m M mm J B » /%/ JP—® Jr Inozemstvo 120 Din ^ fl^V MJ M ^HF Uredništvo je t V^JL^ ^B^^ ^ -gg--uprav«: kop..... Kopitarjevi b16/HI jeva 6. telefon 29S Telefoni uredništvai dnevna služba 2050 — aočna 29%, 2994 in 205» —— Izhaja vsak dan sjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Po kongresu Ali bo našim čitateljem odveč, ako šo enkrat z njimi pokramijamo o evharističnem kongresu! Teden dni je minulo od nedeljskih svečanosti, toda vtisi, ki so ostali v duši, so tako silni in močni, da so nam še vedno cisto živo pred očmi. Še dolgo bodo romale naše duše od enega prizora do drugega in ga obnavljalo v spominu. Čeprav jo dnevno življenje s tisoč nevšečnostmi in težavami kakor pot skozi puščavo, bo misel na kongres ostala vsem udeležencem kakor prijetna zelenica, v kateri se po napornem potu spočije popotnik, osveži utrujene ude in nabere novih moči za nadaljno težavno pot. Kdo bi mogel lepoto, ki jo jo pila duša, sploh še kdaj pozabiti! Na primer romanje naše Matere z Brezi j v Ljubljano! Kdo naj popiše vredno vso poezijo tega Marijinega pota, ki .jo je verno ljudstvo z Njo vred hodilo pojoč Visoko pesem ljubezni. Povejmo odkrito: pri vsej vernosti, ki jo naš narod kaže do Evharistije, lii nam brez Marije na kongresu nekaj manjkalo. Bolj globoko in bolj preprosto se toga ne da izraziti, kakor z besedo: manjkalo bi matere. Marija z Bre-zij, ki ,je prišla na kongres, je veličastnim svečanostim dala tisto prisrčno domačnost, veselo zaupljivost in toplino, ki jo družina občuti le, ako ima mater v svoji sredi. In tako so tudi prizori okrog Marije na vsem kongresu bili najbolj v sree segajoči. Tudi trda srca, odločena, da so vsemu ustavijo, niso vzdržala pod Njenim pogledom. Marija je vse osvojila. Ali pa procesija otrok na stadion in skupno sveto obhajilo v prostrani areni! Večina podeželanov tega prizora ni videla, ker so kasneje dospeli, toda Ljubljančani, ki so videli ves kongres, pravijo, da je bilo to najlepše. Pomislite na ta drobna srčeca, ki so mesece v veselem pričakovanju utripala svojemu velikemu dnevu naproti! Pa so odšli na veliko romanje; sredi sladkih sanj, mnogokje že ob 2 ponoči so jih dvignile mamice in so šli z vlaki, z vozmi, peš, vsi umitih src in drhtečih duš... Bili so prvi in najljubši gostje evharističnega Kralja, najljubši in najdražji cvet, kf gn Je slovenski narod poklonil svojemu Bogu. Najmanj časa so se mudili na kongresu, pa so gotovo odšli z na.iglobjim doživetjem v svojih čistih srcih. Še slutili niso, kako globoko je njihov otroški zgled izoral duše de-settTsočim. Tujci, ki so po svetu videli Ze vsake vrste manifestacije in najbolj veličastne prizore, tu pa niso našli besed, da izrazijo vtise, ki jih ,ic nanje napravila polnočna procesija mož in fantov. Tudi svetovni kongresi, tako so pripovedovali, nudijo le redko tako veličastno sliko. Kar smo videli tisto noč, ni bila več samo procesija, bil je to val žive vere, ki jo plamenel po ljubljanskih ulicah in užigal srca. Tisoč za tisočem je korakal skozi gosti špalir zbrano in resno, kakor se spodobi v službi Najvišjega; tisoč za tisočem resno in odločno, kakor pristoji moški pobožnosti. Vera je zabrisala vse razlike med poklici in stanovi. Poleg kmeta je držal gorečo bakl.jo v roki advokat, zraven delavca je korakal vseuči-liški profesor. Vsi ti so vzeli baklje živega verskega ognja na svoje kmečke domove, v delavske obrate, v študijske sobe..., da bo povsod zavladal Kristus Kralj! Prav tako bodo ostale v neizbrisnem spominu velike nedeljske manifestacije, pri katerih je sodelovaje toliko našega naroda, kakor nikjer nikoli v^ naši zgodovini. Gibanje ogromnih človeških množic je bilo mestoma slično valovanju morja. Poedinci in celo skupine so se čisto zgubile, a so vendar vsi s svojo prisotnostjo, vero, s svojimi žrtvami poveličevali evharistično proslavo. Sploh so evharistični dnevi v Ljubljani ob vsem svojem ogromnem zunanjem slavcu pokazali, da niso le končni rezultat neštetih pokrajinskih in farnih evharističnih prireditev, da niso le uspeh več mesečne smotrene propagande s predavanji in tiskom, ampak so izraz najbolj notranje religiozne potrebe našega naroda. Le tako je bilo mogoče, da je vladala vse dni na stadionu in povsod po Ljubljani tolikšna dostojnost in resnost kakor v velikanski katedrali pred samim Najsvetejšim. Samo pod tem vidikom je mogoče umeti, da so se ljudje prav vsemu odrekli, le da so se mogli udeležiti kongresa. Menda je bilo najdenih nekaj izgubljenih denarnic in notri 10, 12, 15 dinarjev... Ta okolščina govori o verskem idealizmu našega ljudstva zgovorneje, kot cele knjige. Premnogi so dali prav vse, kar so imeli, nešteti so si za vožnjo pristradali n so oba dneva v Ljubljani živeli ob kruhu n vodi, pa so se kakor prenovljeni in žare-fiih lie vračali na svoje borne domove. Upajmo, da bo to daritev slovenskega naroda, njegovih otrok in žena, mož, fantov in deklet Bog po svoji dobroti sprejel in blagoslovil. Kongres nas je visoko dvignil, kakor na goro, od koder je jasno vidna pot, ki naj jo v bodoče hodi narod in njegovi voditelji. Vsi Slovenci, tudi oni, ki žive v daljni tujini so po svojih zastopnikih prisostvovali kongresu. In tako je naš narod mogel videti, da je najbolj veličasten in najbolj sebe vreden takrat, ko služi Najvišjemu. Najmočnejša voz. med nami je naša vera, ki nas združuje in izmirja med seboj, posvečuje naše družine in stanove ter iz vseh ustvarja eno duhovno občestvo. Prepričani smo, da se bo duhovni razkroj, čigar odraz so mnogovrstne krize, ki danes pustošijo Evropo, ustavil ob tem vekovitem zidu. Večkrat čujemo od naših južnih bratov opazke: kako da so Slovenci, ki so tako napredni in kulturni, — tako religiozni. Na to odgovarjamo: Zato, ker smo verni, smo kulturni. Vera vendar ne preprečuje omike, ninpnk jo ustvarja, jo poglablja in ji daje nag glob je srčne in duhovne temelje. Pravo Kos za kosom kitajske države odpada V Kitaju komandira že Japonska Na severu ni več nobenega kitajskega vojaka - Japonska diktira v Šanghaju Šangliaj, b. julija. Medtem ko se v Evropi ruši še zadnji steber solidarnosti zapadnih velesil in je Zveza narodov tik pred svojo likvidacijo, je Japonska postala dejanski gospodar kitajske Mongolije, tako zvanega Caharja, in se energično pripravlja na gospodarsko izrabo severnih kitajskih provinc Hopej, Šansi, Pe-č:ii, Honan in polotoka Šantung. Rusija vznemirjena Amerika in Anglija se za to vprašanje popolnoma nič ne zmenita, pač pa je hudo vznemirjena Rusija, ki je zadnji čas zopet ojačila svojo itak že močno armado ob mejah Mandžurije. Kitajska Mongolija (Cahar) bo od kitajske fio-sadke izpraznjena najdeij do 10. julija. Od tega dne naprej v vsem severnem Kitaju tja do mongolskih step ne bo niti enega kitajskega vojaka več in bodo vse kitajske civilne oblasti pojjolnoina pod kontrolo generalnega štaba japonske armade, ki ima svoj sedež v Dajrenu (Port Artur). Faktični gospodar severnega Kitaja bo general Doihara, ki bo svojo rezidenco bržčas prenesel v Peiping (Peking). General Doihara pripravlja gospodarski načrt, jx> katerem bo vodstvo južnomandžurske železnice v Mukdenu osnovalo veliko akcijsko družbo za izrabo naravnih bogastev severnega Kitaja, to je železa in petroleja, ki se nahaja v Caharju in Sansiju, soli v Peciliju in bombaža, ki se prideluje v llo-peju, Honanu in na Santungu. Japonski apetit vedno večji Japonski apetit pa je čezdalje večji. Te dni je japonski poslanik izročil kitajski vladi v Nankingu noto, v kateri zahteva, da se 1. odstavi glavni cenzor Vu Hsi Hia v Šanghaju; 2. da se razpusti nacionalna stranka (kuomin-tan) v Šanghaju; 3. da se za bodoče preprečijo vsi napadi na japonsko politiko v kitajskem tisku. Kakor poročajo današnji listi, je kitajska vlada vse te zahteve gladko sprejela. Vzrok japonskemu koraku je bil članek v šanghajski reviji, v kateri so hudo žalili japonskega cesarja. Glavni cenzor je odstavljen, vrhtega pa tudi policijski ravnatelj Šang-haja. Šanghajski župan, general Vuteken, se je pred japonskim poslanikom opravičil. Bržčas bodo oblasti tudi razpustile odbor kitajske nacionalne stranke v Šanghaju. Iz tega se vidi, kako sistematično se J.i[x>nska zajeda v kitajsko državo. Najprej si je osvojila Mandžurijo. Zalem je prišla na vrsto ogromna pokrajina Džehol, ki ji sedaj sledijo nadaljne ^krajine Cahar in Hopej, vsaka lako velika kol kakšna evropska srednja država. Ko je zasedla le pokrajine, se je vrgla sedaj na to, da si osvoji še gospodarsko središče Kilaja, namreč šangliaj. Ko so japonske čete pred leti, za časa madžurskega spora, vkorakale v Šangliaj, je bilo to že prvo znamenje, da bo Japonska osredotočila končno svojo jx>zor-nost na lo gosjxxlarsko središče Kilaja in ga vzela pod svojo kontrolo. Samo v Šanghaju mora posuv pati mnogo bolj obzirno, ker se tam shajajo Ukl interesi evropskih velesil iu Amerike, in v sedanjem trenotku se Japonska še noče s temi državami zaplesti v kakšne nevarne spore. Japan-Rusija Tokio, 6. jul. b. Zunanji minister Hirola in sovjetski poslanik Jurenjev sta se sporazumela o ustanovitvi stalne pariletne komisije med Japonsko, Sovjetsko Rusijo in Mandžurijo, ki naj preiskuje in ureja obmejne S|x>pade. Mala zveza in Habsburžani ,Vzpostavitev - je vojna' Nedvoumne poluradne izjave češkoslovaške vlade Pariz, 6. jul. SE. Agencija Havas poroča iz Prage in sicer, kakor jiravi, prav iz uradnega vira sledečo vest, ki označuje stališče češkoslovaške vlade in njenih zavc>«ic do vprašanja Habs-buržanov, ki ga je nenadoma sprožila avstrijska vlada: »Stališče Malo zveze jo znano in se ni spremenilo: vzpostavitev Habshuržanov pomeni vojno. Danes ni treba več skrivati, da se jc svet Male zveze pečal i avstrijskim vprašanjem oh priliki svojega zasedanja v Ljubljani in da je pri tej priliki enoglasno sprejel sklep na vsak jioskus vzpostavitve llabsbiiržaiiov v Avstriji in na Madjar-skom odgovoriti s splošno mobilizacijo v vseh treh državah Male zveze. Ta sklep jc Mula zveza sporočila tudi francoski vladi. Tudi Titulescu je priliko svojega bivanja v Londonu porabil za to, da jc ljubljanski sklep Male zveze raztolmačil angleškim politikom ter jih opozoril na nevarnosti, ki bi nastopile, ako bi se habsburško vprašanje razmajalo tako, da bi pomenilo njihovo vzpostavitev.« (Včeraj smo jioročali, da je avstrijski zunanji minister izjavil, da pri ukinitvi protihabsburških zakonov nikakor ne gre za njihovo vzpostavitev, da je avstrijska vlada dala sv.ojo besedo, da tega vprašnja lie bo gonila in da bo svojo besedo tudi držala. Dodal je, »da se je avstrijska vlada že domenila z vsemi državami, ko prihajajo v poštev, in da torej kakšnega protesta ni treba pričakovati od nikoder, ker je avstrijska vlada že dobila dovoljenje, da vrne habsburški družini odvzeto premoženje in jim dovoli, da se vrnejo v Avstrijo kot navadni državljani. Na njihovo obnovo kot vladarje pa Avstrija ne misli, niti noče mednarodnega položaja s tem vznemirjati.« Op. ured.) Dr. Stojadinovič čita vladno izjavo vrednotenje človeka in njegove osebnosti, ravnovesje mod družabnimi stanovi, urejenost države in spoštovanje njene oblasti — vso to ima svojo temelje v prvi vrsti v urejenem duhovnem življenju kakega naroda. Zato pa je naloga voditeljev naroda in države, da čuvajo narodu njegov verski biser in ga v njegovem religioznem hotenju ne žalijo. Tu segajo narodove korenine naj-globje. Kdor bi jih ruval, ni prijatelj naroda. Kongresni dnevi so bili nraznični dnevi Švicarski lisi o namerah . avstrijske vlade Ziirich, 6. Jul. SE. »Neue Zlircher Zeitung« objavlja daljše poročilo svojega dunajskega dopisnika o najnovejših političnih dogodkih v zvezi s Habsburžani. Švicarski list našteva vsa posestva zasebnega značaja, ki jih bo avstrijska vlada vrnila habsburški družini. Zasebna lastnina je razdeljena v 3 veleposestva, 2 gradova z večjim zemljiščem, (i večjih zemljiških posestev, dve lovski vili, nekaj zasebnih hiš na Dunaju in nekaj gradbenih parcel. Poleg tega so imeli Habsburžani še velike znanstvene in umetniške zbirke, ki jih avstrijska vlada ne bo več vrnila, pač pa bo za nje plačala odškodnino. Poleg tega bo avstrijska vlada dajala llabsbiirgovccm letno opanažo 1 milijon 200.000 šilingov (10 milijonov Din). Nadalje pravi švicarski list, da je državni tajnik Karvinsky odpotoval k bivši cesarski družini v Stenokerzeel v prvi vrsti, da podpiše vse finančne pogodbe sklenjene med habsburško rodovino in avstrijsko vlado, na drugi struni pu, du roztol-mači princu Otonu, da je sicer njegov povratek v Avstrijo z notranjepolitičnega stališča mogoč in celo zoželjen, toda zunanjepolitično popolnoma nemogoč in da je avstrijska vlada dala inozemskim vladam topredmetna zagotovila. Švicarski list pravi, da so povratek Habsburžanov v Avstrijo že dolgo časa pripravljali in da je bilo to vprašanje predmet vseh mednarodno političnih konferenc, ki so se zadnje mesece vršile, Kljub temu pa jc ta skrajno hitri ukrep in brzina, s katero jc avstrijska vlada spravila zakon Zunanji minister Berger-Waldenegg je na sestanku z zastopniki listov poročal o aktualnem političnem položaju. Dejal je, da je ta položaj dokaj moten in celo resen, da pa je on osebno optimist. Avstrijsko vprašanje je rešeno že od tedaj, odkar je bila zgrajena nova Avstrija. Glede podunavskega pakta je minister izjavil, da pomeni ta pakt sedaj mnogo več, kakor pred meseci. Avstrija bo sodelovala pri tem paktu z vsemi svojimi silami. Francoska vlada je kazala vedno veliko zanimanje za sklenitev jiodunavske-ga pakta, angleškega vlada j>a podpira čim tesnejše sodelovanje v Podunavju. Minister Berger-Waldenegg je nalo poudarjal, da so odnošaji z Madžarsko odlični, prav tako pa ne bi bilo težko izravnati tudi političnih pojmovanj Avstrijske in Češkoslovaške. Dobri odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo so velikega pomena za Podonavje. Avstrijska vlada goji največje želje za napredek jugoslovanskega soseda. Imel sem prijeten vtis, da je bila bivša Jevtičeva vlada prepričana o iskrenosti naših želj. upam, da ho tudi nova Stojudinovičcvu vlada enakega mnenja. za našega slovenskega človekn. Kljub rev-čini in pomanjkanju, ki ga na vseh koncih tareta, si .je privoščil to radost, hoteč dati duška svoji duši. Bog pa je vse tako čudovito blagoslovil. Kongres jo vrgel svetlo luč v naše življenje. Ožarjen je z najlepšimi spomini, ob katerih bo še dolgo živelo marsikatero samotno srce. Tudi ko bodo nasto-ili dolgi jesenski večeri in zimski mrakovi, o ta luč svetlo sijala in s toplimi spomini zbirala okrog sebe vse, ki so jo v Srcih doživeli. drin. pod streho, evropske vlade nekoliko osupnila. List pravi, du je Schuschniggiiva vlada izkoristila sedanji nicdiiarodnojMilitičiii položaj, ko se velesile med seboj kregajo in so uu izveuevropskih toriščih tolikanj zaposlene, in habsburško vprnšunje potisnila v ospredje iu ga izigrala proti velesilam, proti Nemčiji in tudi proti državam Male zveze, ki se vse nahajajo nu različnih in ločenih političnih bojiščih. Toda člnnkar je mnenja, da je ni avstrijske vlade, ki bi si drznila proglasili vzpo stavitev Habshuržanov, čeruvno je na drugi struni res, da bi pred pur meseci bilo tudi nemogoče misliti na ukinitev protihabsburških zakonov. Pariški „Temps" pomirjuje: Francija istih misli kot MZ 1'uriz, 6. jul. SE. V Parizu so sklep avstrijske vlade sprejeli sorazmerno mirno. Zdi se, da js bilo vse s francosko vlado že v naprej dogovorjeno. »Temps meni, da se francoski javnosti, ki se boji Anschlussa, ni treba razburjati. Sicer po je Francija istega mnenja kot Mala zvezo in h« francoska vlada dosledno podpirala zadržanje držav Mule zveze v tem vprašanju. Vzpostavitev habsburške vludurske hiše je mednarodni problem in iniu pri tem Malo zveza svojo besedo. Kaj ono o vprašanj.......... pa je vsemu svetu znano. Na istem slališču stoji tudi Francija. Temps« piše naprej, da bi se princ Oton lahko takoj vrnil, če bi šlo samo za želje večine avstrijskega ljudstva. Toda na Dunaju vedo, kakšne mednarodne težave bi nastale iz tega. Zato je bila avstrijska vlada tudi pri sedanjih novih habsburških zakonih tako previdna, da je teoretično sicer dovolila, da se nadvojvoda sme vrniti v svojo domovino, dejansko pu se je princ moral zavezati, du v Avstrijo ne ho prišel, marveč, do bo ostal v Belgiji in nadaljeval svoje študije.« Da je mogoče, da bo habsburško vprašanje enkrat postavljeno, to je gotovo,« piše »Temps«, toda tisti trenutek danes še ni prišel in ga še dolgo ne bo. Vsi avstrijski politiki se dobro zavedajo rizika, ki bi ga tvegulo Avstrija za njen obstoj, če bi s tem nevarnim vpraša njem drognli v itak razburkano niediiurodiiopoli-tično ozračje«. Glede odnošajev z Nemčijo je minister izjavil, da želi Avstrija imeti tudi z Nemčijo, kakor z vsemi drugimi sosedami najprisrčnejše slike. V zadnjih mesecih pa v tem oziru ni mogoče zabeležiti nobenega napredka. Ko bomo iz poklicanih ust sliši«!i, da nova Nemčija bratsko pozdravlja novo Avstrijo, ko bomo videli, du so legijonarji. namenjeni bratomorni borbi, samo še senca preteklosti in do je prenehala agitacija proti naši državi, bo zopet nastal mir ne le med našima dvema nemškima državama, temveč tudi v vsej Evropi. Glede novega zakona o Habsburgovcih pa je minister izjavil, da je vlada smatrala za svojo dolžnost, da izpolni svojčus od pokojnega kanclerja Dollfussa storjeno obljubo. 9 Seja vlade Dr, Auer podpiše konkordat s sv. stolico Belgrad, f>. jul. m. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta. Po seji jc poljedelski minister Svetozar Stankovie časnikarjem izjavil, da je ministrski svet ponovno pretresal vprašanje pšenice in sklenil, da l>o država potom Privilegiranega izvoznega društva izvažala pšenico na svetovni trg. Po izjavi ministra se bo cena pšenice gibala od 120 do 110 Din za 100 kg. Privilegirano izvozno društvo bo interveniralo v tem pogledu na borzi. Na današnji seji ministrskega sveta je pravosodni minister dr. Ljudevit Auer dobil pooblastilo, da lahko podjiiše konkordat med našo kraljevino in sv. stolico. Nove izjave Ber$er-Waldenegga „Pošteni odnošaji z Jugoslavijo" aiMn 2. »SLOVENEC«, dne 7. julija J935. Štev. 163. Rooseveltovo darilo delavstvu ti „Magna charta delavskih pravic Velikansko navdušenje po Ameriki - Zmaga strokovnih zdruieni Koniinacijski ukaz bivšega režima in - »Glas naroda" Ncw York, 6. juliia. TG. Predsednik Roosevclt e podpisal socialni zakon, ki so ga že dolgo časa delavske strokovne organizacije zahtevale kot magno cliarto delavskih pravic«. Mesece jc trajal ta boj in ie že izgledalo, da bodo podjetniki zmagali nad delavstvom. Novi zakon predpisuje pravico delavcev do tarifnih pogajanj za plačo Se z bolj jasnimi bese-dt mi, kot je to storila NIRA. Novi zakon je tako rekoč nadomestilo za zakonodajo N1RE, ki je bi a, kot znano, razveljavljena. Po tem zakonu ima delavec pravico do tarifnih pogajanj po zastopnikih, ki si jih je sem izbral. Tam, kjer obstojajo strokovne organizacije delavstva in imajo organiziranih radpolovično število delavcev, dobijo strokovne organizacije naravnost monapolsko pravico do pogajanj za delovne pogodbe. Novi zakon prepoveduje nadalje tudi celo vrsto »nenoš enih poslovnih dejanj«, kot recimo, če poslodajalci pritiskajo na delavske zastopnike z raznimi nasilstvi in grožnjami. Odslej j<" nemogoče, da bi kakšen podjetnik sebi zasužnjil strokovno organizacio, ali da bi onemogočil delavcem, da v strokovne organizacije vstopajo, di da bi celo smel odklanjati pogajanje s zastopniki delavstva, ali delavcc odpuščali, ker so pii kakšnem razsod šču, kamor so bili kat priče povabljeni, neugodno izpovedali o podjetju. Nadaljna važna reforma, ki je s tem zakonom dosežena, je ustanovitev vsedržavne delavske zbornice (national labour relat on board), ki jo Imenuje predsednik republike sam. Zbornica ima diljesežna polnomočja. Njena glavna naloga je, paziti, da se pravice delavstva po podjetjih ne kršijo. Ona ima pravico v primeru sporov med delavstvom in delodajalcem, da kliče k sebi priče in da uvede najstrožje preiskave v obratu samem in v upravi obratov. Ona ima pravico nalagati obratom gotove dolžnosti, in če bi se ti braniti, njihovo izvedbo s silo omogočiti. Razumljivo je, da se velika industrija temu zakonu prolivi, oziroma, da se že pripravlja, da intrigira proti njemu pri vrhovnem ustavnem sodišču, češ, da je proti ameriški ustavi. Nekaj velikih industrij, kot avtomobilska, tekstilna, kavčuška in druge, hočejo volitve v delavska zastopstva preprečiti. Delavstvo samo pa po vsej Ameriki vzklika predsedniku Rnoseveltu, kar jc silno dobro znamenje za nove volitve, ki pridejo prihodnje leto. Abesinija kliče Ameriko - zaman AVashington. 6. julija, b. Včeraj popoldne je predsednik Roosevelt imel dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Cordellom Hulloin. Po končani konferenci so v zunanjem ministrstvu izjavili, da sta sklenila poslati apeninskemu cesarju sledeči odgovor: »Vaše cesarsko Veličanstvo! Čast mi je potrditi sprejem note. ki mi jo jc Vaše, Veličanstvo izvolilo poslati 8. julija. Zedinjene države najbolj tele ohraniti mir med vsemi državami in so zelo zadovoljne, da morejo ugotoviti, da Društvo narodov skrbi za to. da razpravlja o sporu, ki je na--tal med vlado kraljevine Italije in Vašim Veličanstvom, kakor tudi. da je v teku arbitražni postopek za rešitev tega spora. Moja vlada se nadeja. da se bo odboru za arbitražo posrečilo najti temelj za sporazum, ki bo obe stranki zadovoljil. Zedinjenim državam je odvratna misel, da bi kaka država podpisnica pariškega pakta mogla uporabiti drugačna sredstva, kakor pa so miroljubne poti za rešitev italijansko-abosinskega spora, ali da bi privedla do položaja, ki ne bi bil v skladu z osnovnimi*pojmi tega pakta. Krancklin |!m>sr- vclt.E Admirali pri Mussoliniju Rim, ti. julija. <•. Dane* so se zaključila v vojnem ministrstvu posvetovanja pomorskih strokov hjakrtv, ki jim je predsedoval sam mornariški mi nister Mnšsolini. Na letu posvetu je bil izdelan podroben načrt o izpopolnitvi italijanskega brodovja za prihodnja lota. Po končanem posvetu je Miifsso-lini sprejel vse admirale in jim »poročil sestavljeni narrt. Nato je bilo sporočeno, da se bode v kratkem sestali ie vojni svet letalstva in sMhn-zemne vojske, ki bo prav tako izdelal obširen načrt pospešenega oboroževanja in priprav za vsak slučaj. 1'alermo,. ti. julija, c. Danes je Mussolini |>r< gledal divizijo, ki je nato odšla v Afriko. Nagovoril jo je z besedami: Danes vani lahko rečem, da bomo naše. podjetje v Afriki zmagovito končali,- Hudo se je razburil Glas naroda«, ki je. kakor vemo, glasilo skupine senatorja Mtirn-šiča, ker je bil Slovenski narod« prinesel pn belgrajskiii in zagrebških listih vest: du je režim' g. Jevtiču pred svojim iiepričakpvupiin pudieln iikii/ul sestaviti spisek njemu neljubih političnih oseb, ki naj bi se internirale v nekem koncentracijskem taboru nn jugu. l'o razburjenje -Glasa naroda« je umevno, ker je bil v Jevtičevi vladi minister zA Slovenijo gospod Marušič in ker je zlobna notica »Slovenskega naroda« o tej jako nelepj aferi kajpada bila naperjena tudi proti temu gospodu; »Glas naroda« slox osno prisega, da je ta vest. kakor jo je bil. samovoljno citirajoč »Obzor«, prinesel Slovenski narod«, absurdna, gorostasna in or-diuurnn izmišljotina in z vsem povdurkom, pooblaščen od najbolj informiranih oseb, izjavlja, da je vest o nameravanih internacijah, kolikor se pripisujejo gg. Jevtiču in Marilšiču, gladko i/inišljena, »Niti predsednik vlade, šc manj pa minister dr. Marušič nista nikdar niti mogla, niti hotela misliti na uporabljanje takšnih političnih srestev« — najmanj pa proti takim malo pomembnim osebam, kakor so pristaši dr. Krnmcrja, zaključuje ironično svoj ogorčen demanti ^Glas naroda«. Mi se zaenkrat nočemo spuščati v zanimivo vprašanje, koliko je bil »Slovenski narod«, ki je vendar doz/daj zagovarjal vse JNS režime, najbolj pa konfinacijski režim gosp. Srskiča. sploh moralno upravičen ogorčevati se zaradi konfinacijskih namer Jevtičevega režima, kakor tudi zaenkrat nočemo preiskovati .spec ialno. vprašan je, koliko so moralno legitimirani obtoževati zaradi takih namer gospoda Marušiča njegovj nasprotniki iz skupnega taboru JNS. 'I ukaj bi utegnil »Glas naroda« imeti prav, da je zelo zabavno gledati, kadar zamorec črni zamorca. Zaenkrat je naš glavni namen ta, da preprečimo, da ne bi čifatelji Glasa naroda« bili po čudovito zavitem de-mantiju glasila gospoda senatorja Marušiča zapeljani v zmoto, kakor da pod režimom g. Jevtiča sploh ni bila izdana nobena konfinn-eijsku odredba, oziroma da 111 obstojala nobe-nu luku namera, ali sploh kakšni taki nasilni akti. kakor so bjle konfinaeije pod režimom g. Srskiča. razpust katoliških prosvetnih društev, redukcije, odstavitve in premestitve biv- šim režimom neljubih uradnikov in uporaba podobnih političnih sredstev, kakor so bila na dnevnem redu, ko jc banoval gospod dr. Marušič. Koiiktatiramo torej, da je po volitvah v narodno skupščino bila izdana v Belgradu s podpisom notranjega ministra Velje Popoviča in dostavljen depešnlm potom vsem gospodom banom v državi, od teli pn 16. maja odposlana osem okrajnim glavarjem odredba, da naj v teku 10 dni sestavijo listo vseh oseb, ki so v srezu znane, oziroma delujejo v protirežim-skem pravcu, in ki so nevarne za javni red in mir, zato da se bodo odposlale v konfinacijo, ali pa postavile pod policijsko nadzorstvo; pod datumom pa je bil pripis, da se morajo obenem vsa opozicijonalna društva, najsibodo tudi samo športna, razpustiti in isploh vse režimu nasprotne striije zatreti. Na spisek pa so imele po uuvodilili g. notranjega ministra, kakor tudi po predpisanih navodilih posameznih drugih faktorjev, priti vse vodilne osebe SLS in vsi »najbolj nevarni in najvplivnejši« njeni pristaši po posameznih glavarstvih; od JNS po iz struje, ki je v borbi s strujo g. Marušiča, med nekaterimi drugimi tudi g. Kramer in Ribni-kar; ogromna večina za konfinacijo namenjenih pa jc bile SLS. Toliko zaenkrat, kajti o zadevi se bo še veliko govorilo, oziroma pisalo. To ugotavljamo resnici na ljubo, da se ne bodo z nemoža-tim zavijanjem zakrivala obstoječa dejstva; kar sc pa posameznih osebnih odgovornosti tiče, to je poglavje, ki si ga lahko prihranimo za drugo priliko. Na vsak način pa je bile/ čudno in v režimski praksi od Nabuhodonozarja do Jevtiča edinstveno, ako bi bil tak važen političen akt sklenil in i/dal minister za notranje zadeve, ne da bi za to vedel gosp, ministerski predsednik in pa ostali kabinet, in če bi se, bila taka odredba, ki so jo v Sloveniji začeli okrajni glavarji po danem ukazu in prldejanih navodilih že izvajati, to je, sestavljati konfinacijski spisek, v Slovenijo poslala in izvajati^ začela brez vednosti gospoda ministra Marušiča. Res, čuden bi bil tak režim — to nam bodo potrdili tudi gospodje pri takozvanem »Glasu naroda«, od katerih seveda pričakujemo odgovora. Po Beckovem odhoda iz Berlina 99 Poljska noče osrečevati Evrope Ona skrbi le za lastno srečo a Berlin, 6. jul. SE. Poljski zunanji minister Beck je odpotoval iz Berlina. O njegovih razgovorih je bilo izdano uradno poročilo, ki ugotavlja, ®da so dvodnevni razgovori ual 1 poljskim in nemškim državnikom priložnost, da razmotrivajo temeljito o političnem položaju. Beck in Hitler sta spoznaln, da vlada med naziranji obeh vlad ne samo v izključno medsebojnih odnošajih, marveč tudi v vprašanjih splošne evropske politike, popolen spo-sporazuin. S zadovoljnostjo pribijata obe vladi, da je nemSko-poljska izjava z dne 2t>. januarja še vedno temelj medsebojnih odno-šajev obeh držav in da se je izkazala za konstruktivno oporo za ohranitev miru. Obe vladi bosta tudi v bodoče nadaljevali dosedanjo politiko prijateljstva 111 sodelovanja,« Uradno poročilo je precej mrzlo in priča sicer, da je Beckov obisk v Berlinu znova pred vsem svetom j>otr. skupino so napredovali: Piuk Ivan. veroučltelj »a ženski ljudski šoli v Ljubljani. /m«v< Josip, vero-učitclj v Trbovljah. I.avrič Vinko, veroučilelj na II. deški ljudski šoli v Ljubljani. — V 7 skupino: pri narodnem gledališč« v Ljubljani Zupan Drago in Polič Štefanija. — Premestitve: učitelji Andner Lvgru iz Trebnjega v 'I iširjo. lila/, lilo iz Sv, Marjete v Markovce. Kari Itako jz Loke pri ji. v ntrugov.ee, — Postavljen je uradniški pripravnik žerjav Miroslav pri stalni delegaciji v ?.enevi z.u pomočnika ekspedi-toria v H), skupin«). — Ypokojen je Plrnnt Ludvik, arhivar pri kat. upravi v Ljubljani. Belgrad. 6. julija. AA. Imenovan je /u profesorja v osmi skupini prve realne gimnazije v JUiubijaoi Oton Ssjevic, suplent pripravnik. Belgrad, 8. julija. 111. Današnji drugi redni sestanek Narodne skupščine je otvoril ob pol 11. skupščinski predsednik Stevan Cirič. Po precitanju zapisnika zadnje seje se je javil k besedi poslanec Velimir Ačimovič. nazvan >narod«., ki je izjavjl, da so se od časa zadnje vlade pa do prve seje nove vlade odigrali strašni dogodki. Takoj pri teh,besedah je v dvorani nastal nemir ter se je od vseli strani culo. da to ne spada k zapisniku. Nato je poslanec ASiniOvič izjavil, da hoče to spregovoriti zato,' da si narodna skupščina poišče salisfakčije. Govornika je skupščinski predsednik opozori), da to nima nikake zveze ž zapisnikom. Ker pa je ASimovIč kljub temu nadaljeval s svojim, govorom in omenil, da so se v skupščini vršile seje poslanskega kluba. Za katere vlada ni vedela, je skupščinski predsednik govornika znova opozoril, naj gre k stvari in naj ne iznaša stvari, ki niso na dnevnem redu. Nato je omenil ponovno g. Ačimo-vič, da je bi) v okrilju narodne skupščine napaden nek poslanec in da je to tudi treba vnesti v zapisnik. Ker le ni nehal govoriti, mu je predsednik skupščine odvzel besedo, nakar je bil zapisnik sprejet. Skupščinski tajnik je zatem prebral poročilo, da je veriflkacijski odbor predložil v pretres narodni skupščini svoje poročilo o nastopu novih poslancev, ki so zasedli mesta onih, ki So rajši obdržali seuatorski mandat. Interpelaciji Nato so bile prečilane interpelacije, ki so jih vložili sledeči poslanci: Milan Rinit- na predsednika ministrskega sveta zaradi odstranitve iz državnih in občinskih služb'ter raznih podjetij vseli >ana-' cionslnih elementov-.:. Nujnost je bila sprejeta. Poslanec Božič je vložil še drugo interpelacijo na notranjega ministra, v kateri ga naproša, noj n-1 e»e iz države vse inozemske pripadnike onih držav, ki kažejo napram naši državi gotovo sovražno stališče, da sc na ta način zaščitijo nacionalni in socialni interesi našega življa. Poslanec Vojielav Lazif je vloži) interpelacijo radi nizkih cen na tržiščih in 7.ahtevi)l nujnost, Nato je predsednik vlade dr- Stojadlnovič izjavil: »čeprav je kraljevska vlada že v svoji deklaraciji podčrtala vso ražnost gospodarskih vprašanj in čeprav se kraljevska vlada S tem vprašanjem liavi i« čeprav so bili v tem pogled« sprejeti potrebni sklepi, vendar nisem proti nujnosti te interpelacije.