m U! m 'St. 18. Ho«U. ". k- Holbtblto** ^ V Groriei, 30. aprila 1880. „SoLa" izhaja vsak petek s in velja s poSto prejeraana ali v Gorici na dom poSiljana: Vseleto ..... f. 4.50 Pol Ieta , 2.30 (Setvrfc leta . . Pri oznanilih in prav tako pri .,po-slanicah" se placuje za navadno tristop. no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za?e$e firke po prostoru. Tecaj^. 10 soldov v Gorici v tobakarnid v go-sposki nhci Wizo „treh toon", in na starem trgu.-V Trstu v tobakarni-ci „Via aclla caserma 3". Dopisi naj se Wagovoljno poSiljajo nredmStvu „Soce" v Gorici V Hilarijaniki tiBkarni, naroSnina pa opravniitvn„So5gw na Koronji v Stioflft- vi WW It. 263 H, nadstr. Rokopiai se ne vracajo; dopisi naj se Wagovoljno frankujejo. — Delalcen in drugim ncpremotnfm se naroCnina zaiu, akoie oglase pri orodniitvii. V Gorici '30. aprila. Od raznih strani smo prcjcli dopise sukajoce se okolo volitve eduega dezeluega in eventiiclno tiidi eduega drzavnega poslanca namesto g. Winkler-ja, kateri se je prvemu poslanstvu uz"e odpovedal, drugo pa misli odloZiti po kon&ini sedanji sesiji dr^avne-ga zbora. Naj nam dotiLni gospodje dopisniki ne za-inerijo, da smo vse take dopise polozlli za zdaj ad acta, nekatere celo obsodili v koS, ker so oCitnoali mej vrstami drezali in zbadali tega ali onrga mogo-Cega kandidata, s femur ni po naSem tncncnji do-seel dobrega vspeha. V no§ih trgih in obrtnijskih krajih, kateri imajo voliti degelnega poslanca, so prav posebne razmere in kakor se nam zdi, da so vlada na nje uzira odkladajc volitev, tako menimo, da jih moramo tudi mi jemat! v resen poStev. Vsakakor je pa potreboo, da se inenenja o kandidatih prav raz-bistrijo in da se po previdnem potu zan^sljivo pozve\ s katerim moiem bo mogofie vstreCi v o 1 i 1-cem in stvari. Zato pa naj se skusa v okom priti vsctnu, kat* bi vtegnilo zbegati volilce — kakor so bili zbegnni pri zadnji volitvi za dr/.avni zbor, ker bi to najla^e pripomoglo kakemu ncpovoljneniu kandida-tu, davv kalm vodi dospe" do zafceljenega eilju. — ,v Ce v srediSci ne vpijemo, naj se zaradi tega he sodi, da epimo. Veljavni mozje, kateri imajo kaj upliva na prebivalstvo nasih trgov, vzeli so stvar v roke in nadjatno se, da jo swiiio dozenejo. — Kdnj pa bode volitev dezclpega poslanca? 0 tern je priob&l „Slov. Narodtt v svoji 97. Stevilki Bledefii zanimivi dopis iz Gorice: „Kakor hitro je postal g. Winkler kranjske delete predsednik, odpovedal se je dezelnemu poslanstvu na GoriSkem in to izrekoma z namenom, da preskrbi vlada Ieliko §e o p.avero casu, to j e pr e d prihodnjo sesijo, za volitev njegovega naslednika v poslanstvu. A tedni tek6 in zborovanje se napoveduje za drugo polovko prihudujpga maja, — o pripravah za volitev pa nij do zdaj Se ni duha ni sluha. Zakaj neki to odlaSanje ? Sedanja vlada pac ne bo dopustila, da ostane poslanski sedez" na slovenskej stiani na§e zbor-nice, kder je u^e itak manjsina, prazen v sedanjej sesiji. Skoro bi tega ne verjeli, Ce bi ne vedeli, da imamo v Trstu posebno vlado, katera se, kakor je i« marsicesa posuemati, ne