Leto Vl.9 štev. 225 Ljubljana, torek 29. septembra 1925 Poitnlna paviallrana. Cena 2 Din ca lih»|» ob 4. mintraj. aaa Stane mesečno Din —; za inozemstvo Dtn 40-— neobvezno. Oglati po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičev« cesta »te*. 16/1. — Telefon Stcv. 7*. Noina redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knallovi ul. St. 5/L — Telefon it 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Upravništvo 1 Ljubljana, Prešernova ulica it 54. — Telefon it. 36. Inseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St 4. — Telelon St 491 Podružnici; Maribor, Barvarska ulica St 1. — Cel|e, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: LJubljana št. j 1.841 - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 28. septembra. Pred več meseci je beograjska »Po-Htika« priobčila »Pismo iz Berlina«, v katerem se je obravnavalo gibame za združenje Avstrije in Nemčiie. Kakor znano, je avtor teh pisem iz Berlina odlična osebnost naše diplomacije, zato je imelo navedeno razmotrivanie prav poseben pomen. Pisec je takrat propagando za združenje ocenjeval precej optimistično, češ da je odločilni krogi ne jemljejo resno, načrtu samemu pa stvarno nasprott;ie;o merodajni gospodarski faktorji v Nemčiji. Sedaj se znova oglaša odlični pisec, ki zavzema visoko funkcijo v naši diplomaciji ter razpravljajoč o težnjah za združenje Nemčiie in Avstrije s pov-darkom naglaša novo smer v tem stremljenju. Vidi se jasno, da smatra pisec priključitveno gibanie danes za mnogo bolj resno nego pred meseci. Opasno bi bilo, da bi smatrali to propagando samo kot nekak pritisk' na Zvezo narodov, da se dobi na ta način čim največ finančnih ugodnosti za Avstrijo. O priliki zadnjih velikih demonstracij so izražali razni govorniki tezo. da ne zahtevajo prikliučenja samo radi nesposobnosti Avstrije za samostojno gospodarsko eksistenco, marveč poglavito na temelju načela o pravicah narodne samoodločbe. Proti temu pa so mnogi predstavniki avstriiske kr-ščansko-socijalne stranke osobito starejši. na pr. Seipel. ki očitajo nemško-nacijonalnim krogom v Nemčiji, da so oni nekdaj, t. j. 1. 1S66., izvedli malo Nemčijo, ko so pod Bismarckovim vodstvom vrgli Avstrijo iz Nemčije. To jim v Nemčiji zelo zamer.iajo. Toda na čelu pokreta za priključitev se nahaja zadnji čas demokratična levica. demokrati, osobito pa sociialni demokrati, tako v Nemčiji kot v Avstriji. Tako so tudi povsem konkretno iziavi-li. kako mislijo doseči priključenje. Loe-be je rekel izrecno: »Mi ne maramo drugega pota, nego onega, ki vodi preko Zveze narodov. Ta mednarodna organizacija je edina poklicana, da odloča o usodi in nadaljnjem razvoju Avstrije.« S tem se reče obenem, da želijo in hočejo levičarski Nemci sporazuma in prijateljstva s Francijo, da iznod-koplje nezaupnost. ki preveva Francoze napram Nemcem. Gotovo ie značilno, da so pri oni veliki prikliučitveni manifestaciji na Dunaju peli tudi — mar-seljezo. francosko nacijonalno himno. To so seveda naciionalci zelo zamerili. Oni so zadnji čas manj kričav? glede priključitve. Zakaj oni je nočejo preko sporazuma s Parizom, oni io hočejo kot revanš, oni jo hočejo v svrho, da se poveča Nemčija za novo borbo z paradnimi in drugimi sosedi. Ker pa vidijo. da so njihove moči za taka nodjetia danes še preslabe, zato so postali hočeš nočeš mirnejši in morali prepustiti vodstvo demokratičnim elementom, katerih sredstva dovoljujejo uspeh tudi v obstoieči situaciji. In baš levičarji očitajo desničarjem, da njih zahrbtni re-vanšni cilji samo kompromitiralo idejo iskrenega priključitvenega pihn^a. ker upravičeno vzbuiajo občno nezaupnost. Situacija, kakor io opisuje pisec iz Berlina, zahteva naivečjo pozornost: ni gotovo, če zadostuje, da zaključimo poglavje o tem predmetu tako kot imenovani avtor: »Ujedinjenie Avstrije in Nemčije kot del onega občega u'edinie-nja vseh držav v eno veliko evropsko federacijo, ne more več predstaviti nikake opasnosti za svetovni mir. Prehaja v program strank, ki računajo z radikalnim predrugačenjem vseh družabnih odnošajev in z ureditvijo bodočnosti na temelju splošnega pomlrie-nja in ljubezni.« Zdi se, da bo hotela stvar biti ipak konsekventneiša in kompliciranega tudi za nas. ki smo neposredni sosedje tega pokreta in v več kakor enem oziru tudi neposredni interesentie. Zopetna otvoritev slovenske šole pri Sv, Jakobu v Trstu? Beograd, 28. septembra, p. Naša vlada je bila obveščena, da je italijanska vlada v Trstu zopet dovolila otvoritev naše šole pri Sv. Jakobu. Komunike o stanju setve Beograd, 28. septembra, p. Finančno mi« nistrstvo je izdalo komunike o stanju setve » naži državi, ki je bila v drugi polovici avgusta skoro zelo dobra. V valjevski obla sti je bilo stanje odlično, v baški, raški, travniški in bihaški oblasti med odličnim in zelo dobrim, v primorskckrajiSki, podu« navski, šumadijski, moravski in timoški ze« Io dobro, v ljubljanski, mariborski, beograj ski, osješki. požarevski, niški, kosovski, bi« toljski, kruševski. dubrovniiki. tuzlanski in vrbaški oblasti mrd zelo dobrim in dobrim, dobro pa je bilo v zagrebški. podrinski, hregainiški, užiški. zetski, splitski, sarajev. ski in mostarski oblasti. Bilo je dosti de« ievnih dni, dež pa ni škodoval. Toča je padala skoro v vseh oblastih, škode pa je bilo samo v beograjski, baški in vrbaški oblasti. Koruza je zelo dobra Krompir, to> bak in deteljina so tudi dobri. Stanje živi* ne je povoljno. Nepričakovano nagel povratek kralja v Beograd Za ministri se nenadno skoraj vrne v Beograd tudi kralj. — V tej zvezi so vesti o težkem notranje n zunanje političnem položaji. Beograd. 28. septembra. P. V Beograd so dospeli danes ministri: Krsta Miletič. dr. Stoiadinovič. dr. Nikič ii Vukičevič in državni tajnik Pasarič. Minister ver Miša Trifunovlč se ni vrni! v Beograd, kakor ie bilo iavljeno, temveč ie odpotoval preko Sarajeva v Užice, kjer je ime! posvetovanje s svojimi strankarskimi pristaši ter je odšel nato na agi-taciisko potovame v Sandžak. To potovanje ministra Triftnovičn ie izzvalo v beograjskih političnih krogih razne ko-mentarie. Smatra se tudi, da ie odpotoval minister Trifunovič v Sandžak. da okrepi tamkai omaiane postojanke. Tekom današniega dnooldneva sta izmed došlih ministrov bila v svoi;h ministrstvih samo dr. Nikič in Velja Vukičevič Pričakujejo, da bo prva seja vlade jutri dopoldne Dr les ie dnšto obvestilo. da je kralj izpremenil Program svojega potovanja po Dalmaciji, in sicer radi važnih vprašanj notranje in zunanje politike, med katerimi se nahaja na prvem mestu novonastali položaj v Albaniji. Kralj se bo vrnil v Beograd bržkone že 4. t. m. Krožijo vesti, da se kraljevski par vrača v Beograd predčasno vsled poslabšanja v vladni koaliciji, das! ta poostritev ni tolika, da bi že mogla izzvati krizo kabineta, kakor trdijo to nekateri listi. Vrnitev prometnega ministra Ante Radojeviča se pričakuje za torek ali sredo. Minister Radojevič se bo bržkone vrnil z navodili ministrskega predsednika Pašiča z ozirom na razvoj političnega položaia. ako ne pride istočasno v Beograd tudi gosp. Pašič. G. Pašič za drugo kombinacijo? Radičevci so še vedno optimisti. — Poostritev razmerja med radičevci in radikali v Dalmaciji. Beograd, 28. septembra r. Za razmere med vladnimi strankami je značilno pisanje «Pravde», ki piše: »Govorice o event. izpremembah v vlad! po Pašičevem povratku še niso ponehale. Opazila se ie gotova rezervi-ranost pri Sv. Pribičeviču. Intervenci-ia prijateljev g. Pribičeviča in dela radikalov, ki so z njimi v zvez!, je imela svoj uspeh. V Zagrebu so še nadalje optimisti. Tamkaj mislijo, da bo HSS ostala v vladi in da se bodo zamenjale samo nekatere osebe. Radičevci so prepričani, da se politika sporazuma ne bo izpremenila in da je izključena povrnitev g. Pribičeviča v vlado. Radičevci predvsem upajo, da bo kralj obvaroval politiko sporazuma. Značilno ie, da računajo v Zagrebu tudi na volitve kot izhod iz zapletlja-jev, ki bi eVent mogli nastopiti, ako bi se radikali orijentirali z ozirom na razpoloženje, ki se je manifestiralo v Osijek«. V ostalem pa mislijo radičevci, da Osijek ni merodajen za presojo razmer in da so bili Osiječani vedno nekoliko bolj temperamentni v politiki. O vojvodinskih radikalih pravijo, da so boli potrpežljivi in da vedno čakajo na mnenje vodje radikalne stranke. Zato dr. S. Miletič tudi ničesar ne ukrene, dokler ne bo določ'1 Pašič smer nadalj-nega dela. Opozicijonalni krogi pa so splošnega mnenja, da se strinjajo vsa nezadovoljstva v vladnih strankah z ra čuni Pašiča, o katerem pravijo, da je kljub vsemu za drugo in ne za sedanjo politiko. Domnevanja so torej mnogo-brojna, kakor se vidi. in zato bodo v oktobra nastopili najzanimivejši politični dnevi«. Split. 28. septembra, n. V tukajšnjih hrvatskih krogih, posebno med radičevci je zavladalo te dni veliko nezadovolj stvo, ker radikali forsiraio prestop radičevcev v radikalno stranko. Radikali agifirajo s tem, da je Padičeva stranka sedaj odveč, ker se je istovetila z radikalno stranko. V istem smislu tudi radikalni ?i«t «Država» nrzivlje radičevce. da vstopijo v radikalno stranko. Smatra se. da je s tem nastala borba msrl strankami v vladi, kakor tudi v širših masah pristašev obeh vladnih strank, katera borba bi se utegnila v kratkem času še poostriti. Ženeva povod za krizo vlade? Splošno ogorčenje v Beogrsdu radi Radičevega govora o Makedoniji. — Interpelacija radikalskega nrvska pos*. Vase Jova-noviča, — Ali bo g. Pašič na te*n vprašanju razčiščeval situacijo? Beosrad, 28. septembra, r. Vest, da vloži član naše delegaciie v Ženevi dr. Vasa Jovanovič. eden izmed najugled-neiših članov radikalne stranke, v Narodni skupščini interpelacijo na zunanjega ministra dr. N>nčlča zaradi znane Radičeve izjave o Makedoniji in Makedoncih. je izzvala v Beogradu veliko senzacijo. Ta korak poslanca dr. Jova-noviča poslanci radikalne stranke osten-tativno odobravaio. Vaš dopisnik se te danes razgovarjal z uglednim članom radikalne stranke, ki mu ie iziavil: «.Taz sem pravočasno v radikalnem klubu govoril in opozarial. da poznaio Radiča in radičevce samo Svetozar Pribičevič in niegovi tovariši ter da se ne more z Radičem ničesar pametnega ukreniti. Take blamaže še nikoli nismo doživeli, da ie službeni delegat nnš» države nred vsem svetom iziavil. da Je Makedonija našn beda in da Makedonci ne vedo. ali so Srbi ali Bolgari. Njegovega vmešavan?a v makedonske zadeve ne bomo nikdar pozabili. Nai se vlada še toliko trudi, dn potlači Interpelacijo dr. Jovanoviča. Radičeva izjava bo ostala za nas večna rana.» Radičeva iziava o Makedoniji je napravila zelo težak vtis v vseh političnih krogli, zdi se pa. da se bo interpelacija dr. Jovanoviča o tem vprašanju potlačila. ako Pnšič ne bi imel namere, da s tem vprašan !em vrže koalicijo. Konferenca o zaščiti domačega delavstva Zmagalo je stališče popustljivosti? Beograd, 28. sept. p. Danes dopoldne od 10. do 1. in popoldne od pol 4. do 5. ie bila v ministrstvu socialne politike pod predsedstvom ministra Simonovima konferenca, na kateri se ie razpravljalo o zaščiti naših delavcev in o izgonu inozemskih delavcev. Na tej seii so bila zastopana ministrstva za zunanje stvari, za socialno oolitiko. trgovino in industrijo in za notranje stvari, šumska in rudarska generalna direkcija, dalie so se udeležili konference tudi zastopniki trgovinskih, industri;skih in de'av-skih korporacij. Liubliansko trgovsko zbornico je zastopal tajnik dr. Pless. Delegat ministrstva za zunanje stvari je bil dr. Rvbaf. Na seii so zastopniki raznih ministrstev podali svoie mnenle. ter so na-glašali. da ie treba predvsem zaščiti našega delavca ter omogočiti, da se prepreči škodljiva konkurenca iz inozemstva. da pa je treba upoštevati tudi potrebe naše industriie. kateri čestokrat manjka kvalificiranih delavcev. Razen tega se moraio upoštevati tudi naše mednarodne obveznosti in končno tudi to. da je veliko število naših delavcev zaposlenih v tu;mi in da bi se mi morali bati represalii. To so bile teze ministrstva za zunan.ie stvari. Po daljši diskusiji, v kateri je delegat ministrstva za zunanje stvari podal statistične podatke o stanju našega delavstva v inozemstvu in inozemskega de- mnenje ministrstva za zunanje stvari. Minister Simonovič je iziavil. da bo izražene želje unošteval ter da se bodo v novem pravilniku navedene upravičene zahteve kakor tudi zahteve naših delavcev uvaževale. Uvstva v oaši držav L ie prevladalo I tišče, Kaj se zocet pripravlja v Albaniji Beograd, 28. septembra, p. Avala objav« lja službeno brzojavko albanskega Presbi« roja, ki odločno dementira vesti o vstaji Miriditov in na jugu Albanije. Povsod vla« da popoln mir in nikjer ni bilo niti posku« sov za vstajo. Iz Tirane se poroča, da. se js albanski pari ment sestal prvič 26. t. m. Razprava /t bila zelo burna, vsled česar se je seja cdgodila na danes. Težka nezgoda v Zagrebu Zaareb, 28. septembra, n. Danes popoldne ie nekai dečkov na smetišču ob Klavniški cesti brskalo med nabranimi stvarmi. Neki I21etni deček je našel pločevinasto škatl.iico ter jo kazal tovarišem in materi. Ko je odnrl pokrov, je škatl.ia eksplodirala ter ga na kosce raztrgala. smrt io ranila pa njegovo mater in dva tovariša. Pozneje se je ugotovilo. da je bila to francoska bomba. Policija je uvedla strogo nreiskavo. da do-žene. kako je ta bomba prišla na sme- Zaključitev zasedanja Zveze narodov Kraj in čas konference končno veljavno določena. London, 28. septembra, s. Uradno javljajo, da je sedaj končnoveljavno določeno, da se sestane konfcrenca zunanjih ministrov, ki bodo razpravljali o varnostnem paktu, dne 5. oktobra v Locarnu v Švici. Berlin, 28. septembra. 1. Listi priob-čujejo londonske in pariške brzojavke, ki poročajo, da prevladuje v tamošnjih vladnih krogih mnenje, da mora priti na konferenci zunanjih ministrov v Locarnu do definitivnesa sklepa varnostne pogodbe in da ta konferenca nika- kor ne more biti samo informativnega značaja, kakor to želi nemška vlada. Poročila poudarjajo, da so bile itak na londonskem sestanku izvedencev v soglasju z Nemčijo odstranjene vse glavne ovire. V berlinskih uradnih krogih smatrajo te brzojavke za naročene ter so zelo v skrbeh. Varnostni pakt se bo moral torej podpisati že na tej konferenci, dočim je nemška vlada menila, da bodo razgovori v Locarnu samo nekaka predpriprava za končno konferenco. Konferenca o varnostnem pakta v Locarnu Izvolitev članov Sveta Zveze narodov. - Zaključni govor predsednika Danduranda. - Zveza narodov naj ne pozna zmagovalcev in ne premagancev. Ženeva, 28. sept. z. V soboto poool-dne se je razpravljalo na plenarni seji Zveze narodov o načrtu konvencije za zatiranje suženjstva, ki ga ie predložil lord Cecil, ter je bila sprejeta resolucija, ki jo priporoča prihodnjemu zasedanju Zveze narodov in vsem vladam v odobritev. Volitve šestih nestalnih članov Sveta Zveze narodov se je udeležilo 49 držav. Kot skrutinatoria sta sodelovala pri volitvah grof Mensdori (Avstrija) in Cabalero. zastopnik Urugvaja. Izvoljeni so bili: Braziliia 49 glasov, Urugvaj 40. Španiia 35. Češkoslovaška 35. Švedska 34 in Belgija z 32 glasovi. Razen teb so dobile Kitajska 26. Perzija 9 in Holandska 8 glasov. Izvršena volitev pomenia potrditev sedanjega stanja v Zvezi narodov, ker je prevladalo splošno mnenje, da je mogoče pričeti z izpremembami nestalnih članov Sveta Zveze narodov še le prihodnje leto. ko bo dobila Zveza narodov z vstopom Nemčije in zopetnim vstopom Argentiniie bolj splošen značaj. Predsednik Dandurand ie v svoiem zaključnem govoru podal pregled dela. izvršenega na zasedanju Zveze narodov. Predvsem je povdarial važnost sklepov glede na razorožitveno vprašanje in glede na priprave za sklicanje gospodarske konference. Izrekel Ia vsem delegatom in sodelavcem, generalnemu tajništvu in tisku zahvalo v imenu Zveze narodov. V svoiem pregledu dela zasedanja Zveze narodov je predsednik Dandurand zlasti povdarial. da so ostala temeljna načela zadnjega zasedanja Zveze narodov neizDremen.iena in da so bila samo izpremeniena določila za izvedbo teh načel. Napadalna vojna ie bila ponovno označena kot mednaroden zločin ter se je stopilo na pot. ki naj bi zagotovila z regiionalnlmi dogovori no-tom paktov med narodi, ki Imajo skupne interese in ki se čutiio neposredno ogroženi. Na koncu svojega govora je izjavil, da upa, da bo nekega dne z mirnih bregov ženevskega iezera človeštvu vseh ver in vseh plemen zadonel klic. da ni niti zmagovalcev niti premagancev, niti podiarmljenih in niti tlačenih. ker so vsi narodi združeni v pravičnosti in miru. Nato ie proglasil šesto zasedanje Zveze narodov po ena-ir.dvajsetdnevnem zasedanju za zaključeno. Svet Zveze narodov je imel takoj no zaključitvi zasedanja sejo ter ie danes dopoldne nadalieval razoravo o izvršitvi sklepov Zveze narodov. -S5S- Sovjetske represalije proti Madžarski Budimpešta, 28. septembra, s. Po nefte-m tuka;šnjem jutranjiku je petrograjska organizacija čeke prijela v hotela dva, v Budimpešti dobro znana gosi*oda. ki sta na potovanju tx> Evropi prispela te dn! v Petrograd Izavlla Jima je, da jn smatra čeka za talca dokler sovjetska vlada ne ve. kai bo z usodo bfvšega komunističnega ljudskega komisarja Rakosija, k! je bil prijet v Budimpešti. Zas!lšavan:e prlietfga Vvšega ljudskega komisarja komunlstine vhde na Madžarskem, Rakosija, se je nadaljevalo vso nedeljo. Rakosi ie v svojih izpovedbah potrdil ves sum policije in navedel natančno list« onih oseb Iz Budimpešta k' so se udeležile takozvane majske konference na Dunaju. Na vprašanje, kako se je kot bivši ljudski komisar mogel odločiti za potovan'e v Budimpešto, je odgovori! aretiranec po daljšem premiš!.ian!ii: »Ime! sem izbirati med dvema načinoma smrti*. Več n! mog!a policija v tej stvari izvedeti sd Rakosija. Mednarodni kongres mest Pariz, 28. septembra, k. Na mednarodnem kongresu mest. ki zboruje sedaj v Parizu, le navzočih nad 100 delegatov, k! zastopajo 34 držav in 24 glavnih mest. Izvrševalni odbor mednarodne zveze za gradbo mest fn za ustanovitev vrtnih mest ie imel včeraj svojo letošnjo sejo in le določil Dunai kot sedež prihodnjega zborovanja, t. i. leta 1926 V prfhochi em septembru se bo zbralo na Dunaju kakih 500 delegatov lz raznih mest sveta, zlasti lz AmeTike. Temeljni kamen za poslaništvo ČSR v Beogradu Beograd. 