« Neto je vložil Interpelacijo bivši kmetijski minister Jankovi«, ki razlaga teik« stališče kmetov-doltoikoT, kakor tudi dolžnikov obrtnikov in trgovcev. Tudi za to interpelacijo je bila sprejet« nujnost. Naslednjo interpelacijo je vložil Vekoslav Miletif, na gradbenega ministra zaradi preskrbe primorskih krajev s pitno »odo, Dnevni red j polnomočja narodijj skupščini. To so poslanci, pri-! slaši dr. Spahe, kj so blfi izvoljeni na Mačkovi listi. 1 Verifikacijski odbor j« gfcde na to predj^žil Narodni skupščini dve poročiti, in to večine verifika-eljskeg* odbora, ki ga je pretitel poslanec M i let K', ter manjšine tega odbora, ki ga je podal Bora Gju-rič. Narodna skupščina je sprejel* poročilo večune proti trem glisovom ter je t> trm ver.itieirala man- IV. mariborski teden 3.dol1.av8ustal935 Revija naciionalne produkcij«. - Tekstilna r£ž*tava, | splošna Industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamaterska, propagandna, turistična i, t. d. ' 3 «lp 4. avgusta mjKlnarodni plesni tprnir ip HI. dri. i razstav* čistokrvnih psov. 9. «lo U. avgusta plavalne m skakalne tekme na Mariborskem otoku. SOK popust na železnicah od t. do 15. avgusta 19J5 date vseh poslancev, pristašev dr. Spahe. Današnja seja je bila s tem zaključena, prihodnja bo v torek ob 10 z dnevnim redom: volitve skupščinskih odborov. Nov duh Belgrad, 6. jul. m. Da je ■/. nastojvom nove vlade v našem političnem življenju nastopil tudi nov duh in kurz, dovolj jasno dokazuje dejstvo, da lahko izvenparlamen-tarna opozicija nemoteno prireja polMičae shode. Tako ho imeln .iutri v Zemunti Mn-žejja opozicija shod, na katerem bosta ^Govorila Milan Kostio in Sekula Drljevič. Opozicija Belgrad, 6. jul. b. V dobro [»učenih krogih zatrjujejo, da bodo opozicionalne stranke poskušale legalizirati svoj obstoj. V tej smeri se zato vršijo potrebne priprave. Tehničnih težav ne bi bilo, ker so se organizacije v celoti ohranile. Najbrž sc bo čakalo na zakon o združevanju. Misli se, da bo ta novi zakon ugodnejši za legalizacijo strank. V programu demokratske stranke se bodo izvedle gotove spremembe, zlasti glede notranje ureditve države. Demokrati so bili po dosedanjem programu centralistični. Demokrati so prepričani, da demokratska stranka ne more ostati taka, ker se je centralizem preživel. V pogledu tega vprašanja ne 1» nobenih težav. Ce pa bi nastale, jih bo vodstvo lahke premostilo. Gospodarski, linančni in socialni program se mora prilagoditi današnjim razmeram. Vladni klub? Belgrad, 6. jul. 111, Snoči je bila konferenc*, na kateri se je sklenilo ustanoviti poseben poslanski klub pristašev Stojadinovičeve vlade. Nekateri poslanci so danes v skupščini pričeli zbirati podpise. Veliko število narodnih poslancev je dalo svoj podpis, vseh je nad 200, Torej bo predsednik vlade Stojadinovič imel v skupščini absolutno večino. Slovenski radikali »Obzor« in »Jutarnji list« prinašata sledečo notico: Dne 4. julija so imeli nekateri pripadniki bivše radikalne stranke v Sloveniji sestanek pri.»Slonu« pod predsedstvom ravnatelja Etnografskega muzeja, bivšega ministra dr, Zupaniča. Ii ljudje so do sedaj po večini sodelovali v JNS, so se pa sedaj izjavili za politiko glavnega odbora radikalne stranke, Nadalje se je na tem sestanku ugotovi};), da se velik del pristašev bivše JNS približuje glavnemu odboru bivše radikalne stranke. Radikali v Sloveniji so sklenili razviti politično delavnost in zavzemati lastno politično stališče napram političnim prilikam in vprašanjem v Sloveniji. Kar se tiče njihovega stališča napram dr. Korošcu in njegovim ljudem, so sklenili zavzeti stališče lojalnega sodelovanja. S to skupino radikalov, kj so pa precej maloštevilni, sinjpati/ira tudi bati dravske banovine dr. Puc in predsednik ljubljanske mestne tbčine dr. Ravnihar, ki je bil na tem sestanku navzoč. Kaj pa Hrvati? Dr. Maček je .dal časnikarjem neko i/.javo, v kateri pravi, da ie z vladno deklaracijo vseskozi nezadovoljen. Dr. Maček hoče torej nadaljevali ne-pomirljivo opozicijo tudi preti režimu, o katerem noben človek dobre volje ne more dvomiti, da Iv^ie ustvariti podlago za sporazum. »Obzor« piše, da se bo na Hrvatskem pc'eg Hrvatske setjačke stranke niorebiti organizirala ludi »Hrvatska pučka stranka« na kaioliSikili načelih. Belgrajsko »Vreme« prinaša razmišljanje o iz-venparlamentarni opoziciji, v katerem pravi, da je treba čakati n« sestanek dr. Mačka, Jov«ioyiča in Ljube D»vi3? Gregorij Rozman škof ljubljanski. O udeležbi Belgrajčanov na kongresu »Slovenec cz dne 1. jul. (str. 6) poroča: »Nadvse častno je bila zastopana belgrajska škofija, predvsem s slovenskimi dekleti, ki so žrtvovala morda zadnje prihranke, da so prihitele na to versko manifestacijo.: Informiran od odličnega udeleženca kongresa, pa piše »Slovenec« z dne 5. jul. (str. 3): One naše številne preproste, a kot žlahtni sad dobre služkinje so morale ostati doma (t. j. v Belgradu). Kaj je torej resnica? Resnica je, da je prišlo iz Belgrada na kongres nad BO slovenskih deklet, članic Marijino družbe in Slomškove družine. Obe družbi sta imeli s seboj vsaka svojo zastavo. Dejstvo je, da so ravno slovenska dekleta v Belgradu najživah-nejše agitirale za kongres, in da so glede udeležbe relativno prekosile vse druge sloje belgraj-skih katoličanov. Res je, da se mnoge radi službe kongresa niso mogle udeležiti, res pa je tudi, da so nekatere rajši zapustile službo, kakor pa da ne bi šle na kongres. Čeprav je bila radi cPut-nika» neuvidevnost odličnih oseb odličnejša od njihove odličnosti, vendar to naših deklet ni motilo in so se vesele, brez najmanjše nevolje peljale z osebnim vlakom celili sedemnajst ur. V Zagrebu so nakupile cvetja in svoja dva rezervirana vozova prav lepo okrasile. V Ljubljani so so pod svojima zastavama udeležile vseh slovesnosti in se nato nekatere vrnile nazaj v Belgrad, drug* pa na oddih k svojcem. • 0 raznih tozadevnih ovirah pa v javnosti ni kaže razpravljati! T. U. cSamo v- dinnr mesečno več 'Vas stane eikorija /aknf: Tričlanska .družina porabi mesečno '/: kg cikorije. Škatla navadne cikorije '/j kg vas stane prllično Din 9 —, a škatla „Florida-cikori/e" slane Din 10—; to-rei Din 1— mesečno več! Ta Izdatek si lahko dovoli tudi siromašnejša družina. Florida-cikorija in Florida-kava ne vsebujeta kisline, a hranila in krepita. Poleg tega sto nenavadno okusni. Zahtevajte v Vaši specerijski trgovini izrecno: Florida-kavo in Florida-cikorljo- fiahtrui »o hitro sveže o-prane — vzemi samo LUXI Kardinal-legat Hlond pridiga množicam na stadionu Njegovi Eminenci kardinalu-leg-atu in celotnemu papežkemu spremstvu je križniški red pripravil udobno in zares lepo stanovanje za čas kongresa v svojem samostanu »v Križankah« na Napoleonovem trg-u. Po neumornem prizadevanju priorja in komturja p. Valerijana Učaka je dobila notranjost na videz skromnega jioslopja lice, kakor odgovarja za stanovanje zastopnika samega sv. očeta. Za samo hišo je bilo bivanje tako visokih gostov res čast, pa tudi polno nepozabnih doživljajev. Saj je vladalo ves čas v hiši veselo razpoloženje, polno navdušenja, zadovoljstva in hvale. Od Nj. Em. kardinala-legata pa do zadnjega gospoda v spremstvu, vsi so bili do skrajnosti vljudni, prijazni in v vsem jx>našanju slovansko-demokra-tični. V živahnih razgovorih so dajali redovnikom v hiši najugodnejše izjave o smotrni pripravi in sijajnem poteku evharističnega kongresa, o prijaznosti- in simj»atičnosti naših uglednih državnih in cerkvenih osebnosti, o lejjri slovenski prestolnici Ljubljani, o impozantnem Stadionu, o lepoti naše Slovenije, o veliki gostoljubnosti in (požrtvovalnosti redovnih in drugih gosjjodov itd. Venomer smo pošiljali brzojavke z kar moč simpatično vsebino na Poljsko, v Italijo, v Ameriko, Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Cehoslovaško in drugam. Prior p. Valerijan Učak si je s svojim gostoljubnim in simpatičnim nastopom pridobil srca vsega legatovega spremstva in kardinala samega. Tudi ostali gosjx>dje v Križankah so prišli z vsemi v prisrčne stike in tako imeli večkrat priliko raz-govarjati se tako s kardinalom samim kot tudi z ostalimi gospodi iz spremstva. Navajamo nekaj izjav, ki so jih |>odali člani |Dapeške legacije ob odhodu iz Križank: Nj. Em. kardinal-legat dr. Hlond: »Recitc katoliškim Slovencem, da sem bil na II. evharističnem kongresu v Ljubljani nad vse iznenaden. Vesel sem. da sem mogel priti med vas, bratske Slovence, in biti priča vaših velikih dni, v katerih ste tako krepko izjiovedali svojo vero v Najvišjega Gosftoda in svojo vdanost Njegovemu namestniku sv. očetu. Katoliški Slovenci, majhen narod, a velik po ljubezni in veri, pozdravljeni! Vedno bomo ostali v duhu z vami, moji dragi gostitelji! Še enkrat: Pozdravljeni!« Msgr. dr. Juraj Madjcrcc: »Bodite ponosni na to, da ste Slovenci! Take organizacije, takega reda in tolike dostojanstvenosti človek dandanes ne vidi zlepa. Vse je name naj»ravilo veličasten vtis. Boga zahvalite, da se lahko jx>našate s tako idealno mladino! Prepričan sem, da bo kongres rodil trajne sadove in da bo prinesel blagoslova Sloveniji, zlasti pa še lepi Ljubljani. Povejte vsem, da sem bil nad vse zadovoljen in da bom o vas povedal v Rimu veliko lepega.« Kardinalov osebni tajnik dr. lglinski: »Mnogo smo že videli na svetovnih kongresih v Buenos Airesu, v Chicagi itd., toda to, kar smo doživeli v Ljubljani, prekaša vse naše slutnje in vsa naša pričakovanja. Nj. Em. kardinal-legat ne ve, kako bi se zadosti pohvalno izrazil o vsem, kar smo doživeli in česar smo bili deležni z vseh strani brez razlike. Slovenski narod je dokazal svojo visoko kulturno stopnjo, izpričal svojo neomajno vero v Boga m svojo neizbrisno ljubezen. Kongres nam bo ostal v ne.|x>zabncm spominu, enako vsa Slovenija.« Msgr. Salvatore Capoferri, papežev osebni ce remonijar: »Kongres je vsestransko sijajno uspel in popolnoma dosegel svoj namen. Občudovanja vredna je bila zlasti organizacija, ki jc vtisnila vsemu pečat smotrenih, dolgotrajnih priprav in odkrila pravo razumevanje in navdušenje ogromnih množic.« Msgr. Tadej Zakrzewski, rektor poljskega in-»tituta v Rimu: »še ves sem ped vtisom zadnjih nepozabnih srečanj na vašem evharističnem kongresu. Saj je bil ves kongres cn sam mogočni «Te Dciitn vernih slovenskih, hrvatskih in drugih množic. Za-divljen sem nad disciplino, resnostjo, pobožnostjo, ki je neprenehoma spremljala ogromne množice. Kaj naj rečem o navdušenosti tolikih src! O Stadionu, o Križankah, našem gostiteljskem domu, itd.! S seboj odnašam nebroj slik in vtisov, ki so se mi za vedno vtisnili v dušo. Vse je bilo prvorazredno!« Kardinalov tajnik dr. Anton Baraniak: »Recite vsakomur, da odhajamo iz ljube Slovenije, ki nam ni neznana, polili navdušenja in nej>ozabnih vtisov, in recite vsem Slovenccm, da se težko poslavljamo. Odslej dalje nas bodo vezale na vaš narod še prav posebne nerazdružljive vezi. Deležni smo bili tolike ljubezni iu jx>zornosti. In kongres! To je bila le nepretrgana vrsta lepot, veren odsev večne Lepote. Kardinal-legat Hlond in njegovo spremstvo izjavlja: „Recite katoliškim Slovencem.. In zato vam vsem kličem ob slovesu: Bratski narod, na svidenje!« Edvard pl. Grabski: »Ne najdeni besede, da bi mogel |»ovedati, kar mi narekuje srce. Povsod povejte, da so ti dnevi trajno zapisani v mojo dušo. Ko odhajam v svojo domovino, se zavedam, da gradim z vsako razdaljo sproti most, ki bo vezal srca slovenskega in [»oljskega naroda, nad katerima kraljuje On, ki je žel v Ljubljani tako nepre-kosljiv triumf. Hvala vam za vse in vsi v Križankah in izven njih (»zdravljeni!« Edward Potworowski, voditelj poljske mladine: »Edinstveno je bilo vse od petka do torka. Mene, voditelja katoliške mladine na Poljskem in voditelja Katoliške akcije v Poznanju, je predvsem navdušila globoka katoliška zavest vašega naroda. Vaša mladina vam je porok lepih bodočih dni. Vaši akademiki so korajžni fantje. Sijajno ste imeli vse or- ganizirano. Prekrasno je bilo jietie ljudskih množic, prelepe so vaše narodne noše. (Poglejte, tako sem se navdušil zanje, da sem mojima hčerkama kupil po eno slovensko narodno nošo!) Tak narod, kot so Slovenci, je pač vreden, da ga spozna širni svet. Živo sem se zanimal tudi za vaše kulturne ustanove in priznati moram, da sem bil nad vse prijetno resenečen. Zato odhajam težkega srca iz drage lovenije, toda nadejam se, da nisem bil zadnjič njen gost. Zato: Živeli Slovenci in na svidenje!« Tetn podobne so bile tudi izjave ostalih visokih gostov. Tako je slovenski narod ne le postavil sebi z evharističnim kongresom trdne temelje za solidno versko življenje, temveč se je na učinkovit način predstavil svetu kot narod visoke kulture in resnega dela. Naj bi Evharistični Kralj delil našemu narodu trajno blagoslova, da bi postal še bolj veren in še bolj slovenski po teh velikih katoliških in slovenskih dnevih! Zastopnik Nj. V. kralja div. gen. Nedeljkovič in notr. minister dr. Korošec za nedeljsko procesijo. Konec kongresa meščansho-šolshih učiteljev Ljubljana, 6. julija. Danes dopoldne se je nadaljevalo zborovanje meščanskošolskih učiteljev iz vse države. Tudi danes dopoldne je biln dvorana Delavske zbornice nabito polna. Najprej so bila na .vrsti poročila odborov. Prvi je poročal Ljubešič iz Krapitie v imenu odbora za spremembo pravil, nato je poročal Šcgula iz Celja v imenu odbora za spremembo zakona o meščanskih šolah, Novak iz Zagreba pa o rlelu socialnega fonrla v spomin pokojnega kralja Aleksandra. Sledila so tudi poročila nekaterih drugih odborov, med temi odbora 7,a proračun. O poročilih odbora se je razvila zopet živahna debata, ki pa se .je zaključila s tem, da so bila vsa poročila soglasno sprejeta, resolucija pa prav tako, toda z malimi spremembami, ki jili jc kongres soglasno odobril. Sprejet je bil tudi novi proračun Združenja. Nekoliko več spora je bilo zopet pri volitvah odbora. Pojavila se je namreč precej ostra, toda številčno šibkejša opozicija, v glavnem iz vrst deleeatov iz donavske bano- vine. OH 75 opolnomočenih delegatov je volilo "3, od teh jc bilo za dosedanjega predsednika Rukavino iz Zagreba 64, za protikandidata b. Gjorg.ja Gjorgjeviča iz Suboticc 8, en listek pa je bil prazen. Z ti!) glasovi delegatov je bil izvoljen proti malenkostni manjšini naslednji odbor: I. podpredsednik Božidar Vesič, II. podpredsednik Maks Hočevar, lajnik Dragoljub Atanac.kovič, blagrajničarka Ivanka Kalinič; namestniki pa Branka Div-Ijan, Stanko Prvakovič, Bogoljub Radulovič: v nadzorni odbor pa G.iorgje Gjorg.ievič, Vinko Oster in Nikola Pavlovič; namestnika nadzornikov sta: Jezdimir Miljenknvič in Jo-vo Ma rja novic. Resolucija, ki jo je kongres soglasno sprejel, povdarja velik pomen meščanskih šol za vzgojo širokih plasti naroda. Zato me-ščanskošolski učitelji zahtevajo za svoje šole nekako izenačenje z nižjimi srednjimi šolami. vpoštevanjc s strani občinskih samouprav, spremembo zakona o meščanskih šolah. zadovoljive službene pogoje za učitelje meščanskih šol itd. Popoldne so si ogledali meščanskošolski učitelji razstavo ljubljanskih mcščnnskošol-skih učencev v \Valdhcrrjevi hiši v Bcothov novi ulici, dalje umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu fer rlruge mostne zani mivosti. Jutri bodo priredili več izletov ua Bled, v Bohinj in v drujre kraje. Zahvala ljubljanskega hnezošhola Alojzij Škrabat 50 letnih Danes je sreča! Abrahama domžalski Lojze. Marsikateri revež iz Domžal in okolice mu želi še mnogo let, v prepričanju, da bo še v bodoče deležen njegove dobrote. I.ojzc se je rodil v Domžalah, jc torc> prava domžalska korenina. Ker mu v mladosti domači kraj ni dovolj nudil, je kot podjeten mladenič od- ----- - šel v Ameriko. S svojo pridnostjo si jc kmalu o|vimogel. Ko se je vrnil v domovino, jc obnovil svoj dom, preuredil v tovarno slamnikov, katero je spravil na višek. Tudi v javnem udejstvovinjv ga ni nikjer nikdar manjkalo. Rad jc sodeloval pri vsakem društvu in mu ni bila nobena žrtev za dobro stvar prevelika. Dragi Lojze! Ob Tvoji 50 letnici Ti želijo Tvoji pravi iskreni prijatelji še mnogo let, da lit tako srečno obhajali s Teboj šc 60 letnico! Ljubljanske vesti t Akademija mladine meščanskih šol doživetja, toplote in pobožno ubranosti, da že ob njej človek občuti globino nesmrtnega Sattnerjevega duha. Zborni doklamacijt, ki sta sledili, bi brez škode lahko od;>a'.')i. Zlasti prva, s nvojimi mahedravimi stihi in nemogočimi rimami. Dr tudi mladinska pesem ne Miie biti zgra jena zgolj na šabloni iti verzi fikaci ji, ampak mera imeti svoj motiv in doživetji! je nekaterim »stihotvorcera« menda še danes neznano. Za takele javne nastope bi bilo vsekakor priporočljivo, da prireditelji brezobzirno črtajo s sporeda vse, kar jo preračunano zgolj na zunanji ofokt in kvari otrokom smisel za lepoto in globino notranjega doživljanja. Mladinski pevski zbor »Jadranski stražarji« iz ftt. Vida, ki ga vodi g. M. Jovan, pu je zbor, ki k i čedalje hitrejo utira pot med našimi mladinskimi zbori k dovršnosti in menda ni voč daleč čas, ko bo začel resno konkurirati s »Trboveljskim slavčkom«. Človeku se kar mehko .stori pri srcu ob pogledu na to mlade obrazke, ki .s takšno vnemo in prisrčnostjo sledijo slehernemu gibu svojega dirigenta. G. M. Jovan bi marsikateremu drugemu dirigentu lahko služil za vzor/ Njegove kretnje so umirjene, usmerjene na znotraj in zato k sugestivno silo vodijo mlade pevce za seboj. Glasovni material zbora je sočen in poln v vseh legah ter lepo povezan med seboj. G. M. Jovann gre vse priznanje in čast. za trud in prizadevanje, s katerima sistematično vzgaja med našimi podeželskimi otroci smisel za lepo petjo. Njegov zbor je nudil občinstvu prijetno presenčenje. Nagradilo ga je s spontanim aplavzom, ki mestoma ni hotel prenehati. Med častnimi goRti smn opazili tudi predsednika mestne občine g. dr. Ravniharja, g. kanonika Volca in nnčelnika prosvetnega od-rlolka g. prof. Breznika. Mariborske vesti t V tovarni „Kovina" stavka 100 delavcev Zobozdravnik - spocijallst dr. Ivan Oblak ne onllntra do 19. avgusta 0 Župnija sv. Petra v Ljubljani obhaja svoje cerkveno zegnanje vsled evharističnega kongresa tlanes, 7. julija, in vljudno vabi svoje žiipljane in drugo slavno občinstvo na cerkvene običajne slovesnosti in se najvljudneje priporoča za prosto- j voljne prispevke za zunanjo popravo cerkve, ka- | rere jo nujno potrebna. Danes in vsako nedeljo popoldne koncert vojaške godbe v hotelu Bellevue © V Križankah bo danes popoldne ob 6 pri shodu moške in tnladeniške Marijine družbe gospod novomašnik križniškega reda podelil novo-' niašniški blagoslov. Kongreganisti, povabite tudi j svoje prijatelje I Mož možat, a dama nežna, vitka. Za dame stezniki in nedrčki od I. Salaj, Aleksandrova cesta 2/1. © Kratek sprehod na Barje. Danes pojdeš ! lahko na Barje. Bo lep sprehod. Obenem si lahko i na Barju pri maši. Slavnostni govor bo imel trnov- | ski župnik g. Finžgar. Na Barju proslavljajo namreč razne jubileje. Ogledaš si ludi lahko šolsko razstavo. zobni zdravnik dr. Pllhcr ne ordlnlra do 18. avgusta. © Kino Kodeljevo. Danes ob 17 in 20.30 ! »Zgodba ene noči« (Liane Haid, Gustav Diessel, ' Paul Keinp). © Ne pozabite prijaviti se pravočasno za j avtobusni izlet v Dolomite od 27. do 30. julija pri Putnik«-u v Ljubljani. Cena vožnje in oskrbe 1.385 Din. Potni list si nabavi vsak izletnik Bam. Kanina krema vnetij i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto. © Prošnja mestnemu magistratu. Na Bregu imamo sedaj izredno velik vozovni promet. No-broj velikih tovornih avtomobilov in drugih vozil drvi zdržema po cesti, ki prevažajo materijal iz Maribor, 6. junija. Naglo se ie danes dopoldne razširila po mestu vest, da je iz-bruhnil v tovarni »Kovina«, ki ima svoja obratne prostore na Teznu, generalni štrajk. Tovarna izdeluje razne specialne kovinske predmete ter je eno največjih tovrstnih podjetij v državi. Zadnje čase ima zlasti velike državne dobave ,dela s polno paro ter zaposluje nad 100 delavcev. Delavstvu se v podjetju ravno dobro ne godi. Že dolge mesece se ljudje borijo z vodstvom zaradi sklepa kolektivne pogodbe, ki bi naj prinesla vsaj malo zboljšanja. Povprečna plača znaša 2.50—3.50 Din na uro in le nekateri najboljši specialisti zaslužijo tudi 5 Din na uro. Delo pa je poleg žarečih peči v tesnih tovarniških prostorih, ki so brez ventilacije, zlasti sedaj v poletni vročini silno naporno in težavno. Vsa pogajanja so bila dosedaj zaman, te dni pa se je razmerje med vodstvom in delavstvom celo znatno poslabšalo. Na praznik sv. Petra in Pavla, ki velja pri nas za cne- □ Smrt kosi. Na Aleksandrovi cesti 81 je umrla v visoki starosti 70 let znana lastnica pekarne gospa Josipi na Kotnik. — V Einspielerjevi 17 je umrla gospa Genovefa Hafner, soproga elek-tričarja, stara 33 let. Naj počivata v miru! □ Sadje je drago. V mariborski okolici letos zgodnjega sadja skoro ni. Zaradi tega ga primanjkuje na trgu, kar na se ga prodaja, je zelo drago. Tako so sedaj crešnje po 8—12, ribizel po 12, hruške po 10—12, slive po 10, jagode 2.60—3, borovnice 2—3 Din za kg, oziroma za liter. □ Obrtna razstava. Mariborski obrtniki se pripravljajo tudi letos na veliko razstavo, ki bo za časa Mariborskega tedna. Na letošnji obrtni razstavi bodo zastopane prav vse obrtne panoge našega mesta, med drugimi tudi urarji in zlatarji, ki se sioer razstave ne udeležujejo. □ Nove uradne ure na sodišču. Od 8. julija so na okrožnem in okrajnem sodišču uradne ure od pol 8 do 14, za stranke pa od 8 do 13. □ Oiji delovni odbor se je osnoval v okviru vodstva zadruge Mariborski teden. Tvorijo ga podžupan Golouh, ravnatelj Tujskoprometne zveze Loos in blagajnik zadruge Gilly. Novi odbor bo radi večje prožnosti lažje reševal tekoča vprašanja, ki so zaradi priprav za Mariborski teden na dnevnem redu. □ Mestni načelnik na dopustu. Župan dr. Li-pold je nastopil včeraj svoj dopust ter do nadalj-nega ne bo sprejemal strank. Nadomešča ga podžupan Rudolf Golouh. □ Maleš, Kos, Gorše bodo razstavili. Včeraj sta se mudila v Mariboru slikarja Miha Maleš in Kos ter sta stopila v zvezo z vodstvom Mariborskega tedna glede umetnostne razstave ob priliki letošnjih mariborskotedenskih prireditev. Razstavili bodo slikarja Maleš in Kos ter kipar Gorše. Razstavni prostori bodo v treh dvoranah šolskega poslopja v Razlagovi ulici. □ Šole so potrebne popravila. Tekom letošnjih šolskih počitnic so v programu obsežna popravila šolskih poslopij. Bil je za to že skrajni čas. □ V škalu vode se je vtopilo 10 mesečno dekletce Emica Banfi v Hrncih. Otrok se je igral na dvorišču, pa padel pri tem v odsotnosti matere na glavo v škaf, v katerem je utonil. □ Visoko odlikovanje. S srebrnim križcem »Benemerentic II. razreda je odlikoval sv. oče g. Franca Jerebica. V lavantinski škofiji je to prvo odlikovanje s tem redom. Odlikovancu iskreno častitamo! □ Antitnberkulozni dinar napreduje in je dosegel v mesecu juniju že lepo vsoto 177.025 Din. Če vpoštevamo, da je nabrana ta vsota samo z mesečnimi prispevki hišnih najemnikov in posestnikov, vidimo veliko požrtvovalnost mariborskih meščanov. Vendar pa bi sklad moral naraščati še hitreje, če bi se vsi meščani večkrat spomnili svoje dolžnosti napram najrevnejšim in najnesreč-nejšim. □ Dospelost davkov v IIL četrtletju. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da dospe v lil. četrtletju v plačilo dne 1. julija tretji četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, reotnine, dru- ga največjih praznikov v letu, je tovarna delala. Za delo na praznik pa ni hotelo vodstvo priznati delavstvu zakonitih procentov v mezdi. Ko so delavci zahtevali svojo pravico, pa je ravnateljstvo pretekli ponedeljek kar naenkart odpustilo 7 delavcev, drugemu delavstvu pa so se znižale mezde za 25 do 50 par na uro. Oboncm se jc izpremenil delovni čas. Prej je obratovala tovarna zaradi poletne vročine od pol 6 do 14, po novem pa naj bi trajalo delo od 7 do pol 16. Delavci so sc upravičeno uprli in iz protesta vprizorili včeraj dopoldne od 10 do 11 enourno protestno stavko. Pa tudi s tem niso ničesar dosegli in zaradi tega je stopMo delavstvo davi v generalni štrajk. Zahteve delavstva so: 1. Sprejem odpuščenih 7 dc avcev 2. Prošnje meizde. 3. Delovni čas, kakor pred zadnjo iz-premenvho od pol 6 do 14. Te zahteve niso v nobenem slučaju pretirane; delavstvo zahteva le to. kar je imelo dosedaj. Če bo vodstvo tovarne pokazalo 3e nekaj dobre volje, bo mogoče spt.r mirno in hitro poravnati. žbenega davka, davka na neoženjene osebe, davki na poslovni promet in vojnico. Dne 15. avgusta prvi polletni obrok zemljarine. □ Kdo bo plačal račune? Pri zadnjih volitvah 5. maja si je glavni volilni odbor za mesto Maribor izposodil od mestne občine veliko število avtobusov, ki so dovažali volilce iz okolice na volišča ter nekaj osebnih avtomobilov. Mestna občina je dala poleg vozi! še šoferje in bencin. Ko so me t i podjetja potem predložila za nekatera vozila zelo znižan račun, je sledil odgovor, da so avtomobili delali za Jevtičevo vlado ter bili tako rekoč v službi države, s čimer da odpade vsako legitimno pravo na terjatev. Ko pa je Jevtičeva vlada padla. .o postale terjatve zopet pravomočne ter so se celo znatno povišale, ker ne računajo se aj mestna podjetja voženj po režijski ceni, ampak po običajni tarifi. Mariborčani so prav radovedni, kako bo zadeva s temi računi končala, ker se čuje po mestu govorica, da je tudi bivši volilni odbor mnenja, naj bi jih plačal izvoljeni gospod kandidat, □ Na izlet ne pozabi vzeti kruh »T u r i s t« od F e i e r t a g a. □ Zahvala. Dolžnost mi je, da se javno zahvalim gg. dr. Lutmanu Stanku, specialistu za notranje bolezni in dr. Rozmanu Marjanu, sekundar-ju javne bolnice v Mariboru, ker sta s točno diagnozo bolezni, z izredno požrtvovalnostjo ter zanimanjem v kratkem času ozdravila težko bolno mojo hčer. Obema, še posebej pa dr. Lutmanu. ki je otroka zdravil tudi še izven bolnice, iskrena hvala. — Hvaležni Anton Kovačič. Soinčne opeklin? neje KAMILA krema in olje. Za solnčenj* naprekosljivo. Celie & Neža Vidmarjeva, bivša bolniška babica, Gaberje, Dečkova 25, zopet izvršuje svoj" poklic privatno. —b*'- & Za inženjerja kemije je bil diplomiran, dne 29. junija na kemičnem oddelku tehnike v Dresdenu g. Maks Adolf Westen, sin znanega celjskega tovarnarja. & Tujski promet v mesecu juliju. Mese. a julija je obiskalo Celje 1035 tujcev, od tega 715 Jugoslovanov in 320 inozenicev. V maju letos je obiskalo Celje 1044 tujce 0 Umrljivost v Celju in okolici v mesecu juniju. Meseca junija je umrlo v Celju 30 oseb (3 v mestu in 27 v bolnici), v okoliški občini pa 9 oseb. e> Gradnja kopališča v Logarski dolini. Tujsko prometna zveza v Mariboru je pokre-nila akcijo za zgraditev velikega kopališča v Logarski dolini Pred dnevi je bila v ta namen v Logarski dolini konferenca, katere so sc udeležili iz Celja podpredsednik zveze magistrntni direktor g. šubic in kot zastopnika Savinjske podružnice SPIl gg. dr. Milko Hrašovec. in sodni svetnik Tiller. Ljubljanice in dovažajo kamenje za betoniranje struge. Vsied tega se vzdigujejo oblaki prahu, ki prihajajo tudi v stanovanja in delavnice. Parkrat na dan sicer drvi mimo škropilni avto, ki pa vsled svoje velike brzine le »markira« in ce9to površno in nedostatno poškropi, tako da je v četrt ure zopet suha in prašna. Stanovalci Brega torej prosimo mestni magistrat, da poskrbi za izdatnejše škropenje te ceste. — Stanovalci okrog sv. Jakoba pa prosimo mestni magistrat vsaj še za dve klopi v šentjakobski park pred cerkvijo. Doslej imamo samo dve, kar pa nikakor ne za-dostu oddiha potrebnim prebivalcem. © Društvo »Delo in eksistenca« je otvorilo na Tyrševi cesti 9, II. dvorišče, svojo kuhinjo, v kateri nudi dobro in tečno domačo hrano po sle- dečih cenah: celodnevna prehrana 8 in 12 Din, posamezni obroki pa zajuterk s kruhom 2, juha ali prikuha s kruhom 2. kosilo s kruhom 3.50 in 5.50, večerja s kruhom 3.50 in 5.50. Vabimo članstvo, da se poslužuje naše kuhinje. Čim večji bo obisk, tem boljša bo hrana. Odbor. © Za romanje na Sv. Goro pri Gorici dobit« točna pojasnila brezplačno, če takoj spoi očit s o; naslov upravi lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojačnica. Dr Milan PciKo do 28. f lilija ne ordlnlra Ljubljana, 6. julija. Oa združi prijetno s koristnim, jo ljubljanska sekcija Združenja učiteljev meščanskih šol v Jugoslaviji v okviru svojega kongresa v potek zvečer priredila v dvorani Delavske zbornice slavnostno akademijo na čast udeležencem in gostom kongresa. Vroča poletna doba za takšne prireditve sicer ni nič kaj priporočljiva, kljub temu pa jc bilo zanimanje za prireditev veliko. Dvorana je bila polna učiteljstva, staršev in mladine. Uvodno so učenci in učeuke meščanske šole v Zg. Šiški pod vodstvom g. Pavla Ku-naverja zapeli državno himno, nato pa Ma-roltov Soldaški bobon«, ki jo prijetno razgibal v.se poslušalce. Pri klavirju jo mlade pevce in pevke z vsem razumevanjem spremljal g. Lajovic. Zbor se sicer še zdaloka ne more primerjali s »Trboveljskim slavčkom«, vendar pa jo prvo točko sporeda, ki je obsegala štiri pesmi, kar gladko spravil pod streho in ustvaril v dvorani potrebno razpoloženje. Sledil je nu.stop 12 dečkov meščanske šole v Št. Vidu. ki so izvajali simbolično vajo Mi smo bodočnosti glasniki«, in nato nastop 1,"> dečkov, ki so ob spremljevanju pevskega /.bora za odrom izvajali »Jadranske stražarje«. Za svoje strumno prednašanje so bili nagrajeni z viharnim aplavzom. Učenke 11. dekliške inešč. šole v Ljubljani so pod vodstvom ge. M. Lahajnarjeve zapele tri Adamičeve i m1 smi, izmed katerih je najbolj ogrela zadnja »Orač na Topoli«. IJtenke I. dekl mešč. M>le v Ljubljani i>a so izvajalo dokaj težko in komplicirane »Vaje na gredi« s takšno "leganco in skupinsko zaokroženostjo, da so c polni meri zaslužile priznanje in občudovanje občinstva. Učenka 'ste mešč. šole so iod vodstvom ge. Fride SarSonovo zapele tri pesmi, izmed katerih naj omenimo Sattner-jevo »Kapelico«. V njej je toliko resničnoga Slaba sadna letina in ljubljanski trg Ljubljana, 6. julija. Ljubljanski sadni trg je prav dober barometer za letošnjo slabo sadno letino, ki jo je povzročila katastrofalna majska slana. Prostor, ki je drugače določen za prodajo domačega sadja, še ni bil kljub visoki sezoni popolnoma zaseden. Vsi zgodnji sadeži in zlasti češnje so v malih množinah na prodaj. Med kmeticami, ki ponujajo češnje, se čujejo vzdihi in tožbe: »Par košar smo letos nabrali. Toliko je, da bo za sol in druge male stroške!