SUfEHIC HrMi^ir M sslfil lgj§li/ Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gid., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Štev. 174. V Ljubljani, v torek 31. julija 1888. Letni U XYI. "Vabilo na naročbo. »SLOVENEC", edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „l)oniol,jul)" vred velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ n jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem naročbe. Vredništvo in opravništvo „Slovenca". ljudsko gibanje v letu 188«. A C. kr. statistična osrednja komisija izdala je nedavno poročilo o ljudskem gibanji v Avstriji leta 1886. Zanimljivo je to poročilo v mnogem oziru, ker kaže pomenljive premembe v prebivalstvu, je podlaga razpravi o pojavil) v ljudskem in državnem življenji. Skupna podoba ljudskega gibanja v letu 1886. je jako povoljna. Prebivalstvo pomnožilo se je v Avstriji tostran Litave za 197.605 in je iznašalo 11,188.462 moških in 11,882.226 žeuskih, z armado 23,233.111 duš. Ta številka je jako zanesljiva, ker se naslanja na metodično štetev. Trije glavni momenti ljudskega gibanja so porodi, poroke in smrt. V imenovanem letu bilo je — izvzemši armado — 180.191 porok, 876.063 novorojencev iu 678.458 mrličev. Na tisoč prebivalcev prišlo je 7'8 porok, 38 novorojencev in 29 4 mrličev. Število porok se je v zadnjem desetletji pomnožilo za 4 odstotke, novorojencev za 2 7 odstotka, število mrličev pa se je znižalo za 0 6 odstotka. Le na Češkem so neugodnejše razmere. Tu pada število porok in novorojencev, število mrličev pa raste. Nasprotno pa so bile v Galiciji ugodnejše razmere. Ivar se tiče porok, zanimljiva je starost poro-čencev. Najmlajši ženin v državi je bil star 15 let; poročil se je v Dalmaciji, v okraji kninskem. Najstarejši ženin je bil star 87 let; ta stari veseljak je Dunajčan. Najmlajša nevesta bila je stara 13 let, rojena v Dalmaciji, najstarejša nevesta — stara 84 let — stopila je v zakon v Dubrovniku v Dalmaciji. V Celji se je poročil sedemnajstleten ženin in jeden njegove starosti na Češkem v Slanem. Posebno v Galiciji in Bukovini stopajo pred altar mladi ženini in neveste. Nerazumljiv je oni slučaj v Dalmaciji (131etna nevesta), ker po avstrijski postavi mora biti stara nevesta vsaj 14 let. Ravno tako zdi se nam starost 15 ali celo 14 let neveste prenizka, akoravno je postavna po državljanskem zakoniku. Ženinov je bilo 45 odstotkov v starosti od 24 do 30 let, nevest 30 odstotkov iste starosti. Pomenljivo pa je število z nenavadno velikim razločkom v starosti. Tako je bilo 46 porok, ko so bili ženini stari manj ko 24 let in neveste nad 50 let, iu 41 porok, ko so bili ženini stari nad 60 in neveste manj ko 20 let. Največ jih, kakor pravijo, znori moških v visoki starosti. Mešanih zakonov je bilo v 1886. letu 1538, največ mej katoliki in protestanti (1373). Rojenih je bilo 876.063 živih in 24.940 mrtvih; zakonskih 767.360, nezakonskih 133.643. Največ nezakonskih otrok je na Koroškem in sicer 456 od 1000, skoraj polovica. Tako je bilo v Celovci 187 zakonskih iu 503 nezakonski; v okrajnem glavarstvu šentviškem 637 zakonskih in 1130 nezakonskih. Na Solnograškem je bilo 276 nezakonskih od 1000, na Štajerskem 260 od 1000, enaka razmera je na Nižje-Avstrijskem. Po spolu je 1000 ženskih, 1070 moških. Da je v državi več ženskih nego moških, vzrok je to, ker umrje povprek več moških v otroških letih. V letu 1886 je bilo rojenih 20.214 dvojčkov, 348 trojčkov in 4 četvorčki. Umrlo jih je največ v starosti do petega leta, in sicer 48 odstotkov. Umrljivost nezakonskih otrok je mnogo večja kakor zakonskih. V obče umrje četrtina otrok v prvem letu. Ženske dočakajo višjo starost od moških. Tako doživi 98 do 99 let 26 žensk in le 19 moških. Največ jih umrje v pozni zimi iu prvi pomladi; meseca marca na dan 2327. Najmanj jih umrje v avgustu (1597 na dan). Iz državljanske zveze je stopilo 4063 oseb, 1004 v Prusijo; pristopilo jih je 3433, iz Ogerske 1082. Suženjstvo. (Dalje.) Takove krivice in nečloveške krutosti moramo s studom obsojati, sicer moramo reči, da ni nijed-nega še tako barbarskega in groznega zatiranja, katero bi se ne dalo s kako pretvezo postave ali prava nesramno braniti. Koliko strasti, koliko zla državi v takih razmerah izvira, o tem nas dovolj poučuje zgodovina. V srcih sužnikov se vžiga srd, gospodarji žive v sumnji iu v vednem strahu; oni se hočejo maščevati z orožjem, ti jih toliko silneje vklepajo v jarem; množina prvih, moč poslednjih stresa državno moč ter jo uničuje: zbeganost, vstaja, rop, požiganje, umor, vojska vrši se neprestano. V tej sramotni propasti je množina ljudi tem revneje tičala, ker je tičala zajedno v temi nevere. Ko pa je prišel čas odločen od neskončno modrega Boga, prikazala se je čudna luč na nebu in došla je milost Krista, Izveličarja obilo vsem ljudem. Ta milost jih je potegnila iz sužnja propasti in vsi ne-izjemno bili so odkupljeni