LETO II. ŠTEV. 25 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto • Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 15. JUNIJA 1957 Osnutek zakona o novih teritorialnih spremembah PREDGRAD SE V CELOTI H KOČEVJU, LOŠKI POTOK 11. junija je bila v Ljubljani seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, ki jo je vodil predsednik IS tovariš Boris Kraigher. Na seji so med drugim razpravljali in sprejeli dva osnutka zakona o politično-teritorialni razdelitvi v LR Sloveniji. PRIKLJUČI K SODRAŽICI Ob vzpostavitvi komunalnega sistema ta razdelitev ni bila v celoti tako izvedena, da bi vse nove občine, oziroma okraji obsegali taka geografsko in 'gospodarsko zaokrožena območja, da bi občine v resnici predstavljale komune tudi kot okraja je prišla družbeno ekonomsko skupnost občin in prebivalcev na njihovih območjih. Ker je treba določenega Okraj, ki je bil v določenem razdobju potreben zaradi nekaterih specifičnih pogojev na tem področju, je postal v nadaljnjem razvoju celo ovira hitrejšemu napredku. Potrditev o ukinitvi kočevskega iz najvišjega mesta. To velja tudi za ukinitev občin Predgrad in Draga-Loški potok. Prebivalci iz Drage in Loškega se odločili za Kočevje, omogočen nemoten gospodarski razvoj. To bi podčrtali zaradi tega, ker so nekateri neodgovorni ljudje govorili, češ, da Kočevarji snubijo prebivalce občine Predgrad, naj se izjavijo za priključitev h Kočevju. Ljudsko voljo so upoštevali tudi na Izvršnem svetu LRS. Odločitev večine prebivalstva občine Predgrad je dobila sedaj tudi zakonsko obeležje. Združeni z industrijsko precej LETALA BOMO IZDELOVALI Zvedelo se je, da namerava naša država kupiti od britanske družbe licenco za proizvodnjo reaktivnih letal. Trenutno so razgovori o nakupu licence za proizvodnjo lovskih reaktivnih letal. NOVA ŽELEZNICA Dela na železni Beograd—Bar, ki bi po naj,bližji poti povezovala naše glavno mesto z morjem, letos nadaljujejo v omejenem obsegu. Kljub zmanjšanju investicij je za letošnje nadaljevanje gradnje določeno 2,5 milijarde dinarjev. AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Pri KZ Sv. Gregor pravljali so že raz-o ustanovitvi aktiva mla- razvitim Kočevjem, vidijo prebival- dih zadružnikov. Verjetno bo to že časa, da se ta pojmovanja v novih potoka so se že prej izjavili za pogojih preoblikujejo, je ibilo treba ” *•••"'■• ' •" 1 marsikje poiskati kompromisne rešitve. Po osnutku zakona, ki ga je izdelala posebna komisija Izvršnega ®veta, zadolžena za proučitev in izvedbo sprememb v politično-teri-mrialni razdelitvi, se ukineta okraja Kočevje in Ptuj. Okraj Kočevje se bo v celoti priključil okraju Ljubljana. Občina Predgrad se priključi občini Kočevje,_ občina Draga-Loški potek pa občini Sodražica. Okraj Kočevje je bil s svojimi 35.000 prebivalci najmanjši okraj v Jugoslaviji. Njegov skupni narodni dohodek je bil celo manjši od dohodka nekaterih večjih občin. ci predgrajske svojih krajev. občine napredek letos. Mladina je v Slemenih vzeitna za napredek. do- priključitev k Sodražici. V priključitvi vidijo boljše pogoje za razvoj gospodarstva. Da se niso zmotili, se bo kmalu pokazalo v bližnji 'bodočnosti. Za prebivalce občine Predgrad ni bilo dolgo časa praznik kmečke mladine. Na slavje ni..'če od kolesarjev pri tekmovanju znano, kam se bo ta občina priključila — Kočevju ali Črnomlju. Zmagala je večina — ki je bila Dan kmečke mladine v Dobrepolju 16. junija bo v Dobrepolju velik počasni pil vožnji. Upamo, da se se je mladina pripravljala že dalj časa. Začetek praznovanja bo dopoldne. Ob 9. uri bodo v Dobrepo- poi^g za priključitev k občini Kočevje, lju polževe tekme s kolesi. Zma-Sigumo bo tudi tem krajem, ki so govalei bodo tisti, ki bodo najbolj ne bo preveč razgrel. Glavna slovesnost pa bo šele po-Ob 14. -uri bo slavnostna W«i komeniat Združitev okrajev V zadnjih številkah smo že pc-r°čali, da so se politične organi-zacije našega in ljubljanskega '•kraja združile. To je prvi korak k popolni združitvi ostalih organizacij in društev ter oblasti. Združitev je eden izmed novih členov v verigi številnih spre-toenib v našem družbenem življe-rj1*’ ki ima namen storiti nekaj °°Ušega kar je bilo doslej. Te snr?nCmbe naai prebivalci niso I ejeli brez pomislekov in pri-i. 111 ”• »Kako to?« so spraševa-_ Prebivalci našega okraja. »Ko-C?vie J"6 bilo od nekdaj sedež »kraja, ali ne bo to v breme prebivalstvu, ki bo moralo v Ljub-b»diti po službenih opravkih?« Na vse to je en govor: Cilj otvoritev praznika. Nato bo sprevod na kraj, kjer bo tekmovanje koscev. Med seboj se bo pomerilo 25 koscev. Družbo jim bo delalo deset 'brhkih grabljic, vendar dekleta ne bodo 'tekmovala za nagrade. V taki družbi bodo fantom kose lahko dobro rezale, da bodo tudi grabljice imel polne roke dela. Po tekmovanju koscev bo nastop zadružni«:. Potem bo KZ Videm praktično pokazala, kako se upravlja s kmetijskimi stroji. Sledil bo ogled Sekretar za zunanje zadeve Koča sušilnih naprav, nato pa razglasi- Popovič se je po žela uspešni di-tev zmagovalcev na 'tekmovanjih plomatskl turneji po Norveški vr-' •'Z'k'ij+pv -j r7’-i, zaključek nil domov, skoraj istočasno po te Prizor iz slovenskega fiima »Dolina miru« »Lesna galanterija« v Sodražici Dneva (kmečke mladine pa bo prosta zabava s plesom in drugimi lepimi običaji ob takih priložnostih. Zabava bo na zadružnem vrtu. Proslava dneva kmečke mladine v Dobrepolju bo združila koristno s prijetnim. Mladina iz tega kraja vabi na svoj praznik tudi mladino iz ostalih krajev na obisk v Dobrepolje. našo deželo obiskal na poti iz Grčije predsednik švedske vlade. Ta- Na tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister izjavil, da so Združene države pripravljene dati Sovjetski 7v^.