suce po vsem po dunajskej. Kakor je znano, pogaja se vlada u2o dalje «asa z nasun dezelnim zastopom zaradi velikanskega pod-jetja — reguliranja spodnje Sofie — katero bo stalo ogromno svoto 800.000 gld. Dve tretjini tega zneska bi drzava predplafino zalo^ila s pogojem, da prevzame defcsla poroStvo za povmitev, — Za ta pogoj je pa te?,ko dobiti vefiino v na§em zbo-ru, ker so mu nasprotni vsi elovenski poslanci in bi se mu neradi udali tudi nekateri gospodje od italijan-ske strani, vendar bi pa zadnji najbrze iz discipline prikimali, ako bi vlada kolikaj pritisnila. — Ta pred-met znamenile vai^nosti pride skoro gotovo na podla-gi dotieiie u^e sklenene dr2avne postave v prihodnjej sesiji v obravnavo. Baron Protis mu je jako vgoden in vladi je menda tudi na tern, da se sprejme pogoj, — ker je u2e na ta racun letos dovolila 50.000 gld., in ker bi bilo to podjetje drzavi v veliko korist. Zato se mnogi boje, da ostane5 Winklerjev mM v bo-dofiej sesiji prazen, — samo da bo lazje pridobiti veCino za omenjeno de^elno garancijo. -- Drug! pa podtikajo odluSanjti drugafino namero. Winkler je bil posliuiee nasih slov^nskih trgov in obrtnijskih krnjev, to je Tolmina, Kobaridu, Bovca, Kanala in Ajdovki-nc. Vsi ti kruji imajo skupiio voliSue v Tolminu (Oujte, Ajdoyci morajo hodit v Tolmin volitll) Bovee pa, kateri je do zdaj vselej tako volil, kakor so na visje povelje 2eleli c. k. okr. glavarji tolminski, Steje sam toliko volilcev, kolikor vsi drugi kraji skupaj. In Bov-&ni so krosnjaiji, — pa jih ne bo doma do konca main.. Tony pravijo uckajterl, hoce vlada, ali ho6e go.«p.'ces. namestnik poSakati, da pridejo domov, po-tem se bo dalo u2e kaj opraviti za kacega pohlev-uega kandidata, ali pa za kacega prav mogo6ne-ga, kateri bo, Ce treba tudi glasoval za 800.000 gld. poroStvo. — In ta verzija je jako verjetna. 0 kandidatih za dezelno poslanstvo tavamo §e vedno v tetni. Na§a nSoCa4' je uze nekaj potipala, ugibaje o, ne vemo katerih, uradniSkih kandidaturah. Ali je imela v mislih tudi najuevarnej§e — ne I vemo; gotovo pa se nam zdi, da se bo poskusil ka- teri vriniti. AU se ne bo o pravem Sasu zbudil v na- • §ih trianih, kateri bi se smeli pafi mej inteligeutnejSe | Ijudstvo v§tevati, narodni ponos, da vendar enkrat ; raztrgajo verige, v katere so jih dozdaj pri enakih 1 prilikah vklepali okrajni glavarji ? Iz Bovca smo bra,: v zadnjem casu toliko veselih porocil o narodnem pro- | bujenji; v kratkem poizvemo zauesljivo, koliko je resnice." i ------------------------------- Dopisi. Iz 6epOVana 26. aprila. (Izv. dop.) Ker je prinesla „So6att pred nekoliko casom gestitko, katero je poslala katoliSko-politiSkn titalnica v uepovanu g. deJSttliieniu predsodniku A. Winkler-ju, zdi bo mi do-sledno tudi objaviti, da je g. W. na «estitko jako prijazuo odgovoril in ob ednem drultvu vowcil niiBpuSno delovanje dragi domovini v prid.H Upam, da se mi ne bo oCitulo nepremi»ljenoje-zikanje, ako temu noznanilu dodam ie nekoliko k g, Wiuklerjevcga pisanja do predstojniltva zgoraj imeno-vanega drustva. Braleem „So6ea je Rnano, da