hude sužnjosti greha in vsprejeti med božje otroke. Tudi apostoli so takoj sprva svoje učitve opozarjali vernike posebno na one nauke, katere sv. Pavel novokrščencem podaja rekoč: „Vsi ste otroci božji vsled vere, katera je v Kristu Jezusu. Zakaj, katerikoli ste v Kristu krščeni, ste oblekli Krista. Tukaj ni niti Juda niti Grka, niti LISTEK. I,rečastitim g-ospodom svojim dragim součencem obhajajočim petindvajsetletnih mašništva dne 1. avgusta 1SSS. Izročil Vam ljubljeno čedo Pastirjev je večni Pastir; Ovčicam da lajšate bedo, Jim vračate srečo in mir. Njegovemu klicu sledili, In cerkvi ste se zaročili. Ko milost z nebes ste prejeli, Duhovstva vzvišeno čast; Hiteli med brate veseli, Ker tii Vam je dana oblast, Poslanje zvesto spolnovali, Pastirje se dobre skazali. Neutrudno ste ljudstvo učili, Učili zvesto in srčno; Ste žalostnim solze sušili, Hudobe odganjali zlo. Vodniki ste bili povsod jim, Nad zvezde kazali ste pot jim. Kaj Vaše je srce čutilo, Ko gledali toljko ste ran 1 V src;i ste vlivali zdravilo — In srečen se vračal je stan. Za rane neštete človeške Dajali ste leke nebeške. In koljkrat je dar nekrvavi, Življenje in milosti vir, Zemljauom v britkosti, v težavi Tolažbo prinašal in mir: Ko Vi pred altarjem ste stali, Neskončnemu dar darovali. Vse Vaše srce je objelo V ljubezni iskreni vsikdar; S trpečimi brati trpelo; — Ko sijal jim sreče je žar. V veselju ste bili veseli, Saj ljudstvu samo ste živeli. Kaj v dneh ste minulih prestali! V poklicu ni strašil Vas mraz, Iu niste vročine se bali, Ko znoj Vam rosil je obraz. Svet Vaša prezrl je trpljenja, Pa hrani jih knjiga življenja. Saj niste tu hvale iskali, Gospod bo plačilo delil; Ko bodete tek Svoj končali, Bo venec Vam dal nevenljiv: Za trud, za trpljenje, — za delo Ovenčal Vam bode ž njim čelo. Prehitro so časi minili, Let dvajset minilo in pet! Kjer bratje se takrat ločili, Združili se danes so spet, Da hvalnice pevajo svete Za milosti rajske neštete. Oj, starost, zaslug prebogato, Dočakajte, čvrsti ko zdaj, Da mašo darujete zlato Neskončnemu Bogu kedaj! In utrujeni sladko zaspite, Ter v jutru se krasnem zbudite! Janez Bile. sužnika niti slobodnjaka, niti možaka niti ženske. Kajti vsi ste jedno v Ivristu Jezusu". (Gal. III. 26—28). »Ni namreč niti pagana niti juda, niti obrezanega niti neobrezanega, niti divjaka niti Skita, niti sužnjika niti slobodnjaka, ampak vse in v vsem je Kristus". (Kol. III. 11). „V jednem duhu smo namreč mi vsi krščeni v jedno telo, bodisi jud ali pagan, sužnik ali slobodnjak; in vsi smo bili napo-jeni v jednem duhu". (I. Kor. XII. 13.) Istinito, dragi nauki in blagi, ki ne dade le človeku prvotne njegove vrednosti, temveč jo i povečajo ter hočejo, da se vsi ljudje, neglede domovine, jezika in stanu, drug druzega tesno oklenejo v bratski ljubezni. Sv. apostel Pavel je zajemal to ljubezen iz srca tistega, kateri se je nas usmilil, da je naš brat postal, in kateri je vse ljudi tako poplemenitil, da jih je deležne storil božanstva svojega. Ta ljubezen porodila je ob vstrajnem prizadevanji sv. cerkve tudi one rodbine, ki so bile celemu človeštvu čudovito v blagor. Precej iz početka svojega pa je cerkev zlasti na to pazila, da se je podajal krščanskemu ljudstvu v teh imenitnih zadevah pravi nauk, kakor so ga učili Jezus in apostoli, in da se je ta nauk neiz-premenjen obranil. Hvala Kristu ! drugemu Adamu, kajti od dobe njegovega prihoda na zemljo vidimo pri posameznih ljudeh in celih narodih nekovo bratsko vzajemnost. Kakor so vsi jednega rodu po telesu, naj bodo tudi vsi jedne vere in jednega vzveličanja po duši svoji. Vsi so jednakopravno poklicani otroci jednega očeta, kateri je za isto ceno vse odkupil; vsi so udje jednega telesa, vsi so poklicani k ravno tisti nebeški večerji; dobrote in milosti večnega življenja se ponujajo vsem. Opiraje se na te temeljne resnice prizadevala si je cerkev vedno, da je nalik dobri materi sužnjikom zlajševala težave in njih sramotni položaj. Učila je in toplo priporočala dolžnosti in pravice gospodarjev do poslov, in poslov do gospodarjev, kakor so določene v listih apostolskih. Apostoli pa so sužnjike krščanske tako-le opominjali: »Pokorni bodite svojim gospodarjem v vsem strahu, ne le dobrim in krotkim, temveč i čmernim". (I. Pet. II. 18.) »Pokorni bodite svojim telesnim gospodarjem v strahu in trepetu v pripro-stosti svojega srca kakor Kristu; in ne služite le na oko. kakor da bi hoteli dopasti ljudem, ampak kakor hlapci Kristovi storite božjo voljo iz srca radi. In služite z dobro voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem, ker znate, da bo sleherni, kar je dobrega storil, prejel od Gospoda bodisi hlapec, bodisi slobodnjak". (Ef. VI. 5—8). Sv. Pavel piše dalje Timoteju : »Vsi. katerikoli so v jarmu, čislajo naj svoje gospodarje, vse časti vredne; kateri pa imajo verne gospodarje, naj jih ne zaničujejo, ker so