\ nredlog o tem. kakšen naj bo poizkusni pas za zračno inšpekcijo v področju sever- ko se naši stiki s skandinavskimi nega pola. Glede takega pasu nad deželami nadaljujejo in razširjajo Verjetno bo prišlo tudi do razširitve trgovskih stikov, ki do sedaj pravzaprav niso bili v skladu z drugimi diplomatskimi stiki in medsebojnimi odnosi, ki so zelo dobri. Evropo po Dullesovi izjavi pa Ame-riksnci ne morejo predlagati ničesar, dokler ne dobijo pristanka svojih evropskih zaveznikov. Iz te izjave se da sklepati, da je to tudi vzrok, da ameriški predstavnik v SEJA OBČINSKEGA LJUDSKE 3A ODBORA SODRAŽICA Povečanje lesno-predelovalne industrije v Sodražici sam od-reorganizacije je v tem, da se vse tiste kompetence, ki jili je imel doslej okraj, prenesejo na občine, da bodo še bližje ljudstvu, ostale funkcije, ki Pa morajo zaradi posebnih okol-nosti ostati v organih okrajnih forumov, kot so sodišče, kataster, Zavod za socialno zavarovanje, Narodna banka, pa ostanejo tudi nadalje v Kočevju. Odveč je torej vsak strah, da bo treba v bodoče po marsikaj iti na okraj, ki bo sedaj v Ljubljani, ker bi večkratna vožnja, Posebno iz oddaljenih krajev, res predstavljala veliko izgubo časa in precej stroškov. Povsem bi bila napačna misel, da je bila združitev nujna zaradi slabega dela našega OLO, kar nekateri zlonamerno govorijo. Odkrito lahko rečemo, da je okraj v zadnjih letih vsestransko napredoval, bolj ko prej v nekaj desetletjih. Spomnimo se samo, koliko vasi je dobilo elektriko, Pitno vodo, ceste, pota. Zrasli so novi gospodarski objekti in v vsaki občini se je zgradilo kaj novega. Združitev z ljubljanskim okrajem pa bo pripomogla k še večjim spehom, posebno če se zaveda-mo da s tem postanemo prebivale, najbolj razvitega in gospo-nS £ močnega okraja v Slovenj • PnSl° > še "o večje pove- ZLr--naS1? gl8Vnim mestom, ndustnja kmetijstvo bosta na- wdno T10.-POt in rezultat bo ireZ,'"anjSa razIika med naprednim, m zaostalimi kraji. fu,?keinnnri. VOlji’ ki J'e navdajala z r,v> f je- ko st> se odločili za nlšem "V "a bi štorih svoji vestMnStVU "»Jboijše po ■ J 1 m Po danih prilika!,, Iružen Po novem tiru in skup- na jboljše bo P° danih prilika!,, 1U ste,”, 8družen«m okraju kma^ na n°,Vem tiru ia skup- do^ alU rodila tudi Plo- Mc V nedeljo 9. junija je bili v Sodražici seja ObLO. Dnevni red seje je bil precej obširen. Najprej so razpravljali in sklepali o nekaterih zamenjavah zemlje, ld je last splošnega ljudskega premoženja oz. last privatnikov. Potrdili so tudi zaključni račun za leto 1956 in kar je najvažnejše, — sprejeli so tudi družbeni plan in proračun občine Sodražice za leto 1957. Italijani so iznenada izgubili via- pododboru Združenih narodov za do zatem, ko so jo imeli tako re- razorožitev v Londonu še do sedaj koč že v rokah. Novi predsednik ni v celoti dal ameriškega predloga Zoli je namreč pred glasovanjem v za razorožitev. Evropski zavezniki parlamentu izjavil, da bo odstopil, Amerike se verjetno nekaterim ako bo pri glasovanju dobil v par- ameriškim stališčem upirajo, iamentu večino s pomočjo glasov Razmere v Alžiru so postale za fašističnih strank, v svojem računu Francoze naravnost neznosne, saj Navedli bomo nekaj značilnosti družbenega plana in proračuna so-draške občine. V letu 1957 nameravajo zvišati družbeno proizvodnjo in narodni dohodek. V primerjavi z letom 1955 se (bo skupna družbena proizvodnja povečala za 37 odst., narodni dohodek pa za 34 odstotkov. Družbena proizvodnja na enega prebivalca too znašala 68.893 din, narodni dohodek 63.633 din, kar kaže na precejšnje povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Skupni idružbeni proizvod pa znaša 153,767.000 din, narodni dohodek pa 141,125.000 din. Med najvažnejše stebre, na katerih temelji družbeni plan, štejemo kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino, gostinstvo in obrt. Omembe je vreden (tudi stanovanjski sklad, M bo znašal konec leta po računih (družbenega pla- Občinski proračun za leto 1957 pa izgleda takole: dohodki skupaj 28,941.308 din, kjgr je všteta tudi datacija OLO 10,731.000 din. Prav toliko bodo znašali (tudi izdatki. Največ dohodkov bo črpala občina od tekalnega prometnega davka (5,000.000 din), proračunskih prispevkov iz plač (3,523.000 din) tekoče dohodnine (3,002.000 din) itd. Pri izdatkih pa je na prvem mestu šolstvo, za katero je namenjenih 4,155.840 din, no zaščito 4,000.000 din, za socialno skrbstvo 2,756.000 din itd. ObLO je posvetil vso skrb Stipend!- 1 O 1Y1 T ? 