je omenjeno drult-vo o svojem fiasu po drfttvnem poslaneu g. W. po-slalo pro§njo ministerstvu pravosoaja za napravo pIo-ven»ke sodnije za gorlsko okolico. Iz zauesljivega vira scm pozvedel, da je g. W. ono proSnjo priporodl za-devnemu ministerstvu, in da so mu je oWjubilo stvar preiskovati, ter po mogodnosti ustrezati v proSnjl izre^enim ^Seljam Blovenskega Ijudstva. depovansko druStvo je po svojem predsodniku o zgoraj omenjenej priliki g. W. tudi naprosilo, da naj ob ugodnej priliki in na pristojnem raestu bla-govoli pojasniti njemu dobro znano stali&Oe gg. vika-rijev na GoriSkem, da se bo mogei na njih posebno stanje ozirati drzavni zbor pri uravnavi nkongrue.u (Pozneje so menda tudi dotiCni 5. gospodje o tej za-devi poslali peticijo do dr^avnega zbora). G. W. je tudi tej gelji druStva uze ustrege! ter obljubil o tej zadevi se govoriti, kadar pride v prihodnjej sesiji na vrsto. Te zadeve javim tudi zato, ker so mi dokaz, da nas diiavni poslanec Se ni dal prilike njegovim vo-lilcem javno ofiitati, da jo njuno prijateljstvo do W. vefie, nego do ljudstva. LISTEK. Kraslte starine. IV. Naslednik staroslavnega kraja ob Timavi je D e-vin. Ze pod Bimljani uzdigal se je na stermi ob-morski skali terden grad, katerega so berSkone Puci-num zvali. Njegovi ostanki stoje Se daodanes v zno-2iji novega grada devinskega. Ka ju2ni strani teh raz-valin vzdiga se blizu morske gladine cudovita skala, ki je od diili«fi podobna v dolgo belo haljino zaviti 4enski, kcja der^i v narocji enako obleieno dete. Ljudstvo pnpoveduje, da je hotel nek devinski grof tujcem izdati delelo. ^ena mu je oCitala to izdajstvo, ali zastonj. TerdoserCni moi jo je spodil od sebe, tako da si je morala zavetija iskati v bli^njem samo-stanu (pri Sv. Ivanu). Ondi je porodila siua in potetn umerla. Ko je bilo dete malo odraslo, prinesla ga je neka nuna grofu nazaj v grad. Ali razjareni grof ni hotel niCesa s'#§ati o svoji nekdanji 2eni in dai vreei nuno z otrokom vredi skozi okno proti morju. Oude pa sta se spremenila v kamen, da bi vedno grofu o-dtala njegovo hudodelstvo, kolikorkratjepogledal skozi okno. (Glej Brechlerjevo sliko „I)ie Noune bei Duico,K Heimat 1877, Nr. 50).*) *) Po tej narodni pripovedi zloSili so Hervati pesen „Duvnaa, natisujono v "Viencu 1877 §t. 30; in tako tudi Ita-lijani „Leggendau, natisnjuno v podlistku Isonza od 8. marcija 1878, — AU bi nam ne mogei tudi kateri naaih pesnikov \z te krasne siiovi aestaviti micno epi^no pesen? Po drugi versiji pekla je vest kuezatako moCno, da je slednjie tudi sam v morje skofiil. Se vedno se sli§i zjutraj zgodaj, kako nuna malo dete ziblje in mu zraven pojo (t. j. burja pise). Nasledniki devinskih grofov, gospodje pi. Walsee, zapustili so atari grad ob morji in sezidali malo vise nov, prostornejSi grad, kakorlen se Se dandanes vidi. (Glej Brechlerjevo sliko v Heimat 1877, Nr. 26.) Ta Se vzdiga veiicastno 30m nad bli^njim morjem, kakor njegov ponosni gospodar. 