bratje, temveč naj jim bolj služijo, ker so verniki in ljubljenci, kateri so deležni dobrote". (I. Tim. VI. 1—2.) Takisto opominja apostol Tita, naj uči hlapce »da naj so svojim gospodarjem podložni, dopadljivi v vseh rečeh, naj zoper nje ne govore; naj ne goljufajo, temveč se v vsem popolnoma zveste ska-zujejo, da bodo čast delali uku Boga, Izveličarja našega v vseh rečeh". (Tit. II. 9—10.) Prvi slušatelji naukov apostolskih so pa tudi radi umeli, da dolžujejo svojim gospodarjem spoštovanje; čast in zvestobo vkljub temu, da so vsi ljudje jednakopravni Kristovi bratje. Spoštovali so jih torej in čislali kot take, ki imajo od Boga, najvišjega Gospoda, podeljeno oblast. K temu jih ni nagibal strah pred kaznijo ali blagapohlepnost, temveč ljubezen in spomin na dolžnosti poklica svojega. Zato je bil tudi njih položaj prijetnejši in ložji, zajedno jim je bila lepa prilika prislužiti si nebesa. Pa tudi gospodarjem so apostoli po pravici zatrjevali, naj s posli v zahvalo za njih službovanje z lepa ravnajo: »In vi gospodarji, delajte ž njimi ravno tako: opuščajte žuganja, ker znate, da je ujih in vaš Gospod v nebesih, in da pri njem ni zunanje veljave ljudi". (Efež. VI. 9.) Opominjali so jih, naj pomislijo, da kakor ni smeti poslu tožiti ob usodi svoji, ker je »slobodnjak Gospodov", istotako ni smeti slobodnjaku ošabno in prevzetno ukazovati, »ker je sužnik Kristov". (I. Kor. VII. 22.) Tudi so naročali gospodarjem, naj se ozirajo na veljavo, katero imajo njih posli kot ljudje ter naj ž njimi spodobno ravnajo spominjajoč se, da so ž njimi jedne natore, jedne vere ter vsi skupaj hlapci Gospodovi. Omenimo tu vzgled sv. Pavla, apostola, kateri je poslal ubežnega sužnjika Onezima gospodarju Filemonu nazaj z rahlo opomnjo: »Sprejmi ga kakor moje osrčje . . ., in sicer za naprej ne kot hlapca, ampak kot ljubeznjivega brata po krvi in brata t Gospodu. Ako ti je pa storil kaj škode, ali če ti kaj dolžuje, bodi to moj račun". (Ad. Phil. 12—18.) (Dalje prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 31. julija. Notranje dežele. V spomin cesarjeve štiridesetletnice so priredila predvčerajšnjim češka veteranska društva ljudsko veselico na »Strelskem otoku" v Pragi. Poprej je bila sv. maša ua prostem, pri koji je bilo navzočih enajststo veterancev z 19 zastavami in 7 godbami. V zadevi avstrijskega katoliškega shoda na Dunaji poroča predsednik grof Pergen' vredništvu »Vaterlanda": Shod se bo vršil koncem novembra. Slučajna vprašanja in poročila pošiljajo naj se pod naslovom : »An die Katholikeutags-Kanzlei, Wien, I., Annagasse Nr. 9", priporočena pisma pa Antonu grofu Pergen-u samemu v grad Aspang na Nižje-Avstrijskem. Državni poslanec Ed. Siegl je imenovan vrhovnim nadzornikom sladornih tovaren za Moravsko, Šltzijo, Nižje-Avstrijsko in Galicijo. Vsled tega bo odložil svoj državnozborski mandat. Vnanje države. Črnogorski knez je potoval v Pariz, ker se je hotel posvetovati z zdravniki. Posvetovanje je imelo dober izid; zdravniki so se izjavili, da mu letos ni treba iti v toplice. Potovanje v Pariz je knez tudi obljubil prestolonasledniku za slučaj, ako bo ta dobro napravil izpite. To se je zgodilo, in ker naj bi prestolonaslednik ob enem tudi razširil svoje vojaško znanje, potoval je ž njima polkovnik Ovsjani. Srbski kralj bo prišel s prestolonaslednikom in ministerskim predsednikom Krističem na svojem potovanji na Tirolsko dne 4. avgusta na Dunaj. — Avstrijski poslanik v Belemgradu, pl. Hengel-miiller, je došel vsled vladnega poziva na Dunaj. Kakor ta pripoveduje, je Milan vsled razburjenosti zadnjih dni resno bolan. Zdravniki so dognali, da kralja zelo mučijo nemirni živci, vsled kojih ne spi skoraj nobeno noč. — V soboto je izšla prva številka novega poluuradnega lista »Srbska Rec". V svojem programu pravi to glasilo, da se ne bo oziralo na nobeno stranko. Mej drugim poroča tudi, da bo Srbija ustanovila v Trstu svoj konzulat. Srbska vlada je dala koncesijo za zgradbo železnice od Niša do Kladove neki nemški družbi. Rumunsko vlado je ta vest zelo iznenadila, ker bi bil tejv železnici edino le namen, rumunski promet na Črnem morji in v rumunskih trgovinskih pristaniščih odvrniti od tod na solunsko železnico. Ker pa se most čez Dunav od Kladove v Turn-Severin ne sme postaviti brez dovoljenja romunske vlade in ta nikedar ne bo dala v ta namen svojega dovoljenja, je napomina koncesija brez vsake dejanjske vrednosti. Bolgarski ministerski predsednik Stambulov je dobil baje mnogo adres, v kojih se zahteva, naj se odpustita ministra Načevič in Stojlov. V teh pismih se trdi, da sta ta dva ministra podkupljena od inozemskih velesil. — Cankovsko glasilo »Napred* piše, da je kompromis s Stambulovom mogoč. Ruski general Drentelen, ki je nagloma umrl v Kijevu, bil je slovit in odličen član ruske armade. Car je imel veliko zaupanje do njega. Znan je bil posebno vsled svojega boja