1 C*rvl fi rtil rt » Z O AA AAA _ \ no sprejeli. Tu maramo omeniti Pa se j® dejansko vštel za en sam še razumevanje ObLO za krajev- glasne odbore. Za potrebe komunalnih V Franciji se je po več kakor del po krajevnih odborih je dolo- mesec dni le posrečilo najti člo-čeno 1,000.000 din. veka, kakor izgleda, ki bo skušal Na seji so obravnavali tudi dru- ugoditi številnim zahtevam najraz- = ge tekoče probleme in sprejeli ne- ldčnejših strank, ki sestavljajo v kaj odlokov. Imenovan je bil tudi francoski parlament tako, da bo že programski svet pri Kinu Sodra- te dni prišlo v parlamentu do raz- zica. prave o priznavanju investiture. rMal iazgimol Pred kongresom delavskih svetov smo naprosili za krajši raz-za zdravstve- govor tajnika Okrajnega sindikalnega sveta, tov. Orla. Tov. Orel je je bilo že v višjih razredih gimnazije v Kočevju. Pred kongresom DS bo več predavanj v okviru Ljudske univerze Kočevje. Tudi ta predavanja bodo posvečena delav- znan sindikalni delavec in velik del priprav za kongres DS leži tu- skemu in družbenemu upravljanju, jam visokošolcev (800.000 din),so- dl na njegovih ramah. Med drugim Tov. Orel nam je tudi povedal, nam je pripovedoval, da so konfe-' kjer so volili delegate — oialnim podpirancem (800.000 din), stroškom zdravljenja tuberkuloz-) nih bolnikov in drugih nalezljivih kongres, dobro potekale se vrstijo spopadi in atentati drug za drugim. Pred nekaj dnevi so alžirski uporniki nastavili v mestni kazini bombo, ki je eksplodirala sredi plesa in ranila 80 ljudi in jih pet ubila. V petnajstih hujših alžirskih mestih so Francozi izgubih 16 mrtvih in imeli 37 ranjenih. Samo v mestu Constantine je bilo v enem dnevu v spopadih ubitih 10 ljudi in 17 ranjenih. Francozi so v to kolonijo začeli dovažati nove enote padalcev. V arabski državici Libanonu — sosedu Izraela — so bile v nedeljo delne volitve, za katere pa opozicija trdi, da je vlada, ponaredila rezultate in to v svojo korist. Ker je pred desetimi dnevi v tej državici prišlo do hudih spopadov med demonstranti, ki nasprotujejo vladni politiki podrejanja Libanona ameriškim interesom ter policijski- rence, bolezni (2,000.000 din) itd. Po daljšem obravnavanju postavk družbenega plana in občin- bile uspešne. Komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odho- da bo sredi junija posvet vseh de- mi in vojaškimi silami, ni izključe-iegaitov, ki bodo šli na kongres no, da bodo zadnji dogodki ponov-in da so DS. Posvetovanje bo v Kočevju, no zaostrili položaj. Tu bodo še enkrat pretresli vsa Sovjetska vladna delegacija, ki vprašanja iz dela in življenja orga- sta jo vodila predsednik Bulganin ru SZDL skupno z Okrajnim sindi- nov delavskega upravljanja, ki (bo- in prvi sekretar CK, Hruščev, je na, z 10 odst. odbitkom za republi- skega proračuna, so ga odborniki Kalnim svetom je pripravila več do prišla v poštev za raizpravo na obiskala Finsko. Hruščev je ob tej ški sklad, 4,082.000 din. z manjšimi spremembami soglas- Kako je s krediti za obnovo podeželja Za obnovo podeželja, predvsem Svet je ta sklep utemeljil stem, med vojno požganih domov, je bi- da so se mnogi s temi krediti golo v našem okraju od osvoboditve spodansko okrepili in zato kredit pa doslej izdanih 70 milijonov dl- lahko vračajo. Tisti pa, katerim je narjev. Kredite so podeljevale ob- bilo v času vojne vse požgano, se novitvene zadruge, okrajni odbor odplačevanje oprosti zato, ker so OF, organizacija ZB, OLO in drogi, biij dvakrat prizadeti. Krediti so bili dani na različne do- v™ - - be odplačila, z obrestno mero ali----------------------------- tudi brez. . ŠPORTNE PRIREDITVE V RIB- Zato, ker so to samo krediti in mci ne pomoč, jih je treba vrniti. Svet v nedeljo 16. junija ob 15. uri za gospodarstvo pri OLO je na priredi TVD Partizan Ribnica telo-zadnji seji sklenil, da morajo naje- vadni nastop s sodelovanjem vseh te kredite redno vračati vsi, ki so se s temi krediti okoristili, čeprav med vojno njihovi domovi niso 'bili požgani. Odpiše pa se kredit onim, katerim je 'bilo v času NOV gospodarsko poslopje ali stanovanjska hiša požgana ali uničena. društev Partizana iz našega okraja. Nastop bo v festivalskem sestavu. Pred in po nastopu pa bodo nogometne tekme in atletski nastopi. Pridite v nedeljo vsi v Ribnico. TVD Partizan Ribnica predavanj o delavskem in družbe- kongresu delavskih svetov v Beo- priliki izjavil, da Sovjetska zveza nem upravljanju. Nekaj predavanj gradu. želi, da bi bila neprijetna zgodovi- Tov. Orel je pripovedoval o ko- na odnosov med obema deželama ristni zamisli izobraževanja članov pozabljena, da bi med njima vzpo-DS in UO .podjetij, ker le tako stavili prijateljstvo in sodelovanje smemo pričakovati, da bodo deiav- in da bi obe deželi delali za mir. ski sveti prišli do polne veljave. __ V Ameriki so v stilu lova na Izobraževanje naj tol bilo v' večer- čarovnice začeli klicati pred pose-nih urah, da ne too trpela proiz- ben odbor ameriškega senata vse vodnja. one strokovnjake, ki so v zadnjem Govorili smo tudi o delu -in vlogi času dali izjave, da ameriški poiz-DS v večjih in manjših podjetjih, kusi z atomskim in vodikovim »Dočim je delavsko upravljanje pri- orožjem zastrupljajo ozračje in šlo v večjih podjetjih (vsaj za več- predstavljajo nevarnost za zdravje ji del to velja) že do polne velja- ameriških in drugih državljanov, ve, opažamo v manjših podjetjih Sedaj so pcstavili pred kongresni pomanjkljivosti delavskega uprav- odbor ameriškega znanstvenika Ijanja. Te stvari pa ne bodo prej Pavlinga, Nobelovega nagrajenca, prišle ,z dnevnega reda’, saj se je 'ki je pred kakimi desetimi dnevi o tem razpravljajo na konferencah pozval vse znanstvenike sveta, da in posvetovanjih, dokler ne bodo podpišejo zahtevo za prenehanje člani DS v teh podjetjih pridobili atomskih in vodikovih poizkusov, potrebnega znanja. Zato so izebra- Temu pozivu se je doslej odzvalo ževalni tečaji, ali kako bi jih že preko 2000 znanstvenikov. To ak-imenovali, za člane DS manjših cijo ameriškega znanstvenika zad-podjetij toliko bolj pomembni,« je nje dni hudo napadajo tudi konser-Rudi Orel zaključil naš razgovor tov. Orel. vativni ameriški časopisi. ZunanfepoCiticni komentar ■ = Za naše kmetovalce 56 let dela Kmetijske zadruge v Velikih Laščah Kov veter Verjetno je Kanadčane same