0 njem veljajo lepe Uhlan-dove besede: „Hast du das Schloss gesehen, Das hohe Schloss am Meer? Golden und rosig wehen Die Wolken daruber her. Es niOuhte sich niederncigen In die spiegelklare Flut, Es mOchte streben und steigen In die Abendwolkenglut. Ta lega podelila je devinskemu gradu veliko va2nost, katero imajo njegovi gospodi v vsej primor-ski zgodovini. Devin je bil do za^etka na§ega stoletija sredi§6e okro^ija, ki se je nekdaj razprostiralo po vsem Srasu tjedoli do Beke. In za las je manjkalo, da ni postal Devin imenitno ter2i$Le. Ko je cesar Karol 1.1718 ustanovljal svobodno luko v Terstu, omahoval je dolgo med Devinom in Terstom, dokler se ni zad-njiL odlofiil za poslednjega in prepustil Devin avoji maloslavni bodofinosti. Pripoveduje se, daje spadal devinski grad nekoliko Lasa pod Langobarde in da so ga oni imenovali p o n % i u m. V tern pcmorskem gradu imel je fr!« Iz Bovca 24. aprila. (Izv. dop.) Pred nekoliko dnevi streljal je v SoCi neki mladeuec, reservist, ribe julski vojvoda Peinmo zapertega patrijarha Calixta (717—737), .ker je bil ta pregual kamskega Skofa Amatora iz Cedada z namenom, da bi se sam onde j ustanovil. Da se ni langobariki kralj Luitprand po-' tegnil za ujetega patrijarha, bili bi ga razdrazeui fri-julci vergli v morje. — Ne more se dolofiiti, ali je bil omenjeui grad res na5 Devin. ! Gotavo je pa imel devinski grad 2e v IX, sto- j letiji svoje lastne gospode. Od kodi je njih rod izvi-1 ral, tega ne moremo dan danaSnji natanko dolofiiti. Nekateri roislijo, da so izsli od ragonjskih gospodov (Ragogna pri St. Daniele), kateri so bili dolzni po-korSeino avstrijskim vladarjem (Sardagnas, Archivio Veneto). • • Skoro gotovo je pa, da so priSli v Devin nepo-sredno iz Zuinov. Zuins se zove malo selo skoro tik avstrijske meje, kake tri kilometre zahodno od Cer-vignana. Nekdaj je peljala oude starobeneSka cesta iz Concordije v Akvilejo. V srednjem veku je stal v Zui-nih imeniten grad, hkateremu sospadale vse bliznje vasi, zlasti Malisana ter ves svet med Ausso in Cor-nom. V Zuinih so na§H nadgrobni kamen iz IX. stoletija, na katerem se bere z gerSkimi cerkami, da je onde pokopan „Heros Duinos". Heros. pomeni hra^ bvega, ali sploh odliCnega in plemenitega mo2a. To je najstarej§i spominek o devinskih gospodih in priCa, da je nekdaj zuinska okolica spadala Devincem. Mo-goee je celo", da sta obe imeni, Zuins iu Duiuo, eue in iste korenike, ker je Cerka z (ds) precej podobna d ali t. Lahko je tore, da so ime Devin prenesli njegovi gospodarji od Zuinov na svoje novo poeestvo. Tezlso js uajti kraj, %katerega im U m tako A z dinamitom, kar je sicer po postal ostro prepove- I dano, pa se pri vsem tem 5c tu pa tam godi v veli- | ko kvar ribarstvU Pri tem delumu prenaglo pofiena I patrona, tcr mo odtrife pol rokc, na drugej pa ©dne-se nekoliko prstov. Ubo2ec je nevarno ranjenin osta- I se nespoaoben za vsako delo. Enaki nesreet ste se dogo-dili predlanskem na Serpenici in letos v Strracu, ko so mej Zenitovarijem streljali in v obeh slacajih so bill nasledki, ialostui, v enem je slediia cel$ smrt. 0 takih prilikah bi se pac* moralo streljanje — ali popolnoma opustiti, ati vsaj strogo