zoper nihiliste, ki so ga dlje časa nameravali umoriti. — Gubernator odeški, general Roop, je došel v Petrograd, da se posvetuje na merodajnem mestu o pripravah za carjevo potovanje v južno Rusijo. »Berliner Tagblatt" piše: Nemška in ruska vlada sta se pri vladarskem sestanku temeljito posvetovali o iztočnem vprašanji ter se dogovorili, da se odstrani Koburžan, namesto njega pa bi prišel danski princ Valdemar, toda le pod tem pogojem, ako prestopi k pravoslavju. Mejnarodna veleposla-niška konferenca bo presodila bolgarski in vshodno-rumelijski položaj. To podlago obravnavam je baje Avstrija že potrdila. Nemški cesar Viljem je predvčerajšnjim brzo-javil papežu Leonu XIII.: »V resnici ginjen vsled sočutja, koje kaže Vaša Svetost pri rojstvu mojega sina, prosim Vas sprejeti izraz najglobokejše hvaležnosti za novi dokaz odkritosrčne naklonjenosti." — »Italija" javlja: Kakor nam poroča tukajšnje nemško poslaništvo, prišel bo cesar Viljem v nedeljo dne 4. oktobra v Rim. Katoliški listi še enkrat pov-darjajo, da sv. Oče ne bo ugovarjal, ako bode hotel nemški cesar obiskati usurpatorja v večnem mestu, akoravno bi ta obisk v Rimu iz celega srca obžaloval. Delavski nemiri v francoski prestolnici naraščajo. Predvčerajšnjim je redarstvo zaprlo nad sto oseb. Rudokopi v Loire-dolini so ustavili delo. Policijski prefekt bo vse inozemske delavce po prestani kazni iztiral iz Francije. Kakor trdi »Vossische Ztg.", sešla se bodeta nemški cesar in belgijski kralj meseca avgusta v Spaa-u. Irski porotniki v Michelsto\vnu so se izrekli, da je parnelovec Mauderile umrl, ko je bil izpuščen iz zapora v Lullamore-u, vsled slabega ravnanja ž njim v ječi. f „ Agenzia Štefani" je izvedela, da se Tuvčija boji novega napada na Tripolis s francoske strani. Francija zbira svojo mornarico v tuneških vodah iu veliko število vojakov na tripoliŠki meji. »Daily News" poročajo iz Berolina, da bo Turčija dobila nalog, naj še enkrat pozove Ferdinanda, da zapusti Bolgarijo. Pri tem bo naglašala, da Koburžanova vlada ruši berolinsko pogodbo. V Chartumu zbira kalif Abdullah armado 40.000 mož, ker hoče resno pričeti »sveto vojsko" zoper Egipčane. Perzijski šah obrača sedaj svojo posebno pozornost na zanemarjeno mornarico. Sklenil je pomnožiti jo za tri vojne ladije ter je vojni upravi nakazal v to svrho 200.000 tomanov. — V provin-ciji Astrabadu so se Turkomeni spuntali, napadli mesto Astrabad, požgali in oropali bližnje vasi ter pomorili mnogo ljudi. Astrabadski prebivalci so prosili pomoči šaha iu poveljnika v Khorassanu. Angleški vladi so došla nepovoljna poročila iz Afganistana. Emir Abdurrahman je nevarno bolan in se v kratkem pričakuje njegova smrt. Vstaja je izbruhnila mej mnogimi rodovi. Anglija se boji, da bo razpadla po emirovi smrti atganska država in si bo v tem slučaji Rusija prisvojila severne pokrajine. Grški kralj je došel predvčerajšnjim v Pavlovsk. Izvirni dopisi. Iz Gradca, 28. julija. (Akad. društvo »Slavij a.") Dovoljeno bodi mi, da sedaj koncem akad. šolskega leta poročam o društvu, ki je skrito liki vijolica v potujčenem mestu delovalo za vzvišeno idejo, da sinove raznih plemen slovanskih, ki štu-dujejo v najnemškejšem mestu, zbere v svoje krilje. Ze lansko šolsko leto krožila je mej graškimi slovanskimi velikošolci misel, da se ustanovi vse-slovansko društvo, a razne okolnosti krive so bile, da se je mogla ta misel uresničiti stoprav letos. Prepričani bili smo, da se nam bodo od višje strani delale pri ustanovitvi razne ovire, in nismo se motili. Odsek, ki se je izvolil, da sestavi pravila društvu in v katerem sta zastopala Slovence medicinec Jos. Rakež in pravnik Bogomil Krek, predložil je takoj početkom letošnjega leta si. vladi pravila, da jih potrdi, ali vlada je potrditev radi nekih malenkostnih točk odklonila. Ko so se pravila po želji si. vlade neznatno premenila in bila potrjena, sklical se je občni zbor, kojega se je vdeležilo do poldruga stotina slovanskih dijakov graških. Novemu društvu, ki je takoj pri svojem porodu štelo nad sto članov, volil se je predsednikom modroslovec Fr. Gestrin (Slovenec), podpredsednikom pravnik E. Horny (Čeh), poslovodjo modroslovec Joso Krnic (Hrvat), tajnikom medicinec Jos. Pajič (Srb), blagajnikom medicinec Uroš Borič (Srb), knjižničarjem pravnik Makso Gumplovricz (Poljak), odborniki: medicinec J. Kindl (Hrvat), tehnik J. Sziegelinsk/ (Poljak) in tehnik Kalčo Tkalčev (Bolgar). Odbor prvega tečaja imel je obilo posla, da je novorojeno društvo uredil, kakor mu je bilo možno v kratkem času, radi tega tudi društvo v prvem poluletji ni moglo še strogo izvrševati programa svojega, kojega prva točka je spoznavanje literarnih in kulturnih kakor tudi političnih odnošajev raznih slovanskih plemen posebe in Slovanstva v obče. Po malem jel se je izvrševati ta program v drugem tečaji, ko je stal na čelu društva ta-le odbor: predsednik pravnik