najbolj iznenadilo sporočilo o izidu zadnjih parlamentarnih volitev v Kanadi. Rezultat teh volitev namreč kaže, da je prenehala devetletna vlada liberalne stranke in da je ta od zadnjih volitev izgubila močno večino v parlamentu in se po številu poslanskih mest v parlamentu izenačila s konservativno stranko, Id je do teh volitev imela v parlamentu na razpolago le eno tretjino števila glasov, s katero je razpolagala liberalna stranka. Medtem, ko v Angliji rezultati zadnjih delnih in občinskih volitev kažejo na to, da konservativna stranka izgublja vpliv na volivce in tudi število glasov in da se krepi laburistična stranka, kažejo rezultati volitev v Kanadi ravno nasprotno. V zadnjih devetih letih je liberalna stranka v Kanadi vedno sestavljala samostojno vlado, konservativna stranka pa je vodila opozicijo. Čeprav dajejo kanadski liberalci poseben poudarek na to, da bi bila Kanada tudi v gospodarskem pogledu čimbolj neodvisna od svoje velike in gospodarsko močne sosede, Združenih držav Amerike, jim Kanadi tega zlasti v zadnjih letih njihove vladavine ni uspelo zajamčiti. Kanado vežejo z Združenimi državami mnoge gospodarske koristi in vezi. V zadnjih letih pa je v kanadskem gospodarstvu začel prevladovati — zlasti v nekaterih panogah, predvsem v industriji — vedno bolj in bolj ameriški vpliv in vpliv ameriškega kapitala. To je v kanadskem parlamentu pred meseci sprožilo hudo kritiko na račun vlade. Ta dogodek je zlasti izrabila konservativna stranka v svoje opozicijske namene. Takrat temu dogodku liberalci v Kanadi niso pripisovali posebnega pomena za svoje. notranje politične razmere in za svoje pozicije. Rezultat volitev kaže, da tako omalovaževanje tega dogodka ni bilo na mestu in da liberalcem tudi sedaj škoduje. • Amerikanci so si dovoljevali izrekati službene kritike kanadske zunanje in notranje politike in so celo ocenjevali posamezne kanadske politične in diplomatske predstavnike. Ko so kanadskega veleposlanika v Kairu napadli in označili kot komunizmu naklonjenega in nezanesljivega, je ta napravil samomor. V vsej Kanadi je ta dogodek silno razburil ljudi in v tistih dneh je v kanadskem tisku padlo mnogo pikrih na račun ameriško-kanadskih odnosov. V tem in v drugih podobnih primerih je liberalna kanadska vlada sicer dala izjave o tem, da ne bo dovolila, da se kdorkoli vmešava v kanadske zadeve, vendar pa ni nikoli po takih dogodkih in neutemeljenih ter nevarnih izpadih proti Kanadi, kanadskim interesom in državljanom, nastopilo odločno, da bi dosegla, da se z ameriške strani s tako prakso preneha. Predvsem ta moment je po naši sodbi vzrok, da je prišlo v političnem razpoloženju kanadskih volivcev do tako močnega premika iz centra proti desni. Danes je težko reči, katera od obeh strank bo sestavila vlado, gotovo pa je, da bo v vsakem primeru ta vlada manjšinska in da bo zaradi tega delala v popolnoma spremenjenih pogojih. Rezultat volitev bo verjetno vplival na ameriško-kanadske odnose v tem smislu, da bodo kanadske politične stranke skušale omejiti naraščanje ameriškega vpliva. B. M. Izkoristite še zadnjo priliko Na razpisano zvezno, oziroma republiško tekmovanje V doseganju visokih pridelkov so se odzvali tudi zadružniki v našem okraju v precejšnjem številu. Poleg 389 kmetovalcev, ki tekmujejo v doseganju visoke mlečnosti pri svojih kravah, oziroma v vzreji prašičev, jih tekmuje še 270 s 60,65 ha krompirja in z 11,53 ha posejane koruze. Ti so se obvezali, da ibodo na tekmovalnih površinah pridelali nad 250 stotov krompirja oziroma nad 45 stotov koruze na hektar. ne zmanjšajo bolezni in škodljivci. radskeiga hrošča, primešamo eni ali drugi od omenjenih raztopin še 2 del ltodan olja (na 1001). Škropljenje ponovimo vsaj 3—4-krat, v Zadružništvo v Velikih Laščah karski, sadjarski, poljedelski, odsek ima že staro tradicijo. Kmetijska za hišno domačo obrt, hranilno- Zlasti velja to za krompir, ki ima presledkih 2 3 tednov. Učinek bo dva sovražnika, ki resno ogrožata večji, če bomo škropili ob suhem __2. _ 1’z.xi i------------------- urompnii in p p tp 1p mr»orv Da bo naše tekmovanje čim delek. pridelke te poljščine. To sta krompirjeva plesen in koloradski hrošč. ŠKROPLJENJE Plesen se začne . pojavljati na krompirju proti koncu junija v obliki rjavih peg, ki se zlasti ob hladnem in deževnem vremenu hitro širijo po vsem listju. Na ta način se zmanjšuje zelena površina, kar znatno vpliva na celoten pri- ta 1901. Dve leti kasneje je bil zgrajen zadružni dom. Dejavnost zadruge je bila med drugo sve-vremenu in če je le mogoče, tudi tovno vojno prekinjena, takoj po zadruga je bila ustanovljena žele- kreditni odsek, zadružni kino in trgovska poslovalnica. Vsi odseki so delavni. Posebno lepe uspehe do-seza živinorejski odsek. Živinoreja pod list. Priporočamo tekmovalnim fcomi- osvoboditvi leta 1945 pa je začela zadruga z delom na novih terne- sijam pri ObLO, da vse tekmoval- ljih. V letih po osvoboditvi so raz- ee opozorijo na gornja navodila, ker foo možno' predvidene pridelke doseči le z upoštevanjem vseh navedenih ukrepov. inž. B. je v tem kraju važna veja gospodarstva, ki ima tudi že staro tradicijo. Molzna kotrola se redno izvršuje. Pri zadrugi imajo dva širili in povečali stavbo zadružne- mlečna kontrolorja in enega rodov- ga doma. Pri KZ delujejo naslednji odseki: živinorejski, gozdarski, mle- Program dela KZ na Slemenih uspešnejše, moramo budno varovati in negovati posevke ves čas njihove rasti. Možno je že popraviti tisto, kar smo doslej pogrešili