28. septembra, r. Danes se je iz« vršila na svečan način položitev temeljnega kamna poslopju češkoslovaškega poslani« štva v ulici Kralja Aleksandra. Dasi je bi« i lo v Beogradu slabo vreme, vendar pa se je j svečanosti udeležila velika množica občin« stva, predvsem pa češkoslovaška kolonija s poslanikom Sebo na čelu in ves diplomat« ski zbor. Našo vlado je zastopa! pomočnik ; zunanjega ministra Jovo Markovič. Aretacije radi komunističnih letakov Split, 28. septembra, n. Kakor znano, je bilo predvčerajšnjim aretiranih 18 omla« dincev radi razširjanja komunističnih leta« kov in brošur, ki so bile v zaboju poslane lz Zagreba. Danes jo policija tri od teh omladincev izpustila, 15 pa jih je ostalo v zaporu. Sodi sc, da bodo morale oblasti šo nekatere od njih izpustiti, ker niso za« pleteni v stvar samo, temveč so se pri njih samo slučajno našli izvodi teh letakov. j i čičerm v Varšavi Varšava, 28. septembra s. Včerai ponoIdrtM je poseti! sovjetski komisar za zunanje posle Cičerta poljskega zunanjega ministra Skrzyn skega na stanovanju. Kasneje je priredil grof Skrzynski večerjo na čast gostu. Trade Umoiis proti komunizma London. 23. septembra, r. Kof-rres delavskih strokovnih organizseii je odklonil vsako sodelovanje s komunisti. Akcija makedonskih teroristov na Dunaju Dunaj, 28. septembra, s. podlagi za» tipnih informacij smatra dunajska policija, da bodo skušali bolgarski teroristi motiti glavno razpravo proti morilki Bolgara Pa« niče, Karnicluve, in uporabljati silo. Zato je poslalo redarstvo oblastem okrožnico, r kateri pravi, da imajo makedonski tero« risti naraen priti v kratkem na Dunaj, da ki motili glavno razpravo proti morilki Pa« nicc, ali pa da bi jo osvobodili. Obmejna oblastva so dobila nalog, naj bodo zato po* sebno pozorna na sumljive escfce, ki bi prfc šle z B-tffeana. Ecji v Mrroku London. 25. septembra, s. Dopisniku »Dat-Iy Expressa« se je posrečilo priti preoblečen skozi španske črte |n postojanke Rifovcev in dospeti v glavni stan Kabilov Dopis-iik poroča, da v vrstah Rifovcev ni zapazil ni-kaksga strahu ali celo znakov panike. V glavnem stana vodi vse operacije na treh frontah A'I Mohamed, mlajši brat Abd el Krimov. Njegov generalni štab je tekom poslednjih šestih mesecev dal napraviti celo telefonsko omrežje do predstraž na fronti Tainst. Poročevalska služba funkcljonlra fcrezh'bno. Madrid, 28. s»ptemf>ra. s. General P rimo de RIvera se je z vojno ladjo »Alfonso XIII« zopet odpeljal v Alhucemas Na obali divjajo silni viharji t nalivi, tako, da se letala »e murelo dvigniti. Prlmo de Rivera ie izrekel željo, da bi bi! na svo i god 29. t. m. rad v Afdirjp, slavnem mestu Abd el Krim« Demonstrativen odhod komisije za razmejitev z Albanijo Beograd. 2» septembra, r. Mednarodna komisija za razmejitev z Albanijo je pre« kinila svoje dela in odpotovala z ladjo ▼ Santi Quaranto. Ta demonstrativni odhod komisije se tolmači kot izigravanje zadnjih odločb konferenco poslanikov z ozirom na mejo pri Vrmošu. Izgleda, da se bo delo razmejitvene komisijo odgodilo do spo> mladi. Nedeljske volitve v ljubljanski okolici Povsod propadanje SLS. — Sijajna napredna zmaga v Zg. Ši ški. — Lep uspeh napredcjakov v Št. Vidu. V ljubljanski okolici, nekdanji izključno klerikalni domeni, doživljajo klerikalci zadnje čase udarec za udarcem. Izgubili so že celo vrsto občin in omajane so njihove pozicije celo v njihovih najmočnejših trdnjavah. Ze volitve v Mostah in Dev. M. v Polju so pokazale ogromno nazadovanje SLS, čeprav je nastopala pod raznimi imeni, nedeljske volitve v Zgornji Šiški in Št. Vidu nad Ljubljano Da so najlepši dokaz, da so volilci siti tudi klerikalnih indirektnih pomagačev, bivših samostojnežev. sedanjih radičevcev. Za nedeljske volitve v Zgornji Šiški Je vladalo v političnih krogih nenavadno zanimanje in to tem bolj. ker so se tamkajšnji samostojneži pod vodstvom Josipa Cerneta zvezali s klerikalci in socijalisti, samo da bi se polastili občine. Nasproti sta si stali dve listi: Gospodarska lista z nosilcem gosp. Ivanom Zakotnikom, bivšim dolgoletnim županom in sedanjim gerentom, ter kmetsko delavska obrtna lista, z nosilcem Andrejem Perkom, v kateri so šli samostojneži. klerikalci in socijalisti združeno v boj. Dasi je bila zmaga gospodarske liste gotova že v naprej, vendar ie zmaga tabo sijajna, da je niso pričakovali niti največji optimisti. Samostojneži in klerikalci so še na dan volitev raznašali celo vrsto demagoških in lažnivih parol, vendar jim vse skupaj ni nič pomagalo. Lista bivšega župana Ivana Zakotnika je dobila 291 glasov in 17 mandatov, delavsko - kmetsko - obrt na lista pa 150 glasov in 8 odbornikov. Ogromna večina volilcev se je torej izrekla za gospodarski program gosp Zakotnika, ki ie že nad 20 let deloval nesebično in objektivno v procvit Zgornje Šiške in njenih občanov. Volitve so se vršile popolnoma mirno in so pozdra vili izid naprednjaki z viharnimi ovaci- jami svojemu voditelju, dočim so se sa-fiostojneži in klerikalci osramočeni takoj poskrili. V novi občinski svet so izvoljeni sledeči kandidati liste gosp. Zakotnika: Bivši župan in tesarski mojster Ivan Za-kotnik, krojaški mojster Andrej Lom-bar. gostilničar .- Zapužah r »nc Šušter šič, mizarski mojster Alojzij Berlič, Josip Kurnik in Jakob Koman, sedlarski mojster in tovarnar Ivan Carman. nad-učitelj v pok Avgust Korbar, mesar Ignacij Nered iz Kosez, mizarski pomočnik Vinko Kogovšek iz Dravelj, železničar France Škof z Brda, poštni uradnik Jože Tomaž, kovač Mihael Kav čič iz Kosez, železniški uradnik Ivan Belič, mizarski mojster Matija Perko, Jakob Petrič iz Zgornje Šiške in vratar državne železnice Martin Tavčar iz Kosez. Delavsko kmetska obrtna lista je dobila 8 odbornikov. Zanimivo je, da je propadel vodja samostojnežev, Josip Černe, ki je bil deveti na listi in je računal z vso sigurnostjo, da bo izvoljen. Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila SDS 170 glasov in 11 odbornikov, klerikalci. samostojni kmetje, socijalni demokrati pa skupno 235 glasov in 14 odbornikov. Prav časten izid za naorednjake 93 prinesle tudi volitve v Št. Vidu nad Ljubljano, kier ie bila dosedai SLS absolutna gospodarica v občinskem odboru. Dobili so: NRS 44 glasov in 2 odbornika. SDS 120 glasov in 5 odbornikov, SKS 57 glasov in 3 odbornike, delavska lista SLS 185 in 8 odbornikov, obrtniška lista SLS 76 glasov in 3 odbornike. kmetska SLS 93 glasov in 4 odbornike. Pri zadnjih občinskih volitvah so imeli združeni naprednjaki 150 glasov in so torej napredovali za 79 glasov. Zbližanje delavskih strokovnih organizacij Poskus depolitizacije delavskega strokovnega gibanja? L j u b 1 j a n a, 28. sept. Včeraj v nedeljo ob 10. dop. je sklicala Deiavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani v magistratno posvetovalnico anketo vseh vodilnih delavskih in nameščenskih organizacij z dnevnim redom: Problemi konsolidacije delavskega strokovnega pokreta. Udeležba je bila razmeroma lepa, znak, da delavstvo nujno išče rešitve iz sedanjega nevzdržnega položaja. Anketo je vodil v odsotnosti predsednika D. Z. g. Rado Čelesnik. Zbornični tajnik g. U r a t n i k je v polurnem govoru podal sliko vseh skupnih perečih vprašanj, ki se dajo vkljub vsej razdvojenosti vendarle skupno reševati. Je to vprašanje brezposelnosti, izseljevanja ln industrializacije. Slovenija je tako prenapolnjena, da 3e nemogoče misliti, da bi se vse kmečke rodbine preživele na domači grudi in zato je potrebno zopet misliti na to, da se spravijo naši ljudje v tuzemsko ali inozemsko industrijo. Z industrijo v naših krajih je velik križ, čeprav smo ob prevratu mislili, da bo dovolj dela in kruha za vse. Res se je ustanovilo mnogo novih industrij, ki pa so v večini le manjše, med tem ko stara industrijska podjetja vidno hirajo. Tako je lep primer Kranjska industrijska družba na Jesenicah. ki visi direktno med življenjem in smrtjo in če ne bo skorajšnje odpomoči, se lahko zgodi, da bo morala družba svoj obrat ustaviti. Izseljencem se posveča pri nas mnogo premalo pozornosti, tako da so ponekod po svetu brez vsake zaščite. Treba je posebnega odbora delavskih organizacij, ki naj se za to pobriga in deluje skuno z ostalimi merodajnimi činitelji, da se naši ljudje, ki so primorani. iskati si kruha križem sveta, ne bodo podajali v svet brez načrta in s strahom v srcu. Za brezposelne se nri nas sploh ne skrbi, pa je vendar rešitev tega vprašanja nujna. G. minister socijalne politike, ki po nepotrebnem zadržuje v Beogradu od delavstva samega vplačane prispevke za brezposelne, naj izdela čim preje pravilnik za podeljevanje teh podpor. Za brezposelne pa naj se napravi tudi sicer širokopotezna akcija, ker delavske organizacije same nimajo dovolj moči. Nemčija n. pr. je kupila v Kanadi 50.000 ha zemlje, da naseli svoje brezposelne in tudi druge države delaio = na vse kriplie. Pri nas se da sicer mnogo napraviti v prid brezposelnim v državi sami, vendar je treba za to močne koncentracije kapitala, da se nudi naselienikom vse potrebno že vnaprej, ne pa da se jim nudi samo zemljo, ker sama zemlja za življenje tudi še ne zadošča. Pri brezposelnosti je izredne važnosti tudi vprašanje naraščaja. Danes lahko opazujemo pri premnogih strokah, da se izučuje cele mase naraščaja, ko se že v naprej ve, da ti ljudje enkrat ne bodo mogli v svojem poklicu dobiti zaslužka. N. pr. v čevljarski industriji bo v teku 10 let še enkrat toliko pomočnikov, kot jih je danes. pa že danes ni mogoče vseh zaposliti. In slično je pri trgovini in drugod, med tem ko zopet pri nekaterih obrtih vlada očitno pomanjkanje moči. To nepravilno razdelitev bo treba urediti. V vprašanje prihaja tudi delavska zaščitna zakonodaja, ki se vsled malomarnosti delavskih organizacij žal ne izvaja, enako je z delavskim starostnim zavarovanjem, ki se je odložilo na nedoločen čas. Treba je izbojevati, da se to zavarovanje, ki je z zakonom že uveljavljeno, tudi izvede. Seveda dokler bode od 95.000 delavcev in nameščencev organiziranih samo 10.000, toliko časa država v nobenem vprašanju ne bo zadostno ali sploh ugodila, zato treba izvesti organizacijo vsega delavstva in nato borbeno nastopiti za dosego svojih ciljev. Tudi bo delavstvo pridobitve, ki si jih s težavo pribori, znalo vse drugače ceniti, kot ceni vse dosedanje pridobitve. Eventualno naj delavstvo samo izvede starostno zavarovanje in druea še potrebna zavarovanja. G. Uratnik je zaključil svoja izvajanja z apelom na vse organizacije, da naj pod okriljem D. Z. izvedejo kooperacijo za dosego gornjih ciljev in upa, da se bo to dalo doseči. Debata. Sledila je nato daljša debata, katere so se udeležili zastopniki vseh navzočih skupin. Izraženo ie bilo predvsem veselje, da je D. Z. za to važno stvar dala inicijativo in povdariala se ie želja po odkritem delu brez vseh postranskih ciljev in pa po večjem medsebojnem zaupanju. Imenom Samostojne strokovne delavske UNIJE je podal pismeno izjavo g. Grašič, imenom Narodne socijalne strokovne zveze g. J u-v a n, za Strokovno komisijo g. G o 1 o-u h, za Zelezničarsko strokovno in pra-vovarstveno organizacijo g. M i k e c, imenom Jugosl. strokovne zveze gosp. G a j š e k in imenom Zveze društev privatnih nameščencev g. U r b a n č i č. G. Juvan je zlasti povdarjal zahtevo delavstva, da naj se manj teoretizira in več praktično dela, g. Golouh je izražal pomisleke glede iskrenosti vseh lepih izjav, želel pa je, da se v interesu delavstva res nekaj napravi. G. Urbančič je imenom privatnih nameščencev izrazil prepričanje, da mora pri dobri volji kooperacija biti mogoča, ker razni verski in drugi momenti v krušnem vprašanju ne morejo tvoriti nikake zapreke. Če se privatni nameščenci ujediniio ne glede na politično prepričanje, če so tako organizirani tudi grafiki, zakaj ne bi to bilo mogoče pri ostalih delavcih? Priporočal je, da naj se delavske organizacije pečajo v večji meri z izobraževanjem svojega članstva in to ne samo v splošnih kulturnih vprašanjih, temveč naj organizacije posvečajo vso naz-nosti tudi izobrazbi delavstva v stroki, v kateri je zaposleno, kakor to delajo trgovske organizacije, ki skrbe za pouk jezikov in strokovnih predmetov. Z znanjem jezikov in večjo strokovno nao-brazbo bode naše delavstvo in name-ščenstvo lažie dobilo kruha doma in v tujini. Nadalje je izražal svoie pomisleke proti uvedbi prostovoljnega starostnega zavarovanja, opozarjal pa je, naj se akciji za provedbo zakona o zavarovanju pritegnejo občine, ki imajo poleg delavcev in nameščencev največji interes, da se rešijo starostnega preskrbovania onemoglih. Končno je svetoval, da nai D. Z. sestavi čim preje statistiko o zaposlenju delavstva in na-meščenstva in pri tem ugotovi, v katerih strokah je že nadprodukcija, kie še pomanjkanje, tako da se staršem vedno lahko daje nasvete, kam naj dajo svoje otroke, da bodo prišli po izučenju res do stalnega kruha. Za složno sodelovanje vseh strokovnih organizacij. Končno je bila sprejeta resolucija, ki pokret pozdravlja in poziva vse strokovne organizacije, da v skupnih vprašanjih čim složneie deluieio. Orga- nizacije naj sestavijo pod okriljem Delavske zbornice akcijski odbor in Izdelajo za delovanje tega odbora konkretne predloge, ki naj gredo za tem, da se omogoči skupno delo strokovnih organizacij v tem odboru, v celi pokrajini in tudi v posameznih podjetjih. Predsednik je ob 1. uri zaključil anketo. katera predstavlja razveseljiv in potreben poskus strniti delavske in name-ščenske vrste v enotno fronto vsaj glede najvažnejših njihovih interesnih vprašanj. Ako se bodo strokovne organizacije bavile manj s teorijo in demagogijo, a več s stvarnim delom, se bo ta poskus gotovo obnesel. Duhovniške draginjske doklade K vprašanju draginjskih doklad duhovščine je «Jutro» že zavzelo stališče. Sedaj duhovščina mobilizira kmečko ljudstvo, da podpisuje neke protestne izjave. Zdi se nam, da je to neokusno. Take podpise dobiti ni baš težko. Izjava. ki jo priobčuje »Slovenec* je tako očividno sestavljena od prizadetega stanu, da ne bo nikjer napravila resnega utiša. Izjava se obrača zoper ukinjenje draginjskih doklad duhovnikom v malih farah. ki je odrejena s členom 4. uredbe finančnega ministra od 28. julija 1925, katero uredbo je odobril finančni odbor Narodne skupščine. S to uredbo so bile ostalim duhovnikom zvišane doklade. Nam bi bilo prav lahko reči, da je uredbo izdala že RR vlada, pa naj se ona brani. A istini na ljubo moramo konštatirati, da ie krivda drugje. Doklade so gotovo boli opravičene pri duhovščini z razsežnim številom vernikov nego za male fare. kjer ie manj dela, Nagib ministra ver. da je fare izpod 200 hiš. nepovolineje obravnaval, ima neko načelno stvarno utemeljenost, izkazuje pa se v naših krajih kot v praks? neopra vičen. Kajti imamo celo razsežne fare z manjšim številom hiš, ki so pa od žup nišča zelo oddaljene. To je stvar, ki je finančni odbor najbrž ne bi bil sprejel, ako bi ga bil kdo opozoril. Poslanci so mnogo debatirali o tej uredbi in ie zlasti podpredsednik finančnega odbora dr. Svetislav Popo-vič (sam. dem.) izvojeva! duhovščini lepe korekture. Ker velja število 200 hiš za vse duhovnike brez razlike, pa bodi za pravoslavne bodi za katolike, ne more noben razumen človek videti druge kot stvarne nagibe v uredbi, ki je notabene prošla že skozi Davidovičevo vlado, nc da bi kdo popravil to pogre-ško. Ako bi bili poslanci SLS, ki so v finančnem odboru veliko zabavljali proti dr. Žerjavu, držeč se taktike, ki io je zdai dr. Korošec v Mariboru obsodil, njegov klub pa io ie gonil ves čas PP - vlade, 'e količkaj usta odprli in grajali člen 4. uredbe, ni dvoma, da bi stvarni razlogi finančni odbor preprečali. Tako pa smo jih čuli veliko govoriti o ministru - Slovencu. ki ga ie bilo treba Srbom in Hrvatom označiti za koruptnega milijarderja. o tisti stvari, ki zdai duhovščino tišči, pa so molčali ko grob. Načrt na-redbe ie bil že prej znan. Zakaj ni nihče od SLS opozoril poslancev SDS. naj se zavzamejo za stvar, za katero med klerikalnimi poslanci ni bilo dovolj raz-umevania in demokrati bi bili gotovo pravočasno nastopili. V čisto stanovskih zadevah zagrizeno strankarstvo ni na mestu. To se nam je zdelo potrebno povedati, ker vidimo, da se skuša ljudstvo razbtiriati. mesto da se pozove na večjo pazlilvost gg. poslance, ki se imajo za svoie mandate zahvaliti tej isti duhovščini. __ Francoski glas o Radiču V »Journal des Dčbats* poroča Mau-rice Muret o neslanem nastopanju Radičevem v Ženevi dobesedno sledeče: Mnogo več;o radovednost kot maha-radža iz Patiale vzbuja tu osebnost g. Stiepana Radiča, delegata kraljevine SHS. Vsakomur so znani njegovi nastopi proti dinastiji, proti g. Pašiču. proti vsej Srbiji Vsakdo tudi vč, da se ie ored kratkim spravil z beograjsko vlado in je slednjič prenehal z opozicijsko politiko. Sicer ie pa silno zanimiv pogovor s tem zelo inteligentnim. zelo iskrenim in zelo gostobesednim demagogom. Ima samo eno napako, da namreč v trenutku, ko bi človek natmant pričakoval, uporabi svoje izredne lastnosti. Tako je v čudnem govoru z žalostjo in skoraj z obupom navdal številne ruske emigraite. ki so prošlo soboto prisostvovali seji pete komisije. Raz-oravlialo se ie ravno o podoori, ki naj bi se daiala armenskim in ruskim beguncem. Polkovnik Procter je predložil načrt, nai bi se begunci naselili v pre-kooceanskih deželah. O tem načrtu se je živahno, a vljudno debatiralo. Gosp. Pams, ki je govoril v ime m francoske delegacije, ie podpiral Procterjev načrt, tu se je pa dvignil gosp. Stjepan Radič in krepko ugovarjal koristi podpor ruskih beguncev. Njih mesto ni v Južni Ameriki, temveč v Rusiji. Treba bi jih bilo prepeliati nazaj v njih domovino. — Povsodi ponavljajo, je iziavil gosp. Stjepan Radič, da sovjetska vlada one-mogočnje ubežnikom življenje. Sovjeti pa zasledujejo samo one emigrante, ki htrigiraio zopet sovjete. — Jugoslavija, je nadaljeval g. Radie, je gostoljubno sprejela 60.000 Rusov. Zahvalili so se ji pa na ta način, da so vodili političrsn agitacijo najslabše vrste. Vsekakor so pokazali, da »inteligencila* še ne pomeni inteligence . . . Priznati je treba, da tem Radičevim | Danes premijera: Le bijon de Pariš Kino «Dvor» B L 1 IC E kupite nageeneje pri »m. dolina* UubSfana izvajanjem manjka vljudnosti. Po noviti moramo, da so globoko v srce zadela Ruse. ki so rajši vse zapustili, kot bi se vkionili pred sovjeti. in ki niso pričakovali. da iih bo Slovan tako kruto zatajil. Radičevo govoričenje človeka zelo razočara. Zadnjič sva se srečala v prijateljskem. a oficijelnem krogu, in tu sem čul. kako ie iavno govoril o sovjetskem režimu in se o njem zelo nepo-hvalno izrazil. Ruskim emigrantom pa očita, da so šli raje v pregnanstvo, kot ostali pod strašnim režimom! Gosp. St. Radič bo vsekakor vedno igral ulogo enfant terrible. Tako poroča Francoz o Radiču. Boj proti draginji v Zagrebu Dve kavarni oblastveno zaprti Kakor smo že poročali, je obrtna oblast v Zagrebu sporazumno z odborom za po» bijanje draginje določila nove cene tudi za kavarne in gostilne. Dočim so se gostilni« čarji in kavarnarjl v splošnem pokorili od« redbam oblasti, so proti lastnikom kavar. ne «Corso» in t Velike Kavane® neprestano prihajale pritožbe, da se ne drže novih cen. Obrtna oblast je brata Lauš, lastnika Ime. novanih dveh kavarn sicer že ponovno ka« nova!a radi pretiranih cen kave, a brez uspeha. Končno je oblast posegla sedaj energično vmes in včeraj kavarni »Corso* in «VeIiko Kavano* zaprla ter odvzela last. nikoma koncesijo. Včeraj ob 9. dopoldne so prišli v kavarno organi tržnega nadzor« ništva z redarji, zaprli in zapečatili obe ka. varni lastnikom pa izročili odlok, da se jI« ma odvzema koncesija. Na intervencijo nekega občinskega svetnika je župan sicer kasneje odredil, da naj se kavarne zopet odpro, ako se kavamarja pismeno zaveže« ta, da se bosta držala predpisanih cen, gle« de odloka o odvzetju koncesije pa sta bi« la kavarnarja naslovljena na velikega žu« pana. V Zagrebu vlada veliko zanimanje, kaj bo ukrenil sedaj veliki župan, ker »o zagrebški kavarnarjl in posebno brata Lauš že v nebroj slučajih prekršili novo določe« ne cene. Politične befežke + O propadanju stranke Narodne demokracije na Češkem je napisal g. Viktor Schweiger v »Slovencu« daljši članek menda zato. da bi ž niim zabrisal pri klerikalcih stalen in trden napredek slovenske demokracije. »Slovenec« je kot klerikalno glasilo pokazalo dr. Kra-marevi stranki malo hvaležnosti za to, da zavzema ona v cerkvenem vprašanju, zlasti pa v znanem sporu med češkoslovaško vlado in Vatikanom zelo medlo in skrajno desničarsko stališče, kar je tudi eden glavnih vzrokov, da se je zdaj začelo v ti stranki cepljenje. Ako bi »Slovenčev« poročevalec politične razmere na Češkem pravilno motril ter hotel o njih točno obvestiti klerikalno javnost, bi mora! tudi povedati, da ie češka narodna demokracija po svoiem programu ter udejstvovanju bistveno nekaj drugega kot naša demokracija. V Sloveniji šteje med svoje prijatelje politike Hribarjevega kova. Slovenska demokracija nima in nieni voditelji nikdar niso imeli s češko narodno demokracijo intimneiših zvez, niti niso iskali tamkaj svoiih političnih idealov ali zaveznikov. Mladost nas je v prijateljstvu družila s češkimi narodnimi socijalisti v kolikor naši ljudje niso bili učenci Ma-sarvka. Navzlic temu, da so bile te vezi radi političnih dogodkov pri nas v zadnjih letih nekoliko zrahljane, vendar ie vzporednost politike v važnih vprašaniih nesumljiva. Zlasti se je to videlo zadnji čas v boju, ki ga je ofi-cielno otvorlla in vodila stranka čeških narodnih socialistov proti klerikalizmu. + Volitve v Karlovcu. V nedeljo so se vršile v Karlovcu občinske volitve, ki so jim vladne stranke pripisovale v listih posebno važnost. Dobili so radičevci 16 mandatov, zajedničarji 4, samostojni demokrati 3, komunisti 2. radikal! 