal o vladnem osnutku ter prišel do sledečih zaključkov: Ozemlje s slovenskim in mešanim ozemljem Je bilo avstrijski vladi ob podpisu državne pogodbe znano. Na tem ozemlju je Mia veljavna šolska odredba o obveznem dvojezičnem pouku. To šolsko ureditev so tako zastopniki koroške deželne vlade kot zastopniki zvezne vlade pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo prikazovali pred mednarodnim forumom kot vzorno rešitev. Pri pogajanjih v Londonu in v Moskvi nišo zahtevali izključitve nobene dvojezične občine, nobenega o kraja iz veljavnega območja šolske ureditve, temveč se je Avstrija poleg tega pri pogajanjih še obvezala za razširitev manjšin- skih zaščitbenlh določil na ostala šolska vprašanja, na področje u-radnega jezika ter dvojezičnih napisov. S členom 7 si Je zagotovila državne meje, kot so obstajale 1. januarja 1938. S tem, da sl je zagotovila Avstrija nekdanje meje, pa je prevzela nase tudi čisto določene obveznosti. Zato se o tem, ali naj stopijo v kaki občini s slovenskim ali mešanim prebivalstvom v veljavo določbe državne pogodbe, ne more vršiti šele kako glasovanje, temveč se Je za te občine Avstrija obvezala, da bodo v njih dvojezični napisi in da bo v teh občinah slovenščina pripuščena dodatno k nemščini kot uradni Jezik. Prevzete obveznosti so Jasne, kot je jasno glede uradnega jezika In dvojezičnih napisov tudi besedilo državne pogodbe. Za prebivalstvo dvojezičnega o-zemlja — to naj povedo tako vladni krogi v deželi kot dTžavi Javno — je Avstrija s podpisom državne pogodbe odstranila nevarnost priključitve Južne Koroške k Jugoslaviji s slovenskim uradnim jezikom, slovenskimi šolami in izključno samo slovenskimi napisi. Ker Je ostala meja nespremenjena, pa Je prevzela država, ( je prevzelo Južnokorško prebivalstvo nase obveznosti, ld jih Je država dolžna Izpolniti. V čem je del južnokaroškega prebivalstva na ozemlju sedanje šolske ureditve, ki se krije z območjem nekdanje šolske odredbe, prikrajšan, ako se želi posluževati nemškega uradnega Jezika? To možnost ima vsak. Prav tako so tudi napisi v nemškem Jeziku. V čem M Ml ta del preMvalstva prikrajšan. ako bl se kdo hotel na istem ozemlju posluževati tudi slovenskega uradnega jezika, kako M mogel koga motiti poleg nemškega tudi še slovenski napis? Zadeva je torej enostavna Na strankah je, da po časopisih in na strankinih sestankih ter zborovanjih pravilno informirajo koroško preMvalstvo ter se dosledno in odločno zavzamejo za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Le to od njih upravičeno pričakuje mednarodna javnost. Nič več in nič manj. carske prireditve pa bodo vse dosedanje prekašale. Te prireditve niso zgolj manifestacija prijateljstva med slovenskim in hrvatskim obdravskim prebivalstvom, ampak so tudi prvovrstna turistična atrakcija z vsemi kulturnimi, rekreacijskimi in gospodarskimi elementi. Posebna vrednost teh prireditev je tudi v tem, da oživljajo in nadaljujejo stoletno tradicijo splavarstva in rancarstva v Dravski dolini. Tujci, ki se bodo Rancarije 67 udeležili v znatnem številu, bodo uživali še ob pestrem folklornem programu. V okviru teh prireditev bo v Ptuju srečanje županov vseh obdravskih občin od izvira v Italiji, potem v Avstriji, Sloveniji, Hrvatski in Madžarski. Vodja rancarskih prireditev Darko Marin, časnikar Večera, je potem povedal nekaj podrobnosti v zvezi z organizacijo in programom. Pri odhodu karavane iz Maribora se bodo zbrali vsi župani, kot prej omenjeno, ki bodo imeli potem svoje zborovanje v Ptuju. Na pot se bo odpravilo poleg dveh splavov, od katerih bo vsak peljal 50 kub. m lesa in znatno število potnikov, 40 rane in 10 motornih čolnov. Motorni čolni so rezervirani za organizacijo, časnikarje in razne usluge med samo vožnjo po Dravi navzdol. Na Dravi bo okrog 600 poti nikov, od katerih bo kar 250 tujcev, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Čehoslovaške, Italije, zraven