bodisi po lastni krivdi, bodisi da so bile temu vzrok slabe vremenske prilike v letošnji pomladi. Hladno in deževno vreme v zadnjih dveh mesecih je povzročilo občuten zastoj rasti tudi pri krompirju in koruzi. Pomagajmo tem posevkom, da se ibodo v [naslednjih toplih dneh čim bolj opomogli. To bo mogoče le, če bodo imeli na razpolago dovolj hranilnih snovi. Zlasti jim bodo dobrodošla vsa gnojila, ki vsebujejo lahko topljivi dušik. DODATNO GNOJENJE Zato priporočamo vsem tekmovalcem, da pred okopavanjem ali pred osipanjem krompirja dodajo zemlji 150—200 kg niitramonkala na hektar. Količina naj se ravna po posameznih nasadih oziroma po količini dodanih dušičnih gnojil pred ali ob setvi. še hvaležnejša za dodatno gnojenje bo koruza, ker je ob takih vremenskih prilikah še močneje zaostala. Moramo pa biti pri tem bolj previdni, če ji bomo namreč vtem času preveč pognojili z dušičnimi gnojili, se lahko zgodi, da ji bomo preveč zavlekli rast. To pa je v našiih podnebnih prilikah za koruzo lahko usodno, ker bi jo našla na njivi nedozorelo bodisi zgodnja slana, bodisi jesensko deževje. Vremenoslovci napovedujejo zgodnjo in deževno jesen! Tudi koruzi bomo torej gnojili z nitramonkalom in sicer ga 'bomo dodali 100—200 kg po hektarju. Prav tako je pri koruzi še čas za gnojenje s superfosfatom, če tega nismo storili že pred setvijo. To gnojilo bo pospešilo tvorbo in dozorevanje zrnja. DO 25. JUNIJA Vsa gnojila moramo potrositi najkasneje do 25. junija, najbolje med vrste pred okopavanjem, da jih potem z okopavanjem zamešamo v zemljo, če je le mogoče, jih sipamo ob suhem vremenu. čim opazimo prve pege na listih, moramo krompirišče poškropiti z ustreznimi škropivi. Najboljše z 1 odst. raztopino bakrenega apna (na 1001 vode dodamo 1 kg bakrenega apna) ali z 0,20 odst. dithanom oziroma lirotanom (v 1001 vode raztopimo 20—30dkg preparata). Da bomo uničili obenem tudi kolo- Tudi zadruga Sv. Gregorja ima gospodarski načrt za leto 1957. Po načrtu bodo izgradili Skladišče za umetna gnojila, preskrbeli bodo razna zaščitna, sredstva, cement itd. Skladišče bodo prizidali poleg zadružnega doma pri Sv. Gregorju. Računajo, da jih bo gradnja stala približno 600.000 din. Zadru- nika. Tudi hišna domača obrt — suha roba — ima v tem kraju že staro tradicijo. Ponudba suhe robe je velika, dočim je trgovina s temi izdelki v začasni stagnaciji. Izdelo-f/amje oiz. prodaja izdelkov suhe za žene zadružnice robe predstavlja za velik del prebi- ti PREVOZU MLEKA 150 km vožnje dnevno Da ,res je. Tovarni avtomobil, ki prevaža mleko za zadružno mlekarno v Velikih Laščah, prevozi dnevno 150 km. šofer tega avtomobila je Ivan Grebenc, njegov pomočnik pa Vinko Babnik. Njuna »NON-STOP« V RIBNICI Trgovsko podjetje »Merkur« Ribnica preskrbuje potrošnike iz oddaljenih vasi tako, da blago pripelje do njih. V Ribnici je trgovinska služba dobro organizirana. Imajo tudi non-stop trgovino, ki nudi potrošniku blago ves dan. Na občini so mnenja, da bi v oddaljenih va-seh na primer v Danah, Dolenjih Lazih in še v nekaterih drugih, odprli trgovine s pavšalnim obračunom. V ribniški občini obratuje petnajst mlinov na vodo, ki so vsi last privatnikov. Imajo tudi 44 registriranih električnih mlinov. Ribnici j,e potrebna sodobno urejena klavnica. Prostori za klavnico so že preskrbljeni. —žem VODNI MLINI V LAŠČAH Posebnost za naše kraje so številni mlini na vodo. Tudi v vetiko-laški občini še vedno ropoče osemnajst vodnih mlinov. Ti mlini so zastareli in so v glavnem že odslužili. Več mlinov je v zelo slabem stanju, vendar morajo še obratovati, ker ni novih, sodobnih. Del- pot se začne že zgodaj zjutraj, ko pobirata mleko vse od Velikih Lašč do Dolenje vasi, potem pa nazaj skezi Lašče, Turjak, Pijavo gorico do Škofljice, od tam pa v Ljubljano, kjer oddasta mleko. Dnevno pobereta 3000 do 4000 -litrov mleka. Samo na področju KZ Velike Lašče nabereta do 1500 litrov mleka dnevno. V času sezone, ko je odvisnega mleka več, nekaj mleka pustita v mlekarni v Laščah. Tu mleko predelajo v sir in v druge mlečne -proizvode. Vsa mlečna trgovina in mlekarna je v rokah KZ Velike Lašče. Z mlekarskim obratom —• mlekarno — imajo precej težav, ker je v slabem stanju. Naprave za predelovanje mleka so že stare. Zadruga ima v načrtu ureditev novega mlekarskega obrata s sirarno, kjer bi izdelovali nove, specialne vrste sira. če bodo na razpolago sredstva, bodo zgradili novo zgradbo in kupili nove stroje. Vse skupaj bi stalo približno 20,000.000 din. Prej ali slej bo treba to koristno zamisel realizirati. ga je nabavila štedilnik, ki bo služil ženam ob raznih gospodinjskih tečajih. Nabavili so tudi Baumanov zvon za pasterizacijo sadnih sokov. Načrt obsega tudi drugo dejavnost za napredek zadružništva v Slemenih. Gregorska zadruga je na dobri poti. V preteklem letu so bili doseženi lepi uspehi pri vzreji rodovniške živine — kvantitativno in kvalitativno. Z dobrim gospodarstvom je zadruga zaključila lansko leto z aktivno bilanco poslovanja in z 2,400.000 din dobička. NOVA MLATILNICA Kmetijska zadruga Velike Lašče je lansko leto zgradila iz svojih sredstev leseno zgradbo, v kateri bodo mlatili žito. Nabavili so novo, veliko mlatilnico znamke »Lane«. V novi mlatilnici bodo letos uredili samo še betonski tlak. V jeseni bo nova mlatilnica pripravljena za uporabo. valcev važen vir dohodkov. Tudi sadjarski odsek se je mečno uveljavil. Ima lastna osnovna sredstva. Med drugim razpolaga s štirimi prevoznimi in desetimi na-hrbtnimi sadnimi škropilnicami. Poljedelski odsek pa razpolaga z ročnim motornim zaprašilcem in štirinajstimi ročnimi zaprašile! za uničevanje koloradskega hrošča in drugih poljedelskih škodljivcev. Preko zadruge igre ves odkup: kmetijski pridelki, gozdni sorti-meoiti, suha roba ter klavna živina. Poleg odkupov zadruga tudi prodaja to blago. Odkupi klavne živine so v Laščah vsak četrtek. Poleg drugega odkupuje zadruga tudi zdravilna zelišča in gozdne sadeže. V letu 1956 je znašal blagovni promet (odkupi) 130,000.000 din. Iz tega je razvidna velika vloga, ki jo odigrava zadruga v tem kraju. Zadruga je lani ustvarila 3 mili j. 400.000 din dobička, ki so ga razdelili na razne sklade. SSSSSSSŠSSSSSi■■*■!!