« Češnje so slabo obrodile v krajih, od koder so prihajale druga leta v velikanskih množinah na trg, tako iz krajev okoli Sostrega, Sv. Lenarta, Javorja in Orla. Tudi Dolenjska je bila močno oškodovana po slani ter je bilo doslej na trg pripeljanih le nekaj stolov kg češenj. Poznavalci trga zatrjujejo, da je letošnji dovoz zgodnjega pomladanskega sadja iz domačih krajev padel najmanj za 50%, če še ne več. Letošnje češnje so pa tudi kvalitativno slabejše napram lanskim. Suša je k temu tudi nekoliko pripomogla. Danes so bile domače češnje na trgu od 3 do 7 Din kg, bile pa so večjidel črvive. Kmetice same so tarnale, kako so morale doma izbirati in kako jim je težavno spraviti letos ta sad v denar, dočim so jih prejšnja leta z lahkoto unovčevale. Letos na trgu sploh ni opazili Belokranjic s češnjami, kajti tam je prvomajniška slana češnjev cvet liopoliioma uničila. Druga leta je bilo ob tem času gozdnih sadežev v izobilju. Gozdne jagode so še vedno drage. \'a prodaj so bile po 4 do 6 Din liter. Nabiralke so jih prinesle iz oddaljenih krajev Dolenjske, tako iz Dobregapolja. Razmeroma malo je tudi borovnic. So po i do 4 Din liter. Danes je neka Go- i renjka ponujala lepe orehe po 2 Din liter. Pravila j e, da so na Gorenjskem orehi dobro obrodili, ker jih ni dosegla slana, ki je drugod popolnoma pokončala orehov cvet. Večja množina marelic jc bila na trgu jx> 10 do 14 Din kg. Marelice dovažajo zlasti iz Gevgelije in drugih južnih krajev naše države. Ringlo je bil |X) 5 Din kg. Breskve so bile po 12 Din kg. Fige so jjonujali branjevci po 1 Din ra komad. Mnogo je jxiradižnikov iz Gorice in Novega Sada. Bili so jx> 10 Din kg. Na trgu se sliši mnogo pritožb o sadni letini, 'I)is|)ula — Razpravljanje«, uvedena šele v 17. stoletju, ni srečna, kajti slika kaže, da Kristusa slavi vojskujoča se Cerkev na zemlji in zmagoslavna v nebesih. Oglejmo si sliko bolj na drobno! Dva dela, nebeški in zemeljski, sla ločena drug od drugega, pn vendar tesno zvezana drug z drugim. Loči ju v stegnjenem loku, odprtem proti gledavcu. oblak, v katerem mrgoli angelskih glavic, lako nežnih, kot da jih umetnik ni naslikal s čopičem, marveč dahnil na steno. To je vodoravna delitev slike. Vez med obema deloma pa je v navpičnici na sredi: od vrha navzdol tri božje osebe, ki jih neheščani gledajo iz obličja v obličje; od Svetega Duha v go lobji podobi, ki so ob njem štirje angeli z odprtimi evangeliji, knjigami božjega razodetja po Kristusu, pa eijejo zlati žarki na vse strani, zlasti navzdol na zemljo; tu stoji na preprostem oltarju monstranca s presveto hostijo. v kateri biva poveličani Kristus skrit pod |>odobo kruha. Če ti pogled zdrkne ob tej srednji navpičnici od zgoraj navzdol, ti slika pravi: Neskončna božja resničnost je Zemljanom prikrita, vendar oznanjena |x> razodetju, ki ga Cerkev na zemlji čuva pod vodstvom Svetega Duha in ki ga človek sprejema z živo vero. Če pa greš od spodaj navzgor, imaš na sliki pred seboj Pavlove besede: »Zdaj gledamo v zrcalu, nejasno, lakrat pa iz obličja v obličje* (1 Kor 13, 12); ne-jiopolno spoznanje božjih skrivnosti po veri bo prešlo v popolno spoznanje, v blaženo gledanje. Nebeška resnica. Na vrhu je Bog Oče »v nedostopni svetlobi*, obdan od tisočev angelskih glavic., s svetovno kroglo v levici, blagoslavljajoč z desnico, »nikoli ne nov, nikoli ne star, — večno dejalen in večno umirjen« (»v. Avguštin). Pod Očetom je na oblaku, polnem angelskih glavic, poveličani Odrešenik v nebeškem veličastvu; obdaja ga svetloba, obrobljena s polkrogom z angelskimi glavicami; Zveličar razprostira svoji prebodeni roki in vidi se rana na njegovi strani. Polno mi-lobe je njegovo obličje. »Tu je Rafael ustvaril morda najlepšo Kristusovo podobo na zemlji« (Pastor). Ob Kristusu sta (na gledavčevi levi) Marija, ki blažena moli svojega božjega Sina, in (na desni) Janez Krstnik, ki z desnico kaže na Jagnje božje. Pod Jezusom je Sveti Duh, ki spaja nebeško skupino z zemeljsko. Na oblaku, ki v stegnje-nem loku deli zemljo od nebes, sede, nekoliko niže od Kristusa, blaženi nebeščani iz stare in nove zaveze; uživajo nebeški mir, pa so polni živ- ljenja, saj večni »mir« nI topo brezdelje, ampak najpopolnejša dejalnoat brez motenj in ovir. Od leve proti sredi se vrste: apostol Peter s knjigo in ključi; oče našega rodu Adam; apostol Janez, pišoč svoje razodetje; kralj in psalmist David s harfo; mucenec Lavrencij z zvezdo, znamenjem zmagovite vere, na prsih; še neki pravični stare zaveze, najbrž prerok Jeremija, napol od Kristusovega oblaka zakrit. Od skrajne levice proti sredi sede: apostol Pavel z mogočnim mečem; očak Abraham, ki je sv. Pavel toliko slavil njegovo vero; apostol Jakob Mlajši: Mozes s ploščama božjih zapovedi: diakon in mucenec Štefan; Juda Maka-bejec v bojni opravi, napol za oblakom. Zemeljsko verovanje in upanje. Kakor je poveličani Kristus središče nebeške skupine, tako jo središče na zemlji Kristus v preov. Zakramentu. Na oltarju v odprti pokrajini, za tri stopnjice vzvišenim od tal, stoji monstranca z Najsvetejšim, široko stopnjišče, ki od spredaj vodi k oltarju, je prazno in daje oltarju mogočno veljavo. Na obeh straneh oltarja pa so cerkveni učeniki, svetniki, papeži, kardinali, škofje, svetni duhovniki in redovniki, umetniki in učenjaki. Kar premore zemlja glede božjih skrivnosti, kaže ta Bilka: eni molijo, drugi raziskujejo in premišljujejo, tretji uče ali sc poslušajoč uče. Poglejmo najvažnejše teh postavi — Na desni poleg oltarja sedi cerkveni uce-nik sv. Ambrož v škofovski opravi in z razprostrtimi rokami in odprtimi ustmi moli, med njim in oltarjem pa starec v obleki modrijana z živahno kretnjo kaže proti nebesom. Poleg Ambroža sedi sv. Avguštin, tudi v škofovskem ornatu; obrača se k mladeniču ob sebi in mu narekuje novo razsvetljeno spoznanje, ki mu je pravkar prišlo, pri njem ■■■■■■■■■■■MBMHniMtm*!]«-. " ' pa leži njegovo veliko delo »0 božji družbi*. Nekoliko za Avguštinom stoji sv. Tomaž Akvinc potem neki papež s knjigo in palmo, poleg njega kardinal v frančiškanskem habitu, sv. Botiavenlu-ra, dalje, blagoslavljajoč, papež Sikst IV., stric papeža Julija II., za njim pa pesnik Dante z lovoro-vim vencem na glavi. Poleg teh je na skrajni desnici nekaj poslušajočih oseb. — Na levo od oltarja sedi sv. Jeronim v kardinalski obleki z levom in bere knjigo, ki jo opira na kolena; poleg njega sedi papež Gregor Veliki, ki obrača pogled proti Svetemu Duhu v oblakih; poleg njega stoji s hrbtom proti gledavcu krepak mož. kažoč na spise svetih očetov na tleh. Za Gregorjem stojita dva škofa, poleg njiju pa trije mladeniči v molitvi kleče pred Najsvetejšim. Za njim stoje štirje bogo-alovc.i iz raznih redov in se menijo o božjih skrivnostih. Spredaj ob pregraji stoji mladenič in opominja tri osebe, ki zase berejo v neki knjigi, naj se rajši pridružijo molečim mladeničem. Cisto zadaj na levi je še nekaj poslav, med njimi domini, kanski slikar fra Angelico da Fiesole. V drzni kompoziciji je veliki umetnik na eni sliki predstavil vojskujočo se Cerkev na zemlji in zmagoslavno Cerkev v nebesih; tej in oni je središče včlovečeni božji Sin: v nebesih poveličan jt nebeščanom plačilo, v hostiji pričujoč je nam na zemlji daritev in kruh življenja — isli Jezus Kristus. Rafael je z barvami povedal, kar je z besedo sv. Tomaž Akvinec zapel Kristusu na rast: Rodil se je, naš bral postal, za jed se pri večerji dal, za naš odkup prelil je kri, plačilo nam bo v večnosti. Letošnji novomašnihi ljubljanske škofije Danes je prejelo v ljubljanski stolnici red sv. mašniškega posvečenja 15 gg. novoinašnikov iz ljubljanske Škofije. V zadnji vrsti stoje od leve proti desni: Kramarič Franc (nova maša 14. julija na Radovici. Novomašni govornik mu bo njegov brat g. župnik Janko Kramarič), Oražem Janez (nova maša 14. julija na Blokah; govornik g. kaplan Jože Oražeiii), Žakelj Filip (nova maša 8. julija v uršulinski cerkvi v Ljubljani; govornik g. župnik Fr. šušteršič), Mikuž Metod (nova maša 21. jul. na Brezovici pri Ljubljani), Pavlin Ivan (nova maša 14. julija v Radovljici; govornik g. prof. Jernej Pavlin), Kraljič Štefan (nova maša 14. julija v Tomišlju; govornil* g. kaplan Janez Kraljic), Fabiani liafael (nova maša v Šmarjeti pri Novem mestu 21. julija; govornik g. prošt. K. Cerin), Lušin Jože (nova maša v Sodražici 14. ju- Za pet lihih minut Ljubljana, ki je pred kratkim tednom dni bila vsa v mlajih in zastavah, vencih in lutkah, ima danes zopet svoje vsakdanje «poslovno» lice, in tisoči, ki so molili in prepevali po njenih cerkvah in ulicah, so se vrnili k svojemu vsakdanjemu delu in vsakdanjim skrhem. Ali ho res sira vsakdanjost s svojimi trudi in brigami pokrila in ug«8i!« ogenj, ki je zažarel v tisočih vernih src, v srcih otrok, v srcih mladeničev in deklet, v srcih mož in lena? Ilati hi se bilo, da bi ogenj zamrl, če bi bil zaiarel samo iz trenutnega čuvstvo-vanja', ni pa sc bati, da ugasne, če ga hrani globoka in živa vera v Zveličarja in topla ljubezen do Njega, ki nas je prej ljubil in je samega sebe žrtvoval za nas. »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako želim, da bi se že vnel!* (Lk 12, 40.) Zveliča r je prišel med nas in vrgel ogenj v nas, ogenj, ki je v dnevih ljubljanskega shoda na čast pregretemu Reinjemu Telesu zagorel v mogočnih plamenih. Isti Zveličar je zmeraj pri nas in zmeraj bo prilagal novega netiva, da ogenj v nas ne ugasne: zmeraj se bo daroval na naših oltarjih, zmeraj nam pogrinjal obhajilno mizo, zmeraj poživljal našo vero in podžigal našo ljubezen, zmeraj nam dajal moč, da krotimo grešno poželenje v sebi, zmeraj nas podpiral, da zadenemo vsak svoj križ na ramena, in gremo za njim, zmeraj nam dajal jamstvo, »da se trpljenje■ sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami«. (Rimij 8, IS.) Nevarnost, ki nam preti, je naša. malo-dušnost, ki nas more zavesti v nestanovitnost, omahljivost. Borimo se s svojimi slabimi nagnjenji, pa na videz brez uspeha; borimo se z zunanjimi težavami in skrbmi, pa zdi se nam, da ničesar ne dosežemo. Kakor Simon-Peter v današnjem evangeliju potrti govorimo: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa. nismo nič ujeli! < — Kaj pa pravi Zveličar? »Odrini n a. globoko« Da, na globoko, na. globino božjih moči! Kdor ima srce na pravem mestu, ne dvomi in se ne pomišlja, marveč s Simo-nom-Petrom pogumno reče: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« Kdor ima. srce na pravem mestu, bo hodil h Gospodovi rešilni daritvi in pristopal k njegovi mizi in vase prejemal «Kri-stusa., božjo moč in božjo modrost« (1 Kor 1, 24), in bo od njega prejel zagotovilo: *Dovolj ti je moja, milost, zakaj moč se v slabosti spopolnjuje« (2 Kor 12, 0). Kdor to zvesto drži in se ne da oplašiti od nolranjih in zunanjih težav, marveč vztraja v živi zvezi s Kristusom, bo izkusil na sebi, kar je izkusil apostol Pavel, ki je svoje izkustvo povedal z globoko resničnimi, na videz protislovnimi besedami: »Kadar sem slaboten, takrat sem močan.« (2 Kor 12, 10.) Uršulinsfti zavod v Šhoffi LOM nudi dehletom razen pristno krščanske vzgoje svež planinski zrak in tečno hrano, ki je tudi zdrava, pod najugodnejšimi pogoji. Zavod ima otroški vrtec, osnovno in meščansko šolo, gospodinjski tečai, francoski in nemški tečaj, v katerih se odrasla dekleta lahko perfektno nauče nemščine, francoščine, Šivanja, kuhanja in vseh vrst ročnih del. Tudi imajo priliko učiti se italijanščine, angleščine, knjigovodstva, stenografije, telovadbe, slikanja in vsakovrstne glasbe. Zavod ima krasen velik park z očarujočim razgledom na daljno in bližnjo škofjeloško okolico, Kamor gojenke ob nedeljah in praznikih prirejajo sprehode in daljne izlete. Točneiša pojasnila daje PREDSTOJNIŠTVO URŠULINSKEGA SAMOSTANA V ŠKOFJI LOKI Dravska banovina. lija; govornik g. duh. svetnik Fr. Krumpestar), (ieoheli Jože (nova maša 14. juliju na Vrhniki; govornik g. katehet in pisatelj Janez Jalen). — Sprednja vrsta (od leve proti desni): Alojzij Jenko (nova maša 14. julija v Smledniku; govornik g. kaplan Tone Duhovnik), Mihclič Franc (nova maša 21. jul. v Ribnici; govornik g. župnik Miha Jenko), Bevka Ludovik (nova maša 14. julija v Ribnici; govornik g. dekan Anton Skubic), p. Florijan Ram-šak S. J., Golob Franc (nova maša 14. julija v Naklem pri Kranju; govornik g. prof. Al. Strupi), Žerjal Stanislav, Kržišnik Pavel (nova maša 14. julija v Poljanah nad Škofjo Loko; govornik g. prof. Jakob Šolar). — Gospodom novomašnikom želimo obilo božjega blagoslova na težki svečeni-ški poti! v CateSke toplice Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1 maja do 30. sept V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1100,— (stanovanie, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožn ja, takse). Žel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava čateških toplic in pri »Putniku«. Izmišljene vesti o smrti dr. Korošca Ljubljana, 6. julija. V potek zvečer so se po Ljubljani raznesle vesti, da je bil izvršen na notranjega ministra dr. Antona Korošca atentat in da je dr. Korošic že podlegel ranam. Tudi naše uredništvo je bilo večkrat vprašano po telefonu, ali kaj ve o tem, in seveda smo mogli gladko zanikati vse te vesli. Poizvedovali smo tudi, odkod naj bi se te vesti razširile, zlasti, ker so nam naši naročniki tako iz Ljubljane, kakor tudi iz dežele zatrjevali, da so to vest slišali po neki inozemski radijski postaji. Ugotovili smo, da je neka avstrijska radijska postaja, in sic«r najbrž dunajska, kratko poročala o tragični smrti nekega človeka na avstrijsko-jugoslovanski meji na Koroškem, in sicer že na avstrijskih tleh. Ta človek, ki je bil na Koroškem ubit, pa se jo pisal Korošec. V razburjenju so ljudje razumeli vest avstrijske radijske postaje, kakor da je ubit naš notranji minister. Ob tej priliki so je izkazala tudi velika popularnost dr. Korošca med Slovenci, saj so vsi, ki so nasedli alarmantnim vestem, sprejeli vest z globoko žalostjo. Vsem pa se je razjasnilo obličje, ko so na zatrjevanje našega uredništva ter na druge demanteje izvedeli, da je dr. Anton Korošec živ in zdrav. Kakor čujemo, je banska uprava naročila ljubljanski policiji, naj poizve, oclkorl izvirajo vesti o smrti dr. Korošca. Policijske ugotovitve pa so približno iste kakor naše. Vesti so se torej širile iz pomote in ne iz zlob-nosti. Koledar Nedelja, 7. julija: (4. pobinkoštna nedelja.) Vilibald, škof; Pulherija, devica. Ponedeljek, 8. julija: Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica. Prvi krajec ob 23.38. Herschel napoveduje lepo vreme. Novi grobovi + Josip Kosler. Včeraj, 6. julija ob 6 zj., je po dolgotrajni bolezni umrl v Leonišcu splošno znani in spoštovani veleposestnik g. Josip Kosler. Rojen je bil dne 7. okt. 1865 v Ljubljani, kot sin dr. Josipa Koslerja, javn. notarja. — Peter Kosler, ki je izdal prvi slovenski zemljevid slovenskega ozemlja, mu je bil stric — je po dovršeni gimnaziji obiskoval visoko poljedelsko šolo na Dunaju in bival dalj časa zaradi trgovske naobrazbe v inozemstvu. Po očetovi smrti je prevzel obširno posestvo — arhitektonsko znamenito palačo v Šelenhurgovi ulici in veleposestvo v Lipah na Barju. Izredno veselje je imel do poljedelstva in jo na tem polju mnogo deloval v različnih gospodarskih odborih pred vojno. Dolgo vrsto let, in prav do smrti je bil v načelstvu Ljudske posojilnice v Ljubljani. Živo se je zanimal za rodno mesto, malo je bilo še Ljubljančanov, ki bi v vseh potankostih poznali zgodovino posameznih rodbin in hiš kot on. Svetovno naohražen je bil vseskozi krščanski značaj in krščanski praktik. Vsak večer si ga lahko našel v kateri izmed ljubljanskih cerkva, utopljenega v molitev. Plemenito srce mu ni dalo, da bi bil storil komu kaj žalega. Zato pač ni našel nasprotnika na življenjski poti, ki mu je potekala ves čas v tihi domačnosti. Izrekamo gospo soprogi najiskrenejše sožalje; vsi, ki smo ga poznali pa ga bomo ohranili kot moža poštenjaka v neomajnem spominu. •j" Ing. Ivo Ivanovič, vodja študijskega oddelka trboveljskega rudnika, je umrl in bo v torek, 9. t. m. pokopan v Leobnu v Avstriji. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! ■f Albina Dobrovoljc, zasebna uradnica, je umrla 5. t. m. v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v ponedeljek, 8. julija ob pol 7 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujoči materi in vsej družini izrekamo toplo sožalje! -f- .loško Warto. llmrl je v petek po kratkem in mučnem trpljenju lekarnar g. Joško Warto v Hrastniku. Zapušča žalujočo vdovo in dva otroka. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hišo žalosti v Hrastniku na pokopališče v Dolu. Naj sveti pokojniku večna luč, žalujočim ostalim pa izrekamo iskreno sožalje. Ostale vesti — Pripravljalni odbor za II. evharistični kongres za Jugoslavijo si šteje v prijetno dolžnost za-| hvaliti se vsem sodelavcem, ki so iz ljubezni do evhari9tičnega Kralja sodelovali pri pripravah za kongres ter s tem znatno pripomogli, du je bila prva cvetna nedelja, katero je slovenski narod pripravil svojemu Bogu, tako veličastna, kakor i doslej še noliena prireditev, in da je izzvenela v i pretresljiv slavospev Njemu, ki biva med nami v naših tabernakljih. Naša mogočna zaščitnica »Ma- Okusno eranžirana izložba znane in ugledne tordke TIVAR v Prešernovi ulici ob priliki kongresnih svečanosti v Ljubljani. Pokazala je Ivrdka TIVAR, kako visoko ceni ona pomen le lepe verske prireditve. — Zelo neljuba in neprijetna pomota! V nedeljskem »Slovencu« smo pod naslovom »Proč z neokusnostmi« po nam jako neljubi pomoti napadli tukajšnjo tvrdko TIVAR radi neokusne reklame z nošenjem tabel in z možicelji na dolgih lesenih nogah. Ker te neokusne reklame ni imela tvrdka TIVAR, temveč tvrdka SOKO - OBLEKE, smo ! tvrdki napravili z našim časopisnim pozivom krivico, kar lojalno priznavamo. Nasprotno smemo 1 ponovno ugotoviti, da jc ravno tvrdka TIVAR umevala veličino evharističnih slavnosti z lepo aranžirano izložbo, kar smo s pohvalo omenili že v »Slovencu« z dne 28. junija 1935. Prosimo tvrdko TIVAR, da nam neljubo pomoto v naslovu oprosti. rija kraljica Slovencev« naj vsem izprosi od Boga bogato plačilo. — Pri nagnjenju k odebolelosti vzbuja redna uporaba naravno »Frani Joscfove« grenčice jako delovanje črevesa in dola telo vitko. — Dva poziva in dve prošnji. Župnijske pripravljalne odbore in preč. župno urade nujno prosimo, da nemudoma obračunajo z glavnim pripravljalnim odborom za II. evharistični kongres ves materija!, ki so ga »d glav. priprav, odbora pro-jeli (kongresne knjižice, znake, baklje, šmarnim itd.). Glavni priprav, odbor mora takoj poravnati mnogo računov, kar mu omogočite le s takojšnjim točnim obračunom. Nakaznice za tiuklje, v kolikor jih niste prodali, nam istočasno vrnite. Smatrajte ureditev le zadeve zn častno stvari — (Ig. folo-amaterje ponovno nujno prosimo, da nam odstopijo posnetke, ki so jih izvršili oh priliki kongresnih svečanosti. Pošljite jih z navedbo Hvojega točnega naslova na naslov: Kongresna poročevalska služba, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19-11, palaču \ zajem ne zavarovalnice. — Da boste slalno zdravi, je polrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proli boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. aa Zdravje je važnejše kot gSMBF* užitek! iRadenska 3fiači zdravje in ulitek > Osvežuje, krepi kri in telesne sokove. Eno srce — ena ftadonska. — Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15, julija slamnik z 20% popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10. — Naznanjam na številna vprašanja tem po toni, da »Dečji doni kraljice Marije še do danes ni prelskusil tkanino in kroje ge. lločevar-Megli-čeve. MVTnMVTf enol I tli trnovski teSai Slovenskem illKrir^ trgovskemu .Iruitv.i v M Alti BOHI'. * Zrinjskega trg 1. vp ulje ilnevno. Zahtovaite prospekte. Znhleveju- prospekte. — 40 letnica Orožnove koče pod Orno prstjo. V nedeljo, 14. julija bo KPD slavilo 4(l-letnieo Orožnove koče. Slavnostni govor govori predsednik SPIl g. dr. Protner oh 11. Pred govorom bo ob ugodnem vremenu služ ba božja na prostem, pri kateri sodelujejo godbeniki jeseniške cerkvene godbe. Slovensko planinsko društvo je w lansko jesen hotelo slaviti ta jubilej, kar pa je preprečile slabo vreme. Črnil prst pa je v tem času v najlepši planinski flori, tudi koča je prenovljena. Pogled izpred koče na triglavsko skupino je ncpopisljiv, zato že danes vabimo planince, da se v nedeljo to slovesnosti v čim večjem štivilu udeleže, Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. To morajo zdržati Vaši zobje: 36 ur čiščenja zob! v teku enega leta čistite toliko urVaše zobe - koliko šele vcelem Vašem življenju! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleatDraBraun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK — Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Po dolgih letih bo lotos zopet skupno romanje k sveto-gorski Materi božji. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane 17. avgusta dopoldne in se vrača iz Gorice 18. avgusta zvečer. Ker mora biti seznani romarjev predložen oblastim 4 tedne pred odhodom, so je treba za to romanje priglasiti do 10. t. m. Pojasnila pošlje brezplačno upruvn lista Po božjem svetu v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. -diii-ent Srebra V Evropi je' bil« do leta 1932 RfVH Zadnje čase se v naši javnosti kaže vedno večje zanimanje za našo produkcijo plemenitih kovin, katero izkoriščajo predvsem tujci. Veliki rudniki zlata in srebra, prav za prav so to producenti raznih drugih rud, ki pa vsebujejo izredno znaten odstotek zlata in srebra, se nahajaj.« v rokah velikih francoskih in angleških družb. Doslej niso bili znani najnovejši podatki o produkciji zlata in srebra v naši državi. Sedaj pa prinaša najnovejši statistični letopis Zveze narodov statistične podatke o produkciji zlala na vsem svetu in tudi fiodrobne podatke za našo državo. Svetovna produkcija zlata je ze lela 1933 dosegla rekordno višino s 706.000 kg, še bolj pa je narasla lani, ko je dosegla že 723.000kg. Največji producent zlata je slejkoprej Južni' Afrika, kjer pa je lani produkcija v primeri z letom 1938 padla od 312.565 na 325.960 kg, narasla pa je v raznih drtiaih afriških pokrajinah, tako n. pr. zlasti v Rodeziji, beli: Kongu, Franc, zapadni Afriki itd. Drugi največji producent zlala nn svetit je postala Rusija, kjer pa ni objavljenih uradniii podatkov, ampak samo cenitve. Slede še Kanada, USA. Avstralija, Japonska itd. Evropsko produkcijo zlatu ceni omenjeni letopis na 19.000kg, dočiiii je znašala 1933 18.180kg. Produkcija v naši državi je znašala leta 1926 240 kg, nato je |>a stalno naraščala: leta 1927 je znašala že 386 kg, 1928 439, 1929 575, 1930 715. 1931 1011, 1932 1470 kg. Prav znatno je produkcija narasla 1938, in sicer na 3194 kg, manjši pa je dvig v letu 1934, ko je znašala celo leto produkcija" zlata 2219 kg. V Evropi imajo znatnejšo produkcijo zlata še Švedska, kjer so leta 1932 začeli na novo v velikem obsegu producirati zlato v rudnikih Boliden, ki jih je imela v posesti Kreu-gerjeva skupina. Važen producent naplavinskega zlata je Romunija, znatna je tudi produkcija v Franciji. Veliko važnejšo vlogo pa zavzema Jugoslavija v produkciji s r e b r a. Še leta 1929 so cenili produkcijo srebra v naši državi na 10.600 kg, naslednjega lela pči na 17.400 kg. Že v letu 1931 pa je v glavnem zaradi velike produkcije rudnika Trepfa narasla produkcija srebra na 51.128 kg, naslednjega leta 1932 je produkcija narasla na 62.770 kg, leta 1983 nn 122.310 kg. Leta 1934 je v stalnem napredovanju nastopil izvesten zastoj, saj je produkcija cenjena samo na 129.310 kg. S tem Stanje naših ktiringov Po podatkih Narodne banke je bilo dne 3. julija stanje naših kliringov naslednje: Nemčija. Po parkratneni znižanju je klirinški saldo v prometu z Nemčijo narastel od 270 milj. 26. junija na 286 milj. 3. julija. Zadnje izvršeno izplačilo je imelo št. 5.126 (dne 26. junija 5.066). in sicer z dne 18. januarja (15. januarja) in se je tako čakalna doba zopet podaljšala. Italija. Tudi v prometu z Italijo klirinški saldo neprestano narašča: od 03.2 na 63.7 milj. Zadnje izplačilo ima šlev. 71.416 (71.169) z dne 30. maja (28. maja) in se je tako čakalna doba podaljšala od 30 na 34 dni. Bolgarija. V bolgarskem kliringu je aktivni saldo narastel od 21.000 na 130.000 l>in. KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA MIZARSKE OBRTNIKE IN POMOČNIKE V LJUBLJANI. Zavocf za pospeševanje obrta Zbornice 101 priTcdi v Ljubljani poseben knjigovodski tečaj za mizarsko stroko. Tečaj se bode vršil pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole gosp. Ivana Lenarčiča s 14. julijem skozi deset nedelj, vsakokrat dopoldne od 8 do 12 v pritličju Tehniške srednje šole (vhod iz Murnikove ulice). Udeleže so ga absolventi letošnjega risarskega tečaja, pripuste: pa se tudi drugi obrtniki in pomočniki, ki bi žer leli obiskovati ta tečaj. Predelalo se bode knjigovodstvo s posebnim ozirom na mizarsko stroko, menica, denarni promet z bankami in pošt. hranilnico in trgovska korespondenca. Absolventi risarskega tečaja in drugi, ki bi želeli obiskovali knjigovodski tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 23 .julija t. 1. z dopisnico na Zbornico TOI. Dne 14. t. m. pa naj pridejo ob tričetrt na 8 v učilnico. Pristojbina inaša za udeležence po 50 Din, revnejšim iideležencem in brezposelnim pomočnikom pa se na posebno prošnjo ali zniža »li pa popolnoma odpusti. Radio Programi Radio Lfabljanoi Nedelja, 7.Julija: 7.30 Kmelijoka posvetovalnica (lug. Sadar Vinko) 8.00 Ko kosu »vojo pesem poje (vodi (t. Kač) 0.00 Vorsko predavanje 0.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovsko cerkve 10.00 Od Krna Iia ilo Učke gore. Sodelujejo: Pevski zbor =Tabor«, VI. Rogally, ga. Danilova, radijski orkester 12.00 Kar želite to dobite, kur imamo vse Vam dfino) jUoiče.po željah) 12.45 Kako moramo čitati (Dora Vodnikova) 10.00 Kadilski orkester 17.00 Prenos Iz Bellevilea (vojaška godha) . 19.30 Nnc. ura 20.00 Cas, poročila, obvestita, program 20.30 Naši koneervatoristi. Sodelu-jejo: gdč.ne: ivančičeva, Hrašovčeva. Lubejova ln prof. I,novičk 31.50 čas, poročila,. spored S2.10 Za zabavo iti 7-a ples. Radijski orkester: vrne« .harmonika eolo K. Kokalj. Konec ob 24. _ .' ... Ponedeljek. 8. julija: 12.00 Z otoka rJatib sanj (plošče). 12.45 Poročila, vreme 13.00 Ca«, obvestila 1,1,15 K ino-orgljo na ploščah 14.00 Vreme, spored, borza 18.00 Magistrov trio B.50 Zdravniška ura (dr. Bogomir Ma-gajna) 19.10 Pas, poročila, spored, vreme, obvestila 1130 Nac. ura 20.00 Choplnovi preludij! in scherai, i/,vaja J. Požonolova 20.45 Večer slovanske glasbe, iz-vaia radijskii orkester 21.30 čas, poročila, vreme, «po-red 32.00 Radijski Jazz. Konec ob 23. Drugi programi t Nedelja, 7. julija: Belgrad: 20.00 Narodne pesmi 22.30 Radijski orkester — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Dve enodejanki 21.15 Klavirski -kvartet £.15 Mafldolinlsti&nl koncert — Dunaj: 17.35 Plošče I» žp; liah 20.00 Iščemo zvozdni,ke 22.25 Pesmi itn arije 22.5o Godba na pihala 24.15 Ciganska glasba - Budimpešta: 30 15 Zabavna glasba in petje 22.10 Jaza 23.00 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17..T0 Mandolinistični koncert 20.40 Proti os opere - Rim-Bari: 20.40 Orkestralni in violinisti«™ koncert 22.30 Plesna glasba — Praga: 19,15 Zgodovini! šiagarjev 20.15 Iz južne Češke 21.00 Plosna glasba 21.43 Zabavna glasba 23.45 Jazz — Brati-jlauu.- 20.15 Mandolinistični koncert — Varšava: 20.10 Violintotični koncert 21.00 Tcrceti in duct.i 21.30 Pestra ura 22.30 Vojaška godba 23.05 Jazi — Monakom, vratJ-ttaVB', Berlin, Stuttgart: Pester vokalni in Zborovski koncert — tipsko: 30.00 Kinfonični koncert — Hamburg, KSnigsbcrg, KSln in Frank/url: 20.00 Svečan k<>"06po,ierfeWefc, 8. julija: Belgrad: 30.00 Clltstiinl koncert 21.00 Mala Floratmye, opereta, Tijairdovi« 32.90 •lara — Zagreb: 19.00' Reportaža romanja v Marijo Bistrico 31.00 Plošče - Dunaj: 17.25 Koncertna ura 20.00 Štajerske in dunajske melodije 21.30 Pesmi in alrljc 22 45 Slavni asambli v operah 23.45 Jaz/z — Budimpeštai 20.0(1 Veseloigra 33.10 Ciganska glasba 32.50 Ploičn — Trst.MUan: 17.05 Orkestralni koncert 20.40 Orkestralna glasba 32.00 Plesna glasba — Rim-Bari: 20.40 Prenos opereto — Praga: 19.25" Straussov koneort 20.05 Glasba za klarinet in harfo 31.15 4 Sinf. G. Mahler - Brati-glava: 30.40 Violinisti«na glasba — VarSava. 30.10 Slovaška ura 21.00 Orkestralni in klavirski koncetrt 32.10 Lahka in plesna glasba. — Vralislava, Berlin, Hamburg: 30.10 Plavi ponedeljek nekdaj - Konigs-berff: 30.10 Koncert solistov — Lipsko: 19.00 Molčeča žena, komorna opora, li. Stranss. — Ktiln: 20.10 Narodne pesmi 31.00 Dvorakov koncert. — Stuttgart-Frankfurt: 30.10 Pester večer. — Monakovo: 31.10 Orkestralna glasba. ISassnanila jpoti nija. saj je njena produkcija tedaj presegal* t¥> tisoč kilogramov,-., Znatna je tudi še -predukcija srebra na Češkoslovaškem s 81.000 kg in na Švedskem s 30.000 kg. Italijanska produkcija , srebra stalno pada, saj je znašala leta 1926 še 23,067 kg, letu 198S pa samo 5e 10.658 kg. Stalno narašča produkcija v Romuniji, kjer je znašala leta 1926 2014, leta 1933 pa že 7234 kg. Izčrpani jia so tudi že rudniki srebra na Poljskem, v Grčiji, Franciji in Turčiji. Po nakupnih tečajih za zlato je ceniti vrednost naše produkcije zlata v preteklem letu-na 11.43 milj. Din. Po povprečnem tečaju srebra v Nevv Yorku. ki je znašala povprečno celo leto 1934 47.65 zlatih frankov za 100 kg, je ceniti vrednost naše lanskoletne produkcije srebra na 82.0 niilj. Din. Skupno je torej fitčunati vrednost naše produkcije zlata in srebra na skoraj 200 niilj. Din. Žal, nimamo na razpolago najnovejših podatkov o vrednosti ostala našo rudarske produkcije razen za 1932, toda gotovo je, da je že radi zmanjšane produkcije, še bqlj pa. radi znižanja, cen vrednost naše rudarske produkcije od 1932 dalje znatno padla. Leta 1932 je ziiašala po uradnih podatkih v Statističnem letopisu naše države za 1934 vrednost rudarske produkcije v naši državi 890:5 milj. Din, vrednost topilniške proizvodnje pa 308.83 milj. Din. -Največja, vsota je pri rudarski produkciji odpadla, na rjavi premog s 457.6, na črni premog 81.1, bakreno rudo 60.7, svinčeno s 50.2 in na sirov baker z 227.7 milj. Din. Iz primerjave z zgornjimi podatki se vidi pomen nase produkcije zlala in srebra v celokupni naši rudarski produkciji. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Bogdana Žiliča, trgovca z železnino v Ljubljani; Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik Leon Oziniič, ravnatelj Društva industrijcev iri veletrgovcev v Ljubljani. Prijave terjatev dO 25. avgusta, poravnalni narok 30. avgusta ob 9 na okrožnem sodišču v Ljubljani. Ponuja 40% kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 4 enakih, zaporednih tromesečnih obrokih. Prvi obrok 3 mesece pa pravomočnosti poravnave. Produkcija bakra v borskem rudniku. V prvi ivolovici t. 1. je znašala produkcija bakra v borskem rudniku samo 18.082 ton, dočim je znašala v istem času lani 21.409 ton. Vzrok za ta padec je iskati v dejstvu, da rudnik v mesecu maju ni delal radi znanih sporov z okoliškimi kmeti. Obračunski tečaj za Irancoski frank pri 7% stabilizacijskem posojihi na dinarsko vrednost znaša |io odredbi finančnega ministrstva 222.45 Din. Nova zadruga. V zadružni register jc bila vpisana Zveza srenj in sosesk (agranih skupnosti), r. z, z o. z., Bohinjska Bistrica, načelnik Rozman Jakob, posestnik, Bitnje. Iz sladkorne industrije. Velikobečkcreška sladkorna tovarna izkazuje zmanjšanje čistega dobička od 11.6 milij. leta 1933 na 10.3 milij. lani zaradi zmanjšanja donosa od 33.95 na 24.66 milij. Din. Rezerve družbe znašajo 3 milij. Din pri glavnici 36.0 milij. Din. Znižanje diskonta v Holandiji. V petek je znižala ilolandska banka svoj diskont od 4 na 3.5%. Dotok zlata v Francijo. Zadnji objavljeni izkaz Francoske banke beleži v dobi od 21. do 28. junija jx>vcčanje zlatega zaklada za 247.3 milj. na 71.017.4 milj. frankov. Zaradi bližnjega ullima so se povečala menična posojila banke za 924.4 milj. frankov. V zvezi s tem je povečanje obtoka bankovcev za 1.396.7. na .82.098.2 milj. frankov, vse obveznosti banlto ..ali: ,«ob»to /. j n (Titi, Vira«« brzovlak. IIX. fiored. Drebrana ln; glavne vstapitlcti, teč to Zhaita za posatnoinega udeleženca IfiM^Oin. Udeležencev mora biti najmanj JO, (la dohl-mo tkugodnosli pri vožnji in pri oeledih uinolnostnih zbili, Potni list preskrbi vsaik sam, oziroma ga lahko pošlje- na žiipni urati Marijinega Ctehaiijenja, Marijin trg 4,,in ostalo oskrbinio mi. Pri-glnsc »prejema isti župni lirad do 15. julija. 