pa bo še pet Američanov, slovenskih rojakov. Karavana bo dolga 3 km. Na čolnih bodo UKV radijske postaje. Stalna bo povezava z mariborsko pošto in Radiom Maribor. Organizatorji pravijo celo, da bo mogoče v najkrajšem času telefonsko priklicati zaželeno številko. Radijski postaji Maribor in Graz bosta imeli dvakrat dnevno prenos z rancarije. Seveda pa je vse urejeno tudi za varnost. Sama možnost udeležbe na ran-cariji je omejena na razpoložljive ranče in so vsa mesta že oddana. Toda poleg karavane na Dravi bo še karavana po kopnem: osebni avtomobil, ki se bodo ustavljali povsod tam, kjer se bodo ustavili tudi čolni. (Za to avtomobilsko karavano bo tehnično tudi vse urejeno, tako da noben avto ne bo obtičal na cesti.) Karavana se bo na svoji poti ustavila v osmih krajih. Vsepovsod bo poskrbljeno za veselo razpoloženje, saj bo pri rancariji sodelovalo pet glasbenih ansamblov. Računajo, da bo rancarijo gledalo ali se udeležilo prireditev, kjer se bo karavana ustavila, najmanj 100.000 ljudi. Iz Dubrave, kjer je konec ran- carije, se bodo tisti, ki bodo potovati po Dravi, vračati z avtobusi. Na povratku bo nekje blizu Čakovca piknik. Pri Slivnici (Maribor) pa bo letalski miting. Velja še poudariti, da je za prehrano preskrbljeno tako, da bodo na razpolago predvsem tamkajšnje domače specialitete. (Prireditelji so že natisniti jedilnik s cenami.) Določene so tudi nagrade za najboljše kuharske specialitete. Seveda pa ne bi moglo iti brez volitev, «miss rancarije«. Na koncu so imeti časnikarji priložnost videti zelo lep (amaterski) barvni film o lanski rancariji, posnet v znatnem delu z letala. Tržačani, ki bi se hoteti priključiti (avtomobilski) karavani, se lahko prijavijo pri potovalni agenciji Aurora (Ul. Cicerone 4), k.ier bodo prejeti še kako informacijo. Tu pa objavljamo še spored vse prireditve v prepričanju, da bo morda marsikaterega zamikal: MARIBOR: 1. julija ob 10. uri 1. Pozdravni govor. 2. Govor pokrovitelja Rancarije 1967 dr. Danila Dougana, predsednika turistične zveze Slovenije. 3. Prihod ranče iz Avstrije in pozdrav te dežele Rancariji 1967. Rance na Dravi. Čolne vozijo izkušeni splavarji iiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMnMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiminiiiiiiniiiiiiiiiiniimiiMiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Tri ženske mrtve pri avtomobilski nesreči MASSAPRA (Taranto), 14. - Tri ženske so se danes popoldne uM-le pri avtomobilskem trčenju na nekem križišču nekaj kilometrov od Massafre. Vzrok nesreče še ni povsem u-gotovljen. Zdi se, da se je avtomobilu «500», v katerem so se vozile štiri učiteljice, izpraznilo eno od zadnjih koles, nakar je avto izgubil smer in se nato prevrgel. V tem je privozila z druge strani neka «giulietta». Čeprav je vozač vozil razmeroma počasi, ni mogel preprečiti, da se ne bi njegovo vozilo zaletelo v «500». Od štirih žensk so tri umrle v bolnišnici (stare 40, 36 in 43 let), medtem ko je ena še živa, vendar je zelo hudo poškodovana. Prav tako je zelo resno stanje 38-letnega vozača. Ko je do mesta nesreče privozil neki tretji avtomobil, se je zaradi nenadnega zaviranja zaletel v neko drevo; to pot pa je vozač ostal nepoškodovan. NEAPELJ, 14. — Na nekem ovinku pri Cartvanu se je neki «1300» zaletel v tovornjak, ki je prihajal z nasprotne strani. Pri močnem trčenju sta bila takoj mrtva vozač in še neki mladenič, stara 27 in 21 let, medtem ko sta hudo poško- dovana dva vozačeva brata. SALERNO, 14. — Neko 344etno žensko Je povozil neki avto, med tem ko se je pred svojo hišo mudila s 4-letmo hčerko. Mati Je bila takoj mrtva, medtem ko Je hčerka močno poškodovana, žena, ki Je Mila vdova (mož Je oktobra umrl na operaciji). Je zapustila Se dve drugi hčerki, od kaiterih ima ena 10 let druga pa 10 mesecev. MACERATA, 14. — Pri gradnji nekega poslopja se Je podrl zid (najbrž se Je zaradi dežja razmehčal teren), ki Je pod seboj pokopal dva delavca. Oba je ubilo. 