•■jSSSŠS! Jioticek za nase aospodinie šiži;:iUji^jPfpM^žiPSSži5iži!KK ■H m i^fflSgg!!g!E5Kg|F Kako moramo prati nylon Kadar kupujemo nylon, perlon ali erverglas tkanine, le malokate-ra od nas ve, kako je treba z njimi ravnati. Ker omenjeno blago zahteva zaradi svojih posebnih kvalitet tudi posebno nego, ne bo STROKOVNJAKI ZA VREME MENIJO Vreme je vedno bolj milo S skrbno obdelavo in pravilnim na rešitev hi bila, če ibi zgradili nov gnojenjem moramo obenem paziti, električni mlin, najslabše vodne da nam že zagotovljenega pridelka mline pa bi ukinili. Ena, dve iz Rudnika Spomenik padlim rudarjem pred S številnih oglov zgradb nas va-upravnim poslopjem Rudnika se bijo plakati, da si ogledamo ne-blišči ko-t umit. Z glavne ceste smo dedjsko nogometno tekmovanje ru- zavili na obširni rudniški prostor, ki ga križajo ozkotirne železnice. Rudniške lokomotive sopihajo pod bremenom premoga iz bližnjega jamskega in dnevnega kopa. Tu vidimo tudi vrsto delavnic, med njimi livarno, kjer vlivajo bronaste ležaje za rudniške lokomotive in razne stroje. Hitro smo si ogledali ključavničarsko delavnico, v kateri delajo vajenci. Par korakov vstran je prostorna delavnica za popravilo lokomotiv. V razgovoru smo zvedeli, da samo -pri enem glavnem remontu rudniške lokomotive prihranijo ca. 1,800.000 din. Drugje bi jih namreč popravilo stalo 3 milij, din, sami pa opravijo to delo za približno 1,200.000 din. darjev. Nogomet šport št. 1. je pri rudarjih Ali verjamete, da podnebje postaja milejše ? že celo vrsto let opažamo, zlasti pa v Srednji Evropi, da postajajo zime bolj mile v primerjavi s preteklimi. Sprva so to pojemanje hudih zim pripisovali nekemu določenemu ciklusu, ponavljajočemu se vsakih sedem let, sedaj pa metereologi to možnost odklanjajo. Bolj toplo podnebje, ki se lepo opazi ne samo v Evropi, temveč ga zasledimo tudi daleč proti severu in jugu in sega celo v območje večnega ledu, na obeh tečajih. Strokovnjaki so mnenja, da je vrtenje zemlje okoli svoje osi (rotacija) postalo počasnejše. Opazova- odveč nekaj nasvetov za pranje, šivanje in likanje teh tkanin. Pri šivanju uporabljamo vedno le fin, tanek in ne preoster sukanec, kakor tudi temu ustrezno tanko strojno iglo. šivati moramo enakomerno in blaga ne raztegovati. Te vrste tkanine tudi ne prenesejo izdelave ali kombinacije z drugim blagom, ker se pri pranju vsako blago drugače skrči. Za pranje vzamemo mrzlo .ali mlačno vo-. do. Mila ne smemo uporabljati dinje teh pojavov kaže na precejšnje rektno. Najboljše je fino toaletno spremembe v podnebju, mimo ka- otroško milo, naribano in raz- terih skoraj ne moremo, ker jasno in točno dokumentirane. Pa poglejmo, kakšno vreme so nam napovedali vremenski napovedovalci za prihodnji teden! V začetku prihodnjega tedna se nam obeta sprva lepo in toplo vreme, v topljeno v posodici. Ko se popolnoma razpusti, ga nazredčimo z mrzlo ali mlačno vodo in jo spenimo kakor »>Dux«. Namesto mila smemo uporabiti tudi šampon za umivanje las. Tkanine ne mencamo, temveč samo stiskamo, nato pa drugi polovici tedna pa vseskozi splaknemo v mrzli vodi. Su- nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvijo. Kakor kaže, se dežja še ne bomo tako kmalu cdkrižali. Delavnice Rudnika Kočevje OSEM NAPAJALIŠČ Na pobudo kmetijske zadruge Sv. Gregor, ki bo tudi prispevala 100.000 din, bodo v Junčah, Marol-čal, Andolu, Krnčah, Sv. Gregorju, Grabnu, Brinovščici in Zadnikih zgraditi vaška napajališča. Glavni delež pri gradnji teh napajališč bodo nosili ljudje sami. Lepa zamisel, ki naj bi jo posnemati. USPEHI MOLZNOSTI Pri molznosti smo dosegli že lep napredek. Povprečna molznost v Sloveniji znaša 2200 kg mleka letno. V primerjavi z Dansko, kjer znaša molznost 4000 kg, pa bo treba še precej truda, da bi jo dosegli. širno na obešalniku in oblačila že tedaj lepo izravnamo, da se izognemo likanju, če pa že moramo likati, potem denemo na likalno desko frotir brisačo, da se vtisnjeni vzorec na gladki podlagi ne bi razvlekel. Likalnik naj bo mlačen. KAKŠEN NAJ BO MOŽ V Londonu so razpisali med 100.000 ženami v Evropi anketo o tem, kako si zamišljajo idealnega moža. Že sami odgovori pričajo tudi na kakšen krog žena so se obrnili. Po teh odgovorih bi moral biti idealni mož visok in širokih ramen. Ni važno, da je lep in bolje je, da ima lase kostanjeve barve kot plave. Zaželeno je tudi nekaj sivih las nad sencami. Star mora biti okoli 38 ali 43 let. ženo mora razumeti in mora biti pazljiv. Nadalje mora imeti dober družbeni in finančni položaj, tako da lahko nudi največje udobje. 