2. davidovičevci 2 in socijalisti 1 mandat. SDS je dobila pri zadnjih volitvah 2 mandata, sedaj pa ima tri. Radikali so izgubili 40 odst. svojih glasov in so dob'li svoj drugi mandat po ostan ku. Radičevci so izgubili skupno okoli 500 glasov. Upoštevati pa je pri tem tudi to, da so bili uslužbenci državne železnice, ki so pristaši SDS skoraj vsi poklicani v službo mesto pristašev vladnih strank, tako da niso mogli izvršiti svoje volilne pravice. Kljub temu je pokazala SDS pri teh volitvah lep napredek. + Radičeva Izjava o Makedoncih. »Politika« prinaša brzojavko z Dunaja, da je naš delegat pri Zvezi narodov Vaso Jovanovič izjavil povodom Radi-čevega predavanja v ženevski »Atine-ji» naslednje: «Z govorom g. Radiča o Makedoniji sem kot Makedonec posebno užaljen. Žal mi je. toda dolžnost napram sebi in narodu mi jjnperativni nalaga, da moram v Narodni skupščini vložiti o tem interpelacijo*. po, ročevalec. Stavbni vodja stavbnega podjet« ja inž. dr. Kasala ▼ Trbovljah nas je na« prosil, da bi priobčili k notici »K noticam o nedeljskem počitku«, priobčeni ▼ »Jutru« St 218, »ledeče pojasnilo: «Po pogodbi z zadrugo »Društveni dom* v Trbovljah in med stavbnim podjetjem inž. dr. Kasala je vsako delo ob nedeljah in praznikih pre« povedano. Te pogodbe smo se dosedaj stro go držali ln se je bomo tudi nadalje. Da bi se na Marijin praznik dne 8. t. m. ves dan razbijalo ▼ novem poslopju Društve« nega doma, je torej neresnica. Nasprotno, ker so šli delavci v soboto 5. t m. domov, se je počivalo v nedeljo, pondeljek in na Marijin praznik dne 8. t. m.» K temu po« jasnilu pripominjamo, d« se nam je ponov« no s vso verjetnostjo zatrdilo, d« se je n« Marijin praznik slišalo v Društvenem domu razbijanje na cesto. Kaj se je dela« Io ln kdo je delal, ni bilo mogoče ugoto« viti Ko se je vse to predočllo g. stavbne, mu vodju, je zanikal, da se je delalo orne« njenega dne, pač pa je priznal, da se je delalo v nedeljo. O kakšnem urezanju »Ju« trovega* poročevalca, kakor piše sobotni »Slovenec*, že po vsem tem ne more biti govora, pač pa se je ure zal v svoji veliki gorečnosti «Slovenčev» poročevalec, ki je videl pezdir v očesu svojega bližnjega, bru« na v svojem lastnem p« ne, kakor pravi ne« kje sv. pismo. Njegov« lastna lekcija o previdnosti pri poročilih leti torej edinole nanj in na nikogar drugega. Iz Primorja •Stoletnica tržaškega pokopališča pri sv. Ani. Prošli petek, soboto in nedeljo so se vršile velike cerkvene svečanosti v spomin stoletnice obstoja tržaškega pokopališča, pri sv. Ani. Pokopališče je bilo otvoTjeno pred 100 leti, dne 25. julija 1825 Tekom sto let so na njem položili k počitku nad 380 tisoč ljudi. • »Novice* štirtnajsfič zaplenjene. Trža« ška prefektura jo zaplenila najnovejšo šte. vilko «Novic», ki so s tem slučajem vred že štirinajstič zapadle cenzorjevemu svinč« niku. • Samomor trgovca v Gorici. V Gorici s\ je koncem prošlega tedna pretrgal nit živ« Ijenja 411etni trgovec Rudolf Pahor. Po« kojnik je bil na mestu mrtev. Trgoval je v družbi s Fcrlugo. Bil je k sreči brez žene in otrok in sc govori, da so ga gnale v smrt razorane denarne razmere. • Začetek rednega pouka na slovenski zasebni šol/ v ul. Giuliani v Trstu bo v če« trtek, dne 1. oktobra. Oblasti so že dale vsa potrebna dovoljenja. • Dva samomorilna poskusa beleži trža« ška kronika v zadnjih dneh. 651etr,a star« ka Marija Preissel si je hotela vzeti življe« nje radi splošnega pomanjkanja ln bede Skočila je v morje s pomola Audaee, a re« šili so jo mornarji. — Na enak način se je hotela odkrižati ljubezenskih nadlog lSlet« na šivilja Gina Bucalini, doma iz Vidma. Planila je v morje z nabrežja v Barkovljah pri Trstu. Deklico so rešili ribiči. Bucalini se je pripeljala v Trst šele pred par dnevi, kakor sumijo, najbrže radi kakšne ljube« ženske zadeve, ki pa se ni iztekla po njeni volji. Proti ©debelosti deluie s ko'osalnim uspehom samo .Vllfano* ČBj\ Dobiva se v vseli lekarnah in drožerljah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vlifan, Zagreb, Ilica 204. Veličasten sprejem vladarske dvojice v Dubrovniku V nedeljo ob 7. zjutraj sta se odpeljala krali in kraljica s svojim spremstvom na parnikih «Karagjogje» tn «Kumanovo» iz Zelenike proti Dubrovniku. 15 hidroplanov je spremljalo vladarsko dvojico in so neprestano metali na parnik cvetlice. Ko se je parnik bližal Oružu. so zagrmeli topovi, po vseh cerkvah ca so zvonili zvonovi. Pomol, pri katerem ie pristal parnik »Karaglor-gje» s kraljevsko dvojico, ie bil ves v zastavah Številne gondole, okrašene s trobojnicami in zelenjem, so se peljale kralju nasproti. Sprejem v Dubrovniku je bil nad vse veličasten. Nad tisoč zastav je plapolalo v mestu, poslopja so bila okrašena a lovorji in cvetlicami. 21 topovskih strelov z voinih ladij ie naznanjalo prihoo kraljevske dvojice. Na kraju, kjer je imela izstopiti vladarska dvojica, je bil postavljen lep pavilion, v katerem je veliki župan Mirko Kneževič pozdra' '' visoke goste. Krali in kraljica sta odšla nato k slavoloku, kjer jima je priredil narod viharne ovacije. Šolska mladina je tvorila na vsei poti špalir in posipala cesto s cvetlicami. Krali in kraljica sta sedla nato v gala - voz. v katerega ie bilo vpreženih šest konj. pred in za vozom pa je jahal po en eskadron gardne konjenice. Na potu od Gruža do Dubrovnika so stali domačini, športni klubi in razna udruženja. do hotela !mpe-riala ie tvorilo špalir vojaštvo, od kavarne Jugoslavija dalje pa so stali na obeh straneh ceste samostanski bratje. Pri predmestju Pile je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Pozdravljen, nosilec nove svobode Dubrovnika!« Ogromna množica naroda je sprejela vladarsko dvojico s frenetičnim ploskanjem in vzklikanjem. Kralja je pozdravil imenom občine vladni komisar Dro-bac in mu ponudil sol in kruh. Kraljevska dvoiica ie odšla nato peš v Stradon. kjer ie bila cesta pogrnjena z rdečimi preprogami. Tu je navdušenje prikipelo do viška. Iz vseh oken so se vsipale na kralja in kraljico cvetke in vzklikanja il bilo ne konca ne kraja. Kralj si ie ogleda! razne znamenitosti med drugim tudi cerkev sv. Blaža, ki io ie zgradil Ri-hard Levosrčni in Jo Je leta 1677. porušil potres. Popoldne se ie vršil na parniku «Karagjorgje» slavnostni diner. po katerem se ie vladarska dvojica vriila z avtomobilom v Dubrovnik. V mestu ie vladalo ves dan nenavadno živahno življenje. Po ulicah so neprestano vrve-!e velikanske množice ljudstva, ki so prepevale narodne pesmi. Včeraj zjutraj se ie vladarska dvojica odpeljala na otoke Hvar. Korčula in Vis ter dospe danes v Split, kier ostaneta kralj h kraljica samo en dan. Program potovanja je bil namreč nenadoma skraišan in se vrne krali iz Splita takoj čez Zagreb v Beograd Kakor se zatrjuje. ie kraliev povratek v Beograd v zvezi z važnimi zunanjepolitičnimi dogodki. ,_ Kongres jugoslovenskih novinarjev v Skoplju Jugosiovenski novinarji, ki so odpotovali v Skoplje, da se udeleže VII. kongresa Jugoslovenskega novinarskega udruženja, so prispeli radi nepričakovanih ovir na progi v Skoplje z veliko zamudo. Zato je tudi izostal slavnostni spreiem. Mesto v soboto ob 7. zvečer je prispel vlak z novinarji v Skoplje šele v nedeljo ob 2. ponoči. Na potu so se novinarii ustavili v Niše. kjer so prisostvoval otvoritvi poliedelske ra7stave. katero je otvoril minister Krsta Miletid ob navzočnosti 7.000 ljudi. Kongres JNU v Skoplju je bil otvor-jen v nedeljo dopoldne v dvorani pravoslavnega doma. Otvoritvi so prisostvovali tudi komandant III. armije general Terzič, veliki župan Vidovič in predsednik skopljanske občine, ki .ie iskreno pozdravil novinarje, želeč jim najlepših uspehov. S kongresa ie bi! poslan brzojavni pozdrav kraljevski dvojici. kot tudi češkoslovaškemu in ru-munskemu novinarskemu udruženju. Češkoslovaški poslanik v Beogradu ie pozdravil kongres brzojavno, češkoslovaški konzul v Skopliu pa imenom češke vlade osebno. Po izvolitvi rarnih odsekov je oredsednik Udruženja, Kre-šimir Kovačič. razložil delovanje centralne uprave v preteklem letu, Milo.ie Sokič pa ie referiral o konferenci novinarjev Male antante. naglašaioč veliki pomen te konference za zbližanie Češkoslovaške. Rumunske in Jugoslaviie. O blagajniškem poročilu, katero je poda! g. Ivanič. se je razvila tako ostra debata, da ie bila seja končno proglašena za ta.ino. Kongres je včeraj končal in izvolil nov centralni odbor. Za nredsednika je bil izvolien Krešimir Kovačič, glavni urednik »Novosti« v Zagrebu, za 1. podpredsednika Mil. Sokič. urednik »Pravde« v Beogradu, za II. podnredse^mka Stanko Virant. glavni urednik »Jutra« v Ljubljani, za 1. tajnika Oiuka Vidovič. za 11. tajnika Krvnarič. za bla^ainika Ivanič. V odbor so bili izvolini: Stipo Kobasica. Podvarski in Smodej. Kongres ie spreie! resolucijo, v kateri se zahteva amnestija za obsoiene novinarje. aboliciia dosedaniih procesov ter nov tiskovni zakon, ki bi bi! sestavljen s sodelovanjem zastopnikov Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Poslanec dr, Pivko v sctel-ski dolini in Posavju V soboto 26. t. m. se je podal narodni poslanec dr. Pivko med svoje volilce v kozjanskem in brežiškem okr*'" 7,re-čer se je v prostorih g. Staroveškera vršil članski sestanek krai. organizacije SDS v Podčetrtku ob lepi nde'ežbi. Navzoči so bili tudi somišljeniki iz Ime-nega z županom Prebilom na čelu, iz Olimia, Pristave Itd. Poslanec Pivko je v nad enotirnem govoru ra?.!o"il pnlo-žai izza prevrata radičevcev, de'o Narodne skupščine od zadnjih volitev in bodoče njene naloge. Z burnim odobravanjem so zborovalci spre.ie!i njegova Izvaiania ter mn izrekli zaupnico. Paz-vila se je še zanimiva debata o raznih gospodarskih in drusrih vprašaniih. V Sv. Petru pod Sv. gorami se je v nedeljo 27. t. m. po nrvi maši v prostorih g. Kranerja vršilo poH —^ed-stvom nredsednika kraievne organizacije g. Ulčnika zborovanie. katerega so se udeležili zastonnik! raznih s+r^nk. ki so pa z vzorno disciolino po«l"?a!l izvajanja g. noslanca. V debato ie posegel zlasti g. Kostsnišek. ki ie no'ee raznih davčnih zadev obravnava! r d-vsem zahtevo po r^rfHitvi sotelske železnice. kar so zborovale! glasno odobravali. Popoldne ob 3. nri je bilo zborovanie pri g. Miškn Janežičn v Žure-levcn pri Brežicah ob znatni udeležb! volilcev iz občin Kamele. B!ze!?sko in Dobova. Tud! tu so be- eden nalbol* h f;'m-:k!b I? a'cev sveta, slavn SESSUE HAYAKAWA vsem dobro znan iz velef lma Bitka pH Čušiml. Ženska vloga je v rokah njegove partnerice iz Imenovanega filma. Posebno na pete so scene: Originalni beg Iz kaznilnice. Neverjetna hladno krvnost Pogovor z mrtve, em v skrajni žlvtjenski ne amostl Skrivnostne črne rože Zmaga pravice in ljubezni. Opozarjamo na prekrasno lero slavnega Hiyakawr! Kulturni pregled Otvoritev operne sezone V četrtek I. oktobra z rTAlbertovo opero • Mrtve očU. Ljubljanska opera se otvori v četrtek dne 1. oktobra m se pri te! priliki uprizori prvič na slovenskem odru D'A!bertova opera »Mrtve oči». Skladate!! D'A!bcrt )e znan našema občinstvu po svoil operi »Nižava«, ki je dosegla pri nas pri vsaki uprizoritvi tzredno velik uspeh. Prepričani smo, da bo ravno tako uspela njegova opera »Mrtve oči., koje deianje nam prinaša epizodo iz Kristusovih časov. Dejanje te opere se vrši na Cvetno nedello hi sicer pred leruzalem-sklm mestom, ki dožlvlla triumfalni vhod Odrešenlka. Vsebina te opere le sledeča: Na holmu v bližini Jeruzalema stanuje rimski poslanik Arcezil s svojo krasno slepo ženo Orkinjo Mirtokle Niena edina želja le. da bi spregledala, ker )e prepričana, da bi tako spopolnila svo)o srečo. Sa) bi tedaj ugledala svojega ljubljenega moža, katerega si v svoji fantaziji predstavlja krasnega kot Apolona. Revica ne ve, da )e njen mož grd, šepav, ker si predstavlja njegovo telesno !epoto po dobroti ia plemenitosti njegove dule. Ko se dvigne zastor vidimo v zgodnjem lutru pri vodnjaku židovske žene, ki govore o predstoječem prihodu čudotvorca Kristusa. One so različnega mnenja, aii stara Rut jih skuša prepričati o božanstvu preroka. Arsinoa, služkinja bogate Orkinje zve o tej priliki o čudotvorcu. ter sklene, da bo nanj opozorila svolo nesrečno gospodinjo. Kmalu pride ta v spremstvu svojega moža iz hiše. Njun brezskrben In prisrčen razgovor moti mladi stotnik Aurelius Oaiba, ki prinaša prefekten poziv Poncija Pilata, na sejo, češ židovska duhovščina se pritožuje na krivega preroka ter zahteva sodbo. Nerad odhaja Arcezij od ljubljene žene, katera se kratkočasi po težk' ločitvi s cvetjem. V tem časo !o obišče egiptovski zdravnik Kterifar, ki ji ponuja neko mazilo za ozdravljenje. Kmalu se izkaže, da )o )e hote! okanltl. Nesrečno ženo tolaži zvesta Arsinoa s čudo-tvorcem, ki bo še danes prišel v mesto. In glej, naraščajoči šum velike množice ga omanjuje. Kmalu se prostor pred hišo napolni z različnim ljudstvom, ki hiti Mesiji nasproti. Bolniki iščejo pri niem pomoči. Tudi Orkinja hoče to storiti. Ali židje se temo tn>rejo. Teaai nastopi Marija Magdalena. ki izbranemu ljudstvu prlooveduie o do- Pribičeviča ln dr. Žerjava s prošnjo, da tsdi v bodoče zastavi vse svoie moči v dosego c!1iev. ki si iih ie *+"»vil M ie srbska armada nastopila svo'o Oni<™*0 v Albanijo in od tam na otok Krk in sosedno Grško. Strašni bombardma je pričel že 25. septembra 1915 in je trajal nepretrgoma štiri dni. Beograd je bi! neprestano pod si'nim topovskim ognjem Na vseh straneh so gorele hiše in nihče jih ni mogel gasiti, ker so sovražne krogle namenoma udarjale ravno na zažeane hiše. Prebivalstvo je trumoma zapuščalo mesto in odhajalo v notraniost dežele. noseč s seboj na'nujneiše potrebščine. A tudi beg je bi! silno otežko-čen. ker so Nemci ponoči razsvetlie-vali z reflektorji in raketami vse Izhodne ceste iz mesta in sipali tudi na begunce granate vseh vrst. Francoski letalci, ki so dan poprej poleteli na S-» in Banat. so se 27. septembra vrnili in snoročili. da se prinravljajo za Beoerad iako težki dnevi. Srem in Banat sta se izpremenila v ogromno taborišče, kier so bile razmeščene Mackensenove divizije. S petkratno premočjo so udarili Nemci in Avstrijci na malo srbsko armado, da maščuie!o strahoviti poraz, ki so ga doživeli Avstriici in Madžari 1. 19M pod generalom Potiorekom. Na vseh potih med Bežanlio. Zemimom in Pančevom so ugotovili francoski letalci dolge črte vozov artilierije raznega kalibra. Težki možnarji, havbice, poljski topovi, vse se je pomikalo rimti Beogradu, ki je stoično straži! nad Savo in Donavo in čakal na naskok ne-priiateljev. Na vseh sremskih in banat-skih železniških oostaiah so se vali vojaki. Bataljoni, polki in diviziie so z veliko naglico prodirali proti Savi in Donavi, pripravljen za nanad. 26. in 27. septembra ie bi! Beo<"-ad podoben pravemu neki«. Nemci so br"ba!i na mesto in okolico peklenski ogenj. Vse ulice so bile prazne i" čh!o se fe samo peketanie koni. na katerih so srbski ordonanci nrenašali tikale. Mesto je b!lo brez električne razsvetljave in si ie prebivalstvo pomaealo samo s svečami. Dne 27. septembra zvečer 'e sledilo še bombardirame Save in Donave. To je bil znak. da ie vsak čas pričakovati naskoka. Nemci so nam-eč z bombardiranjem čistili Savo in Donavo min. ki so i!h ob obali noložili ruski in angleški sanerji. Srbi so na strašni ogeni sovražnika le slabo odrovariali in zbirali vse svoje sile. da silnega sovražnika nr! naskoku vsaj znatno osla-be. Strašne so bile žrtve, ki iih je imelo ob priliki bombardirania civilno prebivalstvo. Nemci niso prizanašali niti brem pastirju, k: bo zapustil 99 ovac, da reši eno izgubljeno. Grkinjo pa opozarja, da Je prava človeška sreča le popolna v notranjem, duševnem zadovoljstvu. Mesija se oribližuje Vsi hite k njemu, tudi Mirtokle. On Jo ozdravi, ali njegov svetli glas |i oznanjuje, da ga bo še pred solnčnim zahodom preklinjala. Prepolna sreče prihiti Mirtokle pred hišo nazaj, občuduje prirodo In svo|o krasoto v zrcalu. Ali za svojega soproga se mora še polepšati. Hiti v hišo po novo opravo. Ne sluteč ničesar se vrneta Arcezij in Oalba od posvetovanja. Oalba se poslavlja, odhaja v Damask. Tu mu ni več obstanka, ker dnevno prihaja v stik z ljubljeno ženo svojega prijatelja. V tem prinaša Arsinoa vest o čudežu, kar hipoma spremeni situacijo. Oalba Je od novice vznešen, medtem ko le Arcezl) uničen. Njegova sreča, kf Jo Je zgradil ln skrbno čuval s slepostjo svoje žene. Je mahoma razrušena. Vesela pesem zadonl iz hiše, presrečna, !epa, videča Mirtokle prihaja svojemu soprogu nasproti, za katerega drži lepega Oalbo, kajti Arcezil se Je v tvojem obupu skril z* vodnjakom. Njenemu vablienju se OMba ne more dolgo upirati, v strastnem objemu daje odduška svojemu dolgtt zadržanemu nagnjenju Kakor ranjena žival se »edaj zaleti Arcezij na svojega tekmeca ter ga zaduši. Prestrašena Mirt> kle zamore klicati na oomoč šele. ko so do* Danes premljera: „!