E. Hartl (Čeh), podpredsednik Edvard Horny (Čeh), poslovodja pravnik Josip Fon (Slovenec), tajnik J. Pajie (Srb), blagajnik Uroš Borič (Srb), knjižničar pravnik A. Seliškar (Slovenec), odborniki medicinec Emil Lopašič (Hrvat), medicinec J. Ferri (Hrvat) in tehnik Fedor Mamatarkov (Bolgar). — Takoj početkom drugega tečaja izjavili so Poljaki, da ne mogo iz raznih ozirov (Poljaki imajo pač vedno ozire, žalibog!) biti članovi društva, in so izstopili iz „Slavije". — Ko je novi odbor prevzel vodstvo društva, bilo je ono že toli krepko in vrejeno, da se je moglo misliti na osnovanje raznih klubov (pravniški, literarni, medicinski, pevski itd.) in na predavanja v sejah. Predaval je pa v tem tečaji drd. med. Vladimir Kalčevič »O hrvatskem pravu prama Ugarskoj (dvakrat) in modroslovec Fr. Gestrin: »O kugi v slovanskih narodnih pripovedkah." V dan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila iu Metoda imela je »Slavija" svojo zadnjo iu radi vse-slovanskega praznika slavnostno sejo. Pevski klub prevzel je obširen del seje ter mnogo pripomogel v lepo izvršitev večera, za kar gre v prvi vrsti zahvala g. Josipu Fonu kot pevovodji. G. drd. med. A. Peternek (Hrvat) govoril je v skoro uro trajajočem govoru o slovanskih blagovestnikih. Koncem večera pa nas je prav iznenadil predsednik »Slavije", * češki literaturi pripoznan pesnik, ki je jemal v imenu svojem in drugih študije dokončavših dijakov slovo od društva z živim čutom govorjeno pesnijo. Lepa pesen lepo deklamovana vzbudila je sto in sto plemenitih čutstev v srcih, in vračajoč se domov nesli smo saboj zavest, da smo po skromnih svojih močeh dostojno slavili moža, ki sta nam pred tisoč leti prinesla luč sv. vere, da smo tudi dostojno poslovili se sinovi raznih slovanskih plemen nekateri za čas počitnic, nekateri morebiti — za zmiraj. »Slaviji" pa kličemo iz dna svojega srca, da krepko stoj na temelju, koji si je postavila, na temelju Slovanstva, ter da cveti in procvitaj dokler slovanski rod ima po zemlji hod! Iz Ribnice na Dolenjskem, 25. julija. (Okrajna učiteljska konferencija.) Danes zbrali smo se skoro vsi učitelji in učiteljice našega prostranega šolskega okraja v prijazni Ribnici, da se je vršila običajna vsakoletna okrajna učiteljska konferencija. Došlo je bilo 39 učiteljev, 9 učiteljic in jeden duhovnik-župnik, manjkala sta jeden učitelj in jedna učiteljica zaradi bolezni. Okoli VilO. uro dopoludne otvori c. kr. okrajni šolski nadzornik g. prof. Kom Ij anec konferencijo, pozdravi s prijaznimi besedami vse došle ude, predstavi visokorodnega g. dr. pl. T h o m a n a , prvo-sednika c. kr. okrajnega šolskega sveta in vodjo okrajnega glavarstva. Omenil je nadzornik, da je imenovani gospod jako vnet za ljudsko šolo iu za učitelje, ter je s krepkimi besedami naše težavno stanje na deželi označil in nam povdarjal, da se bode vedno za naše interese potegoval. Nadalje spominja se s toplimi besedami prejšnjega prvosed-nika c. kr. okrajnega šolskega sveta, g. E. Hočevar j a, koji je nad pet let kot c. kr. okrajni glavar in prvosednik vodil tukajšnje ljudske šole in vsikdar se za nje razvoj potegoval. Svojim namestnikom volil je g. nadzornik veterana učiteljev našega okraja, g. J. Erkerja, nad-učitelja v Stari Cerkvi. Zapisnikarjema sta bila voljena per acclama-tionem gg. M. Kautzky in J. Erker, prvi učitelj v Kočevji, drugi v Gotenici. Ukazi, katere sta g. nadzornik in zapisnikar prebrala in koje je prvi tudi nadrobno raztolmačil, in pa razne knjigarne, katere imajo nekaj let sem že navado, da posebno za ljudske knjižnice primerne knjižice ob času konferencije v nakup priporočajo — vzele so nad jedno uro časa. Opazke g. nadzornika o šoli podale so nam vso podobo delovanja našega šolskega okraja in nas učiteljev, in z veseljem mi je poročati, da je pri nas v teku zadnjega šolskega leta šolstvo jako napredovalo in se povzdignilo. Tudi glede jednako-mernega ravnanja pri dopisovanji s c. kr. okrajnim šolskim svetom dobili smo črtež, po kojem naj se ravnamo. Dasiravno je bila knjižnica nad 13 let v mestu Kočevji ter so jo mogli večinoma samo kolegi ta-mošnjega sodnega okraja izključljivo porabljevati, ker je bil dotični knjižničar jako počasen v izposo-jevanji; dasiravno so že nekoliko let sem pri vsaki skupščini tarnali, da je mnogo knjig izgubljenih in mnogo druzega pripovedovali; dasiravno se knjige iz te knjižnice vedno poštnine proste pošiljajo, dobivajo in vračajo — in je v pretečeni dobi vsak knjige vedno z vračujočo se pošto dobil, kolikor in kar je hotel — ker se je bilo lansko leto posrečilo učiteljem iz ribniškega in velikolaškega sodnijskega okraja, da se je knjižnica preselila v Ribnico: hoteli so nekateri učitelji iz kočevskega sodnijskega okraja vendar na vsak način knjižnico zopet nazaj v Kočevje dobiti. Toda razlogi, katere so navajali, niso mogli nobenega treznomislečega uda dovolj jasno