4. Obredna svečanost botra dravskih splavov, predsednika občinske skupščine Maribor Mirka Žlendra. 5. Kratek nastop narodno zabavnih ansamblov. 6. Letalske atrakcije aero kluba Maribor. 7. Svečano slovo Maribora od dravske ekspedicije. DUPLEK: 1. julija ob 12. uri 1. Pozdrav Dupleka dravski karavani prijateljstva. 2. Kratek nastop ansambla bratov Kovačič. PTUJ: 1. julija ob 14. uri 1. Pozdrav predsednika občinske skupščine Ptuj Franja Rebernaka. 2. Nastopa kapele Neuvirt. 3. program folklorne skupine iz Cirkovcev. 4. Predstava kurentov s Ptujskega polja. BORL: 1. julija ob 18. uri 1. Prvi rancarski večer ob sodelovanju številnih narodno zabavnih ansamblov Rancarije 1967. 2. Nastop kurentov. 3. Pokaži, kaj znaš. 4. Večer ansambla Berger iz Celja. 5. Plesi z Dravskega in Ptujskega polja. ORMOŽ: 2. julija ob 8.30 uri 1. Pozdrav predsednika občinske skupščine Ormož Franca Novaka. 2. Mestne harmonike Rudija Bar-dorferja. 3. Program ansambla bratov Kovačič. 4. Tombola. SREDIŠČE ob DRAVI: 2. julija ob 11.30 uri 1. Pozdrav predsednika rancarske-ga odbora Slavka Kačičnika. 2. Spored kapele Neuvirt. 3. Žrebanje živih gosk. VARAŽDIN: 2. julija ob 14. uri 1. Pozdrav predstavnika mesta. 2. Nastop folklornih skupin in tamburašev. 3. Program ansambla Berger. OTOK pri PRELOGU: 2. julija ob 18. uri 1. Pozdrav predsednika SZDL Pre log Ivana Vuka. 2. Medjimurska svatba. 3. Medjimurski plesi in igre. 4. Izbor lepotice Rancarije 1967. 5. Večer ansambla bratov Kovačič. DONJA DUBRAVA: 3. julija ob 12. uri Pozdrav Zvonka Goluba. Splavarski krst. Kviz. Streljanje na glinaste golobe. Tekmovanje z ribiško palico. 6. Nastop medjimurskih folklornih skupin. 7. Vesele igre. 8. Večer kapele Neuvirt. 4. julija ob 8. uri 1. Slovo od ladjevja. ČAKOVEC: 4. julija ob 9. uri 1. Rancarska parada. 2. Piknik dravskih potnikov. SLIVNICA - Letališče 1. Letalski miting. MARIBOR: 4. julija ob 18. uri 1. Rancarska parada. 2. Rancarsko slovo s humoristi in ansambli Rancarije 1967. V vseh krajih sodelujejo Veseli rancarji in godbe na pihala. 1953 Tito poskušal, da bi se sestala glede tržaškega vprašanja, je italijanski predsednik to odbil. Seveda Duroselle razglablja, ali bi srečanje med obema državnikoma pripeljalo do drugega izida, pa prihaja do sklepa, da verjetno tudi osebna izmenjava pogledov in stališč ne bi prinesla drugačne rešitve. Do sporazuma je vsekakor prišlo šele po De Gasperi-jevi ostavki. Duroselle razpolaga z vsemi zgodovinskimi viri in izvaja iz njih svoje zaključke. Po prvi svetovni vojni pojasnjuje razne vzroke, ki so Jugoslavijo prisilili, da je morala odstopiti tako veliko število Slovencev in Hrvatov Italiji. Seveda tudi belgijski profesor osvetljuje italijansko stališče glede mestnih središč v nasprotju z jugoslovanskim, da je kmečko podeželje odločilno za usodo mest. Pisec ni izpustil nobene možne rešitve od kondominija do internacionalizacije in hkrati dokazuje, da je bila ves čas najverjetnejša rešitev meja med conama A in B. Uporabljal je seveda tudi jugoslovansko najobsežnejšo študijo o tržaškem vprašanju, Jeri-jevo knjigo, in se strinja s slovenskim raziskovalcem, da je kompromisna rešitev trajno koristna za obe zainteresirani državi. Tudi ta knjiga iz mednarodnega sveta ob petdesetletnici prihoda italijanske armade v Trst objektiv-nejše od zainteresiranih piscev razsvetljuje ta dogodek. ar Alois Hergouth Sladka gora (Dvojezična pesniška zbirka) Pesniška zbirka Sladka gora, delo avstrijskega pesnika iz Gradca Aloisa Hergoutha je zanimiva izdaja dvojezične zbirke, prvi poskus te vrste pri nas. Kot je navada v svetu, kjer so že dolgo tega spoznali, da je poezija najtesneje povezana z jezikom in da pesmi najlepše zazvene v jeziku v katerem so napisane, je tudi mariborske založba Obzorja sprejela odločitev, da Hergoutho-ve pesmi izda v nemškem originalu in v slovenskem prevodu. Tega je