0 spolni vzgoji Lukeži®Marjan (Nadaljevanje) Tako smo prišli do trenutka, ko marsikateri mladostnik začenja spoznavati spolno življenje. Ob tem se nujno vprašamo, ati je to prav ati ni? Naš osebni nazor nam vedno ne bo dal zadovoljivega odgovora, kajti o začetku spolnega izživljanja so zelo različna mnenja (n. pr.: do zakona popolna vzdržnost! Drugi zopet pravijo: naj se fant začenja izživljati čimprej, da si bo pridobil čimveč izkušenj — nasprotno pa dekle na to ne sme niti pomisliti! Nekateri postavljajo celo določene starostne meje!) Vse to so ekstremna mnenja, ki so rezultat tradicije, iz katere diha prvenstvo moškega spola. Samo naša družbena stvarnost more dati pravi odgovor. Posameznik je del celote, del družbe, v kateri živi. Družba daje po edincu določene ugodnosti, s kterimi ga zavezuje k izpolnjevanju zahtev, ki mu jih postavlja. Ena takih obveznosti, ki bistveno vplivajo na življenje posameznika v družbi, je prispevek za obstoj družbe: z delom ustvarja dobrine, ki koristijo tudi družbeni skupnosti, ne samo njemu; v družinski obliki življenja pa ustvarja potomce, s čimer prispeva svoj biološki delež za nadaljevanje človeške vrste. Zgodovinski razvoj družbe je to funkcijo posameznika postavil v družinsko okolje. Le v takih prilikah je potomstvo imelo vse pravice ostalih članov družbe. Naša socialna zakonodaja je pa tudi otroke, rojene izven zakonske zveze, izenačila z zakonskimi, s čimer jim daje iste pravice kot drugim ‘otrokom. To je velik napredek k enakosti članov vse družbene skupnosti. Formalno in dejansko pa predstavlja to predvsem materialno reševanje položaja teh otrok in najboljšo pot do enakopravnih odnosov. Več kot to družba ne more storiti, kajti vse prizadevanje zanje in vsa skrb, ki jim jo posvetimo, jim ne more nadomestiti pravega družinskega življenja, ki je lahko le v skladnem sožitju očeta in matere. Spolno izživljanje ima lahko za posledico spočetje novega člana družbe, ki nalaga staršem nalogo vzdrževanja in vzgojo otroka. To nalogo je mogoče najprimerneje izpolnjevati le v družini. Ugotovitev sodobne psihologije in pedagogike, ki so rezultat proučevanja otrokovega razvoja v vzgojnih ustanovah, (ki nadomeščajo otrokom dom, katerega so izgubiti ali ga morda sploh nikdar niso imeti, so pokazale, da staršev ni mogoče nadomestiti. Ljubezen matere in očeta daje otroku v domačem okolju tisto potrebno vzdušje, v katerem otrok najbolje razvija svoje sposobnosti, svoja čustva, svoj značaj, v katerem enakomerno razvija svojo osebnost. Spolno izživljanje, id ne vodi v družinsko skupnost s stališča naše družbene stvarnosti, ni zaželeno. Pred polnoletnostjo posameznik še nima pravice samostojnega odločanja o svoji življenjski zvezi z drugim spolom. Organizem tudi še ni dovolj dograjen, kakor tudi ni še ustaljena osebnost, ki bi dajala osnovno garancijo za dobro vzgojo 'bodočega rodu. Končno je tu še materialna plat —• potrebno je priti do določenega poklica, da je zagotovljena eksistenca. Vse to in še vrsta faktorjev, 'ki odločajo pri sklenitvi dobre zakonske zveze, pomaknejo čas, ki je primeren za ustanovitev družine, precej naprej od dobe telesne dozoritve. Vsi ti problemi časovno sovpadajo s puberteto in mladostnim zorenjem (adolescenco). Puberteta je značilen pojav kulturne, civilizirane družbe. Divja plemena v ekvatorialnih področjih (na primer v Afriki in Polineziji) pubertete ne poznajo. Način življenja V izredno ugodnih naravnih pogojih, ki nudijo domačinom od hrane do obleke in bivališča tako rekoč vse, ne terjajo od mladine njihovega rodu, da bi sprejemala vse običaje in navade, ki jih je ustvaril civiliziran, kulturni svet; vprašanje eksistence je rešeno mnogo preprosteje. Zato tam mladenič in mladenka, ki spotilo dozorita, lahko takoj skleneta zakonsko zvezo. Tam tudi ni problemov ob spolni vzdržnosti. Naša socialistična marala, ki se sicer še oblikuje, nam v svojih sedanjih obrisih že nakazuje nepisana moralna načela. Tu pridemo predvsem do osnovnega vprašanja odnosov med ljudmi — do spolnih odnosov, predno družba potrdi tak odnos z zakonsko zvezo. Razvojna pot naše družbe stopnjuje obveznosti posameznika do družbe in do sočloveka'. Enakopravnost obeh spolov, ki je zajamčena v naši zakonodaji, dobiva svojo pravo veljavo in .pomen šele 'takrat, kadar jo razširimo tudi na individualne odnose med ljudmi. Dokler bo moški videl v eni ženski le žensko, ki ugaja njegovemu trenutnemu razpoloženju (nagonu) drugo pa bo temeljito pretehtali ker jo bo hotel vzeti za ženo, za mater svojih otrok, ne bo mogoče dvigniti diužbene morale. Mnogi skušajo to opravičiti z naravno posebnostjo moškega spola, češ da monogamno življenje (če moški živi z eno žensko) 'krati moške pravice prostega menjavanja spolnega partnerja. Res je bilo v davni preteklosti drugače, o tem nam pričajo nekateri običaji danes še preostalih redkih divjih plemen. Toda družba je v teku svojega razvoja postavila spalno izživljanje v monogamno zvezo; le v taki zvezi spolne odnose tudi priznava. To so narekovali predvsem materialni razlogi, ki so moškemu dali povod, da je v času, ko je zaradi lova in vojskovanja bogatel in dobival poseben položaj v odnosu do ženske, želel materialne in druge pridobitve, ki so tem sledile, zapu- stiti svojim potomcem. Po takratnem načinu življenja so ljudje živeti v skupinskem zakonu skupina mož ima skupne žene in ni bito mogoče določiti očetovstva; zato tudi ni bilo mogoče prenesti materialnih dobrin na potomce in otrok ni mogel dedovati po svojem očetu. Iz takega skupnega zakona se je postopoma razvila današnja monogamna oblika. Zaradi moške materialne nadvlade je sledila moralna premoč. V takem položaju — od praskupne pa do kapitalistične družbe — si je moški mogel v raznih oblikah