§A Pariza" Kino »Dvor". bežečim otrokom in pošiljali neizprosno svoje krogle tudi v njihove vrste. Po ulicah so se dogajali pretresljivi prizori. Starši so s svojimi otroki in najnujnejšimi potrebščinami bežali na vozovih iz mesta. Sredi med n.ie so udarjale granate in pognale vse skunaj v zrak. Ni bilo prostora, ki ga ne bi zločinski Nemci obsuli z granatami in šraoneli. Dne 29. septembra 1915 je pričela velika ofenziva avstr';^;^ in nemških čet. Trikrat so vrgli Srbi sovražnika čez Savo in Donavo in ga naravnost deci-mirali. Premoč pa je bila tako velika, da .ie bil vsak odpor zaman in zato so Srbi nastopili končno svoio mučeniško pot skozi Srbijo in Albanijo. Palača češkoslovaškega poslaništva v Beogradu V ulici Kralja Aleksandra, kjer ie bila svoječasno kavarna Valievo. so položili včeraj temelj nove velike palače, ki bo v najlepši kras Beograda. Češkoslovaško poslaništvo dobi namreč v naši pre-stolici svoj dostojanstven dom. Parter in celo prvo nadstnonie bosta iz mar-moria z otoka Brača. Zgradba bo petnadstropna in bo imela 45 m dolgo fron to na ulici Kralja Aleksandra, ki se prav kar regulira in bo v bodočnosti ena najlepših cest v Beogradu. Pnostor za palačo češkoslovaškega poslaništva je bi! kupljen že leta 1922 Preteklo leto ie bil razpisan natečaj za projekt zgradbe, katerega so se mogli udeležiti le češkoslovaški in naši arhitekti. Eden naših arhitektov ie dobil pri tej priliki nagrado. Prva nagrada ni bila podeliena nikomur, sprejet pa je bil načrt češkoslovaških arhitektov Meserja in Pecanika. V nalači bodo vse pisarne poslaništva in konzularnega oddelka, kakor tudi urad češkoslovaškega vojnega atašeja. Za oddelek za potne liste bo poseben vhod. v čakalnici pa bo lena razstava češkoslovaških industrijskih !n trgovskih vzorcev. Stanovanje poslanika z reprezentativnimi Jokali bo v prvem nadstropju, v katerem bo tudi velika dvorana za koncerte in spreiema-nia. Ves materija! za zgradbo paiače je nabavljen v naši državi. Poslooje bo ve Ijalo okoli 20 milijonov dinariev in bo nedvomno eno najlepših v Beogradu. Povodom ooložitve temelja je priredi! češkoslovaški poslanik včeraj zvečer intimno svečanost, katere so se udeležili rsr.en zastopnikov naše vlade in po-Slaniškega zbora tudi številni narodni poslanci ter zastopniki beograjske občine. _ Sokolsko gledališče v Zagorju ob Savi Zagorje, dne 28. sept. V nedeljo je otvorilo tukajšnje Sok. gledališče sezono 1925-26 z znano češko veseloigro »Na letovišču«, ki so io domači diletant.ie vprizoril! na istem odru že v seziji 1918-19. Igra. polna zdravega humorja in deloma tudi situ-aci.iske komike, je bila rač izbrana, da pridejo enkrat na svoj račun tud! tisti, ki trdijo venomer, da naj služiio dile-tantske predstave le trenotni zabavi ln ugodju gledalcev, ter noče;o priznati, da izpolnjujejo tudi diletantske predstave svo! namen samo tedai. ako vplivajo na gledalca vzgojno bodisi na ta ali oni način, saj skrbe za samo zabavo razne čajanke in vinske trgatve, katerih bomo imeli gotovo tudi letos v iro-bi!iu, povrhu še kino in drugi tingeltan-gli. S stališča zabave je uspela igra v preceišnii meri. škoda samo. da so no-samezni igralci premalo znali besedilo svojih vlog in so jo morali radi te^a često kar na lastno pest udariti čez drn in strn. ali pa so obupno čakali na ori-meren sunek iz suflerske školike. Neznanje besedila, češ »sai je vse eno«, po mojem mnenju ni nikdar opravičljivo, to naj si b!agovo!iio zanomnifi vsi oni, ki so že menda prepričani, da bi bilo zanje sramotno, če bi pošteno obvladali besedilo svoie vlo^e in da so Danes premijera raonumentalnega vclefitma „Igračka Pariza44 Razkošna družabna drama v 6 velikaniklh dejanjih po romanu «Red Heelsn od Mar« jorv Lawrenco v glavni vlogi Lily Damita nova zvezda, ki je zasijala na filmskem nebu. Režija: Mihael Kertčse. Razkošnost! Pikantnostl Sijaj na viškuj Predstave od nedeljah ob H 11 dop in ob 3., K 5., 6., y> 8. in 9 uri zvečer, ob de» lavnikih eb 3., po! 5., po". S in 9. nrl. Kino ^LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 730 tern boliš! igralci, č!m bolj jo režejo po svoje. Ako bi se to zgodilo pri zadnii igri v sezoni, bi vsak gledalec, ki ve, da razpolaga prosvetni odsek Sokolskega društva ža! le z maloštevilnim osob-jem in da so nekateri isrralci upreženi pri vsaki igri, zatisni! eno uho in bi poslušal samo igralca, a za prvo igro v sezoni v tem oziru ni nikakega izgovora. Vse tiste trenotne zadrege in ne-slgurr.osti bi bile mahoma izginile, ako bi stal vsak igralec na svojih nogah, ne pa od obeh strani podprt s suflerskiml berglami. Upaimo, da bo prihodnjič drugače in v tem oziru v redu, kakor se spodobi resnim diletantom. Koncepcija posameznih vlog je bila po mojem mnenju pri vseh igralcih pravilna. le g. profesor je ono težko meio med resnim in smešnim učeniakom malo zgrešil — vsa.i za moj okus — publiki je ugajal izborno. Njegova žena je bila brezhibna, ker težko je biti lep in mlad. povrhu pa še zvest poleg nele-pega moža. ki sania in govori samo o gosenicah. Zakonca sta rešila svoji vlogi dobro, v nekaterih scenah, n. pr. v 2. dejanju, naravnost izborno. Le nekaj — tisto preklicano muzanje, ki ga ni bilo mogoče zatreti, je bilo krivo, da smo slišali včasih samo jecljajoče zloge mesto polnih stavkov ogorčenja. Sicer pa je bilo občinstvo za ta »idealni« zakonski par navdušeno takoj pri prvem nastopu. Ej. morda je marsikdo vide! v tem paru samega sebe. ali pa. kako bi moralo biti! Njuni hčerki sta bili res že zreli, a vendar malo premalo koketni in živahni. Gospa Mrako-va je bila prava fina dama, v nastopu in kretnjah usmerjena brez afektirano-sti. njen glas miren, a vendar prepričevalen, dijametralno nasprotje gosne Lavričeve. samo tistemu preklicanemu deklamiranju nai reče zbogom, pa je bomo veseli, kadar bo stopila na oder. Oba neupogljiva ženina — poštni svetnik in dr. Mrak — sta bila vredna drug drugega. Zakrknjenega starega samca bolle podati bi bilo težko, mlademu ve-Iikomestnemu Adonisu pa ne bi bilo v škodo, če bi bi! še bolj domišljav. Gostilničar in njegov sluga sta se skušala uveljaviti v okviru svojih vlog, prvi s svojim glasom, ki je bobnel kakor lz praznega soda, drugi s svojim kostumom. Če pripomnim, da je scene-rita z novimi gozdnimi dranerijami, ld jih je izdelala s. Prestorjeva. mnogo pridobila, sem omeni! vse. To bi bil nspeh nedeljske predstava v diletantskem oz!ru. Temu nasproti pa moram ugotoviti žalostno dejstvo, da niti članstvo, niti ostalo občinstvo ne kaže za predstave onega zanimanja, katerega bi bilo vsaj članstvo dolžno posvečati prireditvam svoiesra društva. Ne čudite se. če bo ta mala peščica idealnih delavcev končno opešala in bo na našem, s trudom zgra;enem odru zavladala smrtna tišina. A če pride do tega. se zavedajte sami, da ste krivi vi, ki Imate zmožnosti in moralno obveznost, če bodo nasorotniki sokolske ml-sli triumfirali nad nami. —ar. ^NOJDE^f™ Velika drama ljubezni »e predvaja od da» nes torka do vštevši četrtka pod naslovom „Madona s ceste" Že nedpis te drame jamči nam za najboljt šf uspsh, če pa povdarjamo še, da igra iMt dono s ccste» temperamentna, lepa Villa Dana, je vsa nadalina reklama nepotrebna. FIlm ja mane svetovne »Supcr.produkci* jc». katere produkcija nad je do sedaj v Ljubljani nudila res same prvovrstne filme. Predstave v delavnikih: popoldne ob 3< Vi 5., 6., 'A 8. in 9. uri. Ob nedeljah dopoldne ob Vi 11. uri, popol« dne oh 3., M 5., 6., K 8. in 9. uri. divjani Arcezij Izgubi izpred njenih oči. Težka naloga zadene sedaj Arsinojo, ki mora nbjasnitl svoji gospodinji pravo stanje stvari. Sedaj razume šele Mirtokle besede Marije Magdalene, češ popolna sreča je le v notranjem zadovoljstvu V želji, da vsaj deloma ohrani to le navidezno srečo, žrtvuje šele pridobljeni vid. Nepremično zre v zapadajoče solnce tako dolgo, dokier zopet oslepi. Arcezij se vrača na svoj dom, kjer najde zopet svojo ljubečo, slepo ženo. V mraku zagledamo pastirja, ki nosi izgubljeno jagnje domov. Predigra tej dramski pesnitvi predstavlja povest o dobrem pastirju, ki zapušča svoio čredo tn gre v noč, da le najde Izgubljeno ovčlco. Zahvala I pozdrav. Upravnik Narodnega gledališča v Osijeku g. Friderik Rukavl-na nas prosi, da objavimo sledeče njegovo zahvalo ln pozdrav: »Zaprečen lečenjem 1 zaokupljen preuzlmanjem svoje nove duž-nosti nlsam blo u mogučnostl, da se lično oprostim sa svo)'m prilatelilma I znanclma nit! sa ljubljanckom publikom, ma da Je to bila moja vruča želja Radi toga to činlm ovim putem i sada, kada ie pnznrlšna publika na okupu. Svima. knji su *a interesom i Ijubavllu pratili moj rad na obnovi Ljubljanske opere i onima, koji su, ma bilo na kodi način, saradiivali sa mnom. 1 koii su me u tom radu pomogli, svima koji su da-prinell, da mi boravak u LJubljani bude što lepši i ugodniji, moja najlepša hvala i sr-dačne pozdrave, Ovom prilikom sa osobl-tlm veseljem i poštovanjem sečam se Inteligentne ljubljanske publike, koja u svojem visokom umetničkom ukusu nlkad nije dala sugerlratl od elemenaia, koji su svojim razornim radom silno štetovall napredku I razvoju ljubljanske opere. Na kraji: smatram za dužnost, da javnom zahvalim g. primariusu dr. Dergancu i njegovim gg. kolegama I pomočnicima u opštoj državnoj bolnici, koji su svojim lečnlčkim znanjem i veštlnom učinili, da ml u bolesti oiakšaja bolove i da me potpuno izieče. Od svega im srca hvala na osobitoj pažnji I Ijubaz-nosti, kolu su ml pri tome Iskazall. Hvala im!» — U osijeku, 25. septembra 1925. -j Friderik Rukavina, bivši ravnatelj Ljubljanske opere. Arnol(j SchSnberg pozvan v Bertfn. Skladate!! Schfinberg je pozvan z Dunaja na glasbeno akademijo v Berlin In nastopi svo-je mesto dne 1 oktobra. Deloval bo skupno s prnfesorem Schumannom ln Pfitznerjem. Klasična dela na teškem odru. Vino« brad »ko gledalršče v Pra^t pripravlja pre-rrlier« Shakespearjevega .Macbetha«, kjer nastopita v glavnih vlogah Dostalova In Va* ra,.Cornei!!ovega »Lažnlivea« ia Regn&rdo* ve »Ljubezenske norosti« Domače vesti Hup, hu?v; Jugoslovenski avtomobilisti Imajo «džepni autoleksikon 1925/26», katerega sta uredila gg. dr. F. Deak in Theo-dor Rona. drva sijajna Jugoslovena. Ta krasni leksikon je izdal «Motor», spon-ska revija za automibiiizam i avijatiku, Zagreb. Trg I., broj 17, tisk »Jugosla-venske štarnpe d. d. v Zagrebu.» Poseben oddelek v tem echt jugosla-visch autoleksikonu s »Trg Jedan» v Zagreb - gradu ima naslov «Udaljenost u km od mjesta do mjesta*. in na strani 110 najdeš opis avtomobilske Droge «Graz - Maribor - Ljubljana - Triest, 308 km.» Kraii te proge pa se glase: Graz. Wildon, Landscha, Spielfeld Possnitz. Maribor (!). Ptuj (!), Schlei-nitz (Slivnica) — (ta dodatek »Slivnica« je v originalu). — Pettau, Ob. Puls-gau, Windisch - Feistritz, Poltschach. Oonobitz, W. H. Spreitz, Sternstein. Hochenegg. Celje (!). Arndorf, Sachsen-feld. Doberteschendorf. Franz. Trojana, Kraxen. Domschale. Tersain. Ljubljana (!), Ober - Laibach. Unter - Loitsch, Kauze. Unt. Planina. Postojna, PrSwald, Senosetsch. Sessa.ia. Triest! Ti - le agramski kavalirii so pa res kunštni, echt national. bitte sehr! Bog-daj. da bi si takšna gospoda med Do-berteschendorfom in Kraxen kma'u zlomila vrat in Haxen. Amen. M. A. C. * Preuranjene vesti o prihodu kralja In kraljice v Zagreb. Nekateri listi so objavili včeraj vest, da posetita kralj in kraljica na povratku iz Dalmacije tudi Zagreb. Glede na to izjavljajo mcrodajne osebnosti v Zagrebu, da o kakem nameravanem posetu kral evske dvojice v Zagrebu še niso dobile ac^encjra obvestila. * Z pub'!anske univerze. Dekanat jurldič-ce fakultete ljubljanske univerze je razglasil da se bodo vršili pravnczgodovinski izpiti v času od 5. do 12. oktobra. K izpitu se je prijavilo 40 kandidatov. * Izpremembe v državni službi. Oblastni šolski nadzornik Josip H i t i v Dubrovniku je imenovan za ravnatelja III. realne gimnazije v Ljublj, Učitelj telovadbe na celjski gimnaziji Josip G o r e č a n ie trajno upokojen. Učitelj na II. mestni osnovni šoli v Ljub Ijani Mirko Fegic je kot blaga mik Udruženja jugoslovetiskih učiteljev in upravnik listov omenjenega udruženja oproščen pouka. Poštna uradnica Agata Jauoš je iz Domžal pre roežčena v Radomlje. * Himen. Poročil se je dne 24. t. m. g. Oton Pavlic, želez, uradnik v Boh. Bistrici z gospico Gustico Boltarjevo Isto tam. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V nedeljo je v Mariboru umri gimnazijec-osmošolec Maks Mačus. * Zada'a pot Gohnlra Verbiča. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku na viSkem pokopališču zemske ostanke asilne-ga sokolskega delavca, Gojmira Verbiča. Kmalu po 16. uri so v Sokolskem domu na Viču dvigni!- Sokoli in Oriunaši krsto svojega prerano umrlega brata. Pevci viškega Sokola so zapeli »Vigred se povrne...« nakar se je razvil žalni sprevod. Na čelu sprevoda so korakali viški Sokoli s praporom, za njimi Orjunaši s svojim bojnim bar-jakom. Pred krsto so nosili Sokoli, Orjunaši Orjunašice in naraščaj krasne vence in cvetje, spletene iz belega jesenskega cvetja. Za krsto so šli potrti starši m nebroj stanovskih tovarišev ter ožjih prijateljev,_ ki so pričali, kako zelo priljubljen je bil pokojni Gojmir. Na viškem pokopališču so pevci zapeli žalo-stinko »Blagor mu,« ki se je turobno razlegala v tožnom jesenskem večeru tako, da ni ostalo nobeno oko suho. Po pogrebnih molitvah sta se v gtrrljfvih govorih poslovila od pokojnika brat Borštnik v imenu viškega Sokola in brat Petre v imenu viške Orjune, sokolski jn orjunaški prapor pa sta se poklonila nad grobom v zadn:e slovo. * Prodaja voznih kart potnikom. Prometni minister opozarja oblastne železniške direkcije, da mu je prišlo do znanja, da nekateri blagajniki in blagajničarke osebnih železniških blagajn pri prodajj voznih kart potnikom ne vračajo drobila z izgovorom, da jim manjka drobiža, kar vzbuja opravičeno ne-vcljo potujočega občinstva. Minister je vsled tega odredil, da mora pri osebnih blagajnah biti pripravljena potrebna količina drobiža in da se pod grožn'o stroge kazni mora potnikom vrniti ves denar, ki jim pripada. Železniška uprava bo protlvno postopanje svojih uslužbencev kaznovala disciplinarnim potom. * Sprejem v višio šolo vojne akademije. Po odredbi vo;nega ministra so kot slušatelji med drugimi sprejeti v vfšjo šolo vojne akademije: artiljerijski kapitan Peter Kiler, artiljerijski podporočnik Milan Presen, pehotni kapefan Mirko Gregorič {n artilerijski podporočnik Anton Desnica. * V nižjo šolo vojne akademije so s 1. oktobrom sprejeti kot gojenci: Dragotin Prosen, Miha Brolfn, Slavko Uršič, Rudolf Svenšek, Anton Cimerman, Ivan Hočevar, Ivan Vik, Tiagotto Zerjal, Viktor Benedik, Sava Poljanec, Ivan štrukelj in Milo5 Cim-drič. * Povečanje naš3 trgovske mornarice. Naš brodarski 9mdtkat prejme tekom prihodnjega meseca iz Nemčije tri potniške lad je, tri remorkerje ter večji luksusni motorni čoln. k! prevozi 32 km v eni uri. * Komerclialnj tečaji na trgovski akademiji v LJubljani. Pri vpisovanju dne 25. sept. se je oglasilo premalo število slušateljev, da bi se mogli tečaji za leto 1925-26 otvoriti. Vsi priglašencj bi zelo obžalovali, če bi jim ne br!a dana prilika za nadaljno strokovno Izobrazbo. Zato so prosili, da se vpisovanje preloži na petek, dnc 2. oktobra 1925. ob 7. uri zvečer (na dvorazredni trgovski šoli, Danes premiJcra; Le bijon de Pariš Kfno ,.Svor". IIH Kongresni trg 2-1.) Ponovno se torej razglaša: Poučuje se knjigovodstvo, doplsje, menično pravo in nemška stenografija v večernih urah do konca marca 1926. Sprejme se vsak (tudi gospe in gospodične), ki se hoče v trgovskih vedah dalje izobraziti Vpisnin? /nrrša 20 Din, ukovina za tedensko uro na mesec 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti znesek Din 200, ki se zaračunajo. Vsa potrebna pojasnila dobe v petek dne 2. oktobra pri vpisovanju. * Cvet In sad. Dolgoletni naš naročnfk g. Anton Berčon, nadpoštar v pokoju, nam je iz svojih izprehodov po Sloveniji prinesel lep šopek iabolčnfh cvetov, katere je poleg zrelih jabolk utrgal v Javorju pri Bogen-šperku. Pravijo, da nam taka ljubka igra narave napoveduje lepo ta toplo jesen! * Službena mesta za žlvinozdravnike. Ka-koT nam javljajo iz Zagreba, sta na tamkajšnji visoki šoli za živinozdravništvo razpisani dve mesti asistentov. Eno mesto se odda takoj, drugo pa pozneje. Prejemki za 9. skupino I. kategorije s 60 odstotno položaj-no doklado. Prošnje je vložiti najkasneje do 28. oktobra. Prosilci, ki so v državni službi, naj pošljejo svoie prošnje uradnim potom * Vojaško-geografičnl institut v Beogradu kj se gradi v gornjem mestu, bo v kratkem dovršen. Gradbeno ministrstvo je za končna dela dovolilo kredit 800.000 dinarjev. * Pomožni zdravniki v Zagrebu, ki so prišli v neugodno situacijo, ker jim je bila odvzeta brezplačna hrana v bolnicah in klinikah. so odposlali k ministru za narodno zdravje posebno deputaci.io, da zahteva takojšnje razveljavljen je te odredbe. Minister je uvaževal razloge deputacije ter je brzojavno odredil naj se do nadaljnega pomožnim zdravnikom zopet daie brezplačna hrana. * Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani javlja dodatno k obvestilu z dne 30. VI. 1925. ur. list 62 s katerim je naznanila svoji cenj. klijentell ureditev obrestne mere Izza 1. julija 1925., da je v smislu novega, že splošno publlciranega sklepa društva denarnih zavodov v Sloveniji, primo-rana znižati obrestno mero od 1. oktobra 1925. naprej do preklica za a vista vloge na 5% fn za vezane vloge maksimalno na 7%. * Železnica Rcgatec-Krapina v proračunu Minister prometa je poslal akcijskemu odboru, ki se je ustanovi! na Humu ob Sodi, da izposluje zgraditev železniške proire Ro-gatec-Krapina, sledeče brzojavno sporočilo: »Povodom sestanka zainteresiranih občin dne 8. septembra v občinskem uradu na Humu ob Sotli v zadevi zgraditve železnice Krapina-Rogatec naznanjam Vam radi ob-veščenja občanov, da sem že postavil v predlog državnega proračuna za leto 1926-1927. tudi zgradbo proge Krapina-Rogatec. — Minister Radojevič * Francoski krožek v Kranru ima svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim r?dom v sredo dne 30. septembra ob 5 norsnTdn« v Kocbekovi sobj Narodnega doma. Člani so vablieni, da se občnega zbora gotovo udeleže. 