nadzorovati,— kajti nesreca nigdar ne potiva. Gledfi rabe dinamita za ribji lot, ali prav za prav za pokonfevanje rib, moral* bi icpanatva vestno in natanc&o spolnovati svojo dolznoat, Pretekli teden ae je v sosednjera Dvoru nehote usmrtil 4 letni dec>k se — iganjeni. Starii so bili na polji, fantek paje ostal aam doma. Yiibi naoraa-ri je bit liter priljnbljfne zgaajice, v katero naie Jjudatvo zalibog le prerado vtaplja svoje reve inakrbi, De&k npasivsi ateklenko segne po »jej, nasUvi, po-tegne in arka — po dobrem izgledu — strupeno pjja-«o, a kar na man ae zgrudi na tia in obleii nwtev, Starii, tea* Vas uci ta preialeatni dogodek? — Ka-ko dobra bi bila pac* todi za nase kraje postava, ka-korsna vejjt u2e »i Galicijo — zoper neoraejeno ra-bo zganih pijafi! Fred nekateri&i tedni ae je tu nevarno ostrelil mol — oce revne drnzine — ko je bil poslan na lov divjega petelioa. Na potn se mu je nesrecno sproiila pnsa in ga tako hudo ranila, da bo moral tedne in ] tedoe lelati, predno okreva. Ker je vojaSki veteran, mislitn, da so ga prehranili v goriski garnizijaki bol-niinici. Kolikokrat se je vie nesreca zncsla nad ubogi-mi kmeckimi rodbiiiami, kojih ocetje ali odrasli sino-vi so se vdali lovslci strasti, pozabivSi, da lov ni za kmeta, uiti za rokodelca, nego k vecemu za dobro zalozeucga gospodft, kojemu je vcasih sila, otresiti si dobro rejeni trebuiiiek, pa mu tudi $asa preostaja za — potrato, V noel od 17. do 18. nas je zopet enkrat iz aladkega spanja zbudi! tuini krik: gori, gori 1 In bit je tares nevaren polar, kateri bi bil imel lahko pre-ialostne nasledke; kajti brez brze, izdatne pomoci pogorol bi bilvecji del .malevasi," katera steje okoli 80 hiS. A naie ljudatvo, vtrjeno v nesreci, zta v ne-varnosti tudi neareeo ukrotiti. Pribiteli so vrii Cezso-Cani, Koritaicani, Kaljani, Plolenci in pomagali so z obcudovanja vredniro pogumom gasiti, da se je skup-nemu neumoraemu prizadevanja kmalo posreCilo po-iar okleniti v oie meje. A iarilo se je okoli pogoriSLa tako, kakor M gorelo pol Bovca. Bog in'sv. Ferjan obvarujta nas tolike nesreCe! Y nedeljo so imeli nasi CitaloiCarji prav^ivahno zabavo v Uuberjevih prostorih; obiskovana je bila o-bilno od domadnov, pa prav posebno tudi od zvestih nam Kobaridcev kateri so nam vselej prav ijubi go-sti. Zabava se je izvriila v oWno zadovoljqost. . Bad bi se kaj poraial o glasih, ki se Cujejo gl<;de volitve enega de2elnega poslanca namesto g. Wiu3iler-ja; — a bolje bo menda, da se stvar poprej bolj razvedri, predno govonm o njej; priliCao pridera uie tudi na to jako va2no poglavje. Le toliko naj omenim, do bi bilo jako zeleti, da pok&gejo pri pri- razitfno pisalo, kakor ravno devinsko: Ortuwein, Or-ton.'