prepričati. Izid volitve jih je jasno poučil, da so račun brez krčmarja delali, kakor jih je v srcu peklo, ko so slišali poročilo knjižničnega odbora, da je odbor »Kočevsko okrajno glavarstvo, zemljepisno-zgodovinski opis" izdal, da je blagajnica imela okroglo 198 gld. dohodkov iu 105 gld. troškov, torej 92 gld. in nekaj krajcarjev prebitka, kar poprej nikdar ni bilo, da se je knjižnica marljivo porab-ljevala in se je 276 zvezkov lansko leto izposodilo, da je 30 učiteljev jo porabljevalo, da se je na novo 46 kujig pridobilo in knjižnica sedaj 366 knjig v 657 zvezkih šteje. Naslednja točka dnevnega reda »volitev dveh udov v c. kr. okrajni šolski svet" dala je zopet novo netilo, da se je različnost v mišljenji pri nas ljudskih učiteljih še povečala. V vsakem okraji po- trudijo se učitelji, da izbero svoje najzanesljivejše, najsposobnejše in najbolj zaslužne kolege za to častno mesto, vendar z tempora mutantur. Ne po listih naj se voli, ampak nastopil je nov izraz — nemški učitelj — slovenski učitelj, nemški somišljeniki in slovenski pristaši nastopili so v našem šolskem okraji. Hribec BJaselnica" je »Rubikon" postal. Vsak bi bil rad postal ud c. kr. šolskega sveta, nobeden nij upal od obilih kandidatov po listkih izvoljen biti, ampak per acclamationem. Da se ne bi bil g. prvosednik tako taktno, mirno in nepristranski obnašal, ne vem, kak konec bi bila seja imela. Svoj stan bi sramotil, ako bi nadrobneje hotel posamezne prizore slikati; jedna beseda naj zadostuje: Možato so se obnašali starejši kolege. Izid volitve je ostal dvomljiv, više oblasti imele bodo nalog o tem odločevati. Jeden zastopnik bil je z veliko večino voljen in to je g. J. Pavčič, nadučitelj v Velikih Laščah, med tem pa, ko ostane volitev gg. Tomšiča in Windischa dvomljiva. Bila je 1/21. ura popoludne, ko se je ta stvar končala. Kar mi je še nadalje poročati, ima zopet najveselejše lice. Referati g. Kraulanda, »Kako naj se pazljivost uri", g. Hudovevrnika, »Kako naj se vredijo obrtne ponavljavne šole" bili so vestno, marljivo in temeljito izdelani. Žalibog, preveč od vročine utrujeni in zaradi pomanjkanja časa, morali so trije referati še izostati. Bilo je nad l/i2. uro popoludne, ko se je konferencija zaključila in smo se na vse strani razšli brez pravega skupnega obeda in prijateljskega občevanja, kakor je bilo pri nas druga leta navada in je menda povsod še v navadi. Poročam izid te konferencije radi tega v političen list, da slovenski svet izve pravico in resnico, in da ne bode slepo verjel nemškim poročilom v nam sovražnih listih in nas napačno sodil. Radi tega povzdignil sem bolj vzroke posameznih, različnosti mnenj in jih podam tu z objektivnostjo, ne glede na to, da o svojem stanu pišem in ne poročam niti veselih stvarij, niti jih ne zavijam med cvetice ali pa zmanjšujem. Dnevne novice. (Glavna skupščina Ciril-Metodove družbe) izvršila se je v nedeljo v starodavnem Ptuji sijajno in v najlepšem redu. Zastopniki podružnic bili so navzoči iz vseh slovenskih pokrajin. Govorili so pri skupnem obedu: predsednik g. Toma Zupan presvetlemu cesarju, S v e t e c , dr. Mlakar, dr. Geršak, Strelec, dr. Vošnjak, koroški kmet Reš, Hribar, dr. Čuček, G. Einspieler, Žlogar, Dolenec, M. Mandič, dr. T r i 11 e r in Dular. Napitnica koroškim Slovencem vzbudila je nepopisno navdušenje. Obširnejše poročilo objavimo v prihodnjih številkah. Danes opomnimo le to, da je g. Ž u m e r zaradi drugih mnogih poslov izstopil iz družbinega vodstva in je na njegovo mesto izvoljen prečast. g. kanonik A. Z a m e j i c , v nadzorništvo pa č. g. A. K a 1 a n. Posebna deputacija poklonila se je Nj. ekscelenciji mil. gosp. knezu in škofu mariborskemu, ki jo je preprijazno sprejel. (Deželnemu odboru kranjskemu) došli so izrazi sožalovanja po umrlem dež. glavarji grofu Thurnu od c. kr. ministra barona Pražiika, od graščaka dr. vit. Savinschega, od deželnega odbora koroškega in pred-stojništva evangelske cerkve v Ljubljani. (Za pokojnega grofa Tluirna) darovale se bodo sv. maše dne 2. in 16. avgusta ob 8. uri v Radovljici. (Prihodnji sokolski zabavni večer) — Miroslavu Vilharju v spomin — bode v nedeljo dne 5. pr. m. na vrtu gostilnice »pri zvezdi" (pri Prlincu). (Pri petiiidvajsetletnici »Sokola" v Plzni), katera bode dne 5., 6. in 7. pr. m., zastopali bodo ljubljanskega »Sokola" gospodje: Jaromir Hanuš, Srečko Nolli in Filip Jakob Zupančič. (Slovenska dramatična šola) prične se jutri v sredo dne 1. avgusta ob 8. uri zvečer v čitalnici (I. nadstropje). Sezono prične društvo dne 23. septembra s slavnostno predstavo v proslavo štiridesetletnice vladanja Nj. veličanstva. Odbor izbral je za omenjeni večer nov igrokaz v treh dejanjih »Svetinova hči." (Dnevni red seji ljubljanskega občinskega sveta) v torek 31. dan julija 1888. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanilo prvosedstva. II. Poročilo o prenarejenih izvrševalnih določbah k pravilom mestne hranilnice. III. Stavbinskega odseka poročilo a) o določitvi stavbinske črte na vožarskem potu; b) o nakupu Igrišča; c) o napravi trottoirja pred hišama Seunigovih dedičev v igriških ulicah. IV. Poročili odseka za olepšavo mesta a) o predlogu zaradi gradnje tržnih lop; b) o popravi kole-zijskega kopališča. V. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o premembi imen nekaterih ulic. VI. Podžupana V. Petričica predlog o podelitvi brezplatnega meščanstva. (Poročil) se je včeraj g. M. vitez Pole, nad-poročnik generalnega štaba v Mostaru, z gdč. M. Smukavčevo iz Ljubljane. (Vranični prisad) prikazal se je v vasi Dolskem, v kamniškem okraji. Zbolelo je 11 komadov rogate živine in 9 poginilo. (Nesreča.) Kakor poroča »Sl. N.", splašil se ja na Krškem konj podpolkovniku topničarske divizije, ki je minoli četrtek odšla iz Ljubljane k strelnim vajam na Krško. Ranjenca so prepeljali v vojaško bolnišnico v Ljubljano. (Potres) čutili so po hudi nevihti dne 24. t. m. v Pontebi ob 9. uri 25 m. zvečer. Sunljej je bil od jugo-izhoda in je trajal tri sekunde. Hud je bil precej, kajti zvenčale so steklenice po omarah ia ptički so popadali v gajbicah na dno. (Tat) vlomil je te dni v župno cerkev Sv. Križa pri Celji in odnesel monštranco, kelih ter je ob enem pušico izpraznil. Skoda iznaša 75 gld. (Španjsko vojno brodovje) priplulo je te dni od Visa v vojno luko puljsko. Poveljnik puljski luki, baron Pitner, priredil je na čast španjskim častnikom obed, katerega se je vdeležil tudi nadvojvoda Karol Štefan, ki je v španjskem jeziku napil španjski kraljici, admiral Carranca pa avstrijskemu cesarju. (V Jeruzalem) odpelje se vlak z Dunaja dne 22. avgusta zvečer; v Trst pride v četrtek dne 23. avgusta zjutraj ob 8. uri, od koder odpluje parnik isti dan opoludne. Popotovanje bo trajalo 45 dni. (Četverorazredna ljudska šola v Trnovem) je imela, kakor kaže letno poročilo, šolo obiskujočih 211 dečkov, 161 deklic, skupaj 372 otrok. Poučevali so na trnovski šoli gg.: Ivan Vesel, Peter O g r i n in Ivan S t r n a d , katehetje ; Martin Zarnik, Josip Kostanjevec, Marija S o u v a n in Rudolf Dolenec. Na prvem mestu ima letno poročilo »Ustanovno pismo trnovske šole" z dne 17. oktobra 1814. Raznoterosti. -- Srbska kraljica Natalija. Iz Odese se poroča v »Daily News": Natalija je v pismih izrazila nasproti svojim osebnim prijateljem sklep, da se bo nastanila v Odesi, ker ima v bližini (v Besarabiji) svoja ruska posestva, in ker hoče biti blizo starega odeškega Nekropolisa, kjer je pokopan njen oče. Kraljičini prijatelji se trudijo, da bi se ž njo sešel ruski car o priliki, ko bo prišel meseca septembra v južne kraje. — Maršal Castelnau je bil jako surovih besedi, a zameril tudi ni podložnikom, ako so mu odurno odgovarjali. O njem se pripoveduje tudi nastopna dogodbica: Necega dne, pri paradi, oštel je necega stotnika pred vojaki tako surovo, da je ta postal ves divji. Potegnil je častnik v svoji jezi samokres iz torbe ter vstrelil na generala. Samokres se k sreči ni sprožil. Tu mu je rekel maršal mirnim glasom: »Stotnik, Vi imate štirinajst dni zapora, ker je Vaše orožje v tako slabem stanji." — Odlikovanje. Petrograjska mejnarodna razstava je podelila zlato svetinjo F. "\Vawriku v Gradci za njegovo iznajdbo stenjev (duš) pri sve-tiljkah; tak stenj neki nikedar ne zgori. — Zastrupljanje vsled barvanih no-govic. Po štiridnevni bolezni je v Wiirzburgu umrla enajstletna hčerka odvetnika Medikusa. Zastrupila se jej je kri, ker je nosila s strupenimi snovmi barvane nogovice. Sodnijska preiskava zoper dotično tovarno se je pričela. — Nečloveškemu hudodelstvu so prišli na sled v Christianskoogu v Schlesvvig-Holsteinu. Neki dimnikar je pri svojem delu začul v bližnjem skednju tužno stokanje. Ko je šiloma odprl vrata, našel je ves presenečen v nekem zaboju desetletnega otroka, ki se je boril s smrtjo. Zdravniki so izpovedali, da otrok ni dobil že več dni hrane. Očem in mačeha sta hotela umoriti ubozega otroka z lakotjo, da bi si tako prilastila njegovo dedšino po stariših. — Velika tatvina. V Ostendu je tatinska četa pokradla iz mestne zastavnice zlatnine in druge lepotije v vrednosti več nego 100.000 frankov. Re-darstvo je zgrabilo štiri sumne osebe, ko so se ravno hotele posloviti iz Ostenda. — K vzgoji sedanje ženske mladine. »Ali zua tvoja žena kuhati?" — »O da, kuhati ža zna, toda kar skuha, ne morem jesti!" Telegrami. Kijev, 31. julija. Tri češko naselbine v (Julči. Zalesji in Urvenem so pristopile k pravoslavjll. (Slabo znamenje časa! Op. vred.) Kodanj, 31. julija. Prebivalstvo je živahno pozdravljalo cesarja, ko se je peljal v razstavo in se vračal. Pri obedu sta napivala vladarja. Po čaji je šel cesar v spremstvu kraljevem in vseh princev na krov ladije „Hohenzollern" ter se poslovil najsrčneje. Odpotuje zjutraj. Kralj je odlikoval princa Henrika in grofa B i s m a r c k a. Rim, 30. julija. Kakor poroča „Ag. Štefani", boji se Turčija francoskega napada na Tri-polis, ker Francija zbira svoje brodovje ob Tunisu. Pariz, 30. julija. Danes zvečer velik tabor blankistov in delavcev. Vsa pariška posadka pripravljena. Zaseli so več mostov. Umrli so: 26. julija. Alojzija Budnar, poštnega uradnika žena, 34 let, sv. Petra cesta št. 32, jetika, 27. julija. Primož Marinko, gostač, 80 let, Cesta v mestni log št. 4, vodenica. V bolnišnici: 25. julija. Jakob Volati, gostač, 80 let, Marasmus senilis. 