oskrbel Kajetan Kovič, ki je mpravil tudi izbor pesmi in napisal kratko uvodno besedo o pesniku. Iz nje izvemo, da je Alois Hergouth po materi slovenskega rodu, sicer pa doma iz Gradca, (rojen je bil leta 1925), kjer se je šolal in kjer je danes zaposlen kot asistent v narodopisnem inštitutu. Je pa tudi pesnik, ki je izdal dve pesniški zbirki uglašeni na tone ironije, satire in groteske (Neon in Psiha, Črni davek) ter pesniško zbirko Sladka gora, ki je docela drugačna. Hergouth je tudi eden izmed ustanoviteljev in najaktivnejših članov graškega umetniškega društva Forum Stadtpark, žarišča sodobnih u-metniških urizadevanj v glavnem mestu avstrijske Štajerske in organizatorja srečanj s predstavniki slovenskih umetnikov. Her-gouthove pesmi so doživele prevod v razne jezike, izbor njegove lirike pa je v francoščini izdala tudi pariška založba Se-ghers. Za svoje delo je pesnik doživel razna priznanja, zbirka Sladka gora pa mu je prinesla tudi Roseggerjevo nagrado za leto 1965. Kot pravi v uvodu Kajetan Kovič obsega zbirka Sladka gora preko šestdeset pesmi, od katerih jih je za slovensko izdajo izbral približno polovico. Pri tem se je držal načela, da mora biti tudi prevod pesem in ne zgolj reprodukcija vsebine. Zato je nekatere tekste, ki bi v prevodu preveč izgubili izpustil, kar je za zbirko bistveno pa je bilo uvrščeno tudi v slovensko izdajo. Zbirka Sladka gora ni zanimiva samo kot ena prvih dvojezičnih pesniških izdaj pri nas in ne sanw kot zbirka enega najznačilnejših pesniških predstavnikov sodobnega Gradca, ki je doživel priznanje doma in v svetu. Zanimiva je tudi zato, ker nosi naslov po Sladki gori pri Rogaški Slatini, odkoder je bila doma pesnikova mati in koder je živel tudi pesnikov bratranec Jurij Dobnik, kateremu je zbirka posvečena. Ta mali kmet, ki je nekoč nekaj časa živel pred prvo svetovno vojno v Gradca, je bil pesniku znan samo po pripovedovanju kot neki junak legende o prednikih. Malo pred njegovo smrtjo pa ga je pesnik obiskal. Po tem obisku in spoznanju z njim se mu je rodila novo pesniška zbirka, skozi katero kot trahla vezna nit teče spomin na življenjsko pot kočarja s teh strmin od časov zelenega Jurija do njegove nenavadno svetle smrti» kot je zapisal Kovič v spremni besedi. Tako se s to pesniško zbirko pesnik vrača v domovino svojih materinih prednikov in k svojemu izvoru. Prav zaradi tega pesnikovega hrepenenja in naporov, ki jih je moral pri tem premagati (navade, okolje, civilizacija. jezik) je Hergouthovo pričevanje postalo zanimivo tudi za nas in je — kot pravi Kovič — renrav napisano v tujem iezikn. del naše duhovne zak,orl Sl. Ku. «Festival nemške lepote» v Riccionu RICCIONE, 14. — Turistična propaganda si pomaga z najrazličnej širni »prijemi*, včasih bolj vcasin manj domiselnimi. V Riccionu no pr. prirejajo — letos že tretjič ~-»festival nemške lepote«. Mišljen je seveda lepota nemških zensK, mladih kajpada. Nemških pa zaradi tega, ker pač prihaja na tu kajšnje plaže največ nemških turi stov in turistk. _ . Tudi letos je deset nemških deklet, ki bodo predstavljale nemško žensko mladino, izbral italijansk fotograf in časnikar Paolo Costa, k že nekaj let živi v Nemčiji. Krit-rij za izbiro je bila poleg lepo tudi inteligenčnost. Ta festival im namreč vsekakor tudi namen, d dekleta po možnosti lansira 28 umetniško dejavnost (gledališče, film). Od deklet, ki so se lam javila v Riccionu, je ena že o igrala svoj prvi film v Hollywood • druga pa je kot pevka nastopil® nekaterih operah v gledališču, na radiu in televiziji. , Tu objavljamo fotografije nekaterih letošnjih kandidatk. Renate Marquad iz Ismanink^j majhnega kraja kakih 15 km Miinchna, ima 22 let in živi s sta ši, ki imajo pralnico. Postala rada model TraudI Hoch ima 25 let, J« *T" j^t na, ima 7-letnega sinčka, dela fotomodel v Mttnchnu Christiane Riicke ima 23 le*’ j« četnica kot filmska igralka. doslej dobila kako majhno * p Poročena je z godbenikom °e ritmičnega orkestra Monika Werner iz Niimbfrk 'jj«. letna osnovnošolska učiteljic1*' ^ dira še naprej. Da si lahko študij, dela tudi kot t0*I,l?t) raznih niimberških sejm Heidl Glas is Landaiia, MUnchnu. Ima 25 let I® stati fotomodel. Njena fll mlada filmska Igralka gjl Tudi Heidl, ki sicer še riše fjll l se ne bi branila zapoditve P Preložena obsodba Vojaki so namerili puške in točno pomerili. Debel duhovnik se je umaknil, ker ga obsojenec ni hotel pogledati. Predstavnik pravosodja si je brisal pot s čela, častnik je bliskovito potegnil sabljo. Sonce je nemilo pripekalo. Obsojenec se je malodane smehljal. Njegove modre oči so gledale v cevi pušk, kot da jih sploh ne bi bilo. Častnik je zavzel našopirjeno držo kol petelin, ki se pripravlja, da bo zakikirikal, in glasno ukazal: — Ena! Dve!... Tedaj se je zgodil čudež. Morda je častnik že izrekel nekak «trr» v želji, da bi rekel «tri» in nato, končno, «o-genju, toda ta «trr» mu je ostal nekje v grlu. Osupli prisotni P a so videli, kako se je častnik sesedel v prah. Vojaki so odložili puške, da bi pozdravili polkovnika Tomasa Pizzara, ki je tako nenadoma prekinil izvršitev sodbe. častnik je še vedno sedel n prahu. Obsojenec je ravnodušno gledal predse, predstavnik pravosodja pa je stopil k polkovniku, ki je častniku vljudno pomagal, da se je dvignil. Polkovnik je rekel: — Oprostite, poročnik Alberti. Nisem mogel drugače, ker je bil zadnji trenutek. Z visokim ukazom predsednika republike in po sklepu posebne državne komisije je obsojeni na smrt z ustrelitvijo Antonio Paz Sotela s tem aktom po-miloščen in oproščen vsake krivde. Imenovani lahko ta hip Prevzame vse funkcije in dejavnosti svobodnega človeka. Obsojeni je nejeverno pogledal okoli sebe in stopil k polkovniku. Polkovnik ga je potrepljal po ramenu in dejal: — Mladenič, svobodni ste. Le toliko bodite ljubeznivi in Pojdite z mano. Tajnik predsednika republike vas želi videti. Tam boste spoznali tudi človeka, ki vas je rešil. Paz Sotela se je rokoval s Polkovnikom in se mu začel zahvaljevati. Naglo sta odšla in Polkovnik je potisnil mladeniča v svoj dodge. Zakaj je bil Antonio sploh obsojen na tako hudo kazen? Kakšna je bila njegova krivda? Antonia so prijeli kot vohuna, ki je delal zadnjih deset mesecev v korist neke tuje države. Zbiral je razne podatke in jih dajal konzulatu tiste države v Tucumanu. Čeprav je Antonio delal to v Buenos Airesu, je pošiljal, najbolj pogosto pa nosil podatke *om konzulu v Tucumanu. Morda bo kdo pomislil: kakš-he vojne in druge skrivnosti Po ima Argentina, ko vendar leta in leta ni bila v vojni? Toda vsaka dežela skrbno ču-Va svoje tajnosti. . Paza Sotela so torej prijeli m ga obsodili. Našli so dovolj dokaznega gradiva, prvič... Pritožil se je na višje sodišče, bil °dbit in ustrelili naj bi ga bili Prav tedaj, ko ga je polkovnik ® zadnjem trenutku rešil. In zares bi ga bili ustrelili, č* ne bi bil neki človek po na-hljučju slišal kratek, a zanimiv Odlomek pogovora med dvema *enskama. Ta človek je bil zna-Pt detektiv Firmenzano Peral. m pravkar je prišel v Tucu-Pton na dopust. Sedel je na ve-rondi, pod njim na spodnji ve-randi pa sta se pogovarjali ženski v francoščini, ki jo 'e odlično razumel. Ena je go-"priia kot prava Francozinja, pa dobro, vendar s špan-rj*m naglasom. Ta druga je P16d smehom rekla: jj ~~~ Res sem okrutna, človek zaradi mene zgubil življe- """•umu ntlll.Illll lil IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMmillHI V Špi mmji so odkrili Tizianovo Madono A VIL A, 14. — V zakristiji žup-Ve cerkve v Santlagu Apostolu v so odkrili sliko, ki je de-j? velikega slikarja Tiziana. Gre 7* Podobo matere božje z dete-J®'*', na kateri Je podpis «Ti al sole’ Technicolor. Sandra Dee. Prepov • dano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «Dalla terrazza«. Pr£P vedano mladini pod 16. letom. Vittorio Veneto 16.30 «U 112 