1 Kino Kodeljero. Dime« ob 17 in 30.80 »Zgodlja ene nočt (Ll.mc Haid, Glist« Tllossel,' Paul Keinp). 1 Xr)etw slulbo imajo lekarne: danes: mr, Suš-nik, Marijin tt*g 5:' mr. Knral-t, Gosposvotska cesta 4, in mr. Bohince ded.. Rimska cesta 31. — Jutri: mr. Lellstek, Resljeva cest.a 1: mr. Bahovoe,. Kongresni trg 13, in mr. Komotar,' Vič. Ilirija: Rapid Zaključna tekma za prvenstvo LNP danes ob 18 na Primorju. Na igrišču Primorja se srečata danes popoldne v zaključni prvenstveni tekmi mariborski Rapid in domača Ilirija. Ponovno si stojita nasproti dva nasprotnika, ki sta žo večkrat branila barve Ljubljane, oziroma Maribora. Rapidu to pot ne gre za prvo mesto, pač pa hoče odvzeti belo-zelenim obe točki. Kako resno so vzeli Mariborčani današnjo tekmo, kaže dejstvo, da pripeljejo seboj obile navijače, ki naj podpirajo Rapi-dovce v njihovem nelahkem poslu. Ilirija mora danes zmagati. Zato moramo v«i podpreti fante, ki se bodo borili za bolo,-zelene barve. Moštvo je sicer dobro pripravljeno, vendar jo ob takih prilikah tudi podpora občinstva, ki naj dostojno bodri igralce, potrebna. Igra obeta biti zelo zanimiva, najmanj kar bo, je pa to, da bo od začetka do konca napeta. Sodil bo g. Rosenfeld iz Zagreba. Tenis - Maribor aH Ljubljana Deljena so mišljenja o zmagi v današnji somifinalni tekmi za drž. prvenstvo in obo» nem odločilni tekmi za prvenstvo dravske banovino v tenisu. Med poznavalci vlada splošno prepričanje, da bo razlika samo ene točke odločila zmago, ozir. poraz. Ravno radi izravnanih moči obeh rivalov bo borba še zanimivejša, do konca napeta in bo odločitev padla najbrže šele pri zaduji double igri med Ilirijaui Šivic-Truden in Rapidovci Hitzi-Holzinger. Rapid postavi igralce: Hitzl, Ley-rer, Holzingor, Halbart. Ilirijo bodo zastopali. Šivic, prvak dravske banovine, Truden, Da-ear in Banko. Istočasno bo absolvirala dam-eka ekipa istih klubov tekmo za državno prvenstvo v postavi Lirzer, Corič za Rapid, in Ravnihar, Premelč za Ilirijo. Izid tudi te borbe je negotov in bo zmago odločila večja izdržljivost. Predvidoma se bo zmagovalec y tej tekmi kvalificiral za finale v damskem drž. prvenstvu. Obe tekmi pričneta na igriščih Ilirije Ob 8 in bosta končali približno ob 13, da bi se obiskovalci mogli udeležiti tudi popoldanske nogometne tekme Rapid : Ilirija. Ilirijani! Potrudite se, da dosežote zmago, ki jo želi in pričakuje od vas Ljubljana. Čim lepši bo vaš uspeh, tem večja bo naša hva leznost. Prvenstvo II. razreda Odločilna tekma za prvenstvo II. razred«. V nedeljo ob 8.30 bo zelo zanimiva prvenstvena nogometna tekma med SK Slogo in SK Jadranom na igrišču SK Slovana. Slogi manjka samo ena točka za dosego prvenstva in se bo morala zelo potruditi, da si isto pribori od Jadrana, katerega enai-storica se je v zadnjem času tekmovanja izkazala za nevarnega nasprotnika. V primeru, da si pribwi Sloga to točko, postane prvak drugega razreda, v nasprotnem primeru pa ostane prvak SK Reka. Ker bo tekrpa brezdvomno zelo borbena in vsesMfena-peta, vabimo vse prijatelje nogometnega spoftf da si to zanimivo tekmo ogledajo. Mladika : Korotan. Danes ob 10 na Ko- deljevem (Stadion SK Mladike) prvenstvena tekma. Četic 13 Bralno društvo «Sloga• v Sv. Petru v Savinjski dolini v-prlzori danes ob treh popoldne v Cerkvenem donm igro Krivoprisežnlk s petjem in deklamacijo. Vabljenj! Drugi hraii Novo mrsto. Prostovoljna gasilska četa t SttvMt mestu , bo imela letos -,voJo. .iioleUtn. prireditev, v no-dcljo dne 14. julija na vrtu e. Ferl1Ljubljane«.. Poznavajoč energijo omenjenih treh dirkačev, upamo, da se bodo vneto borili za klubske barve. Ostali dirkači »Hermesat, kakor tudi drugih naših kolesarskih sekcij in klubov, pa se bodo istega dne borili na večjih dirkah v Slovenj-gradcu. V nedeljo, dne 7. t. m. vsi v Gorenjo vas mul Skofjo Loko, kjer bomo deležni lepe motociklistič-ne gorske dirke v neposredni bližini Gorenje vasi! Prijavilo se je že lepo število vnetih dirkačev, da tudi na ostrih cestnih zavojih preizkusijo svojo spretnost. Posetniki, ki _ si želijo to prireditev ogledati, se lahko poslužijo avta, ki bo vozil Iz šiške na mesto prireditve. Tisti pa, ki se želijo poslužiti jutranjega turistovskega vlaka, imajo avtomobilsko zvezo škofjeloške postaje v Gorenjo vas in obratno. Motociklistične gorske dirke, ki jih priredi Hermesova motosekcija, bodo v nedeljo, 7. julija na Erogi Todraž—Lučne pri Gorenji vasi nad škofjo oko. Ze na binkoštue praznike, ob priliki dirka-liščnih dirk v Ljubljani, je bilo videti, koliko agil-nosti in piožrfvovanja je v naših motociktistih, da širše občinstvo kar najbolj zainteresirajo za to krasno in napeto športno pa nogo. Bilo je to, kakor rečeno, na dirkališču. Nič manj vneme in agilnosti pa ne kažejo ti športniki za tekmovanja na cestah, pa naj bodo v gorski legi ali pa na ravnem. Glede zanimanja pridejo tu v poštev v prvi vrsti gorske dirke, pn katerih zanima gledalce sjiosobnost dirkača v zavojih na progi in pa vzpon proge. Kar se tiče zavojev, so ti na progi nedeljske gorske dirke zelo muhasti. Pričakovati je, da dirke, ki bodo v romantični Poljanski dolini, |X>seti kar največ izletnikov in sfiortnikov. Začetek tekmovanja bo ob 15. Za vožnjo z avtobusom se je prijaviti najkasneje do petka pri načelstvu prireditelja, Celovška 81, tele ion 23-43. V primeru zadostnega števila prijav bo cena prevozu zmerna. Mednarodni zbor mladine in kongres športnih šol. Ob priliki berlinske olimpijadc bo v Berlinu tudi mednarodni zbor mladine vsega svela in kongres športnih šol. Na zbor in na kongres je pova bila Nemčija vse države, ki sodelujejo na olimpij 5kih igrah. Mladina, ki se udeleži teh dveh prireditev, je gost Nemčije in bo imela brezplačno vožnjo po Nemčiji, prosto prehrano in stanovanie. Ž«v človek — ud strojev Junak brez imena Pri Samari v Aziji je (na levi) čudovita mošeja ir <». stoletja. Lepo je udeti drugo letalu nad puščavsko pokrajino. Na otokih ananasa Nihče ne bo rekel ne, če položiš predenj sočno, s sladkorjem potreseno rezino ananasa. Okusni sad je užitek in odbrana slaščica za sladkosnedega, pa naj ga uživa kot preprost zrel sad, ali pa pripravljenega na razne slastne načine kot marmelado, punc ali sladoled. Ananas pa ni bil vedno med sadeži, ki so bili užitki naše mize. Vrnimo se nekaj stoletij nazaj k odkritju Amerike. Takrat so z mnogim drugim prinesli tudi ananas na Špansko. Bil je vreden, da je kot odbrana redkost pogrmjal cesarsko mizo kralja Karla V. A ta še ni poznal te nove dobrote; poln nezaupanja se ga je branil jesti. Časi so se spremenili, ananas so začeli ceniti in danes jc kulturna rastlina, ki jo zelo gojijo. Iz svoje prvotne domovine, severnega dela Južne Amerike, se jc razširil daleč po zemlji, po vseh tropičnih krajih. Najbolj ga goje v Združenih državah na Havajskih otokih v Tihem oceanu. L. 1880 so ga začeli saditi na debelo. Velikanski, nepregledni nasadi so zvezani s tvomicami za ana-nasove konserve. Izmed trideset vrst tega sadu je najbolj priljubljena vrsta »Smooth cagontie«, s katero so obogateli havajski sadilci. To rastlino prištevamo k družini bromeliacej, ki so sorodne z narciso in vodno lilijo. Iz šopa gostih. špičastih listov brez peclja se dviga približno 80 cm visok cvet, ra katerega se razvije mesnat, rdečkastoruroen sad, ki jc tesno zaraste! s središčem. iz katerega izhajajo listi. Posebno značilno podobo daje rastlini šop listov, ki moli iznad sadu. Sajenje in konserviranje ananasa na Havajskih otokih je zelo zanimivo. Ker iz semena razvita rastlina rodi šele po desetih letih, sadijo samo sadike, odganjke korenin ali pa »krone«, listove šope vrh sadu. Milo podnebje Havajskih otokov s povprečno temperaturo 24 stopinj zelo pospešuje rast ananasa, tako, da ga ni treba skoraj nič gojiti. Sadike potaknejo 25—30 cm globoko v zemljo. Te čez nekaj tednov poženejo korenine in liste. Dolge vrste rastlin pokrijejo s progami papirja, napravljenega iz ananasovih vlaken. S tem ne zatrejo samo plevela, ampak tudi varujejo rastlino pred močnimi nalivi ali sušo. Ponoči je temperatura pod papirjem dve do pet stopinj višja kakor na prostem. To je zeio važno za uspevanje ananasa Po štirinajstih do osemnajstih mesecih se razvije cvet, po nadaljnih štirih pa dozori sad. V prihodnjem letu ima vsaka rastlina po dva sadova. Če rastlina dvojno rodi, sad ni tako dober, tako, da za trgovino nima vrednosti. Zato posade med vrstami nove sadike, stare pa izrujejo. Na vsakem hektarju pridelajo 10.000 ananasov. Dvakrat na dan vozijo z vlakom sadje v tvornioo za konserve, kjer iz njega delajo po večini konserve, dočim izvažajo samo majhen del svežega ananasa. Za konserve izberejo samo najzrelejše in najokusnejše sadeže. Iz slabših delajo sirup, alkohol in vinski ki«. Konserve v že zaprtih dozah zavarujejo proti kaljen ju r. močnim razgrevanjem, kar pa okusnosti nikakor ne škoduje. V desetih minutah je tudi to gotovo, potem jih hladc do drugega dne. S posebnim strojem lepijo na doze vinjete, in sicer po 12.000 do r_.000 na uro. Tako opremljene in narejene doze nalože v lesene zaboje m jih razpošljejo. Največ jih gre v Združene države in v Anglijo. V tvornicah dela skozi vse leto 000 ljudi, ob času pridelka pa 1000 dan in noč. Tretjina teh so ženske, in sicer Portugalke, dočim so delavci večinoma Japonci. Preveč sonca premalo dežja V dneh od 25. do 28. junija t. I, je toplota dosegla tako višino, kakršne niso meteorološke postaje merile od 1. 1775. Junija meseca ni bilo ie nikoli take vročine. Čez mero je bilo tudi število »sončnih ur« in sicer 332, namesto 226, kar bi bilo pravilno za ta mesec. Nasprotno pa je bik) veliko premalo deže"nih dni. Upor kaznjencev v Ameriki V kaznilnici Lausiana ameriške države Kansas se je uprlo 400 jetnikov. Zabarikadirali so se in so grozili, da raztrelijo vse poslopje in to zaradi preslabe hrane. Pazniki so skušali ustrahovati upornike z bombami, ki povzročajo solzenje. A jetniki so zažgali ogenj in je dim zaprl vse dohode. Dosegli so tudi, da so dobili v svojo oblast telefon in deset paznikov. S stradanjem pa bodo oblasti vendarle ukrotile uporniške jetnike. Državno odlikovanje francoskega redovnika Patra Cjrrusa je za zasluge njegovega vzgojnega delovanja v Indiji odlikoval angleški kralj tako, da ga je imenoval za častnika reda veliko-britanskega kraljestva. Vroča poletja od I. 627 dalje Kako atlet išče ključ hišnih vrat. Misijonska filmska ek špedicija P. Huntzinger, član reda »Belih očetov«, je pravkar končal filmsko ekspedicijo, ki jo je vodil 8 mesecev v »vtu po Južnem Alžiru, Vzhodnem Maroku, po Sahari, Srednji Afriki in do Senegala Na tej poti je prepotoval 18.000 kilometrov, film je pa dolg 8000 metrov. Vsi posnetki so prirodtv in film ne ho le koristil misijonom, marveč ga bodo po vsem svetu uživali kot pravi kulturni film Svojevrstna nezaposlenost. SlišiS, k temn kme hi ne pojdem več prosjačiti — Zakaj ne? Ali ti ni nič dal? — O da, toda vsakokrat mi grozi. mi bo dal del<^ Neki slavni pevec, ki je z gostovanjem napolnil sleherno gledališče, je s svojim lepim glasom osrečeval celo delavce v gledališču, ki sc za umetnost pri delu ali počitku ne zmenijo več ko za brnenje strojev. A tistega dne si je moral celo mali strojnik za odrom zamašiti ušesa, da ga r»i prevzelo petje in je mogel paziti na stroje. V velikem odmoru, po tretjem dejanju, je prišel k njemu režiser in mu povedal, da bo v četrtem dejanju v rabi plošča z odra, ki se pogrezne; zakaj velika arija se konča s smrtjo junaka. Pevec bo padel na ploščo in se pogreznil. Ko ga bo občinstvo klicalo, ga mora na plošči spet dvigniti na oder. Stvar mora iti točno in urno, vadili ne bodo nič. Strojnik je pognal stroj, opazoval padanje plošče, jo spet spustil kvišku in je bil pripravljen. Po veliki ariji je prisluškoval, orkester je divjal, glas se je povzpel, nato krik, padec — strojnik je potegnil za ročico in motor jc zabrnel. Plošča se je pogreznila, pevec se je dvignil in izginil. Četrto dejanje. Med hrupi orkestra in brnenjem glasov je razmišljal strojnik o imenitnem pevcu. Kako da gospod ni mogel teh dvajset minut mirno ležati? — Konec četrtega dejanja je naznanil orkester z vso silo in vsem zborom, prišel je režiser, nato pevec, ki se je ulegel na ploščo. »Navzgor!« je zapovedal režiser. — Strojnik je šel krog plošče, potisnil pevčevo nogo malo bolj nazaj, mu prekrižal rake na prsih in si natančno ogledoval njegovo lego. Čeprav je zaslišal ukaze, vendar se je strojnik še obotavljal in skoraj nejevoljno potiskal pevčeve ude tja in sem. Še enkrat ga je opozoril, naj se nikar nič ne premakne in se je, ctoč nazaj, bližal ročici pri stikalu. Nato je pognal motor. Zgoraj na odru so zabmeli vsi glasovi pevcev in godal, strojnik jc strmel v svetilko za signale, se nenadoma obrnil in planil k dvigajoči se plošči: zagledal je pevčevo glavo, kako je visela čez rob plošče! Strojnik je že kar videl, kako se bo plošča dvignila in odsekala glavo ob odru. Le dve sekundi je imel še časa: eno, da je premislil, drugo, da je kaj storil. Do motorja je bilo predaleč — planil je k plošči s stikali, zamahnil z roko in izbil ročico. plameni so prasnili vanj iz varovalk, zelenordeče se je užgal baker, zapresketalo je kratek stik. Vse luči v dvorani, na odru in pod odrom - so ugasnile. Iz hipne tišine je jeknil strahotni krik dveh tisoč ljudi. Režiser je dvignil žepno svetilko in strojnik je prišel. Posvetil je krog pevca in pokazal glavo, ki je štrlela čez rob plošče. Pevec je bil pač skrčil nogo, a na glavo ni bil pazil. Prišel je ravnatelj, pogasili so Ofzenj, začeli popravljati elektriko. Medtem so odvedli pevca in pomirili občinstvo. Četrt ure je čakala opera nadaljevanja, monterji in strojniki pa so pri svitu zasilnih luči naglo popravljali škodo. Šele potem ko se je pevec že spočit gostil s svojimi prijatelji in so že pili črno kavo, je vprašal, kaj je povzročilo motnjo pri igri. Ker je bil bliže odru ko strojem, ni bil prav nič opazil. Ravnatelj je maJo v zadregi pojasnil, kako so dragoceno glavo pevca rešili v poslednjem trenutku, da ni bila odrezana. Pevec je strmel v govornika, zavedal se je vsebine njegovih besed in šele zdaj ga je obšla groza. Ce bi bil med temi gosti kdo, ki je bil tedaj živel med stroji in električnim tokom, pa bi se bil spomnil neznatnega strojnika. Z nekaj besedami bi bil povedal, kako je v neizprosni natančnosti mehanike tudi živ človek ud strojev. Da je ta človek delavec, ki mora biti pripravljen, da se vrže med nežive gmote jekla in železa, da sc z možgani in rokami in ne da bi sc bal smrti, bori z demonom stroja. Saj je tako, da je poslednja popolnost tehnike baš ta, da se delavec ves preda stroju in mu vdihne živega duha, ki ga stroj nima. Neznatni strojnik je bil duša električne naprave in je v hipu, ko je bil pevec v največji smrtni nevarnosti.ponudil svoje lastno telo smrtno nevarnim, žgočim plamenom. Zavedal se je, da je njegova dolžnost, da se žrtvuje za pevca, kar bi bil storil tudi za slehernega človeka. Ko se je delavec vrnil domov, je njegova žena brala v časopisu o glavnem opernem pevcu. Omenjeno je bilo tudi o luči in o plošči. Toda — o junaštvu strojnika ni bilo ne besede — — -■ Z letalom po svetli, čudovito svetišče v azijskem svetu, ki pa skoraj nič ne poznamo. Z letalom se bodo odkrile oač vse taine zemlje. Komunistično-socialistična enotna fronta se je sestala v Parizu, da se posvetuje, kako bi proslavila francoski narodni praznik, ki ga obhajajo Francozi vsako leto dne 14. julija. Za dvoje so se odločili: U priredijo sijajen sprevod po vsem Parizu in otvorijo »sodni dan za mir in svobodo«. Novo dramo o sv. Ivani Orleanski bo v krat-tem času dokončal slavni francoski pisatelj in pesnik Paul Claudel. Naslov drame bo »jeanne d'Are na grmadi«, 1227 in leta 1303 si mogel priti peš čez reki Ren in Donavo. Leta 1394 se je od vročine uničila vsa žetev; leta 1538 sta se posušili reki Seine in Loire v Franciji, a po vsej Fvropi je bila suša leta 1556 in leto 1614 je bilo tako hudo, da so na Francoskem in v Švici usehnili vsi studenci in se posušili ribniki. Skoraj enako vroča so bila leta 1646, 1670 in 1701. In leta 1715 ni od marca do oktobra niti enkrat deževalo! Žito se je palilo na polju, v senci je bilo 38 stopinj Reaumtirja vročine in koder so vrtove škropili, je sadno drevje v drugič zacvetelo. Izredno huda vročina je bila v letih 1724, 1746, 1756 in 1811. Tudi leta 1815. jc žgalo sonce tako, da je kazal toplomer 40 stopinj R. vročine in ni bilo moči dihati. — Tudi za letos ne kaže, da bi kaj kmalu deževalo, dasii je zdaj pa zdaj nekaj kapljic. Upajmo, da bodo od vročine imeli kaj haska vsaj naši turistovski in kopališki kraji! Zlato iščejo z — letali O otoku Nova Gvineja, ki leži severno Avstralije in ga je polovica last Angležev, polovica pa Nizozemcev— doslej skoraj nismo nič vedeli. Nekako do pred 8 leti ni bil nihče delj na tem otoku, ko kakih 50 km od obrežja. Na zemljevidu si videl notrino kot belo liso — zemljepisno skitivnost. Šele v poslednjih letih so začeli z letali razkrivati to skrivnost. Pustolovci so brž porabili priliko in so šti v notranjost otoka, misleč, da dobijo zlato. Tu so si postavili naselbino Eddie Creek, iztrebili so pragozd in napravili letališče. Prvo letalo, ki je prispelo tjakaj leta 1927, je v eni uri razkrilo toliko otoka, kakor ga peš ne bi mogli raziskati v 20 dneh. Tedaj je bila pot za lovce za zlatom odprta. Zdaj je nič manj kot 21 pristanišč za letala. Prvotna naselbina Eddie Creek se je razvila v mesto z več tisoč prebivalci. Ondi imajo zdaj bolnišnico, elektriko in radio. Lani so pripeljali na otok z letali 12.000 potnikov in za 7000 ton blaga. Domačini so zelo sovražni priseljencem. Ti domačini živijo še zdaj ko v kamniti dobi, ponoči se razkropijo na vse plati, da bi ubili vsiljivce. Zato se priseljenci ne upajo drugače na daljšo pot ko v skupinah in z orožjem. A kaj zaležejo skupine in orožje, ko ti iznenada od nekod iz zasede prifrči zastrupljena pšica — in zoper to ni orožja, ne leka. Tu se bori še poslednje pleme iz pradobe, ki ga doslej beli človek še ni mogel iztrebiti — niti ga nadlegovati. Žal — se strast in pohlep po zlatu ne bo zmenila za človeško življenje. Leta 627 so usihali studenci in ljudje so umirali od žeje, a leta 879 niso mogli ljudje delati zunaj radi vročine. Leta 993 so se zunaj žgale rastline ko v peči. Leto 1000 je zlasti Franciji prineslo hudo vročino, tako da so reke usihale in od smradu, ki so ga povzročale gnile ribe, se je razvila kuga. V Alzaciji in Loreni so 1. 1014 izginili studenci in reke, a 1. 1132 je celo mogočna reka Ren usehnila. Vročina leta 1153 je bila taho neznosna, da so se v vročem pesku skuhala jajca. Veliko ljudi in živali jc umrlo od vročine v letu Prvi posnetek Mount Kvveresta z letala z višine bOOO m. Od sredine mrflce na levo je videti tn najvišjo goro sveta, kamor doslej še ni mogla stopiti človeška noga in so taki poskusi zahtevali že mnogo človeških žrtev. Moški iz rodu Tnaregov, ki smo žr pihali n n Tn afriško pleme ima tn pnsebnnst. tla ini moški zastrt obraz, ženske pa so odkrite MLADI SLOVENEC lx>jze Beltrain: Kje je zlata sreča? Že spi solnce zlato, že pokojno sanja, tamkaj nad gorAmi zarjica se sklanja. Ja* pa bi povprašal zarjico rdečo: kam in kod naj pojdem. da bi našel srečo? Rad bi jo poprosil, naj pokaže cesto, da po njej bi prišel tjakaj — v bajno mesto. kjer me zlata sreča kar za oglom čaka; komur se nasmehne, nikdar več ne plaka. Tam so prav gotovo hiše čisto zlate, dečki vsi so princi, punčke vae bogate... Tiho in otožno v noč ugaša zarja. Ah, zakaj mi vendar nič ne odgovarja? Morda pa hudč je zarjici blesteči, ker ne ve, katera cesta pelje k sreči? Lisica, zajček in jez Lisica je drvela čez drn in strn ter preganjala mladega zajčka. Ubogi zajček je tekel, kar so mu dale noge. Srce mu je razbijalo v prsih od strahu, kakor da nni hoče počiti. Saj pa to tudi ni šala, če dirja smrt za teboj! Bil je že zelo utrujen. Napel je zadnje sile, da bi ušel ostrim zobem krvoločne tete lisice. Lisica si je na tihem že oblizovala jezik, ker je bila trdno prepričana, da j.i zajček ne more uiti. Razdalje med njim in njo je bila čedalje manjša. Se dva, tri skoke — in privoščila si bo lahko dobro večerjo! Ko je bila zajcu že čisto blizu, je lisica skočila — hop! in hotela zajčka pritisniti k tlom. Pa je bil njen skok za pol metra prekratek in namesto zajčka, jc zapazila tik pred seboj botra ježa. »Kakšna sreča!« si je mislila lisica. »Zdaj si bom lahko privoščila kar dve večerji... Najprej opravim s tem, zajček mi i4ak ne more uteči, ker je že preveč utrujen.« In je skočila proti ježu. Jež pa je zaslutil nevarnost. Hitro se je zvil v klobčič in naperil proti lisici ostre bodice. Dolgo se je lisica trudila okoli itje«a, da bi ga zgrabila, pa je imela kmalu ves gobec okrvavljen. »Ah, kaj, ta me bo že počakal!« je zainodro-vala. »Saj je počasen kakor polž. Najprej si privoščim zajčka!« In stekla je dalje, a zajčka ni bilo nikjer. Stekla je na desno, stekla na levo — o zajčku ni bilo ne duha ne sluha. Izginil je, kakor da se je v zemljo udri... Lisici nikakor ni šlo v glavo, da bi ji upehani zajček mogel pobegniti. Iskala ga je še dolgo, nazadnje pa je uvidela, da je ves njen trud zastonj. »Se bom pač morala zadovoljiti samo z eno večerjo,« se je potolažila ob mislih na ježa. In je stekla nazaj, kjer je ježa pustila, a glej — tudi lega ni bilo več tam! Medtem se je teti lisici gotovo dobro skril. Ce bi bila teta lisica poznala pregovor: »Kdo z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni«, gotovo ne bi tako nespametno ravnala. Dedek in Fran ceh Irancek je dobil od dedka za god lep nov žepni nož. Nekega dne jo je Framcek popihal od doina in dedek ga je v skrbeh iskal povsod. Nazadnje je malega nepridiprava zasačil sredi loga, kjer je ležalo na tleh vse polno posekanih dreves. Dedek, ki je že zelo star in mu pomalem že pamet peša, se je strašno razburil ob pogledu na posekana drevesa. »Kaj si storil, nesrečni fant?« je zakričal nad Franckom. francek gra je začudeno pogledal: »Kaj pa •em storil, dedek? Samo malo sem se igral.« »Ne taji, ali ne veš, da je to greh? Kar priznaj, kajon: vsa drevesa si porezal z nožem...« Volk ga je odnesel Na Poljskem se je nedavno k hiši nekega kmeta prikradel volk in mu odnesel otroka, ki je spal v zibki. Vaščani so bili prepričani, da je volk otroka požrl. Cez tri dni pa so ugrabljenega otroka našli v gozdu živega in zdravega. Raziskovalec Klempež med divjaki Naš Kleinpež zdaj drevo napne, pomeri ga naravnost v ljudožrce, spusti ga in z drevesa se orehi vsujejo kot brce divjakom v glave in noge, da bunke mahoma dobijo. Nabrusi strah jim brž pete, da hitro vsi se razbežijo. Raziskovalec Klem|)ež pa se smeje jim iz dna srca — saj rešen vsega je gorja ... Franci Šuštar, učenec ? razreda v Ljubljani, Dolenjska cesta 12: Nehaj drugih rešitev Romana Res man, učenka ? razreda pri Devici Mariji v Polju: Ko frača palma sproži se. Orehi vsi v velikem loku se nad divjaki razlete, ki razbeže se v divjem stoku ... Žane Hojan, dijak ? razreda v Ljubljani, Streliška ulica 18: Raziskovalec Kletnpež, hop! nenadoma spusti drevo. Orehov Irdih velik roj divjake burtka za slovo ... Erika Krenčnik, učenka III. razreda meščanske šole v Trbovljah: Izpustil vrv je, da kot blisk drevo se zopel je zravnalo, iztreslo s sebe je svoj sad, z njim ljudožrce v beg pognalo... Mirko Rebolj, učenec I. razreda v Ljubljani: Močno korenino zdaj poprime, v žilah vre mu vroča kri, na vso moč srce mu bije. Zdajci — bums! drevo spusti in orehi kot granate padajo na črne brate... Levin Krže, učenec II. razreda meščanske šole v Ljubljani, Čopova cesta 10: Izmislil si je Klempež gromko šalo: spustil hitro ie iz rok liano. Drevo se sunkoma pokoncu je pognalo in streslo vse orehe na zamorsko družbo zbrano. Zamorci krik in vik so brž zagnali in od strahu na mestu so obstali. Orehi padali so na betice trde — pravična kazen za naklepe grde! Nazadnje so pogum ves zbrali, jo proti domu popihali. A Klempež se je v pest smejal: »Res, prav lepo sem jih pregnal! Pošteno so zaslužili orehe za črne, grde grehe!« Razen teh smo prejeli še velik kup drugih rešitev, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Naj se mladi reševalci zadovoljijo s tem, da objavimo samo njihova imena: Mirni Oostinčar, dijakinja, Kleče pri Ljubljani; Ladislav Gašperič, učenec, Belgrad; Ivan R., dijak, Ljubljana; Rezika Perne, učenka L razr., Stranje pri Kamniku; Anica Kos, dijakinja I. gimn. razr., Ljubljana; Lovro Subelj, učenec, Stožice pri Ljubljani; Jožica Košir, učenka IV. razreda, Podjelše pri Kamniku; Savo Podgornik, učenec, Ljubljana; Adalbert Ahačič, učenec T. razr. mešč. šole, Tržič; Božo Osterc, dijak, Ljubljana; Srečko Jezcvnik, učenec mešč. šole, Maribor; Filip Markelj, Selce pri Radovljici; Adotf Magdič, Zidani most; Milan Volovšek, Ljubljana; Rozalija Piirtarič, učenka IV. razr. v Pavlovcih pri Ormožu. Za nagrado so bili izžrebani Franci Šuštar, učenec ? razreda v Ljubljani, Dolenjska cesta 12. — Žane Hojan, dijak v Ljubljani, Streliška ulica 18. — Levin Krže, učenec II. razreda meščanske šole v Ljubljani, Čopova cesta 10. V kraljestva abcede Vabilu Kotičkovega strička v zadnjem »Mladem Slovencu«, naj mu pošljejo nekaj zgodbic, v katerih se vse besede začnejo z enakimi črkami, se je odzvalo toliko bistrih glav, da ima Kotičkov striček takšnih zgodbic zdaj na kupe. Nekaj jih objavlja danes, druge pa pridejo na vrsto v prihodnjih številkah »Mladega Slovenca«. Ker je zanimanje za te zgodbice tako veliko, smo sklenili, da jih bomo objavljali toliko časa, dokler nam jih bodo mladi so-trudniki pač pošiljali. Da je sestavljanje takšnih zgodbic dokaj zamudno in težko delo, smo povedali ž? zadnjič. Zato je Kotičkov striček na vso moč radoveden, kdaj bo žilica iznajdljivosti, spretnosti in potrpljenja njegovim mladim prijateljem usahnila. Slovenija Slovenka sem. Slovenkinja, Srbkinja sta si sestri. S Srbi smo se spojili. Sedaj smo samostojni. Skoraj sine svoboda sinovom Soče. Slava Sloveniji! * Naš Nero Naš Nero nosi nov nagobčnik. Nič ni nejevoljen nanj. Nekoč nima nagobčnika. Napade nekega neznanca. Neznanec Nerona naznani. Nerona na-bijejo. Nanovo nataknejo navihancu nagobčnik na nos. Milica Šinkovec, učenka ? razreda, Zg. Jezersko nad Kranjem. » Primožev Peter Primožev Peter, pošten Potočan. posestnik prelepe |»lače, pravi poslarni postrežnici Poloni: Polona polonasli:ištvo; prezrači posteljnino, pretrepljaj perzijske preproge, pometi pajčevine, presnete ponočnjake pajke poman-draj; pomij polkna, pode; polikaj parkete, pobriši prah po podobah, pulte po pisarni. Prah posebno ponesnaži pohištvo Posebno pa pazi: pisarniške predmete poškodovati prepovem. Po posnaženju pridi popoldne pol petih po plačilo. Pika.« Slavka Knavs, učenka V. razr. tiar. šole v Loškem potoku. * Požrešni Pepček Pejxek pojč Pepci potico. Pepca pove papanu, papa pretepe Tepčka, Pepci pa podari punčko. Pepček pravi: -Po |x>žrešnosti pa palica poje!« H u g o S c h r i m p f, dijak I. razr. I. drž. realne gimn. v Ljubljani. * Pastir Petrček Pelrček pase purane. Pastirju Petrčku pomaga pes Pozor. Petrček poje prelepe pastirske pesmi. Po petju prinese Pepca potico. Polovico poje Petrček, polovico pa pogoltne Pozor. Popoldne ]>a poganja Pozor purane proti planini. Pavel Jarc, učenec III. razr. mešč. šole v Mariboru. * Stanko spi Stanko spi. Sanja same strašne stvari. Sam sedi s svojo sestrico Sonjo sredi samolne struge. »Sedaj se splazim s samotne struge,« sklene Stanko. Stanko spleza s sestrico Sonjo skozi strmo strugo. Srečala slona Slon skoči, Stanko s Sonjo strmoglavi s strmine S strašno silo se strgala samemu slonu. Stečeta ... Stanko sc sedaj strese, skoči — smuk! sredi strašnih sanj s suhe slame. Iva Gaberšček, učenka ? razreda, Dev. Marija v Polju. • Vilko v Veliki vasi Vilko vživa veselje v Veliki vasi. Varuje Viktorja. Vilkov vrstnik Vladimir vedno veselo vriska. Včasih vozita v Vladimirjevem vozičku Viktorja H e d v i k a Zakonjšek, učenka ? razreda v Knezdolu pri Trbovljah. Naša Nuška Naša Nuška ne naredi nikoli nikomur nič neprijetnega, nima nobenih nelepih navad, ne nagaja, nima nepopravljenih nalog, ne nosi nezakrpanih nogavic, nasprotno navaja Nadrahovo Nado, naij jima nerada. Marija C vek, učenka IV. razr. pri uršulinkah v Ljubljani. Razpisani nagradi za prispevke v današnjem »Mladem Slovencu« je žreb prisodil: Milici Šinkovčevi, učenki ? razreda, Zg. jezersko nad Kranjem, in Slavki K n a v - sovi, učenki V. razr. v Lošlkem potoku. Za mlade risarje Hrabri butalski policaj štev. 2. Napovedano sliko hrabrega itt brkatega butalskega policaja, katerega je pokojni pisatelj Fran MiJčiinski tako lepo opisal v svojih zabavnih in veselih storijah, danes objavljamo. Oe je bil butalski policaj v resnici takšen, Kotičkov striček ne ve in tudi tega ne ve, kakšnega si je v duhu predstavljal pisatelj Milčinski sam. Takole si ga je zamislil in ga verno po svoji domišljiji narisal Marjan Hlače, učenec I. razreda obrtne šole v Ljubljani. Vsekakor zbuja strogi obraz butalskega policaja v nas strah in grozo in se nam zategadelj nič čudnega ne zdi, da se ga je nekoč tudi g-ro-ranski razbojnik MacafizeHj tako bal. Že zadnjič smo poudarjali, do moremo uporabiti samo takšne risbe, ki so napravljene s črnilom aH tušem. Nekateri mladi risarji pa Kotičko-vemu stričku še vedno pošiljajo slike, ki so napravljene z barvastimi svinčniki ali z navadnim svinčnikom. Prav žal nam je, da te »like nikoli ne bodo zagledale belega dne, ker slikanic, kakor vidite, »Mladi Slovenec« ne prinaša. Da pa ves trud in dobra volja mladih risarjev ne bosta zastonj, naj na tem mestu navedemo z imeni nekaj risarjev, ki so nam poslali namesto risb — srčkane slikanice. Ti so: Lidija Podbregar, dijakinja III. razr. gimn. v Belgradu; Draga Zubalič, dijakinja III. raz. gitrurn. v Ljubljani; Leon Koporc, učenec II. razr. v Višnji gori; Vanjo Žigon, učenec ? raz. v Ljubljani. Prihodnjič objavimo risbo, kri predstavlja Kotičkovega strička pri vojakih. Križem hražem V »Madem Slovencu« od 16. junija 1035 je bil objavljen članek »Botri Negri za klobuk«. Podpisan je bH po »botru Svrkti«. Po vsebini je bH mogoč sklep, da je naperjen proti Marici Ko-manovi. Da prepreči vsako tako domnevo, izjavlja uredništvo »Slovenca«, da v članku ni mišljena Manica Kotiianova in ni bilo namena ji prizadeti kakršnokoli krivico, kar bodi, če je bila le priza-dejana, s tem popravljeno in ji dano zadoščenje. S tem so rešeni ludi morebitni drujpi primeri, ki so se ukvarjali s podobnimi stvarmi STRlCKOV KOTIČEK 687. Dragi striček! — Vse sorte pisave so te prišle pred I voje častitljive oči, grde in lope, kakršnih so pač zmožni kotičkarji, a da bi Ti hil kdo pismo natipkal na pisalni stroj kakor jaz, tega še nisem bral v Tvojem kotičku. Ker tako skrbno varujem Tvoje od starosti oslabele oči, upam, da boš to upošteval. Pa še nekaj drugega imam, radi česar boš gotovo rekel: »Tale tiček je pa že kar zrel za moj kotiček!