27. julija. Reza Blažič, gostija, 70 let, Apoplexia cerebri. T nj c i. 29. julija. Pri Malitu: Sehwank, Weiss, Engel, trgovci, z Dunaja. — Buehler, Pfeifer, trgovca, iz Trsta. — baron Bourgignon, častnik mornarice, iz Trsta. Pri Slonu: Miihlhausen, trgovec, iz Prage. — Prane Martinek iz Trsta. — Prane Zollinger, učitelj, iz Švice. — Rudolf pl. Polz iz Dun. Novega mesta. — Pr. pl. Herren-schwund, poročnik, iz Gradca. — Nob. de Ceroni z družino iz Gorice. — J. Kainz z družino iz Gradca. — Dr. G. Plattner iz Beljaka. — A. Witthen, nadpolkovnik, iz Trsta. — Janez Legat, gimn. profesor, iz Trsta. — Miroslav Polz pl. Kuttens-lieim iz Mostara. — Neuberg, Jelačič z Dunaja. — Eulenstein iz Berolina. — Neuman, trgovec, iz Sesveta. Vremensko sporočilo. o v Cas d Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 17. u. zjut. 30. ;2. u. pop. |9. u. zveč. 733-5 734-5 734-3 17-2 22 2 197 sl. svzhd. m oblačno del. oblač. del. jasno 00 0 Brezveterno, malo oblačno in nekoliko soparno. Srednja temperatura 19'7°0. za 0-1° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 31. julija. Papirna renta po 100 gl. (s 16 »2, davka) 81 " ' 5 % „ 100 ., .„ 16% 100 4 <4, avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . kreditne akcije ....... London .......... Srebro .......... 82 111 96 871 309 123 gl. 25 „ 15 „ 75 „ 80 1' 90 „ 75 kr. Francoski napoleond.......... 9 Cesarski cekini .......... 5 Nemške marke ..........60 76 83 50 jako Darilce pridni šolski mladini, zlasti letos jf primerno in spominljivo, je knjižica: „Zlatomašnik LEON XIII." (s podobico). iztisov vkup po 5 kr v Ljubljani pri ^Katoliški družbi-', Stari ti št. 13. Po ravno isti ceni »Papeževa nezmot- ljivost" (4) jjj Katoliška Tiskarna! u priporoča raznovrstne ju 3 W vi^itniee rj po nizki ceni. „cfimetova{ac" je edini sfevensh i, gespečazs/ii Cist s peče Sam i. „aKvnetovcUcc" izhaja dva-/Itat na mesec na ced pod. „di\ncXo-vatec" pzinaša poCjeSeCsHe, zivinazsfie, vinazsfic in c zitge čCanfie, gcspodazsCie novice tez čaje nazccniHom svojim SoCze gospod azsfie svete. „aKwictova{cc'( stoji na Uto 2 gCd., za gg. nčiteCje in fmjiznice IjitSsfiifi šot? pa Ce 1 gC3. BJs*BB;«, J ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 S 4A priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ♦v v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno tino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve iT * ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. ^ Cenilce na zahtevanje. nKMMKKKKUXXMKUn*nn Za šolsko mladino pri slavnostih povodom 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja priporočava z barvotiskano sliko cesarja našega in 17 lesoreznimi podobami okrašeni, v najinem založništvu izišli slavnostni spis Naš cesar (1848—1888). Zgodovinski spis za slovensko mladino. P i- irodil n e i t e 1 j. Slavnostni ta spis, koji so priporočali visoki c. kr. deželni šolski sviti kranjski, koroški, primorski in štajerski najtopleje v nakupovanje, je kaj priličen zaradi svoje patrijotične vsebine kakor tudi zaradi bogate oprembe svoje v stalen spomin na letošnjo štiridesetletnico vladanja N j. veličanstva cesarja našega Frana Josipa I. Cena spisu je 18 kr. Za 100 in več kupljenih izvodov se znatno cena zniža. (4) i/F' Uazprodajalcem. dovoljuje se rabat. Hj Ig. Dl. KMllffl h M M«l gxxxxxxxxx> | Janez Dogan, § mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. J5, (Mcdijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mi&e opapaiFej politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. QX)OOOOOOOOOC Ilg-ltl. 38 a.v I? (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi Iran ža m i iz blaga, izdeluje po — 38 gold. ;i. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton €llM°c%a, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelcuburgore niice s-st. 4, Uzorei blaga resnim kupccm franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO j»l. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. m?" Ceniki .s podobami zastonj in f ranko na za~ litevanje. Spominjajte, se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri irjri in stavah, pri slovesnostih, oporolcah in nepričakovanih dobitkih. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo J^T zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ■■■ c* I »»«»■■ IU. 3«. „fiiX