assaU® al Queen Mary» Technicolor, Fran Sinatra, Virna Lisi . Ideale 16.00: «La strada per Fon Alamo« Technicolor. . Astoria (Ulica Zorutti, filobus št. 1 Počitek. Astra 16.30 «Le meravigliose donn del Giappone fantastico«. Prepo1' dano mladini pod 16. letom. Abbazia 16.00 «Le avventure di Ka) ne Bill«. Klint VValker. LETNI KINO Sattelite (Borgo S. Sergio avt. fil. 20, 29) Blagajna ob 20.15 začetek ob 21. uri. Danes Panorami^ Lux «Sedotta e abbanaonata«. fania SandreMi, Lando Buzzanca. • Nemški šivalni stroji FhAh*1 za družino, obrt in indu' strijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I • Originalni švicarski pletUn* stroji SVVISS MAGIC O Stroji za krpanje nogavic VITO J O Naprave za prevlačevanje kov:nskih gumbov . • Stroji za likanje in likalnik* za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, spec*®-Uzirana popravljalniea Delponte Pietro & C. Tnt, UL Timeu* 12 Tel- 90^ TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. t r»nčl*l“» 20 It-lvlon «1-71)2 Novost: Swlft- Gulivcrjeva potovanja L 2.50° Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Anici ^ meus daruje Marija Zuljan *":ny za prosvetno društvo Prosek-A vel. jjl V počastitev sponi m a ln naIo5ip cvetja na grob pokojnega Starca s Proseka, bivšega “ j Kmetijske zadruge v Trstu, 0 -jj; Kmetijska zadruga 5.000 lir z* ško matico. SOŽALJE Kmečka zveza izreka ot* člana Josipa Starca najgl0^. ^ žalje odborniku Dragu in vsej žini. Sporočamo žalostno vest, d9n9š» Je včeraj za vedno zapustil® draga žena in mama Marta Čotar ^ Pogreb nepozabne pokojn*®*^« danes ob 16.15 iz glavne bo«1^ na škedenjsko pokopališč®- ,Qft Žalujoči mož JoNip, s*n . jp snaha Pavla, vnuk Roberi drugi sorodniki Skedenj, 15. junija 1967. PO DOLGEM ZASLIŠEVANJU V KORONEJSKIH ZAPORIH Bubnicheva je končno priznala daje z nožem zabodla Mazzerja S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Corpus delicti - okrvavljeni nož, je policija našla v grmovju nad Rojanom, ka- mor je sledila dvema mladeničema, ki sta odvrgla zavitek s petimi noži Luciana Bubnich je končno priznala. Po . treh urah zasliševanja v koronejskih zaporih je mlada ženska klonila. Upirala se je in se dolgo izgovarjala ter spraševala, zakaj so jo zaprli in kdaj jo bodo izpustili, ko pa je uvidela, da so karabinjerji vedeli mnoge podrobnosti o krvavem dejanju v malem baru «Spina» v Ul. Udine, je spoznala, da ne bo ničesar pridobila, če bo vztrajala na svojem. Torej bila je ona tista, ki je zagrabila nož in sunila Mazzerja v trebuh. 0 vzrokih njenega dejanja so bili preiskovalni organi bolj skopi s podatki. šlo je za ljubosumnost in tudi za interes. Karabinjerji preiskovalnega oddelka so našli tudi 25 cm dolgi nož, s katerim je Bubnicheva ranila Mazzerja. Znano je, da so karabinjerji takoj po krvavem dogodku odpeljali Luciano Bubnich s seboj in dali zapreti bar. Ko so se oddaljili, je v bližini ostal karabinjer v civilu, da bi opazoval vse in Opčinami, kjer sta osumljenca izginila v gosto grmovje. Tja so odšli tudi karabinjerji in po dolgem iskanju so včeraj ponoči skrit v grmovju našli zavitek. Zavitih v časopisu je bilo pet nožev razne velikosti, med katerimi je bil tudi tisti, ki je služil Bub-nichevi, da je zabodla Mazzerja. Na nožu je bilo nekaj majhnih ma- sumljive ljudi, ki so se motali okoli I dežev krvi in te madeže sedaj pro- bara. Pozno zvečer je ta zapazil dva približno 20 let stara mladeniča, ki sta se mu zdela zelo sumljiva. Obvestil je poveljstvo, nato pa sledil mladeničema. Šel je za njima do neke ceste med Rojanom PREDEN GRESTE NA DOPUST NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK POŠLJEMO VAM GA V V INOZEMSTVO! KATERI KOLI KRAJ, TUDI 15-DNEVNA NAROČNINA L 500 Telefonirajte na štev. 37-338 Jane im mrnik-i predvaja danes, 15. tun. ob 18. uri Technicolor Dear film: Lezioni (famore alla svedese (LJUBEZENSKI NAUKI PO ŠVEDSKO) Igrajo: Bob Hope, Tuesday Weld, Prankie