1890 * 30 troglasnlh mladinskih zborov. Izšla 'e v samozaložbi zbirka »30 troglasnih rrila-dinskih zborov«, ki Jih "e izdal In Immrmfzi-ral Ciril Pregelj, učitelj v Ceftu. So to večinoma narodne pesmi, od katerih se bodo zlasti koroške mladini namah prikupile. Ker so te pesmi razen nekaj Izjem predvsem prirejene za šolo, dobi s tem učiteljstvo novo in hvaležno pevsko gradivo. Harmoni-zirane so koWkor mogoče lahko, naravno in v narodnem duhu, zato se bodo s pridom upo rahljale na višji stopnji osnovnih šol In na meščanskih šolah. Dobrodošle pa bodo tudi glasbenim zavodom, trgovskim in srednjim šolam, kakor tudi pevskim društvom kot žensk! zbori. Cena 20 Din, s poštnino 22 Din Naroča se pri izdajatelju v Celju. * Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju ponovno vabi vsa vSaniena društva, da se zanesljivo udeleže po svojih delegatih občnega zbora dne 4. oktobra ob 10. dop. v Trbovljah (Loke) v dvorani gospe Ane Forte. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika oziroma blagamlka. proračun za bodoče poslovno leto, volitve in slučajnosti. Popoldne ob 2. uri se bo vršil istotam obrtniški shod z dnevnim redom: 1. Pomen organizacij, govori g. Ivan Rebek iz Celja. 2. Obrtno šolstvo, predava g. Ignac Založnik, obrtmo-zadružni nadzornik v Mariboru. 3. Razni predlogi. Po shodu na čast gostom velika obrtniška veselica. Ravnateljstvo premogokopne družbe je iz prijaznosti dovolilo ogled zunanjih naprav ru-dnika. Dolžnost v«ch b1ižn:ih društev, ie da skrbijo zlasti za Dopoldanski shod za čim številnejšo udeležbo. Ta dan dokažimo. da se zavedamo važnosti našega stanu. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju. + Štrajk ?esn'h delavcev v Bosni. V veliki parni žagi Krrvaja d. d., prej Ersier & Ort-lieb, v Zavkioviču so med delavstvom in pod!etjem nastale v zadnjem času diference zaradi plač. Ker so intervencije sarajevske delavske zbornice ostale brez uspeha, je izbruhnil št-ajk. 3500 delavcev je zapustilo delo. Tudi pri podjetju Gregersen d. d. štrai-ka 1000 delavcev, ker jim hoče podietje znižati plačo za dvajset odstotkov. * Mesac dni nepretrganega spanja. V Hercegovini se je v zadnjem času pojavila v nekaterih krajih bolezen niTtvičnosrnega spanja. V selu Izvor spi neki deklica že mesec dni in jo vkljub vsem poizkusom doslej niso mogli zbuditi. Spavajočl deklici vlivajo po cevki mleko v usta, da jo na ta način ol ianijo pri življenju. 100% prihranek, prirolnost, snainost, to so glavne vrline, ki jih nudi kuhanfe na plinu Proračune in pojasnila daje .Mestna plinarna*. 343» VI Za fesensbo prodafs ftul&ii in ===== limfni strop 6636 zna?ao zsiiane pri Palača Ljubljanske kreditne banke 1 Znižane cenel Znižane cenel * Zahvala. Gospod Peter Majdič, vele-industrllalec v Celju ie darova! mesto ven-na na grob umrlega g. Schwentnerja 300 Din za uboge otroke osnovne šole na Vranskem za kar se mu upraviteljstvo v imenu ubogih iskreno zahvaljuje. * Tihotapstvo dukatov lz Avstrije. Kakor znano so prišle oblasti začetkom tekočega meseca na sled velikemu tihotapstvu zlatih dukatov iz Avstrije. Beograjska carinarnica ki je vodila preiskavo, je odločila pretekli teden, da zagrebške banke Kreutzer, beo-grzjske agrarne in industrijske banke ter tvrdke Anaf glede tihotapstev dukatov ne zadene nobena krivda. Carinski svet pa ie sklep beograjske carharnlce včeraj razveljavil in odločil, da se mora carinarnica pri ponovnem reševanjn tega vprašanja ozirati na mišljenje carinskega sveta, ki stoji na sta lišču, da so tudi imenovane tvrdke in banke odgovorne za tihotapstvo dukatov. * Samomor gimnazijskega profesorja. V okolici Celovca se je prošlo soboto vrgel pod brzovlak gimnazijski profesor dr. Ar-nold Nesselbock. Vlak ga je grozno razme-sarfl, tako da je nesrečnež ostal na mestu mrtev. Dr. Nesselbock je bil kot avstrijski rezervni oficir več let v ruskem ujetništvu in se je bolan vrnil iz ujetništva. Domneva se, da ga ie pognala v smrt neozdravljiva bolezen. * Grozna dran:a v Osijeku. V Osiieku je prišel predvčerajšnjim na policijski urad vajenec mizarskega mojstra Antona Pinterja, ter naznanil da je pri njegovem mojstru sta-novatrje zaklenjeno ln da se klicanju nikdo ne odzove. Ko je policija odprla vrata, se j! !e nudil grozen prizor: Pinterja so našli obešenega in s krvjo oškropljeneaa, v drugi so-b; pa je nezavestna in težko ranjena ležala na tleh njegova priležnica Esti Jakobi, ki je lila prenešena v bolnico. Po mnenju zdravnikov se je drama odigrala okroc polnoči Pinter je star 60. Jakobiieva 47 let. Le s težavo Je v bolnici zamogla izjaviti, da je Pinter ponoči prišel pijan domov ter jo s sekiTO napadel. Misleč, da je že mrtva, se je Pinter v drugi sobi obesil. Samo .VOIKA* nasproti Mestnega doma garantira za vsake čevlje. □□□DD0[X!nnnn0nanncx3D0[xin0ix]a Iz Ljubljane u— Volitve v obrtno vzklicno sodišče v LJubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra ln sicer volijo: I. volilni razred delodajalcev oziroma podjetnikov v torek, dne 20. oktobra od 8. zjutraj do 13. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22; 11. volilni razred delavcev, oziroma deloda-lalcev v nedeljo, dne 18. oktobra tudi od 8. zjutraj do 13. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih Izkasmicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volilni upravičenci v prihodnjih dneh Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volilnem Imeniku. Ljubljanski Sokol priredi v svojih či-talniških prostorih v Narodnem domu v soboto dne 10. oktobra ob po! 9. uri zvečer ob priliki petletnice nesrečnega izida koroškega plebiscita predavanie. Predava najboljši poznavalec koroških Slovencev brat dr. Josip Oblak. — Članstvo vabimo na to zanimivo predavanje. u— G. Matej Hedžet. veletrgovec Je daroval društvu za zgradbo Sokola I. na Taboru 200 Din mesto venca pokojni ge. An-drejka. u— Dobitki tombole Sokola I. so razstavljeni v naslednjih izložbah: Gričar & Mejač, Selenburgova ulica. I. C. Mayer, Stritarjeva ulica, Oleum, Mestni trg, Geršak in Comp., Kongresni trg in Mathian, Dunajska cesta. Oglejte si dobitke ta pridno segajte po listkih! ( u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Puš, delavčeva žena, 24 let. — Fran Zaje, mestnega dohodarstvenega urada nad-paznik v pok., 61 let. — Gojmir Verbič, uradniški pripravnik, 21 let. — Janez Kvas, posestnik, 70 let. u— Društvo «Soča» priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 5. uri popoldne na vrtu In v salonu pri «Levu» vinsko tTgatev z godbo, petjem Ln plesom. Na to lepo domačo zabavno prireditev vabimo vse člane in prijatelje društva. — Veseličtii odsek. u— V gostilni pri «Faimoštru» se toči beli sladki vinski mošt 12 Din. 1893 u— Izredna odborova seja Kluba ljubiteljev športnih psov in širši sestanek članstva kakor vseh prijateljev kluba se vrši v sredo dne 30. septembra ob 20. uri pri »Štruklju«. Razgovor o ustanovitvi »kinološkega saveza«. — Odbor K. L. S. P. 1891 u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: I poskušen vlom, 1 zaplemba kolesa. 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 pretep v gostilni, 11 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda in 2 prestopka hoje po železnici. u— Zllkovstvo. Brivcu Slavku Mahoviču so nepoznani storilci v noči na 26. t. m. pokvarili nad njegovo delavnico v Prisojni ulici št 1 visečo napisno tablo in medeno kolo. Napravili so mu s tem 3^0 Din škode. u— Aretiran goljuf. Uslužbenec pri tvrd-ki Janko Popovič, 31-ietni Pavel Prepeluh, ie ogoljufal tvrdko za nad 36.000 Din. Do denarja je prišel na ta način, da je hikasiral dolžne zneske pri raznih ljubljanskfh mesarjih. Denar je Prepeluh «zabil» v družbi razirih prijateljev in žensk. Na priiavo oškodovane tvrdke ie bil Prepeluh v nedeljo aretiran In spravljen v sodne zapore. u— Nezgoda na cesti. Mestni delavec Jože Javornik z I!ov!ce je vozil v soboto z enovprežnim vozom po Ižanski cesti proti mostu. Pred hišo št. 15 se ]e utrgala konju prsna veriga, kar ga je tako splašilo, da ie skoči! v kake tri metre globok jarek ob cesti ter potegnil s seboj tudi voz. Voz je pokopal pod seboj voznika ter na vozu sedečo Marjeto TrebušaTjevo z Ilovice, ki sta dobila pri padcu več lažjih poškodb. u— Poskušen vlom. V noči na nedeljo je poskušal neznan svedrovec udreti v trafiko Invalida Cirila Kranjca na vogalu Trnovskega pristana in Opekarske ceste. Zliko-vec Je pri vlomu pokvaril okno In je vrgel iz tečajev. Njegovo namero pa je bržkone preprečil kak nočni pasant, ki Je lopova prepodil. Jiruis Parizu" Hiio „Dvor". mm svecice zoper srarrmično vnetje ter ialovost krav ln telfc. Škatlja i. žlvlnozdravni^klm navodilom Din 30-—. Izdeluje in razpošilja lekarna HOCEVUR, Vrhnika. ¥saka dama pridobi na lepoti in prikupijlvosti z kot alabaster fino, bližčečo in čisto poltjo svojega obraza. R snlčno lepa in sveža nolt, pa se ne more doseči z milom, alkoholom in stičnim, kajti to more pod okoliščinami le škodljivo učinkovati. Temeljito očiščenie kože se more doseči le z t,Vlsa« gine Adelina Patti", znamenito pariško mlečno emulzijo, katere steklenica se dobi za Din 30'— v vseh lekarnah, drogerijah ln par-fumerijah In p>i jugoslovenski glavni zalogi v Zagrebu, Gsieva ulica št. 8. Damski plašči najnoveišlh modelov, krasno blag«, s kožuho-vino ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki Fran Lukfč pred škofijo. Modni ševiot plašči že od Din 460-— dalje. Velur plašči od Din 600*— dalje. Iz Maribora a— Pametna odredba. 2e prejšnji občinski svet je pričel sistematično varovati mestno prebivalstvo pred zastnipljenjem zraka s tem, da je koncentriral industrijo na periferiji mesta v Melju. Vsako novo podjetje je dobilo dovoljenje le pod pogojem, da se naseli v Melju ali kje drugje zunaj mestnega obzidja. Največja industrija Gotzova pivovarna s svojim dimnikom, pa je seve ostala v sredi mesta. To pa vodstva tovarne ni motilo, da ne bi celo poleg žu-panijske palače dalo smollti svojih sodov kar na dvorišču ter s tem ves dan okuže-vatl mestno ozračje. Srezko poglavarstvo je radi številnih pritožb prebivalstva izdalo tovarni potrebne odredbe v smislu obrtniškega reda, kar je seve toplo pozdraviti. Enako potrebno pa bi bfio tudi zajeziti nesnago pri tovarnah pod državnim mostom, odkoder se stalno širi neznosen smrad proti mestu. a— V Krčevini pri Mariboru deluje pevsko društvo «Luna», ki s številnimi prireditvami in društvenimi Izleti priča o marljivost! in požrtvovalnosti svojih članov. Dne 3. oktobra nastopi zopet z novim programom na svoji veselici — trgatvi pri Krambergerju v Krčevini. Apeliramo na zavedne Mariborčane in okoličane, da s številnim obiskom zlasti moralno podprejo to prireditev ln društvo. 1898 a— Telovadni tečaJL S prvim oktobrom pričneta dva telovadna tečaja in sicer za deco ob sredah m sobotah od 14. do 16. ure, za dame ob istih dneh od 18. do 19. ure. Oba tečaja se bosta vršila v telovadnici šole v Cankarjev! ulici. 1897 a— Zadružni tečaj v Mariboru je bil v nedeljo dopoldne otvorjen ob ude.ežbi 40 članov, ki iih )e pozdravil predsednik Zbornice za industrijo, obrt in trgovino e. Ivan Knez. Govorila sta še predsednik Zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bu-reš ter načelnik Gremija trgovcev v Mariboru g. Welxl. Predavanja se bodo vršila tri dni. a— Nemškemu knjigarnarju Scheidbachu v Gosposki ulici so včeraj odvzeli nacionalisti madžarsko zastavo, ki jo je Imel raz-obešeno na dvoriščnem oknu. Isti Scheid-bach vedno sili z nemškimi napisi v Izložbeno okno v Gosposki ulici. a— Novo Javno tehtnico za tovore bo postavila mestna občina pri skladišču glavnega kolodvora nasproti Franzovega mlina. Kredit jp. občinski svet že odoirl in bo te dni občini- predložila železniški itpravi načrt v odobritev. Tehtnica bo sta'a namreč na prostoru železnice in bo z oio znatno ustreženo prtrebam tovornega pr-msta v Mariboru. S tem bo polagjma izginja I.idi vaška idila na Trgu svobode, kjer so doslej so najboljše fn rafcenefS« kajti trpežnost enega para nogavic z ligom in znamkq (rdečo, medro ali zlato) t* ključ ie ista kot trpežnost i tiri h drugih parov. u.a i Me to pršite se! tehtali vse tovorne vozove. — Treba bi bilo premestiti tudi trg sena in slame na obširnejši prostor pri živinskem trgu kot Je bilo to svoječasno že sproženo v občinskem svetu. Nesnaga, ki jo sedaj stalno naprav-IJajo na Trgu svobode tržni dnevi sena, gotovo že iz higijeničnih ozirov ne spada v sredino mesta, če že ne uvažujemo estet^e pred mariborskim gradom, mestnim parkom, županijsko palačo in glavno mariborsko ulico, Aleksandrovo cesto, v koje sredini postajajo vozovi z živino. a— Prosta stoinlca. Magistrat nam poroča: Danes dne 29. septembra od 8. ure naprej se bo na prost! stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 150 kg svežega svinjskega mesa po 14 Din kg. Prodaja samo na konsumente po 1 do 2 kg. a— Požar v Kamnlcl pri Mariboru. V nedeljo krog polnoči ]e izbruhnil požar v kamniškem jarku pri posestniku Pol t zlu. Predno so mogli priti gasilci, je bila vsa hiša v plamenih. Tudi pozneje niso mogli kamniški in mariborski gasilci rešiti gorečega poslopja. a— V proslavo tisočietnice hrvatskega kraljestva priredi Zgodovinsko društvo v MariboTU dne 4. oktobra ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega kina svečano akademijo. Dr. Aleksander Nagy, vladni svetnik v državnem arhivu v Zagrebu, bo Ime! slavnostno predavanje, ki ga bodo pojasnjevale skioptične s'ike iz dobe kralja Toml-slava. Vstop bo prost. a— V barčicl na ribniku... V nedeljo si je najela pri treh ribnikih nad Mariborom 24-letrs posestniška hči Kukovfč !z celjske okolice čolnič. Nekaj časa se Je vozila po ribniku, nato pa začela misliti na svojo nesrečno ljubezen, izpila steklenico lizola in legla v čolnič, ki jo je precej časa nosH sem in tja po ribniku. Šele ko je njena taksna ura minila, je najemnik ribnika jadra! po čoln, da ga prepelje v pristan, ker ni videl v čolnu veslača. Pri tem pa ie naše! nezavestno nesrečno zaijubljenko ter avizira! re ši!ni oddelek, ki Jo Je prepeljal v bolnico, kjer so ji takoj izprall želodec. Iz Celja e— Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1925.—26. bo v torek dne 29. in v sredo 30. septembra vsakokrat od 18. do 20. ure. K vpisu je prinesti zadnje izpričevalo ln za nove vajence vpisno polo gremija. Vpisnina znaša 25 Din. e— Proslava 35-letnice Sokolskega društva v Celju, ki je bila radi smrti dr. Josipa Serneca preložena, se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 4. oktobra z istim sporedom. Vstopnice se že prodajajo. Zanimanje za pri reditev ie splošno. e— Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto dne 3. oktobra ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli. Program je objavljen v stanovskem glasilu. e— Okoliška deška šola. Sklep občinskega odbora OkoHca Celje glede zidave novega šolskega poslopja: »Občina preskrbi sredstva za okoliško šolo. Glede prostora za šolo izrazi občinski odbor svojo zahtevo, da se v to svrho potom zamenjave pridobi zemljišče pri sv. Maksimiljanu; vendar pa sprememba glede stavbenega prostora ne sme delati ovir za čim prejšnjo zgradbo nujno potrebne šole«. — Tako se torej zopet naj prične tam, kjer se le že pred leti začelo! Išče se naj nov stavbni prostor. To bi bilo že menda osmo stavblšče, kjer se poskuša zidati šolo in to bi bilo najbolj ne-prikladno. šola mora imeti mir. Ne stavite ie med železnico in avtomobile ob prometni državni cesti, med ropot prašne ceste in zakajene železnice, ne oziraje se na mnoge druge nedostatke! Darovi ln naklonila. Mesto venca na krsto celjskega častnega občana g. dr. Josipa Serneca ie poklonila mestna občina v dobrodelne namene 500 Din. — Okrajni za-stop celjski pa je daroval okrajni zaščiti dece in mladine na njeno prošnjo 500 Din. za koje naklonilo se mu ustanova tem potom zahvaljuje. e— Prerok usode. V Celju se je pojavil bivši carski polkovnik N. Sadluck!, ki nastopa kot hiromant, psihografoiog in fiziog-nomist. Sadlucki Ima polne tri knjige nalepljenih kritik in recenzij listov iz cele države, koder je hodil in bral ljudem usodo z dlani in obraza. Kritike so zelo pohvalne. e— Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za četrtek dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Celiu sestanek obrtništva, na katerem se bo razpravljalo o obrtniškem shodu, ki se bo vršil v nedeljo dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne v Trbovljah, kjer Ima istega dne do-ooldne Zveza obrtnih društev svoj občni zbor. Na shodu v Trbovljah bo dana prilika, da se stavijo razni predlogi in je treba, da se poprej medsebojno pogovorimo. Vabimo članstvo, da se četrtkovega sestanka polnošteviino udeleži. Ob tei priliki zopet apeliramo na članstvo, da pohiti v nedeljo v čim največjem številu v Trbovlje, da bo celjsko obrtništvo tudi tokrat častno zastopano. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. življenja in sveta Z oceanoplanom iz Marseillea v Rio de Janeiro Nekaj kilometrov severno od Lyona se je na otoku Barbe naselil meseca aprila ruski inženjer Gasenko. Možak, ki je star 37 let in pravi Herkul, je že marsikaj izkusil v svojem življenju. Po končani svetovni vojni je bil v diplomatski službi Ukrajinske republike v Švici in Rumuniji. Slednjič pa je pustil javno službo in se popolnoma posvetil reširt-vi problema, ki ga že razmišlja več let: izumiti močan in nagel stroj, s pomočjo katerega bi bilo mogoče predir-kati v par dneh največje razdalje na oceanih. Njegovi načrti so čisto nove vrste m tako zanimivi, da ga je pri konstrukciji njegovega stroja podpiralo francosko zrakoplovno ministrstvo. Delo je sedaj srečno končano in izgotovljeni stroj bo zapustil v nekaj dneh delavnico v Lyonu. pripravljen za daljno potovanje, ki ga hoče podvzeti Gasenko. da nemudoma dokaže vrednost svoje iznajdbe. Ce se bo poskus posrečil, o čemer le iznajditelj prepričan, bo vsa veda moderne plovbe prekošena. Stroj inženierja Gasenka je nekaj čisto originalnega in novega; ne spominja niti na hidroplan. niti na čoln. niti na vodno drsalo (hydroglisseur). Ima sicer peruti kot aeroplan in tudi propeler. toda pri vožnji se ne dvigne v zrak, temveč frči po površju vode. Ker se njegov trup ne potaplja v vodo. kot pri ladjah, ki radi vodnega odpora ne morejo voziti naglo, lahko doseže velikansko hitrost. Dosedaj takozvana vodna drsala niso bila uporabna pri valovitem morju, ker je Pri veliki hitrosti obstojala nevarnost, da se jim trup pri udarjanju ob valove razbije, ali pa da se prevrnejo. Gasenkov stroj se Pa ne boji tudi najbolj razburkanega morja, ker skače od vala na val, ne da bi se potopil v njih giobine. Gasenko je prišel na idejo svojega stroja, ko je opazoval žuželko, imenovano vodno bolho, ki se premika po \odni gladini v skokih in kateri pri temi služijo dolge noge kot stabilizatorji. Oceanoplan obstoji iz lesenega ogrodja. ki se da herrnetično zapreti in ki vsebuje v notranjosti kabino, malo kuhinjo in prostor za stroje. Spredaj se nahaia lomilec valov in cirkularna žaga. ki služi za rezanje trdih predmetov, ob katere bi oceanoplan zadel Pri svojih vožnjah: ostanke ladij ali velike ribe. Motor, zaprt v oklopljenem zaboju, in propeler se nahajata zadaj. Nad trupom sta montirana dva krova, kot pri aeroplanih. Spodnji del obstoji iz členkovitih nog, podobnih no-eam vodne bolhe. Te imajo na dolniem koncu plavalce ia.ičaste oblike, napolnjene s helijem. Naloga teh nog je. vzdržati osrednji trup vedno najmanj 80 cm nad vodno gladino. V slučaju, da je mor je razburkano, lahko za trenutek stopijo noge iz vode, če se stroj nahaja nad valno dolino, toda vsled hitnosti in podpore obeh krovov doseže stroj vrhunec naslednjega vala in s tem novo oporno točko za ravnočrtno pomikanje naprej. Gasenkov stroj je 13 metrov dolg ln I 68 m širok Prazen ima težo ene tone Ce leži mirno na vodi. se potaplja 8 cm vanio. Motor ima 180 konjskih sil in more doseči hitrost 160 km na uro. Iznajditelj se bo pelial s svojim stro-lem iz Lyona po Rhonu navzdol do moria. Po končanih poskusih se misli podati na dolgo Pot iz Marsellea v Rio de Janeino. in sicer v štirih etapah preko Tangeria. Dakaria in Natala. Mnenja ie. da bo v osmih dneh prevozil razdaljo 10.000 km. za katero rabijo parnik! 18 dni. Edini njegov sopotnik bo njegov pes Lob. krasen nemški ovčar, ki mu povsodi sledi kot senca. Zanimivo je. da ie Gasenku njegov risar ukradel načrte stroja, a so ga še pravočasno aretirali. Baie jih je hotel prodati neki tuji vladi. Oceanoplan namreč ni samo velikega pomena za trgovinsko mornarico, temveč bo služil tudi kot lovec in razdiralec oodmornikov. Pozabljivi zdravniki V sredo je razpravljalo deželno sodišče za civilne stvari na Dunaju o odškodninski tožbi, ki jo je naperila zasebnica Hilda Scherova zoper kirurga profesorja dr. Fenstererja in ambula-torij cesarja Franca Jožefa na plačilo 10.000 šilingov odškodnine in 4241 šilingov za stroške zdravljenja In druge izdatke. Ozadje tega procesa je zelo zanimivo. Tožba navaja, da je dne 12. julija 1923. operiral profesor dr. Finsterer v bolnici ambulatorija cesarja Franca Jožefa Scherovo za kilo. Zdravljenje je poteklo normalno, tako da je zapustila tožiteljica bolnico po devetih dneh. Ko se je 14 dni potem pojavilo gnojenje z velikimi bolečinami, je povprašal njen domači zdravnik profesorja Fmsterer-Ja za mnenje. Ta je iz.' "I, da se pri stvari ni treba vznemirjati, ker se take bolečine pojavljajo pri izločanju šivov vsled slabe svile. Gnojenje pa nikakor ni ponehalo, marveč se je vedno bolj širilo in tudi bolečine so postajale vedno hujše. Zato je tožiteljici nasvetoval letošnjega februarja praktični zdravnik dr. Schnei-demann, naj se podvrže iiovi operaciji. Dne 23. febr. t. I ponoči pa se je iz rane pokazal trd predmet, majhna cevka, ki jo je moral kirurg pri operaciji oozabiti v trebušni votlini. Več kot 2 letj je torej nosila Scherova to stvar s seboj. Naravno je morala cevka povzročati tožiteljici hude bolečine. Tožba se obrača zoper profesorja Finstererja. ker ni opazil, da le pustil cevko v trebušni votlini bolnice, nadalje proti ambulatoriju. ker se je vršila operacija v njegovem zavodu, in njegovim zdravnikom, kj so prisostvovali operaciji in pri kasnejšem lečenju niso odstranili pozabljenega predmeta. Zastopnik profesorja Finstererja je na razpravi Izjavil, da ni pozabi} predmeta v trebušni votlini Scherove njegov kli-jent, ampak drug kirurg, ki je še enkrat operiral tožiteljlco. Rumunski prestolonaslednik na Češkoslovaškem Dne 16. septembra je prisDel rumunski prestolonaslednik Karel s svojo suito in spremstvom češkoslovaškega poslanika v Bukarešti Jana Masaryka na Slovaško. kjeT je posetil vsa večia mesta. Vojaški dostojanstveniki na čelu z generalom Cečkom so mu razkazali vse važnejše naprave češkoslovaške armade. Iz Bratislave je odpotoval prestolonaslednik v Brno. kjer so ga pozdravili na kolodvoru voiaški in civilni funkcijonarii. Pred kolodvorom se je zbrala množica občinstva, ki je priredila visokemu predstavniku zavezniške države burne ovacije. Brnsko mestno gledališče je priredilo na čast gostu svečano predstavo. Po predstavi je prestolonaslednik Karel nadaljeval svojo oot proti Pragi, kamor je Drispel dne 17. t. m. ziutrai. Tu je položil na grob neznanega vojaka krasen venec. V pre-stolonaslednikovem spremstvu ie bil šef vladarskega doma general Conteeccu. podpolkovnik Teodorescu, major Mar-dare in zastonnik romunskega poslaništva v Pragi, podpolkovnik Dimitriu. Tudi v kapelici praškega Staromestne-ga magistrata je položil na grob neznanega vo'"aka venec iz belih krizantem z napisom: «Carol Principo Mostenitor al Romaniei Soldatului Necumoscul Ce-hoslovac IX. 1925.» Nato si je ogleda! seino dvorano in zgodovinske znamenitosti praškega magistrata. Zastopnik praškega župana dr. Vanek je pozdravil visokega gosta in izrazil svoje veselje. da ie bil namenjen niegov prvi korak v Pragi grobu neznanega vojaka. Za pozdrav se je zahvalil v francoščini prestolonaslednik Karel, ki je na-glašal. da ga zelo veseli napredek in marljivo delo v Češkoslovaški. Povsem naravno se mu zdi. da ie posetil v Pragi naiprei grob neznanega vojaka, v katerem vidi simbol skupnega boia za osvo-bojenie in rekonstrukcijo obeh zavezniških držav. Popoldne si ie ogledal prestolonaslednik voiaške aerodrome v Letnanih in Visočanih. Tu so ga sprejeli načelnik generalnega štaba general Mittelhause>\ generali Ceček, Faucher in Weinerek. poslanika Jan Masaryk in Fierlinger. predsednik češkoslovaškega aerokluba posl. Bradač in drugi visoki funkcijonarii. Prestolonaslednik si je ogledal najprej prostore češkoslovaške državne aerolinije. kier ga je pozdravil minister iavnlh del Srb z višjimi uradniki svojega resorta. Po podrobnem ogledu aerodroma ie izročil prestolonaslednik ministru javnih del Srbu red rumunske zvezde I. stopnje. Potem si je prestolonaslednik s spremstvom ogledal še državno voiaško tovarno za letala, kjer se je zelo pohvalno izrazil o tehničnih napravah in onremi češkoslovaškega letalstva. Povodom noseta na grobu neznanega voiaka se je izvršilo medsebojno odlikovanje. Minister češkoslovaške narodne obrambe ie bil odlikovan Po Prestolonasledniku z redom rumunske zvezde I. stopnje, nakar je on odlikoval romunskega prestolonaslednika s češkoslovaškim vojaškim križcem, generala Condeescu z redom Belega leva II. stopnje, voiaškega'ataščia romunske kralievine v ČSR podpolkovnika Hara-lambo in podpolkovnika Tbeodorescn z redom Belega orla IV. stopnie. Odlikovani so bili z raznimi rumunskrmi odlikovanji tudi načelnik glavnega štaba češkoslovaške armade general Svrovy. šef predsedstva MNO general Weine-rek. češkoslovaški vojaški atašč v Rumuniji podpolkovnik Silvestra in podpolkovnik dr. Bičište. Iz Prage ie odpotoval prestolonaslednik Karel v Plzeni. kier si je ogledal Škodo ve tovarne. S turnejo po ČSR je bil zelo zadovolien. Povsod so ga množice navdušeno pozdravljale in povsod ie videl, da se ne samo politične, temveč tudi duhovne in kulturne vezi med češkoslovaškim in romunskim namdom čedalie bolj utrjujejo. Pri odhodu iz CSR ie prestolonaslednik povabil češko slovaške dostojanstvenike v Rumunijo kjer iim ie obljubil prav tako prisrčen in iskren sprejem, kakor ga je bil deležen sam. Trgovanje z razsodbami Prihodnje dni se prične v Harkovu ogromen proces, na katerem se bo raz-pravlialo pred sodniki o številnih po drobnosti. ki silno kompromitirajo pravosodje v današnji sovietski Rusiji. Obtožena ie skupina devetih sodnikov in osmih odvetnikov, nadalie razni podrejeni sodni uradniki, pisarji, čuvaji itd vsega skunai nič mani kot 92 oseb Vsi se imajo zagovarjati zaradi obtožbe oodkupovania. zlorabe uradne oblasti pomagaštva. zanemarjanja službe in dru gih takih stvari. V preiskavi je namreč prišlo na dan. da so obtoženi uradniki že dolgo gol;n-fali državo in družbo kar na debelo. Pri nekaterih pokrajinskih sodiščih ni bilo dobesedno niti enega uradnika, ki ne bi goljufal, od predsednika pa do zadnjega pisarja. Tako se je tekom preiskave ugotovilo, da ie imel eden teh brezvestnih sodnikov celo vrsto agentov, ki so stopili v stike z obtoženci in jim za mastno odkupnino zagotovili, da bo razsodba zanje mila. ali pa da bodo eelo oproščeni. Cim milejša je bila razsodba, tem večja je bila odkupnina, ki je Šla včasih celo na stotisoče rubliev. Veči- noma so se ti agenti pogaiali z oseba mi. ki so bile sodno zasledovane zaradi prepovedane žgmiekuhe. včasih pa tudi s hudimi zločinci. «Kupčiia z razsodbami* je postala v sovjetski Rusiji splošna instituciia Sodniki so bili navadno previdni. Imeli so boliše manire in bili so celo velikopotezni. Nekateri so smatrali pod ča-stio. da bi sami govorili z obtoženci in se pogaiali za odkupnino. Denar, ki so ga gospodje sodniki in drugi justični uradniki nedovoljeno zaslužili, so ga potem razsipali in živeli zelo potratno. Prirejali so pravcate orgije in vabili na pojedine dvomljive ženske Ko je prišla stvar na dan in so bili krivci prijeti, ie našla policija pri treh teh finih sodnikov znane zločince, ki so krokali z njimf. ČAS "ITI! Prem slite in > *ite že sedaj, česar boste nakupili tehtnice. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 10. oktobra pr! stalni vojn' bolnici v Ljubljani glede dobave živi! (svhrska mast, koruzni rdrob. riž. fižol, kis): 21. okt. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pltde dobave martmovega iekla ter glede d p b sve kompozicije. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt fn Industrijo v Ljub';aii na vpogled. = Dobave. Direkcfa državnih železnic v Ljubljani spre ema do 29. t. m. ponudba za dobavo 2000 k? gorilnem olja ter za dobavo 1P00 kg parafna; do 2. oktobra ponudbe za dobavo obločnic za osebne vozove, za dobavo ver'g. za dobavo okroglega bakra. doVv. irk,e>nih ?ičn!h vrvi. za dobavo 20 garnitur prehodnih spojk ter za dobavo lOO.OfO kg cemen!a v sodih; do 6. oktobra ponudbe za dobavo sive litine, za dobavo n:ebk'h drv, za dobava 300 m' mehkih desk, za dobavo surove litine, za dobavo 3000 kom. žebljičkov (Mairtetaagel). za dobavo palic za zavese in kljuk za obleko; do 9. oktobra za dobavo ograjnega lesa; do 13. oktobra za dobavo 7000 kg španskega trstja Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcij. Vršile se bodo naslednje ofertalne Hcftati'e: 19. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 30.000 kg Samotnih opek ter 60.000 kg peska za livarne; 20. oktobra pri direk-elii državnfli železnic v Sarajevu glede dobave steklarskega materljala; pri direkciji državnih železnic v Subotiei glede dobave vagonskth del-ov. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Otvoritev inlormacijskena tečaja za za-diužne funkcljonarje v Mariboru. V nedeljo se je otvorrl v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma tridnevni tečaj za zadružne ln greml.ialne funkcijonarje, k! ga je priredila Zbornica za trgovino in. obrt ln industrijo v Liubljanl. Tečaj je otvoril ob navzoč nosti nad 40 wle!ežencev zbornični predsednik g. Ivan Knez H Ljubljane. V pozdravnem govoru je povdarjal, da ie obrtnim zadrugam in trgovskim gremijem poverjena velevažna naloga. Na eni strani imajo sodelovati z «b!ast'0 pri reševanju obrtnih zadev na drugi strani pa imajo namen, da goje med svojimi člani in pripadniki duh skupnosti, dvigajo stanovsko 8ast tn zavednost ter pospešujem humanitarne, gospodarske in izobraževalne interese obrtništva in trgovstva. Ta razvoj pa morejo doseči le tedai, če jih vodijo In upravljajo dobro izvežban! funkcionarji. Da se poslovanje tn delovanje naših zadrug ln gremijev čimbolj Izpopolni, prlreltije zbornica ta poučn! tečai za zadružne in gremijalne funkci onarje. S tem, da zadružni organi s strokovnimi predavanji izpopolnijo svoie znanje In izkušnje, bo storjeno veliko delo za pospeševanje obrta. Številna udeležba dokazuje, da se funkcionarji zadrug In gremijev, pomembnosti in potrebe te prireditve v polni meri zavedajo In da ie ta važna obrtnopospeševalna akcija zbornice našla med našimi zadrugami In gre milj živahno zanimanje. Udeležence sta pozdravila tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureš in načelnik gremija trgovcev v Mariboru g. Weixel. V tečaju predavajo direktor Tehniške srednje šole v Ljubljani Josip Relsner, predsednik Zveze obrtnih zadrug v iubljanj g. Franchettl. načelnik mariborskega grami ia g Weixel, zbornični tajniki gg. Ivan Mohorič, dr. Ivan Pless in dr. Josip Pretnar ter zbornični konzulent g. Pran Žagar. = Italijanske finance. Račtm državnega zaklada % dne 31 avgusta izkazuje, da se je notranji državni dolg povečal za 121 milijonov lir ki tako zraste! od 91.209 na 91.330 milijonov Hr. Bilanca: Od 1. julija do 31. avgusta t. 1. so presegli dohodki predvidene vsote za 270 milj., a stroški za 84 milj. lir. Prebitek od 1. hr!. do 31 avz. znaša 164 milj. Denarni obtok, k! je znašal 31. julija 21.375 milijonov, se je evišal do 31. avgusta na 21.531 rrtlijonov. kar gre na račun trgovine Nove nerto investtciie delniških družb so do segle v avgustu 320 milijonov lir. Borze 28. septembra. LJUBLJANA. (Prve števiike pometajo povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih -kupčijske zakljitčke). Vrednote: In-vesticisko posojilo 0—90, Vojna škoda 380— 395, zastavni listi Kranjske dežeine banke 20—25, zadolžnlce Kranjske deželne banke 20—25, Ceiiska posojllnca 201—205. Ljub-llanska kreditna 225—240 (225), Merkantilna 100—106, Praštediona 1010—0. Kreditni zavod 175—185 ; 5trojne tovarne 120—0, Tr-bovlj« 360—0, Vevče 127 50—0. Nihag 38— 40. Stavbna drtržba 165—180. Blago: les: iradrleri. 75-220 mm, 4, g. 7 m dolž.. fco me!a, 5 vagonov 580—880 (580", smrekovi hlodi, od 25 cm prem., 4. 6, S m dolž. fco nakl. postaja 220—0; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco pakl. postaja 170—0; bnkova drva, suha. fco Ljubljana 20—21; poljski pridelki: pšenica baška, s Potlsja fco nakl. post., 2 vagona 255—255 (255), domača, fco L:ubljana 260—0; turščica slav. par. slav. postaja 1 vagon 217—217 (217); sremska, fco nakl. post. 1 vag 185— IS3 (185), slavonska, fco nakl. post., po! vag. 187.50—187.50 (187.50); oves slavonski fco nakl. post po! vagona 162.50-162.50 (162 50), bosanski, par. Delnice 1 vagon 185 —190 (185); fižol, rlbničan. fco Ljubljana 330—0, prepeličar. feo Ljubljana 340—0. maaidalon, fco Ljubljana 270—0: krompir prekmurski, gl. vzorca, fco nakl. post 0—60 bučne peške, rešetane rlnfusa, fco L!ubljana 320—0. ZAOREB. Zaradi židovskega praznika ni zagrebška borza danes poslovala. V prostem prometu 'e beležiti danes močan porast Vojne škode, za katero ie bilo z več strani povpraševanje po 386 —387. blaga pa nI bilo niti po tej ceni. Sorazmerno z Vojno {kodo so se nčvrstHi tudi ostali državni papirji. Tako Je poskočil denar za 7%, investicijsko posojilo na 86 za 4% agrarne obveznice pa na 56. Od privatnih papiriev je bilo ves čas povpraševanje po Esknmptni po 133 in Praštedioni po 1000. — Kar tiče deviz, je bila v današnjem svobodnem prometu tendenca prece' mirna in promei' majhen Tečaji so v glavnem obdržali sobot no višino. Proti koncu so se čute te-le tak sactje: Dunai denar 795. Italija denar 230 London 273, Newyork 56.30. Praga 167.125 Švica 1089 50 BEOGRAD. Na današnem deviznem tržišču je bil promet nekaj večji. Vtčje spremembe nls« zabeležene. Notirale so: London 273 50. Italija 230 50. Curih 1089. Praga 167 25. Dunai 794. N'pwvork 56.30. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 6S40, 2ivnosten?kž 265, Assicurarione Generali 6600, Riunione Adriatica A 3180, Riunione Adriatica B 3180, Cosnlich 282, Dal raazia 268, Llbera Triestina 482. LJovd 1050 Oceania 168, Trlpcovich' 385, Dalmazia cement 630, Split cement 475, Krka 329; d e-v i z e: Beograd 43.60 — 43.90, Dunaj 340 do 350, Budimpešta 0 0335 — 0.0350, Praga 72.25 - 73, Bukarešta 11.75 - 12.25, Pariz 116 — 116.75, London 118.75 - 119.25; valute: dinarji 43 — 43.75, 20 zlatih frankov 9296, 20 zlatih lir 272.66. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.30, New york 518.10, London 25.10, Pariz 24.50, Milan 21.11, Praga 15.35, Budimpešta 0.00726, Bukarešta 2.525, Sofija 3.775, Varšava 85, Dunai 72.95. DUNAJ. Beograd 12.5525 — 12.5925, Berlin 168.42 — 168.92, Budimpešta 99.11 do 99.41, Bukarešta 3.3825 — 3.4025, London 34.275 — 34.375, Milan 28.76 — 28.88, New-york 707.15 — 709.65 Pariz 33.45 — 33.61, Praga 20.9625 — 21.0425, Sofija 5.14—5.18, Varšava 116 — 116.50, Curih .136.55-137.05; dinarji 12.54 — 12.60, dolarji 712 — 716. LONDON. Newyork 484.375 Pariz 102.40, Italija 118.75, Švica 25.10, Berlin 20.35. Šport Prvenstvene nogometne tekme v Sloveniji Vpčlnoma nezanimive tekme V nedeljo so se pričele tudi pri nas pr« venstvene tekme, in sicer ne ravno pod najboljšimi avspicijami. V prvi vrsti je pač tega krivo slabo vreme, ki tudi letos ni na« klonjeno našim nogometašem. V nastop« nem poročila o posameznih tekmah: ITirija rez. : Jadran rez. 6:1 Tekma rezerv Ilirije in Jadrana je bila odigrana prav po domače. O kaki napeti in zanimivi igri ne more biti govora Ilirija« nI so pokazali več skupnosti in so tudi teh« nično bili boljši od svojih nasprotnikov: Pri rezervnem moštvu Jadrana je bila glav« na hiba, da je ta enajstorica docela nevigra na. Omeniti pa bi. bilo njeno požrtvoval« nost in hitrost. Sodnik Perko ni bil kos svoji nalogi. Slovan : Slavija 6 : 1 Izid te tekme nikakor ni bil dvomljiv, če prav je zrano, da je Slovanovo moštvo v prvi vrsti dobro defenzivno moštvo, kar je proti boljšim nasprotnikom že večkrat po« kazalo. V nedeljo pa je v ofenzivni igri nudilo precej slabo igro. Z obeh strani se )e Igralo dokaj primitivno Vendar pa se mora poudarjati, da je Slavija pokazala večji odpor, kakor se je pričakovalo. Zla« »ti njeni mlajši igrači so razvijali veliko agilnost. Sodnik Ahčan zadovoljiv. Primorje : Svoboda 14 : 0 Docela enostranska tekma, ki se je od« igrala večinoma v kazenskem prostoru Svo bode, kjer je bilo vedno zbranih vsaj 15 ig^ačev. O kakem športnem užitku se ne more govoriti, zlasti ker je šlo Primorju za to, da zabije čimvečje število golov. To je pri vsaki prvenstveni1 tekmi skoraj razum« Ijivo. Tekmo je moti! dež. Sodnik Mužina zadovoljiv. Ilirija '. Jadran 1:1 Ta od vseh nedeljskih z največjim za« nlmanjem pričakovana tekma se je morala •-sled naliva po prvi polovici prekiniti. Re« gularna igra je bila vsled hudega dežja in blata skoraj onemogočena. Vodstvo za Jadran ie dosegel Kern. Kma lu nato pa je Izenači! Oman. Kolikor je mogoče govoriti o regularni igri, se mora gled? Ilirije reči, da pri tej tekmi nikakor ni Izrabila ugodnosti novih off side pravil. V tem oziru so v prvi vrsti grešili srednji krilec in notranji trio napada, ki so po vsej sili hoteli igrati igro kratkega podajanja Srednji krilec je poleg tega igra! precej ne« racijonelno ter po nepotrebnem zapravljal čas ln svoje moči. Oman je zastrelil pre« eejšnje število takozvanlh sigurnih šans. ladran je mnogo boljše izkoriščal nova off side pravila ter igral na prodore. Vendar pa tudi ni Izrabil mnogo ugodnih pozicij. Sodnik Strnad dober. Rapid : Maribor 7 : 1 (5 : 0) Oba kluba sta nastopila v svojih najmoč nejših postavah. V splošnem pa raz'ika med obema kluboma nikakor n! tako veli« ka, kakor to kaže izid te prvenstvene tek« me Rapid »e je odlikoval v taktičnem ozi* ru ter igra! eno svoi'h najboliših tekem Posebno se mora omeniti njegova izrazita in odločna igra pred golom Pri Mariboru so odpovedali rlasti krilci Poleg tega je bilo njegovo moštvo, ki je bilo tehnično slabejše od Rapid«. handieapirano po raz> močenih tleh Sele v drugem polčasu se Ma ribor nekoliko opomore Publika je bila mirnejša kot običajno, ker so prišli «drukerii» vsled neenakega boja ob pravo razpoloženje. Sodnik Vodišek dober. Rapid rez. : Maribor rez 2 : 2. S. K. Celje : S. K Red Sfer 8 : 0 (3 : 0) Tekma se je vršila v nedeljo, ob zelo sla* hem vremenu pod vodstvom sodnika g Ochsa Rezultat popolnoma odgovarja raz? merju jaknsti med nasprotnikoma Igrišče se je pretvorilo vsled obilnega dežja v prav cato drsališče, kar je precej oviralo igro Sodnik iako doher. Mura : Svoboda (Maribor) 3 : 2. Šoanija : Avstrija 1 : 0 Meddržavna nogometna tekma med Av« strijo in Španijo, ki se je vrišla včeraj na Dunaju, je bila prava senzacija. Okrog 60 tisoč oseh je prišlo na igrišče, zaradi ogrom nega navala pa je policija zaprla vrata, ko jt bilo na igrišču približno 52 tisoč gledal, cev. Kosmati dobiček cenijo na približno m'lii»rdo avstrijskih kron (100 tisoč šilin« gov). Za prcd:gro, medmestno tekmo med Dunajem ln Krakovom, je bilo mnogo za«^ nimnn ja. Igra med Avstrijci in Spanci ie bila izred no H»peta in zanimiva in je končala z 1 : 0 ; fl : ©)v korist španskim gostom Igro jo sodil g. Ceinar iz Prase zadovoljivo. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Ilirija jun. : Panonija 6 : 3, Ilirija naraščaj : Hermes naraščaj 4 : 2. ČAKOVEC: Merkur (Maribor) : Češka 2 : 1. ZAGREB: Prvenstvene tekme: Concor« dia : Gradjanski 1 : 0 (0 : 0), Hašk : Spar« ta 8 : 0 (4 : 0), Croatia : Železničarji 2 : 2 (1 : 0). BEOGRAD: Prvenstvene tekme: Jugo« slavija : Sokol 4 : 1 (2 : 1), Jedinstvo : Ja« dran 2 : 0 (1 : 0). CELOVEC: Ob neprestanem dežju in zelo nepovoljnih razmerah je bila včeraj meddeželna tekma med štajersko in Koro« ško, ki je končala s 4 : 1 (1 : 0) v prid Sta« jercem. GRADEC: Sturm : GAK. 4 : 2 (1 : 2). Prvenstvena \VIENER NEUSTADT: Pri tekmi med nižjeavstrijsko in gradiščansko reprezen« tanco je zmagalo prvoimenovano moštvo z 8 : 1 (2 : 0). DUNAJ: Prvenstvene: Admira : Ru« dolfshiigcl 3 : 0, International : Be\vegung 7 : 0; prijateljske. Slovan : Sportklub 4 : 1, Vienna : V/acker 4 : 2, Hakoah : Florids= dorfer Athletikklub 1 : 1. PRAGA: Slavia : FTC (Budimpešta) 3 : 1. Dunajski Amateurji (z več rezervami) so zmagali nad Viktorio Žižkov »2:0 (1 : 0). BRNO: DFC. (Praga) : Deutscher Šport, verein 6 : 2. NUERNBERG: l. F. C. Niirnberg : V. F. Fiirth 2 : 0. Damski in moški olimpijski petoboj za prvenstvo Slovenije 1925. Zmagala Preveč S. (Prim.) In Zupančič Lado (Ilirija). Damski petoboj (3 atletinje): 1. Preveč Silva (ASK. Primorje) 4028.173 točk (60 m 8.8 sek., 200 m 30.2 sek., skok v daljavo 4.28 m, met diska 21-57, met kop ja 23.73 m.) 2. Oman Anica (SK. Ilirija) 3768.739 točk (60 m 8.8 sek., 200 m 30 sek., skok v dalja« vo 3.97 m, met diska 20.20 m,1 met kopja 23.36 m.) 3. Tratnik Jelka (SK. Ilirija) 3099.357 točk (60 m 9 sek., 200 m 32.1 sek., skok v daljavo 4.63 m, met diska 17.12 m, met kop« ja 20.68 m). Moški petoboj (Startalo 7 atletov): 1. Zupančič Lado (SK Ilirija) 2536.63 točk (nov slov. rekord) (200 m 25 sek., 1500 m 4:49.4 min., skok v daljavo 4.91 m, met diska 28.12 m. met kopja 44.03 m.) 2. Močan Vladko (SK. Celje) 2287.405 točk (200 m 25 sek., 1500 m 4:48 7 sek., skok v daljavo 5.24 m, met diska 26.51 m, met kopja 34.15 m). 3. Gruntar Danilo (ASK. Primorje) 2157 550 točk (200 m 25.9 sek., 1500 m 5:16. 2 min., skok v daljavo 5.24 m, met diska 27 76 m, met konja 37.30 m). 4.) Stepišnik Drago (SK. Ilirije) 1853.67 točk (200 m 25.2 sek., 1500 m 5:167 min., skok v dalj 5.71 m, met diska 23.95 m, met kopja 24.25 m). Cimperman in Jančigaj (ASK. Primorje) ter Murn (SK. Ptuj) so pri 1500 m odsto« pili. Dosegli so: Jančigaj (200 m 26.1 sek., skok v dalj 5.68 m, met diska 25.48 m, met kopja 36.85 m). Murn (200 m 26.6 sek.. skok dalj. 4.81 m. disk 30.65 m, kopje 29.25 m). Cimperman (200 m 28.4 sek., skok v dalj. 5.12 m, disk 24.95 m, kopje 38.84 m). Zope^na zmp$a danske sekcije S. K. Ilirija v Zagrebu V soboto se je v Zagrebu nadaljeval in zaključil veliki propagandni naeijonalni miting I. hrvat. Gradjanskega S. K., Id je bil prirejen v proslavo lOOOletnice hrvatske ga kraljestva. Od slovenskih klubov se je tega pomembnega mitinga udeležil le S K. Ilirija s skupino svojih atletinj. Ilirija, ki je pokazala v letošnjem letu največ razume vanja za damsko atletiko v Sloveniji in dose«!a od vseh klubov v državi nailepše uspehe in največji razmah, jc dosegla tudi ra tem mitingu v placementu posameznih klubov prvo mesto ter po svoji članici A. Omanovi, eni naših najboljših at!etk sploh, prvo mesto v ženskem troboju. V nastopnem podajamo posamezne rezul tate: Skok v vts: 1. Pervan Vera (AŠK) 1.26, 2. Tratnik (Dir.) 1.26, 3. Tcraljenovič (ASK) 1 26. Krogla 1 kg: 1. Tomljenovlč (ASK) 8.395, 2 Fllck (Hašk) 8 18.5. 3. Oman (Tlir.) 8 13.5. 100 m: 1. Oman 14.1, 2. Tratnik (obe Ilirija), 3. Flick (Hašk). 4 X60 m: 1. Ilirija 34.1 v postavi (Trat« nik, Ozcbek, Jerrool II, Oman), 2. ASK. 3. Hašk. Od posameznih klubov so dosegli: S. K. Ilirija 32 točk, ASK. Zagreb, 21 točk in Hašk. Zagreb. 6 točk. Po končanem mitingu je Gradjanski S. K. na igrišču pozdravil vse sodelujoče klu« he in razdelil častne nagrade in darila Da« rila S K Ilirija so razstavljena v upravi •Jutra® (Mali oglasi in inserati) v Prešer« novi ulici št 4. Naeijonalni miting ASK. Primorje in TKD. Atena Kakor smo žc poročali, se vrši 3. in 4. oktobra na igrišču ASK Primorje, Dunaj, ska cesta naeijonalni miting ASK. Primoi* je v proslavo 51etnice obstoja kluba in dam ski naeijonalni propagandni miting TKD. Atena. Omenili smo tudi, da startajo naj« boljši atleti iz cele države. S krasnim šte» vilom atletov — 24 — nastopi Hašk iz Za» greha, do letos državni prvak (1918. — 1925.) v moški lahki atletiki, utemeljitel in glavni ter najzasluženejši propagator te* ga lepega športa v naši državi. Med imeno« vnnimi atleti se nahajajo mnogi naši rekot» derji, državni prvaki in reprezentanti: ka« kor Matz, rekorder na 100 in 200 m; Ro» senkranz. letošnji prvak na 800 in 1500 m; Ferkovič, drž. prvak v skoku ob palici, Ja« kupič, drž. prvak in rekorder v skoku v vi« šino in troskoku; Jamnickv, rekorder v te« ku čez zapreke; Modec, podsavezni prvak r.a 100 in 200 m: Mrkša podsav. prvak na 1500 m; talentirani juniorji Kallav, Plecha« ty, Modec, Hoffman, Bukač, Hellebrandt, ki so dosegli zelo lepe čase v svojih discir* linah itd S. K. Celje nastopi z dvema atle« toma, od katerih moramo omeniti zelo ta« lentiranega 400metraša Močana, ki je na letošnjem prvenstvu Slovenije zasedel 2. mesto pri teku na 400 m in je pokazal, da je v tej disciplini že zelo resen konkurent našemu prvaku Valtriču. O tekmovalcih ostalih klubov kakor tudi na miting TKD. Atene se povrnemo prihodnjič. Predpro« daja vstopnic se vrši vsak dan v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Hazena: Mtribor : Rapid 2 : 1 (2 : 1). Mariborova družina je odnesla s prvega srečanja z Rapidom zasluženo, sicer nizko zmago. Pri Mariboru je ugajal zlasti nape. dalni trio. Sodnik g. šepec nekoliko neto« čen. Damski lahkoaftetičen mittng v Marit boru. V nedeljo sc je vršil v Mariboru pr. vi damski lahkoatletični miting, ki je poka« zal z ozirom na začetek in na dobo trenin« ga samo enega tedna povoljne rezultate. Mitinga se je udeležilo 25 atletinj od Ma« ribora ln Rapida iz Maribora in S. K. Ptu« ja. Organizacija mitinga je bila nekoliko predomača. V naslednjem podajamo neka. tere rezultate: tek na 60 m Ozvatičeva (Ma ribor) v 8.2 sek.: tek na 100 m Ozvatičeva v 14 sek Met diska: 1. Čutičeva (Rapid) 21.25 m. Skok v višino J. Starčev« (Maribor) 1.25 cm. Met krogle O. Starčeva 7.49 m. Na mitingu so zmagale lahkoatletinje I. S S. K. Maribora s 47 točkami, nato Rapid s 27 in Ptuj s 5 točkami. Športni klub Tržič je začel po štirilet« nem obstoju in mrtvilu z intenzivnejšim delovanjem. Uspehi kluba bi bili izdatno večji, ako bi vživali podporo s strani onih činlteljcv, ki so kot prvi poklicani v to, da propagirajo šport med narodom. Klub, ki goji različne športne panoge, stoji do« cela osamljen ln jeb rez vsakih podpor. Na vzlic temu pa je aranžiral klub dne 20. IX. prilično uspelo prireditev, kar je za vse hvalevredno. Program športnega dne je vseboval kolesarsko in tolažilno dirko ter teke. — Kolesarji so dirkali na progi Tr» žičrMedvode»Trži6 60 km. V nastopnem rezultati: I. kolesarji: 1. Marinšek Viktor 1:56.30, 2. Rozman Matevž 1:57, 3. Sehu. bert Robert 1:57 2. Startalo je 7 tekmoval« cev. II. Tekači: 100 m: 1. Megllč Viktor 12, 2. LavS Leopold. 5 tekmovalcev. 400 m: 1. Meg!ič Viktor 59 sek, 2. Kmetič Henrik, 6 tekmovalcev; 4000 m: 1. Kmetič Henrik 17:15 en sam tekmovalec. Prireditev se jo zaključila z dobro uspelim družabnim veče« rom, kjer so bila razdeljena darila in di« plome. S. K. Ilirije nogometna sekcija. V to« rek in četrtek ob 16. trening juniorske sku« pine, v sredo in petek ob 16.30 I. moštvo in rezerva na dva gola. Sestava moštev v garderobi. — Načelnik. Nova off side pr svila so bila na kon« tinentu sprejeta z veseljem. Ne tako v An» gliji. O tem pričajo izjave nekaterih naj« boljših angleških igračev, ki jih objavimo v nastopnem: A. G. Bo-wer (Corinthians in Chehea): Nova pravila pomenijo splo« šno izboljšanje, vendar pa na škodo obram be. Joe Smith (Boiton W*nderers): Kvali« teta igre se bo poslabšala, igralo se bo več «rkick and rush». Obramba in napadal« ei bodo dobili več dela. NValker (Aston Vil. la): Ostreisi tempo, več golov, zanimivej. še za gledalce. Hudspeth (Neweast!e): Hi« treiši napadi bodo povzročili več golov ter obrambi mnogo več gibanja. Blalr (Cardiff Cittv): Nova pravila bodo sicer prinesla več golov in gledalcem več veselja, nika. kor pa ne bodo izboljšala kvalitete igre. K spomin padlih vojakov. Nemški no. gometni savez je skleni! da se morajo v po čaščenje v svetovni vojni padlih vojakov dne 4. oktobra ob 16. uri prekiniti vse no« gometne tekme za dve minuti. Listnica uredništva G. A. G. H. Kersnikova. Vaš dopis glede profesorja S. smo izročili prosvetni upravi v uvaževanje. vremeo^ko poro^Ho UnNiana. ?8 septembra 1925. Liubliana. 306 m nad meriem Krni 1 o"j"zovan|a ob ž^račn1 tlak Zračna temperatura Vetei Oblačno 0—10 Padavnt mm ' Uuh^ana . . . 7. 764 6 8-4 sev. vzh. obl. 64 [ LiuMjana . . . 14 763-5 142 vzhod obl. Liub'l*na . . . 21. 763-7 122 pol obl. 6-0 7,-igieb .... 7. 7P4-5 110 sev ->. več. jas Beograd . . . 7. 768 9 90 • 60 Dunaj .... 7. 100 1-0 1 Praga .... 7. 763 6 več. obl. Inomost ... 7. Solnce vzhaja ob 5 52 zahaja cb 17'49, luna vzha'a oh 1518. zahaja ob 0"II. Barometer vlijl, temperatura nižja. Duna'ska vremenska napoved za 29. | južnem delu države pa poslabšal. Vetrovi septe.nbra- Spremenljivo, precej oblačno, _ bodo ostali neugodni Na zapadu se bo ja- snilo, na vzhodu pa bo še deževalo. Hladni val bo še trajal. nagnenie k padavinam, hladno. Beogralsko vremensko poročilo: V severnem dela se bo zračni pritisk ojačil v Dopisi ŠIŠKA. Narodno Čitalnico v Šiški zapuščata dva najbolj agilna njena člana ln sicer gg. Burja Peter in Kovič Pavle, ki sta angažirana za letošnjo sezono pri Narodnem gledališču v Mariboru. Zelo ]u bomo pogrešali. Od g. Burje smo se poslovili dne 13. septembra In sicer na poslovilnem večeru »Čitalnice«, na katerem nam le zapel nekaj solospevav, zakar Je že! viharno odobravanje. Bi! je to res lep večer. — V nedeljo dne 27. t. m. pa smo se poslovili od g. Koviča Pavla. Uprizorila se je na tem večeru Gogoljeva komedija »2enitev», v kateri je imel g. Kovič glavno vlogo. — Kdo ne pozna našega Pavla? Vse, staro in mlado. S svojim humorjem Je zabaval vso okolico, vse ga je rado imelo, nobene prireditve ni bilo na kateri bi on ne sodeloval. Posebno »Čitalnica« ga bo pogrešala, katere član je bil skozi in skozi. BLED. Neprijazno jesensko vreme nam je vzelo zadnje tujce. Bližamo se zimi, ki nas navdaja, ako bo vreme za zimsko-sport ne prireditve ugodno, z novim upanjem, da popravimo slabo letno sezono in preprečimo brezposelnost. Prvega oktobra nas zapusti tudi tukajšnja ekspozitura carinarnice, ki Je poslovala za časa sezije v zadovoljnost občinstva. Naša dolžnost je, da se pri tej priliki zahvalimo vodji ekspoziture g, cariniku Mihajlo Glaviniču, ki je s svojo taktnostjo In uljudnostjo mnogo pripomogel. da se ni čula od inozemcev niti ena pritožba o naših obmejnih razmerah. Upamo, da bo prihodnje leto ekspozitura zopet otvorjena in da nam bodo poslali zopet primerno uradništvo z velikimi lastnostmi. Ob ^ejali potrebujemo celih ljudi. BOH. BISTRICA. Gospod urednik, dovolite. da se v »Jutru« prav krepko pritožimo radi nekaterih razmer, kl vzbujalo Javno ogorčeno kritiko. Dosedanjega našega nad-nčitelja g. Silvestra so nam prestavili v LJubljano, zakar smo šolsk' oblasti iskreno hvaležni. Za nadučitelja je bi' imenovan g. Metod Požar. Zakaj ga nam ne pošljejo? Solo nam sedaj vodijo same ženske moči, kar je nevzdržno. Še bolj nevzdržno pa Je, da v 5 razredu ni nobenega rednega pouka. Otroci, ki hodijo od daleč v šolo, trpijo in nekateri starši že pošiljajo svojo deco — na Bled! Zakaj imamo petrazrednico, če se 5. razred tako zanemarja? — Podobno ka- kor s šolo je tudi z našo šunako opravo. Za naslednika e. Božiča je bO prestavljen k nam t. Inž. Miklavčlč. Komaj pa Je prevzel urad, Je bil zopet premeščen na Bled ln nazaj in za šumskega upravitelja pri nas Je bil Imenovan g. Inž. Rus, kJ dobro pozna tukajšnji urad Iz prejšnje svojo službe ter Je kot odličen strokovnjak res mož na svojem mestu. Toda očividno se g. Rus radl-čevščinl nI dopadel ta tudi on si Je komaj ogrel svoj sto! ob pisalni mizi ln že so ga baje premestili daleč doli nekam na Jug. Ali je bila njegova poštena in objektivna uprava nekomu na poti? — Ene premestitve si vsi Bistrlčani brez razlike Iskreno želimo, toda zdi se, da zaman. Naš g. župnik le vsled svole skrajne nervoznost! nujno potreben pokoja — a baš nJega škof noče penzijonirati. Zakaj ne? STOPRCE. Za ubožno šol. mladino v Sto preah Je darovala na prošnjo tuk. šolskega upravitelja g. Slavka Črnigoja naša rodo-ljubkinja gospa Pipi Arko (roj. Tavčar) iz Zagreba izdatno podporo 500 Din. Za denar se bo kupilo In izposodilo tuk. najrevnejšim otrokom šol. knjige — Naši vrli dobrotnioi se najsrčneje zahvaljujemo. KOČEVJE. Cercle francals v Kočevju priredi letos 1. in 2. tečaj za francoski jezik. Interesentje se vabijo, da se zglasijo do dne 10. oktobra pri šolskemu slugi v gim naziji, kjer izvedo pogoje. Začetek sredi oktobra BREŽICE. Poverjeništvo Jadranske Straže priredi dne 3. oktobra ob pol 20. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma »Jadranski večer« v oblik' akademije. Predava ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani g. dr. L. Bohm o tem! »Jadranska pristanišča« in njih pomen z ozirom na narodno gospodarstvo. Sodeluje članica zagrebške opere gdč. Marta Pospišilova ter poznani pevski kvartet »Zepič« iz LJubljane. Po sporedu prijateljski sestanek v mali dvorani Narodnega doma. — Prijatelji pokreta Jadranske Straže in ljubitelji umetnosti ter lepega petja se vabijo, da se večera udeleže v čim večjem številu. KONJICE. Marljivi in neumorno delavni učitelj g. Josip Šegula nas zapušča. Pride-Ijen Je meščanski šoli v Celju. Z nJim Izgubi naša šola vestnega učitelja, salonski orkester dirigenta — I. vijoiinista, pevski zbor pa dušo svojn. pevovodjo in prvega tenorista. Čestitamo Celjanom na pridobitvi, posebno pa njihovemu pevskemu društvu, ki menda bolefia na rak-ranJ, pomanjkanja zmožnega p evo vodje. Tebi pa, dr asi Pec, kličemo ob slovesu: Pokaži tudi drugod, kaj znaš I PTUJ. Podružnici CMD v Ptuju priredita v nedeljo dne 4. oktobra ob 3. url popoldne na Javnem trgu pred mestnim magistratom tombolo, čisti dobiček Je namenjen za šolsko deco ta mestne reveže. Ob 2. uri popoldne začne svira ti na trgu pred magis tratom mestna godba. Ker Je ta tombola postala tekom let nekaka potreba naših meščanov ta okoličanov, ni dvoma, da bo udeležba zelo velika. V slučaju slabega vremena se bo vršila v društvenem domu ob Isti uri. KaTte bodo prodajale odbornice podruž niče. PREKMURJE. Na veleposestvu Esterha-zy, katero Je kupila tvrdka Janekovič iz Zagreba, Je bil sprejet kot gozdarski upravitelj g. PreželJ iz Litije in sicer na priporočilo drž. upravitelja inž. g. Urbasa. Sporazum med radikali in radičevci, ki so gotovo zahtevali tudi dvig državne uprave na tem veleposestvu, pa le mesto dvlgnjenia drž. uprave zamenjal upravitelja inž. g. Urbasa z nekim gospodom iz Zagreba. Končno Je bfl na potu g. Janekovlču tudi naš gozdni upravitelj g. Preželi, k! ga Je Istotako odpustil iz službe Mogoče agilni gozdar ni bil všeč tej gospodi, ker le Slovenec ta zajed-no zanesljiv Sokol. Radovedni smo, kdo pride sedaj na to mesto. S takim postopanjem si ta gospoda ne bo pridobila našega ljudstva. Preklic PrekHcujem, dn nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil moj mož Martin Dolenc, ključavničar. '«92 Marija Dolenc Cesta v mestni log 33. Samo 150 D!n (600 S) stane: volneno blago (3 m) za ženski plašč cuhno (3 za moške obleke rioubte tultno M''« m) za moški sukniič fini velour, 140 cm, za plašče, čista volna, vse barvp Din 120. Ostanki vseh vrst blaga ž 10 Din m. A. POTOKAR, Liubliana, poleg trga, pri Zmajskem mostu« Kongres in razstava v Zagrebu tudi tujcem, ki bivajo v naši državi posta« viti prejemne aparate, in naj se odpravi kontrola pri prodaji sestavnih delov pre« jemnih aparatov. Vse te redloge, ki so za našo radiofonijo vitalnega pomena m za katerih vsakega po« sebej bi bilo treba z vso odločnostjo na« »topiti, so končno vsled pomanjkanja časa stlačili v eno samo resolucijo, da naj mini« »trstvo pošte in telegrafa odstrani vse se« danje ovire in stori vse, kar je mogoče v povzdigo naše radiofonijc. S tako prikroje« no resolucijo so bili zaenkrat tudi vsi klubi zadovoljni in vsak nesporazum preprečen. Naknadno pa je dobil ljubljanski radioklub kot najmočnejši v Savezu nalogo, da to re« solucijo precizneje stilizira, predno se od« pošlje ministrstvu. Po sprejetju resolucije je predsednik kongres zaključil In povabil delegate popoldne na radiorazstavo, ki se nahaja na prostoru Zagrebačkega Zbora. Naravnost od vhoda gre široka prome« nada, na obeh straneh stoje majhni pavili« Joni, v katerih so razstavile svoje aparate različne radio tvrdke oziroma njih jugoslo« venska zastopstva. Povsod v linah stoje me« gafoni in okrog polno radovednega občin« stva. Največje zanimanje vzbuja paviljon zagrebškega radio kluba. Tu so razstavijo« nI sprejemni aparati, kl so jih Izdelali naši radioamaterji in ki jih je posebna komisija tudi ocenila. Prvo nagrado je dobil nek naš rojak Ljubljančan, ki pa žal na svojem apa« ratu nima imena. Dalje je v tem paviljonu zbranega mnogo statističnega materijah, ki se tiče naše radiofonijc. Razstavljenih Je mnogo knjig in revij v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Največ prostora ra« vzema nemška družba «Telefunken», kl ima razstavljene načrte in fotografije radiofon« skih in radiotelegrafskih oddajnih postaj, kl jih je zgradila. Najzanimivejše v tem pavi« ljonu pa je celotna radiofor.ska oddajna postaja iste družbe. Oddajna postaja, ki bo najbrže ostala v Zagrebu, je zgrajena jako nazorno, vse dele ima označene in prosto porazdeljene, da si jo je mogoče natančno ogledati. Postaja ima eno cev, deluje z cner gijo 20 W. v anteni na valovili 900 m. Po« staja je v obratu. V sosednem paviljonu je prirejen studio, s posebno novo kon« strukcij« mikrofona. Okrog mikrofona se zberejo seljaki s tamburicami spremlja jih klavir in to godbo in petje oddaja ome« njena postaja. Po sejmišču pa se okrog me« gafonov zbirajo ljudje in poslušajo domačo radio koncerte. Družba Marconi ima po« stavljen pred svojim paviljonom orjaški me gafon, čigar reprodukcije se čujejo po vsem sejmišču. Tudi sicer vlada za razstavljene prejem« ne aparate veliko zanimanje. Posebno druž« ha «Te!efunken» jih je prodala že precejšnje število. Sploh kupujejo v Zagrebu ljudje več kompletnih aparatov kot sestavnih de« lov od katerih se proda največ elektronk za katere je največje povpraševanje pri tvrdki »Tungsram«, ki ima svoj paviljon. Dalje ima razstavljene prejemne aparate v svojem paviljonu neka češka tvtdka, ki pa kakor izgleda no dela ravno sijajnih kup« čij. Isto mrtvilo je opažati v paviljonu ne« ke švedske firme. Tudi okrog francoske tvrdke «Radiola», ki ima razstavljenih več visokovrednih prejemnih aparatov, ni mno« go interesentov. Vedno velik je naval na paviljon družbe Marconi, ki ima razstavljc« ne vse vrsto megafonor in za tc primernih nizkofrekvcnčnfh ojačevalcev. Reprodukci« je teh megafonov, ki so večinoma v obratu, so najčistejše in ostanejo drago tvrdke s svojimi tipi daleč zadaj. Vendar pa tudi re« produkcije teh najboljših megafonov še da« leko niso na višku in jih ni mogoče primer« jati a čistočo, ki jo dajejo slušala. Repro« dukcijo s slušali je mogoče poslušati v vseh paviljonih izborno In je težko reči katera slušala so boljša in katera slabša. Kar so tiče prejemnih aparatov, prevla« dujejo enostavni stiki. Novejših stikov je malo. Posebno refleksnih stikov ae zdi, da sploh ne upoštevajo. Vsi prejemni aparati, ki bo v obratu, delujejo z visokim antenami. V splošnem ne napravi radio razstava po« sebnega utiša. Zdi se da je prikrojena pre« več za nas, ki smo dve leti zadaj... Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din Popravila Mehanik Ivan Legat speeijalist za pisarn stroie Marmor umu Vetrinfska ulica 30 felefon 51 434 izurjen mehanik, trezen, ca- nesljiv i:', dober vozač. se takoj sprejme Naslov v upravi »Jutra«. 25527 Vratar (Portler) se sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval na npravo »Jutra, pod Šifro »Hotel«. 24613 Žagar za venerianko dobro Izurjen se takoj sprejme Lahko je tudi poročen, ker ie na razpolago dobro stanovanje Plača po dogovoru. — Ponudbe pod .Dober iagar« na upravo »Jutra« 2448*) 387 Pekarna tobro idoča, se odstopi. — Naslov v upravi »Jutra* v Mariboru. 24747 200 D"n računam "telo za lepo narejeno obleko Z Boštele. krojač v LJubljani, Dalmatinova ul. It. 3. 24B91 DamsVa frizerka vešče. manikiranja se takoi ali pozneje sprejme. — Mesečna plača 1500 Din In Od dobička. Ponudbe na naslov: ToSo B o I j i n. brivec, Srem. Slitrovira 24673 Gospodična spretna v risanja in barvanju s prosto roko se trajno sprejme Samo pismene ponudbe na tovarno .Jason«. Ljubljana, Mestni trg. 24637 Več kro«p?klh pomočnikov dobro Irveihanlh ca konfekcijsko delo »prejme tvrdka Drago Sekirah. 24501 Kontorlstinja samostojna slov. in nemSka korespondentinja, Izurjena steno-rafinja in strojepiska se takoj sprejme. Golob k Ko. tovarna kem. izdelkov. Ljubljana-Vič. 1552« DCavec ki bi bil sposoben u pakiranje zabojev kakor tudi ca vsa druga dela, prid«, polten in traven se takoj sprejme pri vetjem tovarniškem podjetja. Naslov v npravi »Jutra«. 85525 MHnarskI pomočnik za tovarno barv se sprejme Prednost imajo oni, ki so le delovali v tej stroki ln imajo prakso. Ponudbe s navedbo zahtevka plače na Moster. tvornica laka I boja (i. d Zagreb, Na kanalu br. 41. 24707 Oaterist ' dobrimi spričevali ee ta-roj sprejme. Ponudbe na: Fr. P « n o a, Mokronog. 24703 Več pleskarjev dobro izurjenih sprejme tvrdka Josip Jnr. Ljubljana, Rimska cesta štev 16 24659 Samost. natakarica zmožna kavcije se sprejme. Ponudbe na reklamno pisarno v Trbovljah. 24699 Natakarica z večletno prukse se sprejme tako} v bolišc gostilno. Pismene ponudbe na upr. »Jutra« pod »Gostilna. 24724 Potnika na Hrvatskem vpeljane«, samo prvovrstno moč. išče za takoj tovarna testenin »P r k a t e t e«, Glince pri Ljubi iani. 23S75 (KSeio) Boljše dekle ki Je absolviralo kuharsko-gospodinjsko Solo, vajeno vsega hišnega in kuhinjskega posla, vešče nekaj nemščine. išče primerno mesto pri boljSi rodbini. Ponudbe na upravo »Jutra« pod Šifro »Pridna in poStena«. 84670 Krojaški pomočnik išče službe, najraje na dele-li. Ponudbe z natančnimi podatki na npravo »Jntra« pod »Detela 11993«. 24668 Sodarskl pomočnik iSče službo. Nastop takoj. Ponudba na: Herman Ra-kar, Zabretnlea, p. Zlrov-nicm. 24674 Trgovski pomočnik meiane stroke Celi spremeniti mesto. Cenj. dopise na upravo »Jntra« pod mačko »Agilen 11971». 24586 Strojni ključavničar iSče službe in gre tudi ca kurjača k parni Sagi ali mlinu. Dopise pod snačko •Zanesljiv 1001« na uprave »Jutra«. 24735 Uraditik ve55 vseh pisarniških poslov s špedicijsko-carinsko prakso in srednješolsko Izobrazbo išče sloibe. Ponudbe pod .Sposoben« na npraro »Jutra«. 25564 Brhko dekle z dežele l e I 1 mesta pri holiši rodbini. V začetku tudi brezplačno Ponudb« na upravo .Jutra« pod šifro »PkaSeljna«. 244S7 Vajenec ki je obiskoval 7 razredov ljudske šole. vajen Je iz domače trgovine. išče mesta v trgovini z mešanim blagom za takoišnjl nastop Naslov: Miri Srehotnjaic. LcJniea pri Celju. 24021 Absolventinia ni?je gimnazije in dri. dvo-razredne trg šole sprejme kakršnokoli pisarniško delo. Več mesecev brezplačno Dopise pod »Vestna in poštena« na upravo »Jutra«. 24749 Kot natakarica iščem mesta v manjši gostilni. Poma-rala bi tudi pri vseh ostalih delih. — Naslov pove uprava .Jntra« 24692 Plač:1na nats^arica stara 22 let, služila 2e po več let v boljših gostilnah, išče službe Naslov pove uprava .Jutra«. 247S7 Sodarskl pomosti'k izveihan tudi na stroi. išče službe. — Naslov: I. Kolar. Maribor, Koroščeva stev. 8 24748 Mesto hišnika ilčem. — Samo dve osebi. Naslov pove uprava .Jntra. 24688 Dve gosnod'čnl pošteni, srednjih let, ena zmotna tudi šivania. iščeta mesta kot sobarici ali n-takariri-začetniei. Naslove na npravo »Jntra« pod šifro .Stalna 2». 24704 Brivski pomočnik 88 let star, išče mesta v LJubljani ali dmirem vetjem mesto. — Pismene ponndbe na nnravo »Jntra« pod Šifro »Spreten lSnjo.. 24703 Šofer trosen in zanesljiv, zmožen samostojnega popravila. Išče mesta. Ponndbe na opravo »Jutra« pod »Vesten tnsnfl« 24713 Podjetjam pisarnam, odvetniškim pisarnam bi bila po Sest-tederski odpovedi na razpolago izredne zmožna in vestna ter marljiva konto-rlstlnfa. velča slavenšfine. nemičine, stenapisja In stro-jeplsla Ttvežhana predvsem v odvetniški pisarni. Cenj. ponndbe na opravo »Jutra« pod »Ilčem dobro ao<«. 84687 Šofer zmožen, samostojen v popravah, trezen (popolen abstinent) i85e mesta k osebnemu avtomobilu. Nastopi lahko takoj. Naslov v upr. «Jntra». 24752 Trgovski uradnik samostojen delavec, tmožen vseh pisarniških, spedleij-skih, carinskih in Železniških poslov, prosi namešie-nja. — Ponudbe na upravo pod Šifro (predeljeoo) lsvea mestne dohod&rstvene Unije, v prltlHiJu ali »votlo klet U5em. Ponudbe pod »Takoj 8« na upr. »Jutra«. SSSS1 Trgovina godbetdh Inštrumentov v Sarajevu. 89 let obstojo-8a, dobro vpeljana, so radi smrti lastnika proda. Naslov: F. Baraga. Sarajevo, Kulovfe ulica IS. 1—' Lokal s Skladiščem aa Marijlnom trgu, to odda proti odškodnini ali to proda bite (S stanovanji). Naslov »Jutra«. v upr. 88936 Lokal s skladiščem na Marijinem proti odSki M odda (event. * stanovanjem), odroma to proda hlSa. Naslov »Jutra«. v upr. S4750 Delikatesna trgovka t vinotočem ta radi boletnl odda r najem. Pojasnila Zapad Stev. 64 pri CethjL Trgovski lokal lep, srednjevellk, v sredini mesta, na prometni točki, to ISče ca takoj ali po-sneje. Cenjene ponudbe pod «E 1926» na upravo »Jutra«. MX Manufakt. trgovina v mestu oa glavni točili to odda v najem. Letni promet cnaSa 2.500.000 bin. Za prevzeti je zaloga, plačilo po dogovoru. — Ponudbe ca npravo »Jutra« pod »Moderna trgovina 800« 24630 Kje je Ivan Obld It Cerknega na Primorskem? Oglasi naj se na aH pa kdor bi kaj vedel o njem naj sporoSi proti povrnitvi stroSkov na naslov: Fran Telbon, Gorenja vas nad Skofjo Loko. 24615 Več gosp. in dam se sprejme na fino domačo brano. Naslov pove uprava »Jntra«. 24(84 Dalmatinski mošt bol, letošnji, jo dospel ia se toSi po 12 Din v do-broiaanih gostilnah pri An. »oko v Sp. Siiki. na Krakovskem cuipu it. 18 in oa Jeseuieah ca Gorenjskem Sa priporočata brata Lesan. £3923 Deček 4 moteče star se odda u tvojega. Naslov pove upr. »Jutra«. 84694 Deček t loto Kar i* odda sa svojega. Naslov poro upr. »Jutra«. S46B8 PosofHo proti vknjižbi na prvo m*, sto In garanciji itoem. — Obresti po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takojšnje posojilo«. Sdttt 7000 D hi posojila potrebuje nujno Itism proti popolni varnosti la vtaoUm obresttm, event. preskrbi dobro tlutbo. — Ponudbo ca upravo »Jutra« pod csaCko »Nujno 18033«. 24718 Posojilo Katera dobra oseba bi posodila poštenemu človeku sa novo vpeljano obrt Din 80.000 proti visokim obre-stim. Ponudbe rod značko »Poitenost 12011« ca npr. »Jutra«. 24686 Družabnico Me gosi oktobrom. Potrebno je nekaj kapitala. Oglasite se Skofji ulici 7/1, d ceno. 24731 18« gospodične za prevzem ostune v Ljubljani t 1. .ktobrom. r kaj kapi t takoj v Mladenka IoU poročiti mladeniča a stalno tlutbo. Ima hiSno opremo. Resne ponudbe a sliko, ki se vrne, na upr. »Jutra« ped značko »Simpatična 12051«. 24744 Vdovec 45 lat star, rim. kat. vos«, brec otrok, sedaj cameS8en kot poslovodja v Zagrebu, se teli poročiti z gespedlK-no ali vdovo, ki ima trgovino, posestvo ali slično. Vdove z 1 otrokom niso izključene. — Ponudbe pod •M. M. 12017« ca upravo »Jutra«. 24714 Bel etarranast zgornji nji del zavese se je izgubil od Friškcn'ca io Redjeve ceste. — Najditelja se prosi, da jo odda v upravi cJutra* Najdeno! Gospa, znana samo pod dekliškim imenum Sapla. je pozabila pri nakupovanju Sevljev pri »Toika« nasproti Mestnega doma knjigo not »Hummel«. kjer jo dobi cacaj. 24733 -, IBFI-, 11IFF- BjsUi in film«, dalje Mi««««, Satrap, Ko-h len obisk PETIH S0I3AL, LJVBMANA, Eollzef. -JILOi RAVNATELJSTVO MESTNE HBAMILNiCE V KOČEVJU razpisuje službo s trgovsko akademijo oziroma primerno strokovno izobrazbo in prakso, zlasti v knjigovodstvu, bilanci in vsem hranilničnem poslovanju. Nastavitev je začasno provizoma s pogodbeno plačo, po zadovoljivem službovanju definit;vna. Prošnje z dokazili o dosedanji službi, državljanstvu, neoporečnosti, jezikovni zmožnosti, strojepisju i. t. d. z naznanilom plače do iS. oktobra t. !> pri hranilničnem ravnateljstvu. 6612-» \mmmm 5618-a za prvovrstno delo, spreime takoj Jos. Rojina, Ljubljana ^ PREOBUK OVALNICA BARBOR1Č & ZAVRSAN LJUBLJANA, Mestni trg 7. 414 a predeljuie damske filce, ve mri e itd. po najmodernejših oblikah Velika izbira damskih ^ klobukov in nokita po zelo nizkih cenah. ^ , Veliko «©«>nsk» $odfef;e v Sioveniji išče verziranega kot hlpofe&a, razen tega se daje še draga poroštvo. ©bresti sadvse Esgodae. Oferte pod „P0S0JIL0 961" na upravništvo. pod ugodnimi pogoji. Dopise je poslati na upravo tega lista pod značko ,,Trajna služba/966" 5530-a Stavbeni tehnl! i-ti U B f It O t trem? sirojf (Vol" S3««ef parnim JL?' v Smede* .-»,«»? se iSSe kompanjon, ka- revuna SsfšJSBSSVI teri bi zaioiil denar ali tesa! les za daijnje iidciovanje. — Ta parna Saga se event. tudi proda pod ugodnimi pogoji na oa-plačils v 3-4ih letih. VpraSati pri „Tehn!Cki bšro ini. Al. Kepovič, Knes Miletina 93, Beograd. Siliva filOŽI :a€tlif@w zakona je neizogibna, ako dooim v jedi še enkrat ščurka! Zena i Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če pa ni sredstva zoper nje 1 fftožt Prej ga res il bilo. Toda konceslonirani zavod nPana" « Ljubljani na Poljanski o. 12 je Iznašel sredstvo, ki pomori brez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse S6uke, miši in podgane. Poidl ali ca t>lfi takoi tja t po možnost? z daljšo prakso v stavbeni stroki se sprejme pri tvrdki »Slocrad« Ljubljana-Šiška. Frankopanska 21. Premog, mi ni, lil, i Ilirija, Kralia Petra trg 8, tel. 220 preoblikovanje vseli vrst klota^ov, bauor tudi mmwr novosti vedno v zalogi, na ceneje v = SS28-3 MODNEM SALONU I STUGHLT - MASKE, i LJUBLJANA. ŽIDOVSKA UL. 3 ■ b/f '.' >;•:, >1'* • y ■ Kdor hoče spoznati mesta ia kraje t Hrvatski, Bosni. VojTO-4iaU Srbiji. Dalmaciji Itd.. a«J a troti A. Melik: Jugoslavija Zemljepisni pregled. IL del Na 524 straneh podaja Knjiga, ki j! Je prt-ložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LjnblanJ, Prešernova nllea it. 34 najnovejša izsa.fci Brez kvarjenja blaga Ue m!čno 3n»že*i>a in vsakovrstno barvanje nbleU ANTON B O C Ljubljana, Seleilmrgjra o!. 6 Glinte-Vii 45. oo naji'žiih cenah pri t DiM, i Sv, Petra c. 27; | poleg hotela Tratnik. Popravila, tsrekrcSenfe, spatri oblike. (Nujna popravila v šestih arah. katerega skozinsko* napeta vsebina prepleteni • fan taktičnimi tapletljaj! o«1 za četka dr kcn.*p ki prina čajo navdušenemo fiitateljo f lnter«*antnlrn ragraotri vanjem v«ak hir pre«en* ?i-nja k mu'Se sledi rar očaranje »d kon^ternarija in zopet pr«aen»*GHnje tako da «o fitatelji nestrpno priča kov»l» v«ako nadaljevanje romana je izgel in f>e do hiva pr* opravi «Jutra» v Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. JoIJ zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana *tane Broširana pa Priporočamo novo izdajo j 3 n K o Kersnikovih romanov t Cyclamen Broš 22 Din, ve«. 27 Din, poŠt I-25 Din Agitator Broš 1» Din. vet. 23 Din. pošt 1-25 Din Izdala fih Je Tiskovna zadruga v Ljubljani Zanimive športne momente Zahtevajte Agfa-poučno knjigo A fi v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. ———— Dobiti jo je v vsak' foto- Samo trgovini ali proti vpošiljatvi Q|n g — znamk pri generalnem za-stopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. — morete pridržati na sliki. S tem ne povečate same veselja do Vašega športa In stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvo vrstni materijal. Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i so zelo občuiljlvi za svetlobo, enostavni za razv?-janje, vložljlvi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. Actien Gesellschaft fur Anilin-Fabrikation Foto-oddelek Berlin SO 36 Kolikor dni Je v letu, toliko |e postaj trpljenja ia nervoznega, kajti »labl Izčrpani itvd zagrenijo življenje in pozvročajo zelo žteviine bolečine. Zbadanje, omotic«, itrah. glavobol, brnenje po ušesih, trepetanie oči, težave pri prebavljanju, poman|kanje spanja, potenje, zbadanje v miilcah. nesposobnost za delo ln mnogo dmgih pojavov so posledice Izčrpanih bolnih živcev. KAKO SE REŠIMO TE NESREČE? S pravim KOLA-LECITHIN, ki ie za človeitvo vtr dobrote. PospeSuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mliiee to nde. ter daje mo} in veselje do življenj«. V BOJU ZA ZDRAVE ŽIVCE napravi pravi KOLA-I.ECITrilN mnogokrat čudeže rodi Mstvene br&nllne snovi do skrajnih točk proizvodne Krvi, poživlja to ohrani mladost m svežoat Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se Vam nič neresničnega ne obljtibule, ker v naslednjih dveh tednih oolljeir vsakemu kdor mi plže, popolnoma brezplačno to franko majhno ikatljlco KOLA-LETICH1N to kniigo nekega zdravnika z mnsgostransko dolgo preizkušnjo, ki »e je sam boril s to boleznijo Sporočite mi takoj Vsi na ančen naslov, nakar Vam obljubljeno pošljem takoj popolnoma brezplačno. 3685-a Založba: E. Psaternack, Berlin 8. O., Mlchae kirehplatz 13. AbU. 772. Restavracija LL0YD Sw. Petra cesta, v sprejema aboaente po Din 18. Za dobro ln okusno kuhinjo kakor pijačo In postrežbo Jamčim. Priporoča se 5573 MARIJA TAUSES, HOTEL LLOTD. cz rn n a p? ra Tvrdka 5609-a Josip Pogačnik : v Radovljici Izdeluje obleke po angleški In francoski modi ima vedno v zalogi češko In angleško blago. Prosta se: kandelabre, suhe plinomere, različni inštalaci'ski materijal, nabiralnike, čistiln ke, plinski motor, velike pihalnike itd. od razpuščene plinarne. Ponudbe naj se predložijo Mestni upravi v Ptuju. IHHffHHBIII IIM.........4M MošKo perilo raznih zao tallh vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler traja zaloga. 4598a Tovarna per la ..Triglav" LlubUans, Kolodvorska ul. S. nasproti hotela Štrukelj. annoDDmnnmnnm f®