« Pomisli, striček! — Tako živo sem se zamislil v Tvojo ma-tuzalemsko starost, da mi je iz srca privrela pe-semca, ki se mi zdi kakor nalašč za Tvojo sedemdesetletnico. če si jo že tičakal. ali jo šele boš, nič ne de. Le daj jo v kotiček in videl boš, da Ti bo še prav prišla. Takale je: Kotičkov striček — sedemdesetletnik. Tarnam dostikrat o krizi -pa sem le pri polni mizi in na njej je milijon. Srečo voščijo brez meje, vse se mi prijazno smeje, še nebeški moj patron. Pojem rad, še rajši pijem. Naj ga danes použijem cvička pristnega litron! Nevoščljivci pri kotičku res zamerijo to stričku. kaj zato, saj je zastonj! Dvakrat petintrideseti god veseli doživeti li zamore vsak baron? Stričku milost ta je dana, zanjo hvala in hozana plava naj pred božji tron! Naj zdaj na kratko ponovim vrline, ki so najboljše spričevalo za Tvoj kotiček. Prvič: natipkano pismo, ki je menda edinstveno v Tvoji široki malhi in nenasitnem košu. Drugič: tako lepa godovnica, da bodo kotičkarji kar strmeli, misleč, da slišijo rajsko ptico. Tretjič: naš gospod učitelj me vsak dan pohvali in pravi: »Mirko Koder, al' si moder!« Radoveden sem, kaj boš na vse to dejal Ti, ki si dosti prijaznejši kakor nekateri učitelji. Lepo te pozdravlja Mirko Koder, učenec na planinski šoli v Davči. Dragi Mirko! — So bile moje častitljive oči res prijetno presenečene, ko so Tvoje natipkano pismo brale, kajti jim topot ni bilo treba prav nič robantiti in se pritoževati nad čačkami m packami, ki so jih nekatera druga pisma polna. Za droben las je manjkalo, da ni solza, debela kakor vrtna buča, privrela iz njih, tako so bile ganjene nad Tvojo pozornostjo, s katero si jih počastil in jim prihranil mnogo jeze, truda m časa. Pisma, napisana z nerodno, površno roko, so namreč gorje mojega življenja. Tvoje pismo pa so moje častitljive oči brale hitro in gladko, kakor bi črešnje hrustal ali sladoled lizal. A kako so bile šele prijetno presenečene moje oči, ko so se mimo Tvojih prvih vrstic pretolkle do onega mesta, kjer si moji matuza-lemski starosti na čast prekrasno pesemeo napisal! Jojmene. srce se mi je stajalo od sladkosti in miline kakor maslo na solncu. Velikanski kos ledu sem si moral položiti na junaška prsa, da se mi je stajano srce spet lepo strdilo skupaj, drugače bi bil zdajle brez srca — stokrat huje bi bilo to kakor potres na Japonskem! Vse, kar si v natipkanem pismu napisal,„pa kakopak ne drži. Velikanska je to škoda, kfljti Bi se mi Tvoje pismo še stokrat lepše zdelol če v njem niti besedica ne bi bila iz trte izvita. Tako pa se mi je že pri prvih verzih, v katerih tako veličastno opevaš mojo polno mizo in moj milijon, utrgal iz srca globok vzdih: »Joh, pre-joh!« Velebridka je namreč resnica, da o kakšnem milijonu pri meni ni duha ne sluha in da je moja miza polna samo vaših pisem in zlate ništre. Za pisma in zlato ništro pa mi banke ne dajo niti počenega groša — zategadelj bom moral pač še naprej milo tarnati o krizi in prazni mizi... »Pojem rad, še ra jši pijem .. .« Ob tem Tvojem verzu me je pa kar kurja polt oblila, kajti si bo zdaj vesoljni svet mislil o meni strašne reči Pojem že rad, pojem, nič ne rečem, a da >še rajši pijem« — je grda laž! Če bi bilo to res, bi imel kufrast nos, kakor ga ima gospod Koleraba, ki že na vse zgodaj svečano prepeva v božji dan: »Jaz sem pa vinski brat, pijem ga rad!« Pa kufrastega nosu še nimam, hvala Bogu in sreča junaška, in ga najbrž tudi nikoli ne bom imel, kajti bi l>il naravnost čudež, če bi ga dobil po — mleku. Mleko je namreč moja najljubšo pijača, ob pogledu na cviček pa se mi kar stemni pred očmi in ljuta mrzlica me strese... K zadnji kitici Tvoje pesmi pa Ti ne morem drugega ko čestitati, tako lepo se Ti je posrečila. Vsekakor zasluži, da jo vzame v roko kakšen slavni slovenski skladatelj in stuhta zraven primeren napev. Če drugega napeva dobiti j ne more, naj pesem uglasbi kar po napevu one ! stare, večno lepe narodne. »Na planincah soln-čece sije...« Prekrasna bo to himna in jo bo moje sedemdesetletno srce milo prepevalo noč in dan! Radevolje bi še to ali ono rekel, pa ne mo- pa ne n._ rem spraviti iz sebe niti besede več, kajti jeziček mi je od neprestanega miganja že kar ohromel, na peresu pa se mi je napravil takšen | ogromen žulj, da bom moral najbrž v bolniš-l nico na operacijo. Upam, da bom operacijo j srečno prestal, če ne bo kakšna sepsa ali skep-| sa, ki zadnja leta baje strahovito rogovili po j Ljubljani, prišla vmes. Kakšna orečudna in j skrivnostna zver je to, ne vem. Nemara pa veš Ti, ki si moder tako, da Te celo gospod učitelj večkrat navdušeno pohvali? Če veš, nam povej! Prav lepo Fe pozdravlja Tvoj stari prijatelj — Kotičkov striček. najboljši za ateohe Cenita Po dolgem presledku sedmih let so pri Jermanov i h pričakovali prihod novega bitja na svet. Anica bcr dobila sestrico ali Poldek, Tonček in Pavle bratca. Vse je bilo v sikrbeh. Ko sem po božičnih počitnicah odhajal v mesto, so me plašile raznovrstne misli. Sestro Ano imam rad; ona je delavna, Skrbna, rada govori — prava podoba slovenske matere je. Kadar sem bil v cerkvi, sem molil tudi zanjo in za srečen izid. Za botro so zaprosili leto in je obljubila. Tako se je iz vseh umeknila prva skrb. Ko je prišla še Anica, sva s sestro Fančko govorila, kako ime naj bi imel najmlajši nečak. »Ce bo fantek, naj bo Luka,« predlaga Fantka. »Tako je, Luka naj bo! ,Luka izza vogla kuka.' Živijo, lepo ime!« Vesel sem, ko mislim na bodočega nečaka Luiko. »Ne, ne,« se upira Anica, »Luka ne bo, ampak Marjan.« »Marjan? Kaj ti pade v glavo! V vsem sorodstvu nimamo takega imena!« se luiduje Fančka. »Kaj pa, če ga bomo še imeli? Kako je že onemu ime . .. oh ...« se smejem in (»strani gledam šestnajstletno nečakinjo. Da bi bila deklica, na lo še mislili nismo. Ani-oini vroče želje namreč nismo niti -«ulo upoštevali. Kmalu je prišlo pismo in v njem je okorna moška roka naznanjala, da je kupljena punčka, da je vse zdravo in da naj botra pride. Naslednji dan je ta odšla. Vse se je izvršilo v naglici in o imenu , nismo utegnili več govoriti. Zvečer sem jo šel čakat na postajo, rm.a se je zidane volje. Vprašal sem jo: »No, teta, kako ste krstili?« »Tako kot tebe. Vinceneiia je« Vincencija! Mešana čuvstva so se me polastila, jaz sam sem bil že zadovoljen, (oda kaj bosta rekli Fančka in Anica! Doma potem — kot sem pričakoval — vzdilio-vanje in sr>ogledovanje med onima dvema. »Vincencija, moj Bog, kdo si je lo izmislil!« In sledila je cela vrsta imen, ki bi bila po njunem mnenju veliko lepša. Nazadnje je postala teta kar huda. Ko je odšla k počitku in smo ostali sami trije, smo se čutili dolžni, da iz dolgega krstnega imena napravimo krajše, ki bo bolj primerno za klicanje. Bilo je mnogo besed kot zmerom ob takih prilikah. Predlogi so bili: Venči, Vinči, Vinka, Cenka. Pri vsakem smo malo počakali, klicali ga na glas in poslušali, kako ugaja ušesom. Zadnje je nekako obveljalo, dasi sta oni dve odKli t mrmranjem in govorili predse: »Cenka... Cenka... Kdo hi si mislil! Neverjetno!« O veliki noči, ko sem bil na počitnicah, je bila Cenka stara tri mesece. Prva pot je bila seveda k njej. Ko sem bil na stopnicah, me jc pozdravil jok iz sobe. Ta jok je bil pogumen in odločen. »Lepo si začela, Cenka; tako sprejemaš strica!« sem bil v mislih hud. Komaj sem dal vsem roko, sem pohitel k mali sorodnici. Ležala je sredi plenic, z nožicaini se je čisto razkrila in ni mogla mirovati. Za inano so prišli ostali, postavili smo se okrog nje in jo gledali. »Cenka, ti mala Cenčica, ne boš liho? Cen-ka, Cen-ka,« sem jo tresel za ročice in ji zrl v velike modre očke Potem sem se nasmejal in mala je utihnila, gledala me je in gledala, nato so se ji usteca razširila v ljubek nasmeh in z vsem telescem je hotela nekam kvišku. Sestra jo je dvignila in poljubila na ličece, nato še oče in Poldek in Tonček in Anica. Ta mi je nazadnje rekla: »Kaj pa ti?« »Jaz pa sorodnikov sploh ne poljubujem. Sicer pa —glejte, da je ne boste pojedli od same ljubezni.« Zopet sem se ozrl na Cenko, ji nekajkrat pomežiknil in ona se je smejala na vsa usteca. Bil sem ponosen nanjo, na to drobno bitje, ki je kar žarelo v smehu. Nekoč sem jo pestoval in jo zibal na kolenih. Nenadoma sem začutil mokroto »Krasno, Cenka, imenitno delaš!« se ji smejem in ona meni. Sestra me je rešila iz neprijetnega položaja in jo ljubeznivo previla.. Najrajši jo ima sedemletni Pavle. On je ne po-ljubuje, ne govori z njo, od časa do časa jo skrivaj rahlo uščipne v ličecc in jo gleda in se je ne more nagledati. Nekega popoldne, ko je v sobo sijalo pomladno sonce, smo bili zopet vsi okrog najmlajše. Tisti dan je bila pri cepljenju koz in se je nadvse hrabro držala. Pavle -jo gleda in se smehlja. Preprosto gevori: »Ti... ti., oh, ti... jaz res ne vem, kako bi ti rekel...« Sfiogledujemo se in v naših srcih je vse svetlo in toplo. Ganjeni smo od te otroške zadrege. Pet jih je: Anica, Poldek, Tonček, Pavle in Cenka. Cenka je »srček«. Vinko Beličič. v šape .. .* Menil sem tudi, da je bil moj prvi strel dobro zadel m da bo morda od njega poginila zver. To sem spoznal, ker se je medved vedel tako besno, ko se jc tako na slepo, kar smešno motovilil |>red menoj. Medved je poskočil do osem metrov predme. V hipu, ko sem hotel ustreliti, se je obrni! in se je liolel v gošči skriti. Ker sem bil tako zmeden, sem ga res izpusti! iu sem sprožil |X'lelin šele tedaj, ko je bil že pri drevju. Tudi zdaj ga je zadela krogla v glavo. Žival je telebnila na tla in se s smrčkom zarila v zemljo. Brž sem odstranil prazne patrone in iznova nabil puško. Previdno sem se bližal ranjeni zverini. Iz glave mu jc tik za uhljem počasi polzela debela, temna kri. Medved se je skušal dvigniti, a se ni mogel. Brundal je predse in kri mu je grgraje zapirala sapo. To brundanje in ječanje medveda jc bilo tako silno, da sem se nehote za nekaj korakov odmeknil. Kar verjeti nisem mogel, da se ta orjak ne bo nič več branil. Medtem se je približa! Ivan. Medved je bil še živ. Orgral je in v smrtnem boju pulil za pest debele korenine s kremplji z drevesa in jih cefral. »Krasna žival,« je Ivan večkrat ponovil. »Sama mast ga je. Daj tni sekiro, očka, saj še zmeraj renči, la zverina!« S toporiščem je Ivan šesl, do sedemkrat na vso moč udaril žival po čelu. Sleherni tak udarec bi zmlel čelo kakega človeka v kašo, a pri medvedu se je dozdevalo, ko da tolče s piestjo po skali.. . Medved se ni niti zgenil pod udarci in še zmeraj je rohnel. Iz prsi so mu uhajali strahotni glasovi. Šele čez dvajset minut se je iztegnil in se umiril. Ko sva orjaškega medveda na saneh spravila . v vas, so vsi vaščani ko nori sprejeli veselo vest in skoraj zaplesali krog medveda. BANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opčra 98-15 - Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzoiavkam: Jujobaruch Pariš 96 Ranka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in I.uksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-hurgu sprejemajo plačila na naše čekovne računei BELGIJA. No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA. No. 1117-91 Pariš HOLANDI.IA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 LuxembourK. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Jaz sem se ulegel v posteljo, zakaj, tako sem bil razburjen in razdrapan in utrujen, da sem se ves tresel. še enkrat sem v duhu preživel vse dogodke z lova in videl vse grozotne |Xxiobe iu slišal strahotno rohnenje. Nalo sem se odel čez glavo in zaspal ko ubit. (H. Hafferberg) Alibi! Lov na medveda Ivan Andreiič je upregel sani. Peljati sva se morala petnajst vrst daleč skozi gozd in jio zamrzlih tundrah, dasi je bilo že spomladi. Trgovci so bili ondi zapazili sledove velikega medveda. Lepo in vedro mi je bilo pri srcu. Torej bom le mogel streljati na strahotnega gospodarja Tajge. V gozdu je bilo vse inirno in toplo. Velikanske zasnežene smrekove veje so me spominjale slik onih zasneženih, napol znirzlih francoskih grena-dirjev z usodnega Naf»oleonovega pohoda iz Moskve. Polagoma so se prikazovale določnejše oblike debel in tišina je bila zares svečanostna. Ivan ie zlezel s sani in zamišljeno slopal kraj njih. Ko sva zavila na ozko stezo, je ustavil konja in molče jx>-kazal na desno, kjer so raslle breze, bukve in smreke v čudni zmedeni gošči. Privezala sva sani in začela zalezovati medveda. S pripravljeno puško sem1 %topal naprej, a Ivan mi je sledil za petami. Kmalu sva dospela do brez. Prav previdno sva hodila,'da ne bi povzročila najmanjšega šuma. Časih sva lezla po vseh štirih, tako na goslo je grmičje preprezalo stezo. Čuti! sem, kako sem neroden in neokreten. Močno nti je udarjalo srce. komaj sem lovil sapo. Slednjič sva zapazila medvedje sledove, ki so vodili zdaj na levo zdaj na desno. Obstala sva in se vprašujoče spogledala. Po najinih mislih je bil medved kje v gošči skrit in ni bil v brlogu. Zato sva liorala biti še bolj previdna. Zakaj, v brlogu medved ni (ako opasen, da se mu moreš približati |jrav do brloga. A če leži kje pod drevesom, tedaj je strašen. Najmanjši šum ga preplaši. Po slehernem drugem koraku sem se ustavil »n napeto slrmel v goščo. Prav težko sein bil miren in bal sem se, da se mi ne bi tresla roka v odločilnem trenutku in bi nama grozila nevarnost za življenje. Nato sem jiogledal Ivana, ki ie še! za menoj, in bil bolj in bolj v skrbeh. Bržkone je bil tudi moj obraz tako plašen ko njegov Zagledal sem sled, velikanske so moraie biti tiste tace. Kakšna zverina! Groznica tre je sprele-tavala, ko sem zagledal resničnega medveda v razdalji dvajset do trideset korakov. Prav za prav ni bil medved, videl sem le neko nedoločno gmolo f>od najnižjimi smrekovimi vejami. Tudi Ivan je gledal tja. Obstala sva. »Tam je!« To sva si rekla le s pogledom. In s pogledom me je pozval Ivan: »Ustreli!« A jaz nisem bil prepričan, ali je (ista črna gmota zares medved. Morda pa je bila le zemlja — ali mravljišče —■ ali so bile korenine... Zdvajal sem in pomigni! Ivanu, da ne vem. Pridrževala sva sapo in buljila pod veje. Nisva se mogla odločiti, da bi šla naprej. Nato sem zapazil temen trikotnik, ki je molel izpod drevja. Ta trikot je bil živ. Zdaj pa zdaj se jc zgenil... Ali je bil uhelj? Ali smrček? Na vsak način je bil trikot last živega bitja. Žival je bila torej tu. Pripravil sem se za strel. A kam naj bi pomeril? Streljati na ležečega medveda, da ne veš, kako leži, je zelo nevarno.. . Ivan me bržkone ni razumel in nte je venomer bodri!, naj streljam. Na levi sem videl kup peska. Torej je bil tudi brlog v bližini. Minila je minuta, pretekli sta dve, prešlo jih je pet... Nič se ni zgodilo. Še dalje sem bolščal v drhteči trikot. Brez dvoma naju je žival že zavohala. In zdaj je čakala prav tako kakor midva. Ko sem spoznal, da bi bilo nespametno streljati kar tako na slejxi, sein z očmi poiskal suho vejo in sem — v trenutni odločitvi — stopil nanjo prav trdo. Suha veja se je hrupno prelomila. V tem hipu je zlezla izpod drevesa velikanska črna glava medveda. Komaj so bili obrisi glave dobro vidni — sem ustrelil... Kakor vihra je s tuljenjem in ječanjem planila velikanska zverina na jaso. Majaje z glavo, izlivajoč kri v loku iz žrela se je medved v vsej svoji veličini povzpel kvišku — pa tako naglo, da tega ne bi nihče prisodil taki navidezno neokretni zverini. In planil je na naju! Zaeno je Ivan pritisnil puško k licu in izpro-žil. Slišal sem, kako je na kratko in motno zaškrtal j petelin ... Ni zadel... Ivan je torej izgubil igro in je skočil na levo med drevje... Jaz sem imel še eno patrono v cevi. To je bilo moje |x>slednje upanje. In sem čakal s kazalcem na f>etelinu. Medved se je moral še bolj približati. »Ce bom ustrelili napak, me bo dobil razsrjeni medved Policija je Higgsa zelo dobro poznala. Vendar ga to ni motilo, zdelo se je, ko da mu je v zabavo. »Da bi mi le enkrat kaj velikega usjielo, pa bom imel dovolj denarja, da se bom mogel več let p<>: šteno preživljati,« je dejal poln upanja. Takih misli se je bil nabral iz raznih knjig. Vedel je, da je draguljar Packerton že star in ima eno samo mlado prodajalko; vedel je tudi, da so dragulji pod steklom na mizi v prodajalnici. Pa je sklenil, da bo jireizkusil svoje znanje Najprej je jireudarjal, kako bi si priskrbel zanesljiv alibi. Zato je odšel v okolico mesta h gospe Bennev v Surrey. Gospo Benney je že več let jio-znal. Sama je živela v svoji vili in se bavila z rejo kokoši. Prav razveselila se ga je. Ko je imela delo v kuhinji, da pripravi kosilo, se je Higgs ukvarjal s tem. da je z obeh stenskih koledarjev v sobi odtrgal datum dotičnega dne. Nato je |X>gledal, ali je kit j časopisov v sobi. Prav všeč mu je bilo, ko ni našel nobenega. Ko je videl, da ni bilo nobenega znaka več, kakšen datum je bil tistega dne, se je usedel za mizo in pričakoval kosila. Gospa se je vrnila iz kuhinje in ga je vprašala, koliko časa meni oslali pri njej. Higgs je odvrnil: »Čakajte, da pomislim,« je zamrmral; »jutri je — sreda. Prav zarana se bom moral odpeljali.« »Jutri je torek,« je dejala gospa. »Ne,« jo je fx>pravil Higgs, »sreda jc.« »Pa prav dobro vein, da je torek.« »Sreda,« je zatrjeval Higgs, »poglejte na koledar!« Gospa se je ozrla in se prepričala, da ima on prav. Nezaupno se je ozrla na drugi koledar. Spet je videla isto. »Čudovito,« se je začudila. Pa sem bila prepričana, da jc danes ironedeljek!« »Kaj hočete,« je dejal Higgs in se zasmejal. »Izven mesta ste in nobenih ljudi ni v bližini.« »Tako je,« je pritrdila gospa. »Saj je kar smešno, da sem si domišljala, da je danes ponedeljek. Preneumno!« Higgs se je veselo zasmejal. Cez nekaj časa ga je gospa poklicala k čaju. »Ob štirih sem navajena, da pijem čaj.« »Veseli me, da veste, koliko je ura,« je dejal 11 'ggs. »Zakaj?« »O — lahko bi bili jiozabili, kakor sle pozabili na datum!« »Kaj takega se mi pač ne bo več pripetilo,« mu je zatrdila gospa. Drugo jutro se je Higgs vrnil v mesto. Do|X>l-dne se je ukvarjal s tem, da je po|">ravljal svoj stari samokres. Bilo je približno ob štirih, ko je lliggs vslonil v Packerlonovo prodajalno draguljev. Le prodajalka je bila ondi, ki se mu je s prijaznim smehljajem približala. »Rad bi,« je hladno dejal Higgs, »kak zaročni l^rslan, ki naj bo najlepši in najdražji, kar jih imate.« Odprla je stekleni pokrov skrinjice, kjer so bili najdragocenejši prstani, »Tu so prstani,« jc dejala, »ki stanejo |K> deset-do dvajset tisoč dinarjev.« »Hvala.« lliggs je nagubančil čelo. »In zdaj, draga moja, če radi živite, le|>o mirno stojte in se uiti ne oglasile.« Dekle ga je začudeno ix>gledala in se zdrznila, ko je zagledala samokres, ki je bil vanjo namerjen. Zakričala je. lliggs je brezbrižno odrinil jjokrov, segel z roko v skrinjico in potegnil pesi prstanov iz nje. Naglo jih je spustil v žep. »Ce se še enkral oglasile,« je zamrmral proda-jalki, »vam odsekani glavo.« Nalahno je zaječala. lliggs jc planil k vratom. Še enkrat je hotela zavpiti, a nato je omedlela. Packerton je naglo pritekel skozi zadešnja vrata, a lliggs je bil že odnesel jiete. Cez nekaj dni jc prišel detektiv k lliggsu. Ta se ui začudil, saj ga je bil že pričakoval. Delektiv se je usedel, saj je bil že tolikokrat pri lliggsu, da je bil pri njem ko doma. »Kaj želite?« ga je prijazno v|>rašal lliggs. »V torek sle pri Paokertonu ukradli za petdeset tisoč dinarjev draguljev.« »V torek, pravite?« »Da. Približno krog štirih pojioldne.« »V torek ob štirih |Ki|x>klne,« je mirno odvrnil lliggs, »sem pri gosj>e Benney v Surreyjti v njeni vili lej)o dremal.« ■>A?« Detektiv je zamišljeno umolknil. »Kako se imenuje gospa? Bennev? V Surreyju?« Higgs je |)rijazuo prikimal. Detektiv je |xx-asi bral tole novico iz časojilsa: »V torek jTopoldue je |iogorela neka vila v Sur-reyju. Ondi je živela gospa Bcnney, ki je lakoj poklicala gasilce, a je bilo žc prepozno. Vila je po-gorela do tal.« lliggs se je mogel le zasmejali in ponuditi roki, da ga je detektiv uklenil. (R. Wright) „Hišni blagoslov" Prav stare hiše še hranijo sem in Ija Hišni blagoslov . ki je na steklo slikan in predstavlja sv. Trojico, sv. Boštijana, sv. Jakoba ali sv. Roka. Iločno slikane slike so raznašali krošnjarji vsepovsod. Tuja tiskarska industrija je potem jire-plavila naše kraje z raznimi svetniškimi podobami, ki so se precej hitro udomačile po naših domovih razen Hišnega blagoslova*, ki j^ imel tuje besedilo, ki ga naši podeželski ljudje niso razumeli. Sedaj pa je izšla prav lepa podoba hišnega blagoslova . delo našega mojstra M. Gasparija. Slikana je po načinu starinskih podob in je lepo okrašena z narodno ornamentiko. V sredi je jiomeniben tekst v štirih vrsticah od Silvinn Sar-denka. Brez dvoma se lin razširila la lepa slika po vsej slovenski zemlji in jio naših domovih it> naj prinese tja tudi božji blagoslov. Zavika: Priho \ Plevlje-Andrijevice V Plevlje je potoval mlad dijak iz Skoplja. Ko se je začel avto vzpenjati po serpentinah, je dijak vso pot vzklikal: »Kot v bioskopu----kot v filmu.« — »Nikdar nisem mislil, da bom kdaj doživel tako vožnjo, kot sem jo gledal na filmu. Tu pa imam vse pred seboj v resnici.« — Ni še prišel do sape, ko je avto dosegel najvišjo točko Babinjače in se začel spuščati navzdol. Globoko pod nami smo zagledali limsko dolino v pomladnem zelenju in cvetju, a nad dolino je plaval mogočni orel. Dijak je popolnoma r>°zabif na kino in začel vzklikati: »V aeroplanu — — — v aeroplanu!«---Pa je vožnja res romantična Saj sem se večkrat vozil preko Ljubelja, a je vožnja iz Prijepolja na Sjenico in nazaj vse kaj drugega. Sjx>toma smo srečali tudi dve koloni Turkov, ki so prodali tu svoje imetje in se selijo h Kemalu. Žene so zvedavo gledale isjx>d svojih »feredž«, v katere zavijajo glavo in obraz. Zanimive so te muslimanske žene. Ko jih prvič srečaš več skupaj na ulici, se kar prestrašiš. Vse so zavite v črnino. »Bule« — to je njihov naziv — srečuješ i» vseh mestih in vaseh Južne Srbije in Bosne. Gorje onemu dekletu ali ženi. ki bi se drznila iti z odkritim obrazom na ulico! S tem se sama izloči iz muslimanskega občestva. Hitro je minil čas; v Prijer>o!ju sem se presedel v avto, ki me je odpeljal v 30 km oddaljen P r i bo j na L i m u. Priboj leži — kot Prijepolje — ob desnem bregu Lima, je pa mnogo manjše. Do tu sega ozkotirna železnica, ki pride iz Sarajeva preko Med-žedže, a večino tovora za Sandžak odloži že v Rudo. Priboj je za te kraje zelo ljubko mestece. V bližini je tudi znana Pribojska Banja z zdravilnimi vrelci in mamastir. V mestu bo kmalu zidana lepa pravoslavna cerkev. Priboj ima tudi lepo gospodinjsko šolo, ki jo vodi podjetna Slovenka M. R. Na večerjo me je izvabila in pri [X> vedo vala ležave svoje službe Čudil sem se ji, da toliko časa zdrži. Ni tu samo delo za plačo, ampak je tudi veliko — žrtve, česar seveda vsak ue razume. Ob pripovedovanju te marljive go- spodinjske učiteljice, ki f>o ves dan jaše na konju v oddaljene vasi, kjer prireja gosjx>dinjske tečaje, sama med ljudmi f>or>olnoiiia drugih običajev — pa ne morda le enkrat za zabavo, amjiak leto za letom — sem doumel pravo jugoslovanstvo, ki je v delu in žrtvi. Da bi to razumeli oni, ki o jugoslo- Serpentine krog Peči. vanstvu vedno govore, kako lepo bi bilo v naši državi! Slovenka jx> rodu in katoličanka jx> veri — prepričana Jugoslovanka f>o delu in žrtvi, kako le|>o se vse lo sklada v umerjeni osebnosti le skrile učiteljice redke pionirke prave jugoslovanske misli! Sedel sem na vlak in se odpeljal ob Limu proti nekdanji Bosni, a že v Rtidem sem izstopil, da se še enkrat povrnem v Sandžak. Iz Rude me je potegnil poštni avtobus v 50 km oddaljene Plevlje. Pot je vseskozi romantična s krasnimi razgledi. Da je šlo zopet navzgor in navzdol, se razume samo ob sebi. Drugo julro sem itnel pa smolo, da sem zamudil jroštno zvezo za Berane; samo moj kovčeg je šel ž njo. K sreči sem šele zvečer, ko sem se že slabe volje odpravljal spat, naletel na tovorni avto, ki se je od|->ravljal na pot. Nekaj lepih besed in nekaj napitnine, pa me je šofer vzel k sebi. S tem sem doživel še lo zanimivost, da sem se vso noč vozil s tovornim avtom |X> vijugastih cestah od Plevlja do Beran. Na več ovinkih je moral ustaviti in se premikati na|irej in nazaj, preden ga je prevozil. Spotoma sem si ogledal mesto, kjer je obvisel nad prepadom prejšnji dan poštni avlo, ki je mene pustil v Plevlju. V Beranah nisem ostal, ampak sem takoj nadaljeval pot ob Limu po lepi pomladanski pokrajini do Andrijevice, lejx> mestece, ki leži po-dolžno ob obeh straneh ceste, ki pride iz Podgorice in se nadaljuje preko Cakora na Peč. Tudi jaz sem se odpeljal jx> tej cesti, a lik pod Cakorom zavil na desno naprej ob Limu. Tu se pa začenja po|x>lno-ma drug svet. Ozko dolinico obkrožajo na eni strani Komovi, a na drugi grebeni Prokletija, ki v polkrogu dolino zaključi. V marsičem bi mogli to dolinico primerjali našim gorenjskim krajem. Vsa polna je gorskih studencev, ki se izlivajo v Plavsko jezero, ki p ni |»sebno veliko in tudi ne le|>o. ker prehajajo bregovi večinoma v močvirje. Lepioto in čar mu daje venec visokih gora, ki so bile seveda še vse zavile v sneg, dočim je bila okolica jezera že vsa v zelenju in prvem cvetju. Tik jezera leži mestece istega imena, ki tudi sanja o nekdanjih zlatih časih begov in agov. Za II km više pa leže Gusinje pomembne kot izhodišče na razne strani. Iznenadila me je v Gusinjti nova katoliška cerkvica, ki je precej podobna našitn podružničnim cerkvi-: cam. Ousinje leže O00 ni nad morsko gladino in imajo vse prednosti planinskega kraja. Dva dneva sem ostal tam in sem ludi Iu v Plavu dobil slovenske družine. Cas mi je |xitekel, denarnica se je posušila in tudi načrt sem izčrpal; misliti sem moral na vrni- tev. Pot nazaj je bila novo doživetje in prvovrsten užitek. S poštnim avlom sem zapustil limsko do lino in krenil f>o čakerski cesti, ki nas je dvigala više in više. Kmalu smo bili v snegu, ki je ležal ob cesti šc v debclit plasteh, "rfkidali {„ s ceste in avto je brzel med 2 do 4 m risokinu pastmi Pod Pečjo. snega. I IikIo je bilo, ko stno srečali najprej osebni in |x>tem še tovorni avto, pa se niso mogli izogniti drug drugemu. Nekaj edinstvenega je pa cesta in vožnja iz vrha Cakora jx> Rugovski klisuri do Peči, kjer sem se presedel v drug avlo in odbrzel po |iiodni Me-lolnji v Kos. Mitrovioo. ki je bila tudi moje izhodišče za v Sandžak. „SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik R. K. S. Polstranska ohromelost je po možganski kipi navadna ostalina. Z vztrajno vajo, oziroma pibsnjem se gibljivost okorelih udov zboljša; nekaj pomagajo tudi tople kopeli (radioaktivne ali z zavrelico smrakovih vršičkov); pršenje, oziroma oblivanje telesa s prestano vodo in sledečim drgne-njem je umestno v tej letni dobi. Operativno zdravljenje ne prihaja v [»štev. morda obsevanje s krat-kovalnimi pripravami, kakršne imajo po večjih bolnišnicah za živčne bolezni. Isti. Hude bolečine v hrbtenici in posebno v hrbtu ohromljene strani so morda posledica možganske kapi, morda pa pojav posebne bolezni, kar se da ugotoviti na živčnem (ali notranjem ali kirurškem) oddelku dobro opremljene bolnišnice. Vse drugo je prazno ugibanje. M. S. S. Vročnica dojencev in malih otrok ima raznovrstne vzroke, v tej letni dobi je neredko-kdaj žeja, oziroma izsušenost kriva, da se pojavi vročnica zlasti pri živahnih in potečih se otrocih. Časih je treba dajaiti celo dojencem pijačo po žHei, prav redek ruski ali kamilični čaj, tudi dobra pitna voda (ne premrzla) ne škodi. Ne odevajte otroka preveč, za obleko zadošča v vročih dneh sestava srajčke in hlačic. Na soncu imej otrok vedno klobučki iz platna ali slanini ček na glavi. A. B. Lj. Vročinske kapi sc bojite zavoljo svoje polnokrvnosti? Ce zares čutite premočen pritisk krvi v glavo, pojdite k zdravniku, ki naj to domnevo presodi in vam po potrebi pušča. Hranite se bolj pičlo, skoparite posebno z zabelo, sitite se največ s sadjem in zelenjavami. Ako nimate časa m priložnosti za kopanje, pa se pršite vsaj enkrat na dan, morda zjutraj ali pred kosilom ali pred večerjo. Morda bodo letos pa«ji dnevi manj nadležni kakor je sedanji vročinski val A. S. j. Kopanje po kosilu je vsekakor oporečno v zdravstvenem pogledu. Po kosilu ima člo« vek, jn ne samo njegov želodec, precejšnje delo s prebavo, zato naj se takrait ne sili z drugim delom sploh, zlasti ne z uravnavanjem toplote, kar je pri kopanju nujno, ali pa z mišičnim delom, kakor je plavanje. Srce namreč, ki je gonilo krvnega obtoka, je z delom preobloženo in zato se rade pojavljajo več ali manj občutne in kvarne motnje. Marsikatere kopalne nezgode se dogajajo prav na ta rovaš — kopanje ob prebavljanju. Ce že nimate drugega časa za kopanje kakor samo opoldanski odmor, pa se hodite najprej kopat, po kopeli vam ho obed bolje teknil, ali pa počivajte po kosilu in kopljite se pred večerjo. Vsaka reč ob svojem času! Isti. Neutešna žeja znači navadno ali sladkorno bolezen, še večkrat pa »sečno plimo« pri neki možganski bolezni ali pri ledvičnem otrpu. Ce še niste, dajte si ugotoviti dejansko stanje po zdravniku, zakaj omenjene tri bolezni se zdravijo, oziroma lajšajo samo po zdravniških vidikih. Ce ni teh bolezni, je tešenje žeje lažje. Izogibajte se vseh žejo vzbujajočih, posebno slanih jedi. Izmerite, kar se da točno, koliko tekočine porabite v enem dnevu (24 urah), poleg »pijač« upoštevajte količino mleka, kave, juhe jn dr. Poskusite naslednje dni zmanjšati količino tekočin za eno desetino, kar se da doseči z lahkoto. Nadalje zopet za eno desetino in tako naprej, da pridete na približno povprečje dveh in pol litrov (v vročini zavoljo potenja morda tudi kaj več). Ko pijete, pijte po požirkih, lokanje je grdo in kvarno. Tako sc odvadite prekomernemu popivanju in spoznate, da je žeja samo ne tako redka razvada. »Suha usta« nastajajo pri nepravilnem dihanju skozi usta (ker je nos zamašen ali iz razvade) ali pri nezadostnem delovanju žlez slinavk. Američani radi žvečijo gumaste pločice z raznovrstnimi primesmi, ki vzbujajo močno slinjenje, naši lekarnarji in slaščičarji pripravljajo v iste namene različne sladkorčke, ki svežijo usta in odganjajo občutek žeje. A. V. Lj. Silno potenje vas nadleguje, da si morate večkrat na dan preminjati perilo? Potenje ima dvojen namen: izločanje nekih razkrojnrn n telesa, zlasti pri nedostatnem delovanju ledvic, in zniževanje telesne topline. Potimo se ob raznovrstnih boleznih, pri večjem naporu in v vročini, sicer pa, če se odveč kurimo, to je preveč hrane vživamo. Skrčite najprej svojo prehrano, omejite se posebno glede maščobnih jedi in zabele. Kopanje, pršenje ali umivanje telesa si uredite po svojih okoliščinah, a tudi po določenem načrtu. Morda je potrebno še drgnenje bolj močno se potečih delov telesa z razredčenim kisom. Minskim cvetom, lormolovim cvetom ali razredčeno kolonijsko vodo, kar pa je potratno. Za notranjo rabo je priporočljiv kaduljev (žajbljev) čaj, hladen, po eno do dve čaši na dan v obrokih. V. P. Lj. Rdečih jagod (sniokvic) se bojite zavoljo koprivastega lišaja in koprivnice, ki jih dobiva vaš otrok že pri drugih, manj nevarnih jedeh? Res da so rdeče jagode nekoliko razupite. a vašemu otroku, ki jc preobouten za druga živila, ni treba, da bi mu jagode morale škodiiti. Sicer pa poskusite in dajte otroku nekoliko jagod samih, in če jih prenese brez izpuščaja, pa nadalje še s sladko smetano. Glede črnih jagod se jaz iz svoje skušnje ne spominjam primera te bolezni, pa C: pa zavoljo malin in robidnic. Rdeče grozdičje (ribez) je manj nevarno ko kosmulja (agras), pečkasto sadje prav tako manj ko koščičasto. Sicer pa sc bolestna ob-čutnost rada spreminja celo pri istem človeku. M. L. M. Vdovec brez otrok vas snubi? Prva žena mu je umrla po večletnem bolehatnju zavoljo neznane ženske bolezni. Kaj naj vam svetujem? Vaš pomislek se mi zdi tehten in zares vreden vsega uvaževanja. Dasi je odpravljena zakonita obveznost, da se mora ženin tik pred poroko izkazati z zdravniškim spričevalom glede spolnega zdravja, dajte v vašem primeru važno zahtevo uveljaviti; če je vam nerodno, naj opravi to sitnost kdo od staršev ali sorodnikov. Prva zamera je bolj a ko prepozno kesanje. J. M. V. Cepljenje zoper steklino je umestno in potrebno, če j« ugriznil pes ali druga žival, ki je bolezni sumna ali sploh neznanega izvora, sicer pa je odveč. Cemu se begate? Kmetijski nasveti Orašiea za «eleno krmo. Sosed je lani sejal po strnišču oves in grašico za zeleno krmo. Ali ie grašira res tako dobra za krmljenje živini kakor črna detelja? Ali hi jo lahko sejal skupaj s koruzo, ker nimam ovsa in je predrag. Koliko grašire in koruze je treba za posetev enega orala? C. B. 0. — Grašira ima približno isto redilno vrednost kakor domača detelja in da v mešanici z ovseni ali koruzo prav izvrstno zeleno krmo. Le sejte jo s koruzo skupaj. Saj nudi koruza grašici med raščo še bolj trdno oporo nego oves. Samo grašico se sploh ne priporoča sejati, ker kaj rada poleže in začne potem gniti. V mešanici s koruzo vam da grašira bolj primerno sestavljeno zeleno krmo, ki je pripravna tudi za krmljenje mlečnih krav. Koruza žene na mleko, grašira pa zelo dobro spopolnjuje beljakovine, ki jih je premalo v koruzi. ako so krave bolj mlečne. Za posetev enega orala njivske površine je (x)trebno okrog 80 kg dobrega semena jare (poletne ali spomlndne) gra-šice in 70 kg koruze. Po odžetem žitu (ozimnem ječmenu itd.) preorjite takoj strnišče in ne odlašajte prav nič s posetvijo grašire in koruze, ker je vsak dan za raščo dragocen. Mešanico grašire in koruze za zeleno krmljenje živine začnite kositi tedaj, ko se pojavijo prvi cveti grašire. Uporaba jelše r oporo sadnemu drevjn in vinski trti. Ali je jelša uporabna za kole k sad-dnemu drevju in vinski trti, če jo prepojim z raztopino modre galice? Ali se to izplača? P. A. V. — Jelšini koli niso priporočljivi za oporo sadnemu drevju ali vinski trii. tudi če jih prepojite z raztopino modre galice. Tudi tako prepojeni jelšini koli hi trajali premalo časa. zaradi česar se njih priprava in uporaba v omenjeni namen ne irplača. Saj imate prav gotovo tudi bolj trpežen les za oporno kolje (kostanj, akarija itd.). Jelša bi torej mogla priti v poštev za oporne kole res le v najskrajnejši sili in pomanjkanju. Koreninska nš na koruzi. 