Avalon, Dina Merrill in Jeremy Slate. učuje sodni zdravnik. Nože je prav tistega jutra kupila Bubnicheva za domačo potrebo. Imela jih je še v baru, ko je prišlo do divjega napada. Sam Maz-zer je v bolnišnici povedal karabinjerjem, da je bila Bubnicheva precej živčna in razdražljiva, ko je bil v baru. še prej je grozila nekemu gostu, ta pa je razbil steklenico in se ji postavil v bran. Karabinjerji so v baru našli tudi neko knjižico, iz katere je bilo razvidno, da je bil Mazzer dolžan 10.000 lir, vendar niso povedali, če je bil Mazzerjev dolg vzrok prepira in napada. Mislili so tudi, da bodo kaj več izvedeli od dveh sumljivih mladeničev, ki jih je zapazil karabinjer v civilu, vendar njune izjave niso bile odločilnega pomena, zato so ju izpustili. Kot znano so Bubnichevo aretirali in je v zaporu, Mazzerjevo zdravstveno stanje pa se je nekoliko izboljšalo, kljub temu si zdravniki pridržujejo prognozo. Preiskava je še v polnem teku. Iz tržaških sodnih dvoran Avto je ukradel in imel revolver KINO liti* PROSEK predvaja danes, 15. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: IL BANDIT0 Dl KANDAHAR (BANDIT IZ KANDAHARJA) Drama na Orientu Igrajo: Looald Lewia, Tvotme Ramanin in Oliver Reed. Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ta-velda, zapisnikar Rubini) se je moral včeraj zagovarjati 25-letni Ser-gio Narciso Ceneteleghe, ki je bil obtožen, da je ukradel Umtoertu Savronu avto znamke «dauphine». Poleg tega so mladeniča obdolžili tudi nezakonite posesti to nošnje orodja ter da je upravljal avto 'v vinjenem stanju. Policijski organi so prišli na sled Centelegheju, ko se je ta ponesrečil z avtom v bližini štivana. Bilo Okrogla miza o industrijskih področjih za gospodarske operaterje v Milanu Obisk v Novi Gorki ■ Ustanovi EAM so poverili razdeljevanje bencina in nafte za prevoz blaga V ponedeljek 12. t.m. je imel od- bor trgovinske zbornice svojo običajno tedensko sejo pod vodstvom predsednika Silvia Bressana. Predsednik je v svojem uvodnem poročilu obvestil odbornike o pobudi deželne uprave, ki bo s sodelovanjem treh trgovinskih zbornic naše dežele organizirala v Milanu konferenco za okroglo mizo z lombardskimi gospodarskimi operaterji. Ta konferenca ima namen seznaniti operaterje z raznimi ugodnostmi, ki jih nudijo razna industrijska področja naše dežele za nove industrijske pobude. Odbornikom Je predsednik poročal tudi o svojem obisku, skupaj z odbornikom Barnabo v Novi Gorici, kjer sta imela vljudnosten obisk pri novoizvoljenem predsedniku občinske skupščine ter obravnavala z njim o bodočih stikih za proučitev skupnih problemov. Poročal je tudi o svojem sestanku s konzulom ZDA v Trstu, ki se je zanimal za vse podatke o možnosti novih industrijskih pobud na Goriškem. O vseh teh problemih so odborniki po predsednikovem poročilu na dolgo to temeljito debatirali. Po tem prvem delu so odobrili vrsto sklepov upravnega značaja. Med drugim so proučili nekaj prošenj za obdelavo zemljišč, ki imajo vtokulacijo gozdne uprave. Med drugim so odobrili sklep, da bodo poverili ustanovi EAM razdeljevanje nakazil za bencin in nafto za tovorna in mešana vozila. Na osnovi tega ukrepa bo EAM takoj začela z razdeljevanjem nakazil za mototfidikle, furgone, tovornike, tovornjake in prikolice za prevoz blaga. Do takih nakazal imajo pravico lastniki navedenih vozil, ki stalno ispektiv splošnega razvoja (seve, na znanstveni osnovi), da bodo mogli upravitelji nakazati vključevanje sedanjosti in potreb Tržiča v širši okvir deželnega programiranja, ki ga sedaj proučujejo. Občina bo okoliške manjše občine pozvala, naj prispevajo sredstva za kritje stroškov konference. Lep uspeh vinske razstave v Tržiču je 24. aprila letos, ko se je Cene- _______ ^ »S* 3SSwSTiJSffS ff«ii"iiiiiiiiiimihmiiiiii„,ii„iii.,,,,,, ......