., Tabs, Tubein, Tybeir, Duino itd. Od kodi izvi-rajo vse te razlike, ne more se dolofiiti. Ako se ozi-ramo na omenjeno izpeljevanje devinskih gospodov od Zu'nov, tedaj mora biti pervotna obl;,ka Duino in od todi izbajajo ponemCena imena Ortuvein, Tybein itd. Mordapa tudi besedi St. Ivan in Timava (Tuba)neste ostali brez upUva na jedno ali druga omeujenih ot"k. Deviosk! gospodi pa neso le starega izvira, nego imeli so tudi zelo obsirna posestva, ne dabise moglo iz Hatin dokazati, kako in kedaj so si jib pridobili. Bazen ie omeujene okolice zoinske posedali so De-vinei v XIII. in XIV. stoletifi lep del Erasa in Istre. Pjih posestvo je zavzemalo skoro vseporeCjeTi-mave in njenega pravega vira cotranjske Eeke. Segalo je kakcr Sirok pas 5ez goriSki Eras, Seno^eCe, Prem, Bistrico in Klano do Beke. Vezalojetore kvar-nerski zaliv s timavskim (devinskim) in go-spodovalo Dad vsemi cestami, ki vodijo od jednega do druzega. Ta okolnost je bill za Bevince neizreCene vainosti in jib napotila, da so se prijeli poeestnega ropanja, kakor bodemo poznejSe videli. Podrobno aasteto spadali so pod Devin na go-riskemKrasu sledeci kraji: Gubrije (pri Rubiji) se St. Mihelom, Dol, Doberdob, Opa^je selo, Jamlje, Brestovica, Gorjansko, Mavhinje, St Polaj, Nabre2ina, Zgonik (z fiepni&m in Salezem), Gabrovec, Repno, DatovUe, Skopo, Ropriva, Avber, Tomaj (z Miznjimi seli), Storje in Merie. Od vsega goriSkega Krasa, ki obsega blizu 540 Q km., spadalo je tore pod Devin 250 ? km., t. j. skoro polovica. Mtmogrede pa so si lastili Devinci tudi nekatere bliinje vasi od terzaSke okolice. . Na Kraojakem so imeli Devinci najprej Seno-ieOe in |»rem z okolico. Proti Rftzdertemu je an. bodnj? volitvi tndinaii raozje, da so svobodni di> iavljani, napredcjoSi v duhu sedanje dobe in da se zavedajo svoje narodnosti. Bog I X. Y. Z. Z DlinajS, 26. aprila. (Izv. dop.) NoviCni do* pisnik me je jako nemilo poljubil zarad dopisa v 16. I Stev. 9SoLe&. V odgovor nekoliko mirnih beseil. Ear I nas je „Jankov, T6netov V Mibaljkov", se tona in takta v dopisovanji Se lencimo; kadardoiivimo p et- I indvajsetletnico, bomo morda izgledni dopisni-ki. Neresnice v mojem dopisa ni nobene in v tej I zadevi je dopis A^titega koreipondentaNi.viinegane- I kako neresnicen. Tenienca dopisu je, da na§ edini poslanec v derLavnem /born bi ne imel biti c. k. uradnik. Tak poslanec je po mojih mislih v takem pololaji, v kakorsoem bi bil na pr. kak obclnski taj-nik kot preglednik iopaii^tvenih raennovali pa ncltelj kot nadzornik svojega voilje. Pa po oaem Novitnem dopisa ne bomo imeli voliti novega poslanca v der-iavni zbor in to je dobro. RoljSe nas gotovo zastopa | gospod dezelui predsednik Winkler, kakor bi nas kak drag uradnik. j Kako dobro je, ako clovefc raoltt in doma osta-nel Pol are dalec vandram ob nedeljah do kavarne, kjer imajo .Novice" naro≠ samo da berero, kar pi§e goriski ve§cak!— Govorimo rajSe o €ernej vojski, kise ima vAv-striji organizovafi. Minister za dezelno brarabo je predlozil doticno postavo der2avnemu zboru. Postava se mora imenovati mojsterska. Pruska Cerna vojska obatoja iz takib, ki sluzijo iz doI2nosti, nasa pa bo nasprottio obstojala iz samih prostovoljcev. Potem se pa cela postava ozira dovoljno na ono nefirncrncst, ki je L!ove§tva prirojena. Strelske dru^ine cerne voj-ske bodo namrec smele tudi v mirnih cnsib nositi uni-formo in ovozje. Emalo bomo videli pobajkovati po ! nasih tergih „{erne