1. Z. B. — Vsejana koruza se vam je začela sušiti. Na koreninah ove-nelih rastlin ste opazili vse polno zelenkastih in rdečih uši. ki so gotovo krive obolelosti koruze. Kako bi bilo zatreti te škodljivce? — Na koruznih koreninah se rada zaplndi in hitro razmnoži koreninska uš. To se pa navadno zgodi tedaj, če se na eninisti njivi več let zaporedoma goji koruza, ne da bi se jeseni korenine portivale in spravile z njive. Od koreninske uši napadene rastline prično hirati, slabo rveto in ne napravijo storžev. Ko postane rastlina močno ušiva, se posuli, ker ji te živalre izpijejo ves sok. Ta mrčes zatiramo na sledeči način: Kakorhitro se na bledečih steblih pokažejo znamenja, da so uši na njih, se morajo vse bolehnp rastline iznivati in z mrčesom vred pokončati. Najbolje jih je se-žgati na mestu. Če je pa koruza že odrastla in bi jo bilo škoda požgati. se zelena stpbla nad zemljo porežejo za živinsko klajo, kornji pa in korenine sežgo. Jeseni je poruvati vse korenine dozorele koruze in jih na isti način uničiti. Par let ne smemo sejati tp rastline na tako okuženo njivo. Zakaj zelje ne nspeva? 1. T. {». — Svoj zelnik Imate že pet let na enem in istem zemljišču, ki ga vsako leto prav močno pognojite s hlevskim gnojem. Lani ste pa opazili, da zpljp ne uspeva več tako Hohrn kot nekdaj in malokatera sadika napravi trdo glavo. — Vzgoja vplikih in trdih zeljnatih glav je 7,p|o odvisna od prikladnpga sp-mena, ki nam da sadike. Ce torej poljedelec opazi, da mu zelje ne uspeva več dobro, je prvo, kar mora storili, da menja seme, oziroma si naroči vrsto, ki je na dobrem glasu. V ljubljanski okolici, zlasti na Posavju. goje prav dobro vrsto zelia. ki da trde glave, zato je priporočljivo.' da si oij tukaj naročit« seme. — Izgleda pa. da je pri vas še druga napaka, ki tiči v preveč enostranskem gnojenju zelnika. Res je sicer, da zahteva zelje veliko dušika, toda v zemlji mora dobiti tudi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforne kisline in apna. Prevroč hlevski gnoj za zelje ni dober, zato naj se zanj np rabi niti konjski niti ovčji gnoj; pa tudi goveji gnoj ni dober, če ni dovolj razkrojen. V splošnem se za zelje najbolj hvali prašičji gnoj, pomešan s straniščnico, ki ima mnogo fosforne kisline. Svetujemo vam. da poskušate eno leto pognojiti ta prostor samo s superfosfatom, in sirer potrosite na 100 čelvornih mptrov 4—5 kg tega gnojila. Kako in kdaj iztrebimo škodljivo grmovje t goedn? V. R. S. — V mladem gozdu se vam je razraslo grmovje, ki bi ga radi iztrebili, pa ne vestp. kako in kdaj? — V mlajših cozdnih nasadih se vpčkrat razraste mnogo gozdnega plevela in grmovja, ki prerašča in ovira v razvoju posebno mlado igličasto drevje. To je posekati, iztrebiti. V starejših nasadih ali v mladih gozdih že zadostuje, ria se grmovje enkrat poseka, ker si gozd, ko dobi več zraka, svetlobe in prostora, kmalu toliko opomore. da ga nanovo nastali poganjki grmovja np morpjo več dohiteti. Težje jp eatreti plpvel in grmovje v mladih nasadih ali v mladem samorastju, ker sp poganjki posekanega drevja še hujnejše razvijajo. Da se pri trebljenju dospzejo količkaj povoljni uspehi, je sekati grmovje meseca jnlija ali avgusta, ker štorovje tedaj najlažje opeša. Najslabše je trebljenje v zimskem času, ker potpm napomlad parobki iz.nova in bujno odganjajo in potem imamo več. grmovja kot prej. — Bolj kakor sekanje se obnese, če vse ve.jp grmovja zalomimo, na dpbelejših steblih pa približno or^ prsnp višinp navzdol ali pa nizko pri tlph omnjimo Hrpvpsno luhjp v podobi ozkpga kolobarja. Poznujp, ko so sp vsled tega stpbla posušila, jih jp lahko odstraniti. Zatiranje grmovja je treba ponekod ponoviti dva- do trikrat, to jp dvp do tri leta zaporpdoma. jnlija in avgusta nipseca, če enkral ne zadoMuje. Škodljivost vina iz grozdja neposredno redečih trt. Ali je v vinu i za bele tudi metiini alkohol kakor v šrrtarnici? Ali je vino iz grozdja izabele tudi tako škodljivo kakor vino iz šmarničnega grozdja? J. K. L. šmarnica. izabela, othello, delavvare. seihel. coudere, castel itd. so trte, ki jih prištevamo k skupini tako zvanih neposredno rodečih trt. ali križancev. Te trte so nastale z umetn-im ali naravnim križanjem domače žlahtne trte z divjo ameriško trto. Vino iz grozdja šmarnice. izabele in vseh pri nas znanih neposredno rodečih trt deluje uničujoče na organizem človeka. Pri stalnem uživanju večjih ko- lesa Zač. državna uprava razlašč. velepos. gozdov v Ljubljani razpisuje sledeče pismene ofertalne licitacije: 11. julija i* revirja Krvava peč (Turjak) 20 m' črnega gabra, 150 m"1 bukovine za drva, oboje na panju, in 710 m1 posekane iglaste hlodovine. 12. julija iz revirja Log in Zetale (Rogatec) 5379 prm bukovih cepanic in 2520 prm buk. okrog-lie in klad fco vagon deloma fco cesta Ptuj— Rogatec. 27. jnlija revir Plešič (Sv. Lovrenc na Poh.) 1500 m" iglastih hlodov, 510 prm bukovih drv. Pogoji in vzorci ponudbe so na razpolago pri gornji upravi, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/11. ličin tega vina se pojavljajo pri iloveku slepota, duševne bolezni, duševna manjvrednost otrok, hromo-ta, tresenje telesa, bledica itd. To uničujoče delovanje vina teh trt ne povzroča samo velika količina strupenega metilnega alkohola, ki je v vinu, temveč tudi neki drugi strupi, ki se ne uničujejo niti pri predelavi vina v kis. Pri predelavi vina v kis se alkoholi spreminjajo v ocetno kislino, ostanejo po še strupi vina iz grozdja takih sort tudi v kisu. To je toliko bolj nevarno, ker kis uporabljamo tudi pri pripravi hrane za otroke, pri katerih je delovanje teh strupov (toksinov) še bolj učinkovito kot pri odraslih. Posneto mleko in driska pri prašičih. Prašičem [»kladam tudi posneto mleko, ki pa povzroča drisko, odkar je boli vroče. Kaj je tu narobe? Kako naj si pomagam? M. D. V. — Najbrž pokladate prašičem vedno le sladko posneto mleko. V vročem poletnem času pa Se posneto mleko le težko ohrani sladko, radi česar dobivajo vaši prašiči zdaj deloma ali napol kislo posneto mleko. Takšno napol kislo posneto mleko pa kaj rado povzroča drisko. Da se izognete tej škodljivosti posnetega mleka, začnite takoj pokladati vsem prašičem le popolnoma kislo (trdo) posneto mleko. Da se bo posneto mleko dovolj hitro in tudi dobro skisalo, dodajajte sladkemu posnetemu mleku primerno količino popolnoma kislega ali trdega posnetega mleka od prejšnjega dne. Zelo važno je tudi, da posodo, v kateri kisate posneto mleko, redno temeljito snažite. Dobro skisano posneto mleko ne bo povzročalo več driske. Skrbeti pa morate tudi za to, da je vsa druga krma, ki jo dobivajo prašiči, vedno zdrava. Popolnoma kislo posneto mleko je izvrstno krmilo in ga dobro prenesejo v majhnih količinah tudi šele štiri tedne stan pujski. Pitalne prašiče bolje pitate, če jim pokladate popolno kislo posneto mleko namesto sladkega posnetega mleka. Splošno je popolnoma kislo posneto mleko prvovrstno domače beljakov i nasto Krmilo za vse prašiče, zlasti pa za doječ« svinje, pujske in vse doraščajoče prašiče (tekače). Tudi za piščeta in kokoši je dobro okisano posneto mleko zelo dobra pijača in beljakovinasta krma' Vpliv pasme na tolščobnost mleka. Ali je odvisna tolšča v mleku tudi od pasme? Katere pasme goveje živine imajo tolsto mleko? L. R. P. — Kar se tiče mlečne tolšče glede na pasmo, je splošno znano, da so goveje pasme, ki dajejo mleko, v katerem je obilo tolšče, in take pasme, <>d katerih dobivamo le manj tolsto mleko. Gorske (hribovske) goveje pasme, h katerim prištevamo tudi gorenjsko cikasto govedo, dalje pomursko sivopšenično govedo, slovensko belo (nvarijodvorsko) govedo, si-mendolsko svetlolisasto govedo, nam dajejo bolj tolsto mleko. Nižinske goveje pasme, kakršna je na pr. holandsko govedo, pa navadno nimajo tako tolstega mleka. Dognali pa so, da donašajo posamezne krave iste pasme nekatere bolj tolsto, druge pa manj tolsto mleko. Je to posebnost posamezne živali. Ako znaša na pr. tolšča v mleku pri kravi 4%, nam daje taka krava vsa leta tako tolsto mleko. To lastnost obile tolšče v mleku podeduje ali prenaša taka krava največ tudi na svoje potomstvo. Ker tolščobnost mleka zavisi od posameznih krav in je ta lastnost dedna, morate pri plemenski odbiri upoštevati poleg količine mleka tudi množino i H odstotke tolšče v mleku. Zato ne zadostuje samo redno merjenje ali tehtanje mleka, ki ga vam dajejo posamezne krave, temveč morate tudi redno določevati in si zapisovati tolščo, ki je v mleku vsake posamezne krave. Kakor merjenje ali tehtanje mleka opravlja tudi določevanje tolšče v mleku posameznih krav najboljše živinorejska (selekciiska) zadruga. Pravni nasveti Orožne vaje in službeni prejemki. P. V. — Kakor siito že pisali, določa obrtni zakon, da služ-bojemnik, ki je poklican na vojaške vaje, obdrži pravico do svojih denarnih prejemkov tekom štirih tednov, če je njegovo službeno razmerje trajalo najmanj leto dni. Ce je dalje časa na vojaških vajah, nima pravice do prejemkov več, kakor štiri tedne. Rubež delavčeve plače. A. C. P. Radi bi vedeli. če sodišče mora na predlog upnika zarubiti delavčevo plačo za dolg. ki ga je dolžnik napravil na živilih. — Sodišče mora rešili izvršilni predlog. Ako je po zakonu dopustno, mora dovoliti izvršbo na plačo; če pa to ni dopustno, mora pa predlog odbiti. Kar se tiče nestalnih delavcev, so njihovi službeni prejemki rubljivi šele tedaj, če ie bilo dplo že opravljeno in je pretekel dan, ko jp zaslužek zapadel v plačilo. Ker delavci navadno niso stalni in prejemajo plačo tedensko ali mesečno za nazaj, sledi iz tega, da se takšni zaslužki za časa službovanja sploh ne morejo zarubiti. Izjemo delajo le terjatve za preživljanje, ki pripadajo komu po zakonu (preživnina otrok, žene itd.). Za te terjatve e lahko vedno zarubi polovica zaslužka. Iivršba preti zaščitenemu kmeta sedaj ni mogoča. P. C. Kmet., ki spada pod zaščito, vam je nekaj dolžan! Terjatev ste iztožili, niste pa prišli do plačila. Sedaj je dolžnik prodal nekaj lesa. Vprašate, če bi bilo mogoče doseči, da se trgovcu sodnijsko naloži, da plača iz kupnine vašo terjatev, ki jo imate napram prodajalcu lesa. — Ker so vsa plačila in storitve zaščitenih kmetov odložena do 1. septembra 1935. ne morete sedaj zapleniti kupnine za les. Le ako bi zaščiteni kmet v nameri, da oškoduje svojega upnika, svojo imovino odsvojil ali obremenil, izgubi pravico do zaščite po tej uredbi. Poleg tega bi se mogla takšna kupčija in drugi pravni posli pobijati po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj zunaj stečaja. Odgovarjal bi tudi nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta. Zapisnik n občinski seji. N. J. C. Zakon o občinah predpisuje: >0 sejah občinskega odbora se vodi zapisnik, v katerega se mora vpisati: dnevni red seje, ali je poziv za sejo vsem odbornikom vročen, imena prisotnih odbornikov, kratka vsebina vsakega predmeta in predloga, izid glasovanja za vsak predlog in sklep odbora. Odbornik ima pravico, da priključi zapisniku svoje ločeno mnenje. Zapisnik podpisujejo predsednik, večina prisotnih odbornikov in zapisnikar.« Ni navedeno v zakonu, kdaj morajo odborniki zapisnik podpisati, ali takoj ali pri prihodni seji. Zato jp to pač odvisno od sklepa občinskega odbora. Ako je občina izdala poslovni red ra poslovanje občinskega odbora, je morda v njem kaj več o tem navedeno. Občinska trošarina na vino. F. J. K. OSividno zamenjavate predpise, ki se nanašajo na državno trošarino r. onimi glede občinske trošarine. Oni predpisi o državni trošarini (trošarinska povpreč-nina itd.) so bili pri nas spremenjeni po sklepu banskega sveta z dne 13. februarja 1334. Po teh predpisih so proizvodniki vina in žganja oproščeni hanovinske trošarine, razen če so istočasno tudi točilci pijače na drobno in na debelo. Občinske trošarine, kakor tudi ostale občinske davščine pa uvajajo občine z odobrenjem bnnsk« aprave in si sklep občinskega odbora oglejte pri županstvu. Ko tak sklep potrdi banska uprava, ie objavljen v »-Službenem listu«. Kuluk. L. Z. Ker plačujete 76 Din neposrednega davka in sta odrejeni za letos dve enoti občinskega kuluka, vam je občina pravilno naložila dva dni dela. Za enoto se namreč jemlje pri osebah, ki plačujejo do 2 Din neposrednega davka, en dan deia; pri osebah, ki plačujejo do Din. dva dni dela itd. Zato bi oni. ki plačujejo nad 200 do 500 Din davka, morali štiri dni delati. Kanalska pristojbina. K. F. M. Občina ima pravico pristojbine za kanalizacijo. Kako se ista odmerja, jp razvidno iz sklepa občinskega odbora, ki je potrjen po banski upravi. Mi nimamo v evidenci občinskih davščin vaše občine, zato vam kaj več o tem ne moremo napisati. Zamejičcnje. K. F. L. J. — Občina je pred 10 leti po zemljemerru dala ramejičiti svoje občinske parcele, poti itd. Takrat niste bili povahljeni poleg, čeprav meji vaš travnik na občinsko pot. lani ste v prisotnosti občinskega odbornika postavili svoje mejnike na mesto starih, po občim postavljenih. Pozneje ste videli v mapi, da meja ni pravilno določena. Vprašate, č« se lahko še sedaj ponovno uredi meja. — Lahko zahtevate sodnijsko zatnejičenje, vendar mislimo, da bo sodišče mejo določilo po zadnjem mirnem uživanju, to je, po mejnikih, ki že stoje. V tem slučaju bi sodišče vam naložilo povračilo vseh stroškov, ker je bilo zamejičenje nepotrebno. V slučaju, da sodišče izreče, da je vrednost od vas osporjene ploskve zemlje večja od 500 Din, nimate pravico, da v roku od 3 mesecev po pravo-močnosti sodnega sklepa o zamejičenju vložite lastninsko tožbo za to sporno zemljo. Ustmena oporoka. M. K. B. — Oče je umrl in zapustil ženo in dva odrasla otroka. Pred smrtjo je napravil utsmeno oporoko v prisotnosti 3 prič. Po smrti očeta ie pri notarju izjavila pokoj- nega žena, da za sebe zadrži dosmrtno gospodarstvo, in pa, da prevzame celo posestvo, a hčerin da bi izplačala tekom 10 let malo doto, s čimer pa hčerka ni bila zadovoljna. Vprašate, če lahko hčerka takoj zahteva svoj delež. — Važno je, kakšna je bila oporoka. Vsak dedič lahko zahteva, da priče, ki so bile pri oporoki prisotne, pod prisego potrdijo svojo izpoved. Naj se že glasi oporoka kakorkoli, ipak ima hčerka kot nujni dedič pravico do dolžnega deleža, ki ga mora glavni dedič takoj izplačati. V tem primeru znaša dolžni delež hčerke tri šestnajstinke čiste zapuščine. Hranilne vloge v bivši poštni hranilnici. Sl V. L. — Kakor smo že večkrat tudi na tem mestu sporočili. zadeva izplačil hranilnih vlog iz bivše poštne hranilnice še ni toliko urejena, da bi se z izplačili začelo. Treba pač še potrpeti. Izplačilo bo objavljeno v časopisih. Prenizko sezidana delavnica. I. D. D. — Let« 1931 ste se pogodili s stavbenikom, da vam bo sezidal ob občinski cesti delavnico, ki mora imeti pod za 50 cm nad višino ceste. Sama cesta takrat š« ' ni bila navožena. Sedaj, ko je delavnica sezidana j in tudi cesta nasuta, pa ste ugotovili, da je cel« j stavba za 120 cm prenizka in vam ob deževju * J ceste sili voda v delavnico. Vprašate, če lahko za-j htevate odškodnino ali pa, da vam stavbo dvigne i po načrtu. — V roku od 3 let, odkar ste prevzeli od stavbenika delavnico, »mate pravico, da zdtfe-vate popravilo stavbe in sicer v določenem primernem roku; po preteku postavljenega roka, pa lahko zahtevate odškodnino radi napačno poslaV-Ijene delavnice. Ce pa je od dneva izročitve d*, lavnice preteklo več kot 3 leta, je pravica do lože* iz naslova jamčevanja že zastarela. Razdelitev gmajne. »Strmca O.« — Deset posestnikov uživa skupno gmajno, ki obstoji iz gozda, senožeti in pašnikov. V zemljiški knjigi so vsi ti posestniki vknjiženi kot solastniki po enakih delih. Ker gozdni del gmajne vsi solastniki »ropajo« in se nihče ne briga za pogozdovanje itd., zato ste mnenja, da bi bilo radi boljšega gospodarstva potrebno, da se cela gmajna v naravi razdeli. Vprašate, če se to lahko izvede in kako? — Ker med vami ni spora niti o predmetu skupne imovine niti glede solastninskih delov — vsakemu pripade ena desetina — zato lahko v izvenspornem pri okrajnem sodišču zahtevate razdelitev v naravi. Stroške razdelitve boste trpeli vsi po enakih delih. Načrt razdelitve gmajne vam bo napravil zemljemerec, ki bo sestavil 10 enakovrednih kompleksov, ki jih lahko med seboj razdelite z žrebom. Premajhne ctofe. L. O. S. — Mati z osmimi otroki, od katerih so bili trije takrat nedoletni, je izročila svoje posestvo najstarejšemu sinu, sebi izgovorila vžitek, ostalim otrokom pa delež po 1000 Din. Ker je posestvo obsežno, približno za 50 jo-hoy, je prevzemnik kesneje obljubil vsakemu bratu zvišati delež. Zadnji trije bratje so sedaj postali polnoletni, vendar pa prevzemnik noče izpolniti obljube. Vprašate, če se ga lahko prisili. — Ne. Dokler živi izročiteljica — mati —, smejo bratje zahtevati le ono, kar je bilo v izročilni pogodbi določeno. Kesnejša bratova obljuba je brez pravnega učinka. Po smrti matere lahko otroci — bratj« prevzemnika — zahtevajo dopolnitev deleža. >Ukradeno kolo«. J. V. L. — Nekemu fantu ste prodali kolo na obroke. Dogovorili ste se, da ostane kolo vaša last do popolne poravnave računa. Ker vam je ostal dolžan 700 Din, ste mu kolo sami vzeli. Ovadil vas je radi prestopka iz paragrafa 383 kaz. zak. orožnikom. Pri razpravi ste bili oproščeni, ker je fant sam priznal, da sta imela res zgoraj omenjeno pogodbo. Po razpravi ste šli v gostilno h kosilu, kolo pa pustili pred gostilno. Med tem časom ie dotični fant odpeljal kolo in ga prodal neznano kam. Vprašate, če lahko lanta radi tatvine prijavite. — Fant je le vzel svoje kolo, ki ga je od vas kupil in v glavnem izplačal. Fanta lahko tožite na ostanek kupnine.Ce pa hočete dobiti nazaj kolo, potem ste vi dolžni, da fantu vrnete vse, kar je že plačal, a odbiti smete primerno odškodnino za dosedanjo uporabo kolesa. Prijavo radi tatvine bi državno pravdništvo gotovo zavrnilo. — Bajer na meji. J. P. V. — Sosedov travnik in vaš gozd meji potoček. V jeseni bo tri leta, odkar je sosed potoček zaprl, tako da je poplavil sosedov in vaš svet ter sosed pozimi, ko voda zamrzne, na tem umetnem bajerju lomi led za prodajo. Soseda ste parkrat opomnili radi kršitve lastninske pravice in je nato vam pred pričami obljubil, da daste po zemljemercu sporno zemljišče premeriti, vendar sedaj tudi tega noče. Vprašate, kako bi soseda prisilili, da prizna vašo lastnino in da vam povrne škodo, ker je [»sekal nekaj dreves? — Ker si oba lastita svet. ki leži na meji, morate pač najprvo zahtevati od sodišča, da se sodno določi meja. Sele po tako določeni meji lahko vi ali sosed z lastninsko tožbo uveljavite svojo pravico do spornega sveta, če bi vrednost tega sveta, ki ga pri omejičenju eden ali drogi zgubi, bila večja od 500 Din. Brez pomoči sodišča soseda ne morete prisilili, da uredi mejo Davka proste osebe. S. A. R. — »Slovenec« ni nikdar pisal, da so vse sebe, ki so nad 65 let stare, davka proste. Zato je brezpredmetno razpravljati o tem. kaj je z ostalim davkom teh oseb. Nadstjevanje pravnih nasvetov 11» 12. »t.r«mt. Frtauchu Gasil ma beseda Zdej pa že vi- i dem, de na bo dru- | zga pumagal, kokr de se uni uiogti tud jest začel za pulit- j ka brigat, drgač bo šou ceu avat cu- i grunt. Pa ne za du- i mača pulitka. Duma fa pulitka Je ena tiga. Za zunajna 1 pulitka se boju za-ceu brigat. Na dumača pulitka se tku usaka čenča zaslop. Al saj misl, de se zastop. Pol, ke ja ',..'.. , M pulom, pa .drur ge uržah dela. Dumača pulitka je tku bi, kokr industrija. Kene, če bilanca enimi dobr vn izpade, je dobr pulitkar. če uštane eninu nula za nula na konc negauga delvajna, je pa slab tabrikant, holt! jest sm tou rečt: pulitkar. Tku, de nazadne dumača pulitka ni nč gvišna. Jest sm enga puznou, ke s : j6 ceii'soj žeulejne s pulitka glava belu in garu, j de je use ud nega teki. Ke je umeru, je pa ene škorrie zapustu, pa še tiste sa ble na konc prstu i Strgane. Lepu vas prosili, a je biu tu kašn pulitkar? Sej ni velik lakeh, sm pa ke se pa le | fičaseli ker tak narajma. ,'',. Vite, glih zatu se pa jest tud nočni za dumača 1 pulitka brigat. Kene, ,de b se tud jest ceu soj zeuiejne za pulitka. putiu, nazadne pa mojem de-difem kašne strgane, štefietne zapustu, de b mogl ud nh Več zapuščinske takse plačat, kokr sm jest za nove škerpela dau? Nak, tku naumen [>a spet nisni. Jest sm scer za dumač blagu hedu unet, za dumača pulitka pa prou nč. Zunajna pultika je use kej druzga. Če s glih z zunajna pulitka na morš pršparat in na stran djat .ke.pu svet je-dondons-use dragu, se maš pa 4«6r.-S(y dokler s pr-žeulejn.-Sojeni dedičem-boš saj celo čeule zapustu, in še elu lakaste, ke u na-vadjieh se.rui.da zunajna-pulitka pelat. Kene, na tiste plese, bankete in take reči, ke h zunajn pulitk siišja, vnder na morš jt u takeh škorneb, kokr sa ib/fasal tist, ke sa caplaLpu tist packari, ke sa jblanca reguliral. Ja, sej praiun: zunajna pulitka je use kej druzga. Puglejma gespude, ke- sa; se na zunajna pulitka vrgl. Usak dan u noumu gvant ukul fiitnast stresaja. Iz eroplanam, ekstracugam in dompfarjerft se ukul voz ja in cela žlahta z nim, de jm ni dotih-čas. Pa miške, de plačaja cela vožna, kokr ja mor-ma-mi reveži? Al pa puluvična, ket utroc? Še če-trtinska ne: Kar zaslojn se nkul furaja. Že pr tem se vid, -de je svet narobe. Kene, več ke maš, mn plačaš, če maš pa tulk, de na veš več, kam z gnar-jam, maš pa use zastojn. '■' Tu šč men na zdi prou, pa marskermu tud ne. Mendc se tu Zdi sam tistem prou, ke sa teh dubrot deležu. No, in jest bom tud. Noji, pa tle ni n£ za nardit. Zunajna pulitka more bt. Kam b pa pršli, če b usak lohka pu $oje delu?.,Pa kar brez špetera- Tu ja na gre. Zunajna pulitka se. more brigat, za ineje, ie sa prou pu-staulene,. Kene,. meje sa pa ena liaklih reč,. Tu ni tkii. (Ifi b „jb eden puštaulu, kokr b se mu lebil. fcjjih. zavle mej,je še In jiarvpč špeteni. nn »ve1 ''a kvilk.ta 5pas zmeri kušta, tu ni za dupuvcdat. Kenu šteuipelpi, dplitan j|i še uaesorte uiuyt) niaitunv.uo.i ke se JJi člouk še. spount na more ysb. Kulk kmetu pride sam zavle mej, ke se špetaraja in nazadne Še tožja zajne, na kant, Kene, pa pr kmečkeh me-jph, „ke jb mali), tle u mjsleb, prideja za kašn ujelet, nasKriž, Tu ni glih taka reč. Zupajn.pulitkar! s6 pa niorja špeterat kar za iaužente.in tau-ŽCntQ, kilomettvi Tu-ni špas. Če b mogl bt usi te špetefi štemplan, kokr kmečk, b te štemplui kušlal niiljarde in miljarde. ,Scer pa tud, ki b pa uzel bilk štpjiiplu. .lest veni, de jb use trafike u Jugo-sjavi .1'utti na preuioreja. ,!. Vite, zatu je blu pa treba ta reč tkp uštimat, de se. pr . zunajn pulitk use brez štemplu uprau. Kene, geSpudi . ,z,unajn pulitkar! prideja, kedr se gre, za kašna meja prestaut, lepu skp. tle al pa taip, kjer je holt bi lušln, ke nisa navajen douhčas predajat.; Ke prideja skp, s lepu u roke sežeja. Če se gre £lih za kašn a hI važna meja, se clu med saba ubjam?ja iti kušneja. Ke je enkal use tu upraulen, se pa usedeja. No, ke enkat sedeja, se začneja pa pusvetvat, .kdaj b se zače.l špeterat. Kene, tjtedi .se jm tku iikamer. Časa iiinja zadosl. Ta peru se njorja mal.udahnt, ke člouk tud.nl mašipa, de b kar .naprej drdrou, Pa še mašina se more pridu mazat,..de. se prehnial na pufrderba. Ke se zmenja, ki s? uja pu fajrant. skp du.bl, se pa ta prva seja' zakluČ. Prec druh dan tku ni nč. Kene, en sa še ud vožne zmartran, druh niorja soja prtlaga. premična in nepremična,, u vornga djat, ta treh se pa nč dobr na pučiitja, ke sa bli prejšen večer predouh pukonc. Ta -treh . dan, ke..prideja spet čist, .pukroftan skp, morja. Ra, severe .izyolt tislga, ke jb bo ku-mandlru in pa (iste, ke se boja mogl pestit ku-inanderat. Ke ia enkat v.ulitve u kraj, se morja pa spet ep dan fll .pa dva uddehvat. Ke enkat spet vo.rng b .seb prideja, začneja pa lepu pu vrst gu-vftrf, kar glih kermu na ježek pride. Sevede pr teh govoreh pa že ker kašna taka blekne. de pride du špetera. Kulk. časa se ta špeter trpi,, pa nI nič gviŠnga. Keije, učaseh se tku iiedu skregaja, da greja kar .hitr spet narazen za tulk časa,, de se jm kri uhladi Učaseh pa špeter tud dle trpi. Kokr {iplt. ureine kaže, _ . . . Glanna stvar je pr leni tu, de se za te špelere nč šteniplu na nuca, ke štemplni sa dragi. Pol pa tud (u, de meja lohka usak ]>u soj vol prestau, če mu zunajna pulitka duv.olj ali pa ne. Če na. gre zlepa, gre pa zgrda. Vite, "glili zatu je pa men zunajna pulitka tku h src prrasla. Tam se sam paklci — puUtkari prauja pakti — delajij. Tu je use. Ke zunajn pulllkari tiste pakte dam prneseja, jh duma use lepii pregledaja, če nisa pu ijhn vol, jih pa vržeja uiejl.Stara šara^pa prauja: ala čik od konca. K. ti. Šah Prvi narodni mojstrski turnir v Belgradu V soboto bo na slovesen način otvgrjen prvi jugoslovanski mojsterski turnir za prvenstvo Jugoslavije, b kateremu se je že prijavilo deset jugoslovanskih mojstrov. Med njimi so tudi imena znanih internacionalnih mojstrov, kot so Pire, Ko-atič in Kfinig. Med temi tremi se bo najbrž vršila ostra borba za prvo mesto, če se. ne prijavi še kdo od ostalih naših internacionalnih mojstrov.' Slovenski šah bo zastopal samo Pire, ki pa ima zelo lepe videze, da doseže prvo mesto. Pire bi tako postal prvi oficielni prvak Jugoslavijo. Na leni turnirju bodo prvič preizkušeni tudi noši nacionalni mojstri, ki do sedaj niso imeli prilike igrati na močnejših turnirjih. Ni izključeno, da se tudi med njimi nahaja par bodočih mojstrov, ki nas bodo mogli častno zastopati' na internacionalnih turnirjih-. i«« šahovski turnir v Barceloni. ■••.>■ šahovski turnir v Barceloni se je končal z majhnim presenečenjem. Sigurni favorit iiohr ni drtsegel sam prvega mesta, ampak si ga Je moral deliti z belgijskim mojstrom Koltahovsklm. Oba šla dosegla S točk od devetih možnih. O Kolta-novskem dosedaj še nismo mnogo slišali, ker ni igral na večjih turnirjih. Udeležil pa se je večih manjših turnirjev in je dosegel večkrat zelo lep tiftpeh. Največji svoj uspeh p« je dosegel seveda na tem turnirju. Tretje mesto na tem turnirju je dosegel švicarski mojster Grob in četrti-pa je bil angleški prvak Thomas, k! nas je letos'presenetil z lepim uspehom na turnirju v Hnstingsu. Tega uspeha • pa ni mogel ponoviti niti na turnirju v Margate. niti sedaj. Komultančna partija Konzuttančne partije so precej priljubljene, ker so navadno zelo zanimive. Več glav namreč več vidi. Naslednjo partijo so igrali štirje nemški mojstri. Frohnert in Kflnigsbere : Kirsch in Allenstein 1. d'2-d4, d7—d5. £ Sgl—»8, Sg8-f6. 8: c2 —c4, e7—etv 4. Lcl—g5, SbR—d7. 5. e2—e3, c.7 —*cti. 6, Sbl—o3, Lf8—(16. (Tukaj je imel črni priliko, da z Dd8—a5 preide v Cambrldge-tjprings varijanto, ki daje črnemu dovolj protiigre. Igrana poteza pa je naravnost slaba zaradi naslednje poteze belega. V obrambi proti damskemu gombitu spada črni lovec na e7.) 7. e3—e4l, d5Xe4. 8. Sc3Xe4. (Lovec d6 je sedaj napaden in črni mora skrbeti .za njegovo obrambo. Najenostavneje hi bilo Ldti—b4+ ali Ldfl—e7, s čemer bi pa črni Lepo vedenje , Pri jedi - '■' Iz tega; .'Kako kdo je, si. s/precejšnjo 's.