■■■iH.iimiuu.niimii,,,........... O DELU KRMINSKO-GRADIŠČANSKEGA KONZORCIJA Do konca leta 1966 so potrošili nad 1,6 milijarde za namakalna dela V kratkem volitve redne uprave? - Dela naj bi zaključili do konca 1970 Izboljševalna dela na področju krmtosko - gradiščanskega polja, ki zajema kakih 8000 ha polja med tema dvema mestoma, se vlečejo že več kot 10 let. Vendar pa 1 zgleda, da se bližajo koncu vsaj na enem odseku, ki obsega približno 200 ha. Pred nekaj dnevi so namreč poizkusno zaprli zatvomlce na pregradi v bližini mostu IX. avgusta ter odvedli soško vodo v glavne kana le na izboljševalnem področju o krog Vlliess, Mariana, Gradiške. Farre to Angorisa. Ta preizkušnja se je menda kar dobro obnesla. Nekaj dni prej je vladni komisar konzorcija Donato Depllcozuane sklical sejo posvetovalnega odbora, na kateri Je poročal o dosedanjem delu konzorcija in o obračunu za 1966. Do konca lanskega leta so potrošili za ta dela 1,6 milijarde lir. Prvo poizkusno namakanje bo zajelo kompleks 200 ha polja, kjer so vsa zadevna dela zaključena, zlasti med Farro to Morarom. Računajo, I njenem področju, bodo šele prišle da bo uradna otvoritev tega dela 1 v poštev koristi namakalnih na- še ta mesec. Vendar bodo v primeru suše in potrebe že prej spravili vso napravo v delovanje. Komisar je imel tudi razgovore z deželnim odbornikom za kmetijstvo odv. Oomellijem glede bodočih izboljševalnlh del na tem področju to ta Je obljubil deželno pomoč, ki naj bi omogočila zaključen vseh ded tja «io leta 1970. Sedaj urejajo namakalne napra ve na drugem področju, ki obsega 350 ha, za kar bodo potrošili dodat-ndh 145 milijonov lir; potem pride na vrsto nadaljnjih 300 ha na pod roč Ju okrog Gradiške, Mariana to VUlanove za kar je predviden strošek 120 milijonov; v načrtu je tudi odvodni kanal med Vršo ln Idiij co pri Medeji, ki bo stal 30 mili jonov Ur. Ko bodo vsa ta dela končana ln bo razpeljana voda po vsem orne- k prav, s katerimi naj bi dosegli v go riškem kmetijstvu nov razmah, zlasti kar se tiče pridelovanja žita, povrtndn in krmskih rastlin, kar bo omogočilo tudi večji razvoj govedoreje. Važno je tudi sporočilo komisarja konzorcija, da bodo lahko v kratkem sklicali občni zbor članov, na katerem naj bi Izvolil! njegovo redno upravo, kar čakajo člani že več let. S tem v zvezi je bilo potrebno Izdelati katastrske zapise in urediti vso zemljiško knjigo. Da pa bodo namakalna dela v resnici prišla do učinka, Je potrebna tudi a-rondacija sedanjih parcel, saj je tod zemljiška posest zelo razdrobljena in premajhna za racionalno obdelavo In namakanje. Vse to Je potrebno tudi v zvezi s kortkurenoo kmetijstva drugih držav, kd bo vedno bolj občutna po končni izvedbi skupnega evropskega tržišča. V soboto zvečer Je Združena socialistična stranka sklicala sestanek v St. Mavru, katerega se je udežilo lepo število vaščanov. Na sestanku sta bila prisotna občinski svetovalec dr. Peter Sancin ln pokrajinski odbornik Marko Wal-tritsch. Ta je v svojem govoru prikazal, kakšni so uspehi na upravnem področju za slovenske vasi, odkar je na goriški pokrajinski u-pravi levi center z aktivnim in odločujočim sodelovanjem socialistov. Med drugimi stvarmi Je prikazal tudi petletni načrt za turistične ceste, ki ga Je pripravila pokrajin ska uprava in za katerega bo dala skoro ves denar dežela. V ta načrt Je bila vključena tudi cesta, ki Iz Pevme pelje v St. Maver, za katero bodo potrošili okrog 35 milijonov Ur. Najprej so mislili, da bo za to cesto denar na razpolago šele ob zaključku leta 1968. Od bomik Waltritsch pa je povedal, da bo deželni odbor verjetno že ta mesec odobril denar tudi za to cesto. To se pravi, da bo že to zimo ali najkasneje prihodnjo pomlad cesta iz Pevme v St. Maver asfaltirana. Domačini so z velikim zadovoljstvom sprejeli na znanje to vest. Nato so se pogovarjali o občinskih problemih. Svetovalec dr. Peter Sancin je prikazal drugačno vzdušje, ki vlada na občini in sploh v javnem življenju v Gorici, odkar obstaja levi center. Dejal je, da se s Slovenci po dolg