^umo^ napravimo sliko o njegovi osebiJOŠtt.. ... •^Opaž-Sjitl« človeka,, ki. se. prtjmiži '\icjtiM> N* stolu, ki je prav postav,Ijfcii 'k mizi,, sedi..,leRS jl&tenci'z ''lahno pritegnjenimi laktini. Roke ima na n)izi. ,in sicer med vsem obedom, Ako je leva roka nezaposlena,, na .pr. pri, juhi, počiva pa mizi poleg kWŽni'kav ne v, naročju! : ..... ■§erVi?ta,jc. poglavje, zase. Ljudem, ki si jo iz strahu, .d?/se ne bi .»popacali«, zayežejo okoli vratu, vteknejd za ovratnik, v izrez obleke, se smehljamo. Kbrektriemu človeku, ki je in pije oprezno ln.ne prehiiro, ni treba, da bi se z njo zavaroval. Servi-eto ima zato, da si z njo po jedi ali preden pije, lahno obriše ustnice. Položil si jo bo razgrnjeno preko koleii. Po jedi jo položi nezgajijeno pojeg krožnika,' ako je v hiši. gost samo za enkrat, prav tafco v .restavraciji in spjoh, kadar je za j^rihodnjič rte''rabi več.. Ce pa, jo bo še rabjl, to je doma, kot ponbvnj .gost. ali kot stalni, gost v. jftvntm lokalu, J9, zlož! afi. vjakl!^ V obroč ali .ovoj, Žal prepogostp.'vidimo, ljudi,, ki se,pili najmanj ne ozirajo na. to, da se mora olikan, izobražen člo-v«k""l't:po. vesti pri..mizi, ljudi,, ki .čisto neženirano dmokljajo,' srebljejo, . govore .s,.,.poluimi usti, drže pribor s j^stmi,. jedo z npžero, se.široko opirajo s. koinolčl "na liiizd, si jemljejo sod s svojim že rablje-' nlflj tiožem ,?li «lo s. prsti . iz.: splnice, si krožnik všsbfeo liagrohiadijo z n.ajljolišiipi. jedrni, ne da bi se srKijitflli 'na"'io. da.'.šor. fudi arugi tu,. ki bi tudi radi kaj.'(lcibiH; ;.ljii.di,. ki.,z ,nepxaki:itim. užitkom poma-ka/o kolač v.kavo: tN.e. satno.otroci,.ampak tudi jjd-rkšli' *se 'igrajo pri mizi, .delajo, kroglice iz kruhove sredice,'trgajo jedilne Jiste. in, zavijajo vogle prtičev, 'Pri'mizi mora gospfed.skrbeti za svojo damo. Držati ji. mgra .skledo, z jetjmi,, dokler si jih, ne-vzame. Paziti mora, ali je svoj kozarec že izpraz-rfiJii. da 'ji ga z<5pet napolni. „.,.,. . ' Od portudenih'jedi Si . vzamemo Hitro, ne da bi-sr.iilt 'šele dolgp ogledovali. ki .smo si ga .izr brali, Sf ijioložimo na. krožnik. Prebijratj na . dovoljeno. Med tein kci si.jeniljejjlp z. velikega krožnika, ne-govorimo,'da ne pride nas.dih na Ako vidimo, da je na- krožniku samo le n»b' kosov in da si-.ne-mmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmi^mmmmmm- UGANKE Stadionski oltar V levi steber sestnvi iz tistih črk tele be-se.de:, i. del glave, 2, del časa, 3. družinski ud, 4. strupena žuželka. .5. poletno poolopje,- 6. znan Izletniški vrh na Dolenjskem, 7. dol noža. . V desni steber pa: 1, turška mera, 2. del plaHl.a, .3.. del časa, .4. prst. 5. del voza, 6. opojna pijača, 7. italijahsko, tiiesto. ...... P6 šredi ndvzdol dobiš v obeh stebrih vodilo evharističnih dni. kateri gostje še niso vzeli, bodimo skromni. :Ko po- končanem obedu -tia- znamenje gosjrodinje vstanemo, postavimo syoj stol nazaj Jc-mizi. Oosp«d= ]»- maga svoji dam), • .....- r"r- (*•• -n »i-,fNevljadno je, med j uho jesti« sadje-"ali ^slaščive) ki stoje^na mizi. T-udi- od- namiznih' cvetlic si n« smemo vzeti,' da bi si' jih sebi ali' svojf sosedi'vtek-niti v- gumbnico,- ..... , , Ako Smo fiovabljefii na obed, moramo biti točili; Po končanem obedu ne smemo pozabiti iti domov; mislili merama! na' gostiteljico; ki je morda žel6 utrujena. GJostjej ki' se od goS|»dinje in svojih sosedov prej poslove, store to čim mirneje, tako, da ni očitno. Nismo dolžrii, da' bi' všem roko dali in jiH s tem motili'. ....... Pr i z a j trku: Pri zajtrku pusti človek z lepim vedenjeuv podstavek (krožnik) rta mizHn dvigne samo'Skodelico k ustom, ne da bi pri tem gizdavo stegnil' mezinec. Dfugače je, ako se po fedi servira mokk-kavS; Tedaj se' navadno podaje velik pladenj s Skbdeličami, sladkorjem' iti smetano ;od gosta do gosta. Izbrano Skodelico pustiš tolikd časa na pladnju, dokler nisi vzel sladkorja in .smetane,'šele po: terti jo previd'no'vžaineš i rljega. Ako so poleg' po-sodlce z'Si sladkor sla'dkorn'e klešče, jih rabi. Ako se'.'ti' rie posreči,' ali, pa ce ni klešč,. sladkor mirno vžairilei's prsti, ne s kavno .'žli^kd. Ker pijejno moka-kivo stbje ali kjerkoli 'neprisiljeno sede, držimo slcb-delico v. desni, krožnik, pa v,levi, Prav taki} postopamo, 'ako .dajejo] čaj.'"' .'..:, .... . ','. Sirovega mašlai, medu^ .inarmelade šj ne nanja-Jfemo ff j56s«ie kar direktno ha svoj kruh,, ampak, si ga',vzamemo,,z (iflž;em. ali, žlico na v to določen majhen kppžhil} pa,.naši desip, .toda. ne ,skrajni ra^jUPriiClIfo »t', , '.'„,» ■■ ■ '■ '. 'Sl^dkpr '[ejmljemp, direktno, iz sladkorne doze in g?i ;s.puštijno ,v skodelico, jajce ubijetno na koncu z ^ličko. io qd^riimo lupinq. . t i..H0.S iJ.U- Žiliai za juho nesetno k ustom š,..koqqejn.tiapi:ejJ Juho .použljemo neslišno, ne. da. bi gjasno, srebali,. Pray'.tako, malo se nas bo slišalo cmoklfati pri katerikoli' jedi., Ako je juha, vroča, ni-kikor .ne bomo pihaji, ne ,v krožnik ne v žlico, ampak, jo j^nio. lahnp. mešalj z.žljco, dokler se ne bo dovolj .shladila. Mo se, juha servira v skodelicah, se .zajema sprva,,dokler-je-zelo-vroča, z žličko, potem se.v malih požirkib pije iz skodelice. ;:.' Poglavitna zapoved pri. jedi, je: .Nikdar,. jx>d nobenim pogojem ne nesi jec^i ,z nožem v usta! To bi hit najbolj grob pregreaek, ki ga moreš storiti pri mizi. Korektni človek prime ročaj noža in vilic, m sicer nož v desno, vilice v levo tako, da se prsti pe dotikajo noževega, rezila ali vilic samih. Mesa si ne bo zrezal v majhne,kose, odložil nož in nap>ra» v.il iz jijih, krompirja, zelenjave in otnake kašo, ki jo bo iedel . z vilicami; temveč med vso jedjo bo obdržal nož in .vilice v rokah, odrezal vsak posamezni kos mesa in ga jedel menjaje z zelenjavo, omako, ali krompirjem. Pri tem bo pazil, da ne bo rabil,vilic kakor lopate. Z njimi bo nabadal in jih nesel k, ustom tako, da bo njih zakrivljen del obrnjen navzdol. Nesel jih bo k ustom,- ne usta -k jedi, to ja, ne bo se vsakikrat sklonil nad krožnik. To ni lepp, a se zelo pogosto vidi. Jemo torej vedno z nožem in vilicami. Nož rabimo samo za rezanje. Ako ne režemo, si z njim pomagamo pri nabadanju na pr. krompirja, cmokov, karfijole. Pojemo lahko vse, kolikor smo si v«!i na krožnik (seveda zmerno količino), ne da bi kaj pustili. ■■•■■:' • , Ako bo malce soka ali omake ostalo na krožniku, je, korekten, človek ne bo pobra! z nožem ali žlico, ali »pomazal« z na vilice nabodenim kruhom, najsi bo še tako dobro in najsi gre še tako lahko. Ali ne bi bilo ludi veliko lažje piščančevo, gosje ali, .zajčevo bedro vzeti kar v roko in lepo jjočasi oglodati,, kakor pa se mučiti in meso pozorno z njega- rezati?' Dobil S-i .koščico v usta. Ali si jo boš s pr&ii vzel, ven,-ali-naglo rzgmitj- aH • jo potisnil kam v kakšen kot v ustih, da bi se jo ob priložnosti ticopazovan iznebil? Ne. Spravil jo boš lepo pre- priznal, da je izgubil tempo. Zato črni raje dovoli belemu še večjo prednost.) Dd8—a5+. t>. Lg5-,12. I,d6—b4. 10. Sel—(18-i !. Ke8_e7. 11. c4—c\ I.b4Xd2+. 1— <17. 18. T2—f t, SdT Xr5. 1».-Tal—cl, Sc5—b7. 2«. LflXb5 (beli Igrajo zelo podjetno) o6Xbft (boljša obramba bi bila -SXd6, eXd6+ TXdti). 31. Tcl-c7+, I.c8_d7 (Td7 ne gre /aradi rXc8). 22. Tc7Xb7 (črni je sedaj v stisnjeni poziciji, ker so njegove figure vezane po belem skakaču in stolpu). a7 aS. 23. 0—0, Ta8—b8. 24. Tb7-c7, f7-to. -'o. Tri—dl (beli sedaj grozi i. Sb7 dobiti kvalitet«- in proti temu črni nima obrambe), h7—h6. 2ti. Tdl-d3, Ke7—ta. '27. Sdfi—b7, Tb8Xb7. 28. Tc7Xh7, Kf^ —e8. -29. Tb7—a7, bo—b4. 30. Ta7Xa6 in črni sc «e vdali. Problem št 17. K. Renner. Pravni nasveti ■ Nadaljevanje 1 Pel ,y posekanem gozdu. F. D. Z. R. — Kupili ste jjartelo, ki je bila poprej gozd, vendar je gozd bil posekan pred 8 leti. Po sredini parcele vodi pešpot, To parcelo ste spremeniJi v sadovnjak in tudi hišico mislite postaviti. Vprašate, če lahko pot preko parcele zabrariite, čeprav to pot, kot trdijo sosedje, uj»rabljijO že 40 let. Ker je bila vaša parcela gozd, se sploh ni mofla, dokler je gozd stal, služnostna pravica poti priposestvovati. Ker j3o posekani parceli hodijo sosedje šele zadnjih let, niso mogli pravico poti priposestvovati in jim lahko pot prepoveste. Pot kot meja. F. R,. D. — Ko ste kupili par.celo, f-e pft>cfa'jalec, k('je ,'postai sedAj va£ 'ni!ej4S, .trdij. da feče .meja. ,pto sredjni vozne poti. Da.ne bi.mejriiJv Ovirali, v.ožnje, ste .jih postavili ob poti. Sedaj, pa mejaš trdi, da je .vse do, inejnijtov, torej tudi . cela pot, njegovo. Kako bi.se uredila ta meja? Ce se ! zlepa noče pobotati glede meje, morate mejaša pač i dati |X>klicati na sodišče. Morda imate tudi še priče, ki, todo potrdile, da je mejaš priznal, da je meja ! po.sredini poli. Lahko, na sodišču sklenete porav-i navo,.ako se zedinjte na mejo po sreti in odpade ogled na licu mesta. Neznana oporoka. A. K. .V. — Bral, ki je bil civilno poročen, je umrl. brez olrok. Pred smrtjo je večkrat rekel, da bo po njem vse, podedovala njegova edina sestra. Napravil je,tudi oporoko, ali jedanja (ljegova . žena -noče pokazati oporoke. — Vsi,-ki mislite,.da ste zakoniti dediči po pok. bratu, imate pravico, da od sodišča, v katerem okolišu je brat. umrl, zahtevate, da se prevede zapuščinska razprava.. Po tej razpravi bo. morala vdova pokojnega pokazati oporoko, če ne bo pa-sodišče izročilo zapuščino zakonitim dedičem. Nezakonski oče. E S. - Sodišče vas bo obsodilo, da ste oče nezakonskega otroka, ako se vam bo dokazalo, da ste imeli razmerje r materjo otroka v času,"c-d katerega ni preteklo- do< njegovega po^ roda manj ko 180 tn ne več kakor 300 dni. Na to prav'nič-ne vpliva izjava matere, da niste vi «če. Tudi na to, da'vam otrok ni podoben, se sodišče ne bo moglo ozirati. Ako vas obsodijo, da ste "oče, boste morali-plačevati preživnino, čeprav dve leti niso ni6 zahtevali od vas. - ' ' Davčne olajšave. M. F: — Ako boste pra'v,očasrio vložili prošnjo za davčne olajšave pri . novi hiši, boste skozi 10 let' rhesto osnovnega in dopolnil; nega davka za novo zgradbo plačevali le 12 dinarjev I od 100 dinarjev tistega dohodka. V prošnji, se lahko'sklicujete na člep 37 zakona o .neposrednjih davkih; ki' je bil s' kesnjšimi zakoni spremeujto. , Davčna uprava ne mpre. upoštevati, da, s(e zadol-' ženi in vain ne liiore.priznati večje davčne.olajšave, kakor jo dopušča zakon. Če boste sami. stanovali v hiši, se davek odmeri od vrednosti letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. vidno, tako, da ne bo očitno, z ustnicami na vilice in položi na rob krožnika. Ko boš nehal jesti, boš nož in vilice, drugo poleg drugega položil fia krožnik, tako da bosta ročaja obrnjena proti desni. Kruha, ki ga nam |)onudijo,. ne režemo,, ampak ga lomimo. S krožnika za kruh si ga vzamemo z roko in si ga položimo na majhen kfožnik, Jci je po navadi na haši desni, in ki služi za kruh, marmelado,. sirovo .maslo, cilrono in slično. Tudi obložene kruhke vzamemo z roko s posode, če ni na njej vilic. Rabiti za to svoje lastne vitice, bi bil hud pogrešek Naravnost iz sklede ali iz krožnika za servi-ranje ne sinemo ničesar jesti'. Sadje, kruh, marmelado, maslo, sol si moremo torej šele na (6 določen majhen krožnik položiti. Kosti, ki smo jih dobili med jedjo v usta, položimo neopažend, in ne da bi raziskovali; kaj je bilo, na krožnik, na katerem imamo jed. , Zobotrebcev ne rabimo v navžočfiosti drugih. Ti ne spadajo na mizo. Ako se je zagozdilo mesno vlakno med zobe, se ga moratrto neopaženo znebiti, Kako pijemo. Ko pijemo, primemo kozarec spodaj pri dnu. Ako smo prej jedli, si obrišemo usta s servieto, da fte Omastimo kozarčeviga roba. V družbi ne pijemo veliko, čeprav nam diši. Kadar napijerno gostom, kozarec saino lahno dvignemo. Med tem ko pijemo, leže vilice in nož na krožniku, ne na mizi in tudi ne naslonjene na krožnik. a b c d e f -h ' 8 r .... ' %-mm 8 7 M S..* čs 'Az w 7 6 i i f&š 6 5 A % i 4 m M, • i 4vf\ 4 3 g - s 1 ž 3 2 ! ......' " w\ 2 1 ® U 1 a b c "d e f h Mat v treh potezah. Beli: Ka7, Tel, b7 P: b2, c2 (5 fig.). — Cm!: Kao, Ld7, I': a4, bt (4 fig.). Nekaj o težki atletiki Kadar govorimo o težki atletiki, tedaj marsikdo misli samo na težke (n orjaške atlete, ki so obenem najmočnejši ljudje na svetu. Beseda težka atletika pa pomeni tri športne panoge, in sicer: dviganje uteži, rokoborbo in boks. Nekateri izločujejo tudi boks ter «a postavljajo v posebno skupino. Dviganje uteži je Te iantovski »port, saj se merijo, kdo jc močnejši, kdo bo več dvignil. To je ljudski spori, le pri iias ga gojimo še prav malo. Z njim se ba-vilo predvsem tale i, ki so že v svojih |x>klicih prisiljeni, da težko dvigajo. Rok o borb a je še zanimivejša, kajti le-tu se bori mož z možem in ne mož z mrtvo gmoto, kakor je to pri dviganju uteži. Poznamo pa grško-riinsko rokoborbb in (irosto rokoborbo.' Nemci gp-jijo skoraj izključno BTš;ko-rimsko rokoborbo. '.ločni dajejo v Ameriki in Angliji prednost prosti rokoborbi. Boks je še zanimivejši del športa, ker se oba naspremlka močno obdelujeta z močnimi in ostrimi sunki, dokler kdo ne podleže, ali •- ,!ofc'er ne potečejo dogovorjene runde. Anglija je domovina sodobnega boksa, morala pa je oddati vodilno vlogo Ameriki, kjer je ta S|»rt na višku. Videli le, da Ameriki v tej »portni fjanogi še dolgo ne bo nihče kos. To velja pa seveda samo v poidicnein boksu, kar je pa zopet mogoče samo zato, ker se vsa javnosl močr.o znnitna za važiejše borbe, ki prinesejo lepe stotisočake prireditelju in obema nasprotnikoma. V boksu je amaterstvo v zatonu, kajti amaterji ne morejo nuditi onega, kakor prolejijo-,i?!i in zato zanje tudi ni zanimanja. Kdor pa ko-tiCKnj pomeni v svetu, je kar čez noč v profesionalnem taboru. Amaterski boks je zelo razširjen v Nemčiji, kjer so amaterski boksarji na zelo visoki stopnji. Pri nas se težka atletika zanemarja. Vsaj dviganje uteži bi morali uvesti v vsako večjo vas, kajti to bi bila najlepša In najzdravejša zabava za naše podeželske fante, ko bi meFili svoje moči z utežjo. To bi bile počasi pravcate tekme, na katerih bi sodelovale najširše plasti naroda. In na la način bi odtegnili fante gostilni, ki povzroča še vedno toliko gorja. Alkohol je ie sam na sebi največji sovražnik vsakega naroda, poleg tega pa fioje še vesi-no ta nesrečni nož, ki je prizadejal v naših krajih že toliko gorja. Zato proč z gostilno, proč z nožem, namesto njih uvajajmo železne uteži,' katere homo dvigali in tekmovali, kdo je spretnejši; kdo je močnejši. 8ALDA-K0NtE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. 1 1 J £ i NUDI PO 1ZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN B PBSJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA t IL NAD3THOPJK Ali ste ie poravnali naročnino? Sto , lf - »SLOVENEC«, dne 7. julija 1935. ljudska posojilnico * Celju V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak in zet, gospod ph. mr. Joško IV ar to lekarnar t Hrastniku dne 5. julija 1935, po kratkem in mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 7. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Dolu, Hrastnik, Maribor, dne 6. julija 1935. Globoko žalujoči ostali: Jelisava Warto, soproga; Ksenija, Milan, otroka; Karel, brat; Makso in Marjana Meglic, tast in tašča; Franci Stompe, svakinja. Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Albina Dobrovoljc privatna uradnica 5. julija, po kratki m mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 8. julija 1935 ob pol 7 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Liubljana, Zabnica, Zagreb, Borovnica, dne 6. julija 1935. Globoko žalujoči; Marija, mati; Kristina por. Kavčič, sestra; Franc, profesor, brat; Drago Kavčič, svak — in vsi ostali sorodniki. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogertjah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnfak. lekarnar, Sisak Varujte se potvorb! registrovana zadruga z neome|eno zavezo T novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar le prt nlel naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. ZAHVALA. Ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga, ozir. ateka, svaka in strica, gospoda CIRILA KRANJCA ▼ojnega invalida in mornariškega topn. narednika v pokoju izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so z nami čutili ob prebridki izgubi in ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni izreči čast duhovščini, vojaški godbi za ganljivo sviranje žalostink, zastopstvu podoficirjev in četi vojakov za častno spremstvo, dalje Udruženju vojnih invalidov, mornariški sekciji in Združenju trafikantov za poklonjene krasne vence, ter vsem ostalim darovalcem dehtečega cvetja. Vsem in vsakomur posebej naša iskrena, globoka zahvala. V Ljubljani, dne 5. julija 1935. Žalujoča soproga Anica s hčerkico Cirilo in ostalo sorodstvo. Zaščitni znak Masnanjamo cenj. občinstvu, da smo preselili našo delavnico 13 gregorčičeve ul. 5 v fKolodvorsko ul 23, na kar se še nadalje priporočamo 3a cenj. naklonjenost. tt Motlarka" druiba 3 0.3.. (Kolodvorska ul. 2Z Umrl je naš zaslužni uradnik, gospod Ing. Ivo Ivanovic vodja študijskega oddelka rudnika Trbovlje Pogreb pokojnika bo v torek, dne 9. julija 1935 v Leobnu v Avstriji. Družba in njeni uslužbenci ohranijo zaslužnega pokojnika in dragega tovariša v trajnem ppominu! Trbovlje, Ljubljana, dne 5. julija 1935. Trboveljska premogokopna družba V globoki žalosti obveščam vse sorodnike, prijatelje in znance, da je moj ljubljeni soprog, gospod Josip Koster veleposestnik, član načelstva Ljudske posojilnice v Ljubljani i. t. d. . danes, dne 6. julija, popolno vdan v voljo božjo, prejemši zakramente za umirajoče, Bogu izročil svojo plemenito dušo. Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. julija 1935 izpred rodne hiše, Šelenburgova ulica št. 3, ob 17. uri. — Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 9. julija ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Nepozabnega blagopokojnika priporočam vsem, ki so ga poznali, v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 6. julija 1935. Filipina Kosier Dolores Vieser 67 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie Pa Ivan se ne da oplašiti. Potegne iz žepa pismo in reče potihoma: »To pismo vzamete s seboj v Prago in glejte, da pride brž naprej v Draždane.« Brzi sel prebere pisavo in postane od sile pohleven. Malo da se ni kar v postelji priklonil. »Bom poskrbela,« reče vljudno. »Pa dnar?« »Tukaj!« — Pod zapečateno vrvco je tičal cekin. Tedajci postane sel še vljudnejši. »Odkod prišla mlada gospod?« »Od tam doli,« migne Ivan nedoločeno skozi okno ln reče dalje: »In ne povejte nikomur ničesar o pismu. Skrivnost!« Brzi sel položi roko zaklinjajoč se na srce: »Mej duša! Pri mnja čast in pri kralja čast!« »No, pa lahko noč,« vošči Ivan in potihoma odide iz izbe. Posrečilo se mu je, da je prišel iz grada, ne da bi ga bil kdo opazil ali ga kaj vprašal. Srce poskakuje Ivanu od veselja, ko misli na vse to. Dobro je opravil, to čuti. Samo škoda, da ni bilo nobene nevarnosti. Se kakih hudih psov ni bilo na Frauen-steinu! — Kmalu mora sporočiti gospodični. — Ah kaj, sporočiti! Kar reče: Opravil sem, in mir besedi! — In potem —? Bo ona —? Roko mu poda. Več ne sme niti kralj zahtevati od nje. O, kolika junakinja je! Rajši bi umrla v pregnanstvu! Rajši kakor — kajl Menim, kralj jo ima rad, ker je tako lepa. Rad bi jo poljubil! Ona pa ne mara, ga nima rada. .Je čista kakor limbar. Njemu je pa položila glavo na prsi. — Je pač začutila, da ji on dobro želi, teko iz vsega srca dobro! Mesečina polagoma polzi iz sobe. — Polahko sede Ivan v postelji in se nasloni na hladno steno. Ne ve, kaj so goui % aiua. Skozi okno baiii. Zdaj jaha brzi se! s pismom. — Nihče ne zve. Gospodična lahko mirno spi. Vroča, nepremagljiva, blažena prisrčnost mu zagori v srcu, ko pomisli, kako se nemara kljub vsem solzam smehlja, vedoč, da brzi sel že jaha skozi svetlo noč proti severu s pismom, ki ji je bilo tako zelo pri srcu. Sklene roke in srce mu razbija, ko moli: »Ljubi Bog, ljubi Bog, prosim te —« daj ji vsega, vsega, kar je ljubega in lepega in dobrega! bi rad rekel. Pa niti pred Bogom si ne upa govoriti o njej. Frančiškanska knjižnica v Št. Vidu šteje bolj malo in ne kdo ve kaj dragocenih knjig, kajti samostan je reven in obilica dela v dušnem pastirstvu ovira patre, da ne morejo zares študirati. Pater gvardian stoji pred napol prazno omaro z gladnimi očmi. Učer ost bi bila njegova strast. Sempatja, kadar mu službeni posli kot rektorju in gvardianu, pridigarju in spovedniku, komaj dopuščajo, 'da si oddahne, ga mori izkušnjavec in mu stavi pred oči hladno, tiho, samotno učenjaško celico, ki stopi vanjo kvečjemu zdaj pa zdaj kak molčeč brat, da pobriše prah s foliantov, in ki v nji pokrivajo redke stare in bistroumne nove knjige mizo, stole, police, da, še celo tla; tam bi se vsak čas lahko naslanjal ob tej modrosti. Tedaj mu pride malodane onemogel pogled v razumne oči; pogladi si nazaj redke lase, ki že sivijo, in srce mu zatrepeta pred strahotno mislijo: morda je le zgrešil poklic in bi bil moral postati benediktinec. V znanosti bi lahko več naredil ad maiorem Dei gloriam. In zdaj stoji tu in čuti, kako se mu bliža starost, ln meni, da ni storil še ničesar. Njegova prava moč je kakor neobdelana njiva. Dolžnosti, ki jih ima kot dušni pastir, ga dobivajo šibkega. Ah, saj ve — pretili je ln premehak. Kje je duhovna ostrost, ki bi se tako lepo podala gvardianu — kje železni strah in red, ki bi se tako lepo podajala rektorju. Na prižnici se poglablja v poveličevanja preskrivnostnih globin božjih, v spoved-nici je bolj psiholog kakor praktik, bolj odvetnik kakor sodnik. Šiloma se mora otresti strahu, — V imenu po- korščine je tu. To mu je edina tolažba. — In ve, že čez pol ure, ko bo spet stal sredi v skrbeh malih ljudi in otrok, v križih malodušnih src in beraškega samostanskega gospodarstva, mu bo božja tolažba spet obilno privrela naproti v blaženem pozabljenju samega sebe zastran drugih. Smehljaj mu razjasni mrko obličje. Najsi je tudi pretih in premehak, vendar prihajajo vsi k njemu, vsi, ki jih tarejo vsakdanje težave. Razbojniki in morilci, oni naj gredo k Bernardinu, gorečniku! Vzame knjigo iz omare in jo drži pred očmi. Dobri stari sveti Efrem! Ta mu mora vedno spet posojati pravi zanos za Marijine pridige v majniku. — Mimo žarnih podob iztočnega meniha mu roma oko, dokler mu ne obvisi na mestu, ki je njegovemu spoštljivo razglablja-jočemu duhu pravi užitek. Skrivnostno gospoduješ povsod, o Gospod, in povsod si skrit! Pričujoč si v višavi — ona te ne čuti. Pričujoč si v nižavi — ona ne doume tvojega bistva. — Pričujoč si v morju — ono ne ve, da si to ti. — Ves si le čudež, naj te iščemo kjerkoli. Bližina si in daljava, kdo naj te doseže? — Izsledujoči duh z... Krepka roka odpre duri; Caharija povesi knjigo. »Ti, Bernardin?« Mladi menih zaustavi silni korak in se opravičuje: »Oprostite, da vas motim! Hotel sem samo poiskati knjigo, ki ste rekli, da teko lepo opisuje Brazilijo.« Gvardian pokaže na polico, ki so v njej zemljepisne knjige. »Tam; mislim, četrte!« Bernardin vzame knjigo iz predala in jo odpre. »Je že prava,« reče in hoče spet pustiti gvardiana samega. Pa te ga s krotkim nasmehom vpraša: »Kaj te že teko žene ven?« »Da, odvrne menih in oči mu zaigrajo, redkokdaj: Gvardianu pride iz ust beseda, kakršno reče le »Pogrešal te bom. Si tudi v našem starem vinogradu dobro regolil.« > « « «/> B N a> ■8 1 Ž * a O * E o) ft) ■s S .Z, C/) -3 ° ^ e «-< , o c/5 a C "C C s o -a ca C o> d £ K >53. aj "ŠT d 1 s 2 ."S? ti a " a J* - CO E S _ra g 0) o •S "m iS o •ot B 3 • S -5 c . i M ° rt N >o -2 » rt P N C M > > S * a n 3 .S O y—i S m a 4) •N O a « O! "3 O N — a t S 5 o Mali oatau V malih oglasih velja vsaka besed« Din 1'—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonsko, 5 mm visoka pelltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- Damshe perilne obleke od 55 Din naprej, predpasniki od 18 Din naprej, vse vrste boljše obleke, halje, krila in bluze, bom-bažasto in svileno perilo itd. — nudi F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Služkinjo delavno, pošteno, čisto -sprejmem. - Černe, Bežigrad 14._(b) Trgovsk. poslovodjo ali poslovodkmjo, ki ie zmožna samostojno voditi podružnico na severni meji - sprejmem. Pogoj kavcija in prvovrstne referen-ce. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7962. (b) Dve sobi in kuhinjo oddam letoviščarjem. Poizve se v brivnici v Med-vodah._(č) Stanovanje 2 sob, kuhinje s pritikli-nami oddam z avgustom mirni stranki v Fiignerjevi (Skofjij ulici 8 1., levo. (č) M Mizarski pomočnik za splošno mizarstvo išče sl-ižbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8022. (a) Oskrbnik ekonom želi službo na velepose-stvu. Informacije na zahtevo. Naslov pri podružnici »Slovenca« v Novem mestu. _(a) Službo išče trezen, marljiv, 24-leten mladenič, nekadilec, dober muzikant, vajen nekoliko mesarije, zmožen vseh hišnih del. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7933._ (a) Dekle s kmetijskim gospodinjskim tečajem, ki je služila pri finih družinah in zna samostojno dobro kuhati meščansko hrano — želi službo s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7939._Ja) Čevljarski pomočnik vajen vseh del, priden in pošten, išče mesto kjerkoli za 30 Din na teden. NaSjov v upravi »Slov.« 7928. (a) Prodajalka mešane trgovine, voljna pomagati tudi v gospodinjstvu, išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod -Prodajalka« št. 7821. (a) Iščem službo skladiščnika, sluge ali kaj stičnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8035. (a) Mlad ekonom verziran v vseh panogah kmetijstva, s prav dobrimi spričevali, da za nagrado dve mladi udomačeni srni, popolnoma krotki, tistemu, ki mu nudi ali posreduje mesto ekono ma, gozdarja ali kaj slič nega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Srna št. 8046. (a) Pošteno dekle ki zna kositi in opravljati kmečka dela, se sprejme. Jožefa Poznič, Podmilšča-kova 46, Ljubljana VII. (b Mesto gospodinje dobi boljša gospodična ali mlajša gospa. Ponudbe s sliko upravi »Slov,« pod št. 7854. (b) Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Službo dobi kdor mi posodi 5000 do 20.000 Din na mlin in oljarno ob ban. cesti na Sp. Štajerskem Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna služba« št 7856. (b) Kuharica dobra gospodinja, sredniih let, mirna, poštena, vajena vsakega dela, išče mesta v župnišču ali pri samostojnem gospodu s 15. julijem ali 1. avgustom. -Ponudbe pod zn. »Anica« poštno ležeče Selnica ob Dravi. (a) Vdova s sinom bi rada kakršnokoli zaposlenje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8064. (a) avnič. pomočnik in niehanikar za kolesa, vajen tudi v trgovini, išče kakršnokoli zaposlitev. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožen« št. 7991._(a) Stalno službo išče izučen mizar, ki je poleg tega vajen sobosli-karstva in vseh gostilniških poslov. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7819. (a) Trgovska pomočnica išče kakršnokoli name-ščenje. Dopise podružnici »Slov.« v Celju pod »Poštena« št. 7973._(a) Pekovski pomočnik s šoferskim izpitom - išče stalno službo. - Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Trezen« št. 7975. (a) Fant mlad, trezen, nekadilec, vojaščine prost, zmožen kavcije, želi mesto sluge, skladiščnika ali karkoli v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8032. (a) Mlinarski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 8029._(a) Službo gospodinje samostojne, iščem k boljšemu, samostojnemu gospodu, tudi na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gospodinja« 7820. a Mlad obrtnik peK z izpitom, samski — išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7982. (a) Kmečko dekle »ošteno, išče službo kot pomoč v gospodinjstvu, .»iena vsakega dela, gre kamorkoli. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7981. (a) Prosim kdo bi sprejel pošteno in snažno, izobraženo vdovo za hišnico v mestu ali kjerkoli na deželi. Zadovolji se z malenkostno plačo. - Marija Šinkovec. Liubliana, poštno ležeče. (a) Dekle pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del, nekoliko kuhanja, dobra likarica, želi priti k pošteni družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8079. (a) mm Soizdelovalca lesne stroke, iščem za nov in nepoznan sadjarski stroj. Ponudbe upr. »S!.« pod »Stroj 5000« št. 7874 (b) Sluga za trgovino - se sprejme, Prednost sodarji in avto-vozači. Zaradi inkase je potrebno nekoliko kavcije. Ponudbe upravi »SI. pod »Vesten v službi« št 7930. (b) Kmečko dekle pridno, pošteno, vajeno kmečkih del, takoj sprejmem. Pržan 2, Št. Vid nad Ljubljano. (b) Prodajalca (-ko) za malo trgovino na deželi, z vložkom 5.000 do 10.000 Din — sprejmem Eventuclno se da tudi najem. Reflektira se na mlajšo moč. Ponudbe upr, »Slov.« pod »Takoj« št, 7953. (b) Odvetn. kandidata sprejme večja odvetniška pisarna v Ljubljani. Vprašati pod »Stalno event. komp.« 7823 na upravo »Slovenca«. (b) Inteligent vsaj z gimnazijsko maturo, zmožen voditi godbo na pihala in sposoben za praktično gospodar, delo, dobi primerno namešče-nje. Sprejme se le oseba odločno katoliškega prepričanja Ponudbe upravi »Slovenca« pod T. D. (b) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, balkon, poseben vhod, se odda takoj ali pozneje v Zeleni jami. Tovarniška ulica 21. (č) Enosobno stanovanje komfortno, sc takoj odda v Soški ulici 5 (v bližini kopališča Kolezije). (č) Dvosobno stanovanje oddam. Rakova pot 151, Dravlje._(č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami iščeta dve osebi v sredini mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7990. (c) Opremljena soba v centru, I. nadstr., s posebnim vhodom, se takoj odda. Naslov v upr. »SI.« pod št. 7948._(s) Sobo oddam za 150 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7989._(s) Opremljeno sobo event. z 2 posteljama, s posebnim vhodom,, takoi oddam v sredini mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8045. (s) Knjižico Mestne do 5000 Din kupim. Naslov v upravi »Slovenca-pod št. 7999. (d) Davčne zadeve tožbe na upravno 6odišče, informacije: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Miklošičeva 7-11. (d) ✓ Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske do 30.000 Din kupim, Ponudbe upravi »SI.« pod »Gotovina talto' '935« št. 8096. (d) Hranilne g • i *» • hn vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. NOVEL tovarna olroSKIh in bolnlShll vozICKov, lovornlli irlhollc lr hovluosilshurstvtr Izdeluje od navadnih do vseh najnovejših modelov po najnižjih konkurenčnih cenah, ter prodaja in razpošilja na drobno in debelo Ceniku razpoamani broiiilačuo Anton Čadež, Uubliana 7, f ranhopansha ul. 21 Trgovska pomočnica se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi in ki bi imela voljo pomagati pri gospodinj, stvu. Ponudbe upr. »SI.« pod značko »Delovna« št. 7951. (b) Čevljar, pomočnika za šivana dela spreime takoi Alfonz Zarnik, Ga-jeva 9. (b) Kuharico za večje gospodinjstvo, snažno in pošteno, sprejme Klemene, Vič. (b) Dekle 20 do 30 let staro, ki zna vse kuhati in opravljati druga gospodinjska dela, se takoi sprejme. Anton Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu, (b) Avtomobile prvovrstne, osebne, odprte in zaprte, 2-7 sedežne, tovorne in avtobuse - iz prve roke kupite najceneje tudi proti hranilnim knjižicam. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11, (f) Majhen avto zaprt, novejša tipa, vožen 24.500 km, poraba bencina 10 litrov, v brezhibnem stanju, naprodaj za 11.000 Din. Naslov v upravi »SI.« pod št. 8097. (f) Čevljarski stroj ' Mostno tehtnico in harmoniko zelo poceni , centimalno, precizno in v prodam. - Moste, Dete-1 dobrem stanju, prodamo, lova 8. 11) I Interesenti jo lahko ogle- dajo v tovarni Jakil Batno šteto 1% investicijsko in stabilizacijsko posojilo - najbolje prodaste pri Bančno kom. zavodu v Mariboru. Avto »Tatra« dvocilinderski, 4 sedežni, v dobrem stanju, naprodaj. Tudi na hranilne knjižice. Vprašati: Ussar, Trubarjeva ul. 9, Maribor, (f) Naprodaj avto VVanderer 5 20, avto BMW 4/16, Harlev solo stroj 1200 cm'. Poizve se v upravi -Slovenca« pod št. 8056. 10 Trisobno stanovanje lepo, solnčno, komfortno, poceni takoj oddam. — Povšetova cesta št. 35a, Kodeljevo. (č) Trisobno stanovanje s pritiklinami na Marijinem trgu oddam za avgust. - Vprašati pri I. C. Mayer. (č) Za cvetličarno »Split« se išče raznašalka ali učenka. Frančiškanska ulica 8. (b) Dekle za vsa hišna dela, vajena šivanja, se sprejme. Flor- (b) Prodajalka dobro vpeljana v manu-fakturi - se sprejme v trgovino mešane stroke. Naslov v podružnici »SI « v Celju. (b) Trgovski sotrudnik vojaščine prost, prvovrsten manufakturist — se sprejme v manufakturno trgovino. M. Kokl, Kranj. (b) Služkinja vajena vseh hišnih del in kuhe - dobi stalno službo na Gorenjskem. - Ponudbe s prepisom spričeval poslati v upravo »Slovenca« pod »Služkinja« št. 7954. _ (b) Pek s koncesijo dobi takoj dobro mesto. Ponudbe pod »Blizu Celja« 8039 na upravo »Slovenca«, (b) ianska 16. IŠČEJO: Pozor! Iščem dvosobno stanovanje, kompletno, za avgust, plačam točno, tudi naprej. Takojšnje ponudbe upravi »Slov.« pod »Redka selitev« št. 8099. (c) Mirna stranka dveh oseb išče za september ali oktober enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje v mestu«. (5) Učiteljica išče eno- oziroma dvosobno stanovanje s pritiklinami in predsobo. Ljubljana-Moste. - Ponudbe s ceno pod »Snaga in mir« 8025 na upravo »Slovenca«, (c Sobo z vso oskrbo iščem v št. Vidu nad Ljubljano ali bližje mesta. Obširne ponudbe pod »Udobno in stalno« 8078 na upravo »Slovenca«. (c) ODDAJOs Trisobno stanovanje se odda za 400 Din za avgust. Naslov v upravi Enosobno stanovanje se odda. - Savlje 50, p. Ježica. (č) Stanovanje sobo, kuhinjo, pritikline, oddam. Val. Vodnikova 15, Zelena jama. (č) Enosobno stanovanje lepo, s pritiklinami, se takoj odda. Galjevica 3. Č Šestsobno stanovanje nasproti opere, komfortno, solnčna lega, primerno za zdravnika, se odda s 1. avgustom 1935, za 2100 Din mesečno. Pojasnila: Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana. (č) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din. (d) Ugodno stanovanje dam tistemu, ki mi posodi za povečanje obrata 10.0C0 Din. Naslov v upr. »Slov.« Maribor št, 1895. (č) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie, sestava in apro bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Klavir prvovrsten, inozemski, angleške mehanike, zavoljo opustitve trgovine z glas bili - ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov. < pod št. 6061. (g) Sadno stiskalnico združeno s sadnim mlinom, nov sistem, prodam. F. Petrič, Zg. Jarše 19, p. Mengeš. (1) Rabljena kolesa ženska in moška, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (D Karlovcu. nt Sveže slive (špingle). kg 4 Din, hruške kg 5—6 Din, košarice 40 kg, franko postaja razpošilja po povzetju G. Drech-sler, Tuzla. (1) Stroj za čajno maslo velik, fabrikat Bergedorf, prav malo rabljen, ter razne stroje za mlekarno poceni proda Adolf Beni-hard, Maribor, Aleksandrova!^_(I) Omaro za led, malo rablicno — ugodno proda: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 24-44. (1) Dieselmotor ležeči 15 HP, malo rabljen, ugodno naprodaj. — Cenj. ponudbe interesentov na upravo -Slovenca-pod .1897« 8034. (1) Stanovanje eno- in dvosobno, v Trnovem, oddam takoj ali pozneje. Cesta na Loko 22. (č Enosobno stanovanje s predsobo oddam snažni stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8112. (č) Trisobno stanovanje komfortno, se takoj odda. Poizve se: Borštnikov trg št. 1. (č) Iščem podjetnika za eksploatacijo satinober barve. Naslov v upr. »SI.« pod št. 7929. (d) Hranilno knjižico Posojilnice Narodni dom, kupim. - H. Potrč, mesar, Maribor, Glavni trg, (d) Hranilne knjižice Ljudske posojilnice ljubi j., manjše vsote, kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Gotovina« 8124. (d) 25.000 Din posojila rabim za takoj. Plačam 10% obresti, vknjižba na večkratno jamstvo proti vrnitvi do enega leta. — Ponudbe poslati upravi »Slov.« v Mariboru pod Slovenca« pod 7994. (č) »Posojilo« št. 7888. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljub liana Krekov trg 10 Dijaki Uboge šolske sestre v Krekovem domu na Jesenicah sprejemajo učenke meščanskih šol v celotno oskrbo za 300 Din mesečno, (D) Klavir kratek, zaradi družinskih razmer - naprodaj. Cerkvena ulica 21, vrata 32. (č) Plinski štedilnik na dva plamena, dobro ohranjen - kupim takoj. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Plin«, k Maline vsako množino, po dnevni ceni, kupujemo. - Ponudbe na Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Prvošolca ali tretješolca III. drž. realne gimnazije sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra oskrba št. 8091. (D) Izgubil se je pes črn jazbečar. Ima znamko Litija. Odda naj se proti visoki nagradi arh. Ledi, Gosposvetska 4. (e) Pes doberman se je izgubil. Sliši na ime »Črt«. Proti nagradi naj se odda: Tomačevo 72. (e) I Aufo-mofor i Gasilci pozor) Gasilski avto »Austro Fiat«, v zelo dobrem stanju, prodam po priložnostni ceni za 15.000 Din (tudi na obroke). Schick, Tržaška 20, Maribor, (f) Motorno kolo »Puch«, 250 ccm, nekoliko rabljeno - proda Ussar, Maribor, Trubarjeva ul. 9, Slaro zlato, zlato zobovje in srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 V sakovrstno zEato kupuje po aaivišjih cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulica St. 3. Črpalko za vodnjak (Fligelpumpe) kupim. — Iljaš, Glince XV. 6. (k) Kopalno banjo emajlirano, kupim, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8077._(k) Kolo damsko in moško, kupim. Ponudbe z navedbo cene, znamke in stanja upravi »Slov.« pod »Kolo«. (k) IE22S03D Stroja za dvojenje podplatov (Doppelmaschine) in za čiščenje (Ausputzmaschi-nc), nova, ugodno naprodaj. Klofutar Josip, Zg. Šiška, Jančigajeva 177. (1) SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Sitofu« Ljubljana Novost! Motorno kolo znamke »Diamant«, motor F. & S. 98 m, 2.25 KS — dobite najceneje le pri tvrdki IVAN JAX IN SIN Ljubljana Gosposvetska cesta 2 Kočija napol krita, landaver ko-leselj v surovem stanju, ameriški stroj de Vilbis za ličarsko škropljenje -vse po nizki ceni naprodaj. Kolodvorska ul. 25. I Kolesa najnižje cene S. Rebolj 8 Drug Ljubljana, Gosposvetska _št. 13._ Otroški vozički najceneje pri S.Rebol! SDrug Ljubljana, Govsposvetska št. 13. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Rožna dolina, c. II št. 41a. (1) Šivalni stroj čevljarski, cilinder, nov. Adler, poceni naprodaj. Tyrševa 41._(1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. t6. Telelon 33-13. , Nodroce l posteljne mreže, železne i zložljive postelje, otoma-! ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN iapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Malinovei pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Liubliana. nasproti »Nebotičnika«. Lister suknjiči buret, skavt hlače, pum-parce. razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Gumijaste cevi za vrtove, cevna vretena, brizgalne nastavke, pipe, hidrante, vrtne škropilnice, žične ograje za vrtove in cevi za betonske stebričke, vrtnarsko orodje, škarje za živo mejo in drevje, drevesne škropilnice, sadne preše, sadne obiralnike in vse ostale vrtnarske in v železninsko stroko spadajoče potrebščine dobite najceneje pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji, Ljubljana, Gosposvetska ce>sta 1 Čevljarski stroj (Flachpult), čisto nov, se proda po lastni ceni Din 2500. Ussar, Trubarjeva št. 9, Maribor. (1) Novofundlandce krasne, čistokrvne psičke z rodovnikom — proda Drvenik, Ptuj, Aškerčeva ulica 10. (1) Elektromotorji novi in rabljeni, za vse napetosti, vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje diham, avto-dinain, elektromotorjev ter vseh električnih aparatov, instalacije za luč in pogon. Franjo Perčinlič, elekiro-podjetje, Ljubljana, Gosposvetska 16. Telef. 23-71. Najcenejše in kvalitativno naiboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga tovorna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtooostala Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Bjubljana, (Kersnikova ulica 7, poleg člamila VINA »seh vrst kupile naiugod-ueje pn Centralni vinarni v Ljubljani. Koruzo za sejatre rdečo deteljo in ajdo oddaja v Javnih skladiščih Ivrdka Franc Pogačnik d. Z O. Z., Tyrševa c. (Dunajska) 33 Hladilnik na električni, plinski ali petroleiski pogon ugodno prodam tudi na obroke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Brezhiben hladilnik« St. 7717._01 Vložene kumarice !udi za kuho, prodam v vsaki količini po ugodni ceni. Hribar, Vevče 34. (I) * Voz z diro n« oljnatih oseh ugodno naprodaj. - Iskra Franc, Vič 16. (D Osebni avto in garaža se oddasta v najem. Vprašati: Mirje 1. (n) Preklic Podpisani Tancar Alojzij preklicujem in obžalujem neresnične žalitve, ki sem jih izrekel o g. Komacu Jožetu v občinskem uradu na Jesenicah dne 17. junija 1935 ter izjavljam, da ne morem o g. Komacu Jožetu reči ničesar nečastnega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mene. - Tancar Aloj-ij s. r., občinski dacar, Jesenice. (o) Majhna hišica 3 sobe, kuhmja, predsoba. 2 balkona, vrt, z vsemi pritiklinami, pripravna za letovišče, ali za upokojenca, oddaljena 10 minut od Dolenjskih Toplic — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7996. (p) Štedilnik na plošči, z bakrenim kotlom, v dobrem stanj-J. ter 2 lončeni visoki peči proda iskra Franc, Vič it. 16. ID Šivalni stroj pogrezljiv, nekoliko rab 1jem, naprodaj tudi za hra nilne knjižice pri Ussar, Maribor, Trubarjeva nI. 0 (1) Velika mlatilnica nn motor, v dobrem sta nju. čisto mlati in oči.«ti naprodaj. Cena 3700 Din Marija Skrbinšek, Hajdi-n» pri Ptuju. (I) Vrtno klop in mizo novo, proda Sedej. Mala čolnarska 5. (1) Letovišča Za letovanje v Poljanah Vam nudi do bro hrano in stanovanje dnevna oskrba 30 do 32 Din - gostilna Maček, Po Ijane nad Škofjo Loko. L Letovišče in kopališče šorli, Gorenja vas, Po ljanska dolina — sc pri poroča. (L) Hotel «Hom« Podbom, Gorje pri Bledu Gorenjsko, nudi ugodn* bivanje po nizki ceni. L IkVIMMul' J mUmBBS^m^r i IŠČEJO: Manjši lokal ivetet, v centru Ljublja ie - iSčem za čisto obrt Ponudbe upravi »SI.« po< »1. avgust« št. 7931. Cenjeno občinstvo opozarjam, da bom na prevzeti gostilni pri '•Sodčku« na Zabjeku točila prvovrstna vina, sprejemala abonente na dobro domačo hrano. — Cene zmerne. postrežba točna. Zato vsi, ki želite bogato postrežbo za solidno ceno - k -Sodčku«. - Josip in Nežka Hudnik. (o) Dve hiši prva dvodružinska, druga enodružinska z delavnicami, zraven cerkve in tramvaja, poceni naprodaj. Poiz.ve se: Vič 143, Cesta na Brdo. (p) Nedograjena hiša naprodaj za 20.000 Din gotovine, ostalo hipoteka. Za dograditev je potreb nih 8000 Din. - Najbližja okolica Ljubljane. Ponud be upravi »Slov.« pod ^Nedograjena hiša'« 7853 _(p) Hiša novozidana. zraven nekoliko zemlje - n.ipro iaj Več se poizve: Komarje št. 109, Dobrova pri Ljubljani. (p) Na Bledu bližini jezera in kralj, dvorca po ugodni ceni in plačilnih pogojih naprodaj stavbna parcela. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8031. (p) Hišo in nekaj posestva — po ugodni ceni prodam. Jože Petač, Zg. Pirniče 63, p. Medvode. (p) Manjše posestvo na Dovjem, obstoječe iz hiše, gospodarskega po slopja, 2 njiv in vrta, z lepim položajem, naprodaj. Poizve se pri Zima Jože. Dovje 24. (p) Dvignite T oglasnem oddelku »Slovenca« sledeča pisma: Dobro srce in pridne roke 7562, Fvhanstični 7386, Fina šivilja 6445, Gostilna 6539, Kapelnik 6287, Lep kraj 6642, Lepo življenje v novem domu 4781. Nagrada 7689, Poštena in dobra 5264, Reden plačnik 7375, Redka prilika 5960, Redka selitev 7307, Snažna in poštena 7872, Snaga in red 5417, Solidno 7301. Spretna v ročnem delu 7321, Stalno ev. komp. 7823. Stalna moč 5223. Stalna služba 7572. Stavbna parcela 5441,/ Točen plačnik 7871, Zmožna 6681. (o) Posestvo 7 oralov, njiva, travnik, gozd, sadni vrt, vinograd, hiša, ugodno naprodaj. — Mira Robar. Zabjek 8. p. Laporje. (p) Vila s posestvom ik kolodvora v Št. Ilju, pripravna za zdravnika -naprodaj. Elekrična luč. -Naslov v upravi -Slov.« Mariboru. (p) Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane. po vsaki fotografiji, vseh velikosti in oblik Naročajte: Kune Franc fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik! (t) Modroce in ostale tapetniške izdelke izvršujem po zmernih cenah; grem tudi na dom Franc Iskra, lapetnik, Vič št. 16. (t) Posteljne mreže izdeluje vse velikosti in jih sprejema v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Komenskega 34. (t) rtnmm ODDAJO: Mlekarno na deželi dam v najem z vsem inventarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7862._(n) Dobroidoča pekama se odda v najem. Ponudbe: Franc Sivec, Maribor, Pobrežje, Aleksandrov« cesta 6. (n) Trgovino malo z meš. blagom, z inventarjem.. brez zaloge -oddam v najem. Gostilno na račun. - Kreanik, Voj-nik okol. 70. Pekarijo oddam takoj v najem. — Vinko Vidmar, Ljubljana, Zelena jama, Vodnikova ulica 4. (n) Enonadstropno hišo tristanovanjsko, prodam. Naslov v upravi »Slov pod št. 7932. (p) Kupim parcelo od Ljubljane do St. Vida. Ponudbe s ceno na upra vo »Slovenca« pod »Golov denar« 8011. (p) Večja vila v Kamniku -"»oleg starega kopališča, \2 velikih sob, kopaln «oba. elektrika, tekoča voda. lep vrt. ob vodi, krasen razgled na planine, 3 stanovanja, pripravna za penzijo, prenovljena. naprodaj ali se da v najem. Oddajo se tudi stanovanja posamič. Vsled obnovljenja starega kopališča in upeljave preizkušene nove vrste naravnega zdravljenja brez ozira na -sezono posebno ugodna prilika. Hipoteka ostane. Vprašanja na Kopališko družbo Kamnik d. d. v Ljubljani, Beethovnova št. 14 mezz. (p) Pritlično hišo novozidano, z vrtom, gospodarskimi poslopji in 56 arov orane zemlje prodam. Lovko Josip, Krška vas 97 pri Brežicah. (p) Parcela ugodno naprodaj; tudi za hranil, knjižice. Ponudbe pod »Ugoden nakup« št. 8042 na upravo »Slovenca«. (p) Valjčni mlin industrijski, sposoben vse meljave, kapaciteta 150 vagonov, novi stroji, čist, stavba v najboljšem stanju, nizka režija, z malimi stroški se da razširiti, zraven žaga venecijanka, vse v obratu, na turbinski pogon, ob stalni industrijski vodi, severno Ljubljane, dam radi starosti v najem event. prodam. — Vprašanja pod »Rentabilno« št. 8041 na upravo »Slovenca*. (p) Parcela pri zatvornici čez Gruberjev prekop prav poceni naprodaj. —i Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8013. (p) Enodružinsko hiio prodam v bližini Ljubljane. Nekaj gotovine takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8066. (p) Nova hiša ugodno izdelana, 6 sob, 2 kuhinji in pomožni prostori, cela podkletena, 600 m5 vrta, naprodaj za 85.000 Din v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8047. (p) Stavbne parcele prodam. Naslov v trgovini Gor j up, Celje, Prešernova ulica. (p) Inserirajte v .Slovencu4! Stavbno parcelo 500 m', na zelo lepi točki prodam. Aljaževa 8. Sp. Šiška. (p) Stavbna parcela v zdravem letoviškem kraju, s stavbnim materi-jalom, pri Hočah - takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slov.* v Mariboru pod št. 18%. (p) Hiša na prometnem kraju, 15 minut izven Maribora, z gospodarskim in hišnim poslopjem, sadonošnikom in 4 orali zemljišča - se zaradi preselitve ugodno proda. Tezno, Ptujska cesta 54, Maribor. (p) Hiša dvodružinska, vogalna, na periferiji Ljubljane, elektrika, plin, vodovod, par-k'«ti, ograjen vrt, lega za »V»rt - naprodaj tudi samo za knjižice. Ponudbe upr. -Slov « pod »Klasje« 8121. (P) Osmočolec klasične gimnazije instru-ira vse predmete po nizki ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uspeh« Ponavlialni tečaj za srednješolce Pod strokovnim vodstvom profesorjev se priredi v času od 10 julija do 20. avgusta ponavljalni tečaj za srednješolce v poslopju osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici. Pouk vrše le kvalificirani profesorji s popolno dolgoletno prakso. Prijave se sprejemajo od 3. do 9. julija od 11—12 v šolskem poslopju na Ledini. inssmni Posestnik in obrtnik srednjih let v Ljubljani poroči takoj premožno gospodično radi prevzema posestva. - Ponudbe pod »Gospodinja« št. 8076 na upravo »Slovenca«. (ž) Ženitna ponudba Gospod, 25 let star, visok, inteligenten, z višjo izobrazbo, sedaj uradnik-pripravnik v drž. službi, 7. zasigurano dediščino 2,500 000 Din — poroči 16 do 25 let staro gospodično, inteligentno, ne-omadeževane preteklosti, dobrega srca. Odgovarjajoča dota zaželena, vendar ni pogoj. -— Ponudbe z najnovejšo sliko upravi Slov.« pod št. 7855. (i} Vajenka za trgovino se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena«, (v) Vdova srednje starosti, dobro si-tuirana, neodvisna, dostojna in inteligentna, želi znanja radi ženidbe z inteligentnim gospodom, ki je event. v kakšni drž. ali privatni službi, odnos, upokojenec, z lepim nastopom, 40—45 let. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Značaj« št. 8036. [i) Boljše dekle z manjšim posestvom na deželi želi poročiti gospoda s stalno službo aH obrtnika. - Ponudbe pod »35—50« 8030 na upravo »Slovenca«. (ž) Droben oglas r •Sloutrum* posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim dinarjem oai kupca ti s knjižico dis.' LJUDSKIM ODROM! Ze v poletnih mesecih izidejo vse štiri igre »Založbe ljudskih iger" za prihodnji letnik 1835-36, in sicer: Duhovna igra BOŽIČNA IGRA Po A. Susterju-Drabosnjaku priredil N. Kurel glasbeni del uredil M. Tome.' Narodna igra POSLEDNJE USTOLIČENJE Slavnostna ljudska igra v petih delih. Ob petnajstletnici koroškega plebiscita napisal France Brenk. Socialna igra IGRA O DOBROTI Po I. M. Heinenu predelal N. Kuret. Vesela igra VODA Ljudska komedija v treh dejanjih. Spisal loža Vombergnr. Druga predelana izdaja. Te štiri igre dobite z. revijo „Ljudski oder* vred za letno naročnino samo Din 60' — Letna naročnina za revijo »Ljudski oder' samo znaša Din 30"—. Ce se takoj priglasite za naročnika, dobite vsako igro takoj po izidu v teku poletnih mesecev; revija .Ljudski oder. pa začne svoj 3. letnik s 1. septembrom. Pišite na naslov: ZALOZBA LJUDSKIH IGER, Ljubljana, Zarnikova 16 Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 II, Enonadstropna hiša nova, z 2 stanovanjema trgovskim lokalom in go spodarskim poslopjem naprodaj blizu Domžal Cena 80.000 Din. Naslov v upravi -Slovenca« pod St. 8033. (p) Dvodbružinsko hišo z elektriko in vodo po ugodni ceni prodam. Pojasnila pekama Pire, 7.g. Šiika. (p) Enonadstropno hiio z gostilno, mesarijo, trafiko, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji, njive, sadni vrt itd., pod ceno naprodaj pri Ljubljani. Naslov v upravi »Slov,« pod M. 7998. (p) Dražbeni oklic Dne 15. in 16. julija 1935 ob 8. uri .se vrši pri sreskem sodišču v Logatcu dražba posestva v Dni. Logatcu, Čevica. — Ob državni ce»ti posestvo: gostilna, trgovina, gospodarsko poslopje. Cenilna vrednost ca. Din 1,000.00(1.—, Najmanjši ponudek dve tretjini cenilne vrednosti. Prvi dan prodaja gozdov, travnikov, njiv in pašnikov po parcelah, drugi dan stavbe in vrta. Pojasnila daie: Posojilnic« v Logatcu. Avtomatski buffet zelo dobro idoč, se proda. Ponudbe pod zn. .Avtomatski buffet« St. 7885 na upravo »Slovenca« v Mariboru. Znana gostilna #JemCjU« se ob priliki cerkvenega žegnanja, ki se vrši vsled evhtHsiičnega kongresa šele v nedeljo, dne 7. julija 1.1. pri Sv. Pelru v Ljubljani, priporoča slavnemu občinstvu za obisk. Postregel bo z najboljšimi do lenjskimi in štajerskimi vini in z dobrini prigrizkom Popoldan na vrtu koncerl — Se najvljudneje prlpo. roča gostilničar Franc Rozman Vsem cen], gostom kateri ste me pevsečali v restavraciji *Lloyd«, se zahvaljujem ter se Vam nadalje priporočam. Priporočam se tudi vsem cenj. gostom, kateri ste dosedaj obiskovali staroznano gostilno na Tržaški cesti St. 22. — Točila bom prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Dobilo pa se ho tudi dobro dalmatinsko vino iz restavracije »L1oyd«. Skrbela bom za dobra topla in mrzla jedila, katera se dobe ob vsakem času. — Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano. Se priporoča MARIJA BUČAR. Lepa priložnost Sukno po 14'— Din meter dobile t Trpinovem bazarlu Maribor, Vetrinjska ulica 15 Varaldtnske TopllCC: Radioaktivna tveplena voda B9» ln radioaktivno tiiato. ZDRAVI: revmatična obolenja členkov ln mišičevja, Sosledtce ran ln brazgotin po oper&cUah, neuralgtjo, ll&s, protln, kronične eksudtte, Jenuke boleinl, vnetje vene, kronične ekceme, skrofuioso, s&strup-Uenje s kovinami, boleinl Jeter, preobilno kislino v ielodcu Itd. • Nlsk« cen«, prijetno blvaltlč«. • KopatlSkl auto von dnevno ls Zagreba. In v Zagreb. • Pojasnila dlje ravnateljstvo kopališči. Oklic V zapuščinski zadevi po dne 22. decembra 1934 umrlem H 1 e d e Andreju, posestniku iz Sp. Šiške, Drenikova ulica hiš. št. 8 — se bo v zapuščino spadajoče zemljišče vi. št. 686 d. o. Sp. Šiška, ki obstoji iz vrta pare. št. 210/1 s povrSino 2298 m- m stavbiščem pare. št. 210 6 vrtna lita s površino 28 m1, vsled tu«, sklepa z dne 17. junija 1935 I O 936/34 9 — prodalo na prostovoljni sodni dražbi ki se bo vršila dne 19. julija 1935 ob 9. uri v pisarni g. U š 1 a k a r Ivana, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg 3. Vsak dražiteli mora pred dražbo položiti kot vadij 10% vzklicne cene po 160.000 Din, pod katero se ne proda. Natančnejša pojasnila se potzvedo v pisarni podpisanega sodnega komisarja, kjer so na vpogleci tudi dražbeni pogoji. Uilakar Ivan 1. r., javni notar kot sodni komisar. Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, iivršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Najceneje kupite pri nas: rte vrsta mmufakturnega bl«|», b sieari Crcppe de Chine ......... Din 34— "Bourrtt barvasti od........Din IS«- ETmoria bemberg . . '.''......Din 26____Deteii . . . , , i ....... Din 8— Creppe Marocaine........Din 32— Brisače............Din 4.50 Svileni cponge . ........ . Din'M— Zav*M, trodehi« .........Din 65— Kuntcnina, Sifon . . Sifon la. , 80 cm U»tni izdelki bel«*« bUtfa; . Din 4.— Kontenina ta rjuh«, 156 om , . Din 6— Belo »t rjuhe . 7 . . . . Din 9.— kapri«, 1«0 ©m , . . Din U— Dto 17— Din 24,50 pri celem komadu po*«b«n popust. Narodni Magacin Splošna tekstilna d. d. Ljubljana, Mestni trg 17 BANKA BARUCH " U, RUE AUBER PARIŠ (9°) TtUI.I Opira 98-tS - Telef.: Opčra 98-16 NmIov brzejavktrni Jugobaruch Pariš 96 Banka Jujo»lov»tl»kih izseljencev v Bcl-jiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlj« denar v Jugoslavijo najhitrej« in po najboljfiero dnevnem kurzu. Vrti v»« bančne peile najkulantnej«. Poštni uradi Baljjtjl. Franciji, Holandiji in Luk««n-burgu »prejemajo plačila na nat« čekovne račune: BELGIJA. No, 3064-64 Brux«Iaa, FRANCIJA; No, It 17-94 Pari, BOLANDlJAi No, 1498-65 N«H. Dt««t, LUKSENBURG: No. 5967 Lu»«mbour|. N« t»ht»To pošljemo brezplačno naše č«kovne nakaznic«. PUM ta volane v različnih gubah Speclelnlenlel pajčolanov rut, šalov, oblek rim enlel vložkov in čipk specleinl n/nr » i«vn*> robce AZurlranle prtov, volan i. t. d. Predllsk«n'e fondih ročnih del — lepi vzor«!. *i«t tjsk Vezeni« ®pO0gr»ro°v zaves, perila z najfinejšo 1» hajifpeinejšo prejo, jtepnl rflHfcCl komad Din 2'.-, Din 3'—, Din 3-50, Din 5-— in Din 6 -Za naše Uveliietno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k noten * Plikeš, LfuMjana i same poleg hotel« Štrukelj NI KR^ZA TEMU KRIVA, CE VAM IZPADAJO LASJE. TEMU JE KRIVA ZASTA. RILA METODA NEGOVANJA LAS! ZATO SVETUJEM, DA UPORABLJATE ,SORELk' ker SORELA SORELA ne vsebuie mila. sode. amoniaka ali drugih alkaliiskih sestavin. krepi in hrani lasiš*e, posDešuie rast las in lih napravi ieoe. mehke, netne in Jim daje krekrasen sijaj. SORELA za malo denarja - čuda ustvarja New-York, London, Pariš, Berlin, Amsterdam, Wien, Praga Zastopstvo za 3usosiavl)o; ZAGREB, JelažUev trg 1 I- Konrad Gologronc MESTNI STA VBEN1K V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske igradbe solidno in po-eeni. Sodnijsko tspriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete In pojasnila K ZNIŽANE (INI dvokoles, otroških, iKračmh, invalidskih vol <^kov, prevoznih irlcti.liov, niolnrjav, iivalnlli strojev. — Ceniki ffaako! „ TRIBUNA" F. BATJEL, tovarmi rlvoioles In otroSkih vodikov. I,juhi lana Knrlov»ba ceslt 4 CITAJTE IN ŠIRITE .»SLOVENCA. ■■■■■■■■■■■■ PERJE 1 kg Din »90 In Kemično čiščepo perje l ki Din 16 — in 20'-- skub-Ijeno gosje perj« 1 kg 36'—, polpuh Din 100'—, sivi puh Din 80- , bel puh Dl» 150'—, polnjen« blazin« 60 x 80 cm od Din 22'—, polnjen« pernice od Din 87'—. Inlet, platno in od«jt. Vzprci brezplačno pri: „POSTELJ(NA", Zagreb. Ilica 76 Tinftkove in Tončkove prigode 70. Pragofd kliff. Načelstvo Ljudske posojilnice v Ljubljani r. z. z rt. t. obvešča vse 61 one, prijatelje in znance, da je dne 6. julija 1935, ves vdan v volj? božjo, umrl dolgoletni član načelstva Josip Kosler veleposestnik itd> Pogreb bo v ponedeljek, dne S. julija ob 5 popoldne izpred hiše žalosti Šelenburgova ulica št. 3 Zvestega tovariša ohrani zavod v častnem spominu JfakO »ijajno je (v divji Afriki) urejena telegrafska služba. vidite na teh slikah- V levji banovjni, kjer ipiajo glavno beserjo levi, je napovedo-v?|ec \f previdnosti čepel n« veji visokega drevesa, V mpčvjrn»ti banovin), ki je zelo močvirnata, je iiajipvedovalec Stal v vpdi, in odondot oddajal poročilo dfljje, Komaj nekaj minul nato, ko Je dvorni telegrafist poglavarja Hanihania v psrčju Afrike wdel oddajati poročilu, so ga že sprejeli na zamorski ratJio-(>oetaji, Tinčkov zadnji pozd^v je prestrcgln tudi ladja, v kateri je kapitan Mrhar s svojo posadko krožil po širokem morju in iskal pogrešana' fantiča. >Hural< jeBavdiiSeno wk|'ič») vrli g(wpo>) kapitan. Zdaj vsaj vemo, kje sla naša dv» ffilsdg junaka'« tvrdke R e- m e c-C O. na vrtu ali verandi je desetkrat slajši ako sedite na udobnih in krasnih zložljivi!) foteljih Oglejte si jih brezobveztio v naši poslovalnici, L j u b I j a n a, Kersnikova ulica 7 Stran 16. ✓SLOVENEC*, dne 7. julija 1935. Štev. 153. IEH3IS1I Učenko z dežele sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7934._(v) 16-letna deklica pridna, za vsako delo sposobna, dobro vzgojena, bi se šla učit v trgovino, za frizerko, šiviljo ali temu s'ično. Opravljala bi vsa d"la v hiši. Naslov v upr. »Slov.« Maribor št. 1884. _(v) Učenko v delikatesno trgovino s predpisano šol. izobrazbo in po možnosti z znanjem nemščine sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. A. Terčon, delikatesa — Kranj._(v) Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Erzar Janez, mizar, Zg. Brnik 17 pri Cerkljah._(v) Vajenka trgovine z mešanim blagom z enoletno prakso se želi izučiti v Ljubljani radi večje naobrazbe. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izurjena in zanesljiva« 8021. (v) Vajenca za avtotapetniško in laki-rarsko stroko sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8015. (v) Učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi - sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Dopise: Kostanje-vec Katarina, trgovina z meš. blagom, Sv. Marko, Ptuj. (v) Učenca sprejmem za krojaško obrt. Stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. Kobal Ljubo, Vino-gradska 6, Zagreb. (v) Učenca z dežele epreimem za mehanično obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Ljubljana, Karlovska cesta 4. (v) Razno Filatelisti, pozor! Lepo zbirko nekaterih evropskih držav ali preko-morja dam za dobro ohranjeno motorno kolo. — Slavko Raspotnik, Trbovlje. (r) Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorila staro znano gostilno pri Cuzaku, Poljanska cesta 42. Točila bom pristna dolenjska in štajerska vina. Imela bom na razpolago gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča Mimi Savšek. (r) I Pohištvo i Radi odpotovanja poceni prodam spalnico iz mehkega lesa ter kuhinjsko kredenco in mizo. Friškovec 3a, priti. (š) Sobno opremo z dvema posteljama, kompletno, skoraj novo, prodam. Aljaževa 8, Sp. Šiška. (š) 5.000 dinarjev mesečno II lahko zaslužite brez strokovnega znanja z dobrim darom go-j vora ln dobrim naslopom. V vseh večjih mestih Jugoslavije I Iščemo zastopnike za angleški patent. „Ultra 17" na Weiner. Beograd, Kraljeviča Tomislava 35 Med drugimi so bile v mesecu juniju 1935. izplačane s edeče posmrtnine: Rudolf Jože, Ključarovci št. 50. Požegar Marija, Sela pri Ptuju št. 28. Šimenko Ana, Sodnica št. 101. Ašenberger Jernej, Zavrh št. 49. Vehovec Janez, Prebačevo pri Kranju št. 38. Kralj Marija, Tržič, Pot na Zali rovt Bevcer Marija, Nezbiše št. 57. Bec Marija, Gaberskagora Halužan Liza, Kostel it. 85. Kač Karolina, Sp. Ložnica št. 6. Pihler Antonija, Hlaponci št. 8. (iospodarič Franc, Straža pri Mokronogu št. 25. Zupančič Marija, Višnja gora. Jaritas" Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice, Joritas" Maribor, Drožnova 8. Prekrasne kodrlke SBSifct dobile čez noč brez železa za ondu-liranie z vodo z i lase „ISOIOE" in Udralkimi „FEMI*A". Uspeli irajnosl kodrov in neškodljivost za-"*f A jam.ena! „ISOLDE" Din J5'—, ko-I dralke „FEM1NA\ Din 8'— Zarast T las in proti prhljaju je nettadkriliiv B A ISAM Din 35-. Originale SCHRODER-SCHENKE razpošilja .OMNIA oddclet. |5. Zagreb, Ounditličeva ulica 8/1. — Poštnina pri plačilu v naprei Din 7'—, pri novzet|it Din 14'— zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Zdaj tudi prvovrstni FOTOAPARATI na mesečne obroke Zahtevajte prospektel 3UGOAGEMCOA - ZAGREB Draškovičeva 34 Ženske jopice po Din 24 — dobite v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica 15 Važno za hišne posestnike in c erkvene konkurenčne odbore! Vse strelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMIH Brzolav Romih, kl.jmr. Mnrihor. splošno stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napeljevanje in preizkufinje strelovodov v Mariboru. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočani se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. IJUDSHA POSOJILNICA V LJUBLJANI ________ I registrovana zadr. z neomejeno zaveto Miklošičeva cesta Stev. 6 (v lastni palači) obresluje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. j Za »Jugoslovansko tiskarno« » Ljubljani: Karel Ce«. izdajateli: Ivan Rakoveo. uredniki Vikioi Cenčič.