ohraniti prvotno ugodnost. Z vsem drugim smo kot člani družbe podedovali tudi stara moralna pojmovanja, ki pa se danes močno spreminjajo. Naša morala postaja socialistična, to se pravi humana, človeška. Ta prehodna stopnja naše družbe se zrcali tudi v odnosih med ljudmi, v najrazličnejših mnenjih in seveda tudi v ravnanju. Pri vzgoji pa moramo imeti pred seboj jasen cilj. Zato sem v tem sestavku posvetil več pozornosti vodilnemu načelu, ob katerem se sleherni posamezni primer da presoditi pravilno z gledišča naše družbene stvarnosti. (Dalje prihodnjič) Tradicionalni furnir sindikatov Kočevja Množično športno tekmovanje Preteklo nedeljo je bil zaključen tradicionalni sindikalni majski turnir v nogometu, odbojki in šahu, kjer so sodelovala štiri sindikalna moštva: KOP, Tekstilana, Gostinci-trgovci in pa Ključavničarji. šahovska tabela ima isti vrh kot preteklo leto. Gost .-trgovci z Liscem na čelu so si osvojili prvo mesto. Z razliko od odbojke so Tek- MOTORNA VOZILA Tudi na naših cestah vidimo ši. Podpečanova četa je zamenjala vsak dan več motornih koles in av-vlogo preteklega leta s tekstilci in tomobilov. Pozanimali smo se na zaključuje talbelo na spodnjem pristojnih oblasteh za registracijo motornih vozil in zvedeli za nove »srečnike«. V zadnjem času so ku- Noigometni turnir je bil najbolj privlačen, številni navijači sindikalnih moštev so 'burno navijali za svoje barve, .posebno hude so bile ženske, M so vpadale v moške glasove. Tov. Maver ni imel lahkega dela pri sojenju, a mu je v polni meri uspelo obdržati situacijo v svojih rokah. Letos se je na prvo mesto povzpelo . nogometno moštvo KGP, kje,r je igral .»prvo violino« Stanley, iznajdljiv, hiter in okreten igralec. Lanskoletni prvak Tekstilana je na drugem mestu. Ključavničarji so se tudi spustili nižje. Najboljši igralec in steber moštva je bil Škvarč. Povzpeli pai so se GostintiHtr-govci, kjer je bil pljuča in srce Polajnar. Kamor se je »zapičili«, je nekaj naredil. Manjkalo pa je precej discipline, moštvo ni bilo nikoli kompletno zatajil ga je »gol-geter« Tonček. NOGOMETNA LESTVICA KGP 3 2.0 1 8:1 4 Tekstilana 3 2 0 1 Gost.-trgovci 3 10 2 Ključavnic. 3 10 2 V odbojki so vodstvo' koncu. Slika turnirja bi bila popolnoma drugačna, če bi tabele obrnili. Žoga je okrogla, morda pa bo drugo leto temu res tako. Turnir je svečano zaključil v hotelu »Pugled« agilni Mitja, duhovni vodja turnirja in razdelil pre- stici boljši, ključavničarji pa slab- hodne pokale in spominske albume. NOGOMETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKE PODZVEZE Doma komaj ena točka RUDAR : POŠTAR 2:2 (0:2) Obramba je bila kot celota dobra, V četrtem kolu kvalifikacijskih vendar je morala dvakrat kloniti tekem za prvaka Ljubljanske pili ali dobili v dar motoma kolesa: Mohorič Mirko iz Ponikev, Kater en Peter, Debevšek Marjan iz Gorenje vasi, Lipovec Anton iz Trave; Levstik Leopold, Vesel Rajko iz Kočevja, Mate Eranc, župnik iz Velikih Lašč; Krumpačnik Martin iz Drage; osebni avto pa je kupil dr. Oskar Koš tal Iz Ribnice. Tovorni avto sta kupila Ivan Bradač in Kordiš Franc iz Dolge vasi, gasilci v Laščah pa so dobili gasilski avtomobil. Kočevska flSvoboda11 za zaključek Za zaključek igralske sezone je DPD »Svoboda« Kočevje mesto pripravila v režiji tov. Novaka Gogoljevo komedijo »Revizor«. Študij zahtevne komedije je povzročal precejšnje težave, ker se nekateri igralci zaradi različnih ovir niso mogli redno udeleževati vaj in se 9:3 4 4:9 2 3:11 2 prevzeli KGP-jevoi, drugi so bili Gost.-trgovci (Tonček ni bil kos prvakom). Kljiučaivničarji so »stopili za dva klima niže«, »rep« tabele pa je ostal isti. LESTVICA KGP Gost.-trgovci Ključavničar. Tekstilana ODBOJKE 3 3 0 9:1 7:3 4:6 1:9 ŠAH Trgovci-gostinci 11,5 točke, Tekstilana 10 točk, Ključavničarstvo 8,5 točke, KGP 6 točk. nogometne podzveze sta si na igrišču pri šeškovem domu Rudar in Poštar iz Ljubljane delila vsak po eno točko. V Domžalah pa je izgubila ljubljanska Svoboda s 3:1. Odločilna in verjetno precej razburljiva tekma za Rudarja pa bo v predzadnjem kolu z Domžalami v nedeljo v Kočevju. Nad tekmo so 'bili gledalci precej razočarani. Igra je bila dovolj borbena, v drugem polčasu tudi precej razburljiva, toda igrali so brez smiselnega podajanja in posebno gostje so preveč brcali žogo v zrak. že v začetku je Rudarjevo moštvo nevarno ogrožalo nasprotnika, a žoga ni našla poti v mrežo, številne možnosti za dosego golov niso bile izrabljene. Poštar je prodiral manj kot domači, toda takrat je zaigral učinkovito in v prvem polčasu kar dvakrat potresel Križmanovo mrežo. Rudarji so postali malce nervozni in igrali do odmora enakovredno. Takoj v začetku drugega polčasa pa so zaigrali Rudarji kot prerojeni in potisnili moštvo Poštarja v obrambni prostor. Tako je bito približno do konca in Rudar je v tem delu izenačil. Rudarjevo moštvo je igralo borbeno in požrtvovalno ter je bilo v precejšnji premoči nad Poštarjem. pred iznajdljivimi strelci Poštarja. V napadu je bilo premalo kombinacij in požrtvovalni Ahac nekajkrat ni -uspel, če nihče ne more doseči gola, ga 'zna »skuhati« Ta-slaman. Sodnik Kovačev je bil precej popustljiv in je igro večkrat prepustil igralcem in gledalcem. Če bi bil sodnik boljši, bi zmagali gostje. J. N. LESTVICA 4 2 1 Rudar Domžale Poštar Svoboda 8:7 7:6 6:6 6:8 SODRAŽICA Na zadnji seji ObLO Sodražica so sprejeli odlok o ustanovitvi Odreda predvojaške vzgoje v Sodražici. Odred sestavljajo tri čete. je študij zaradi tega nekoliko zavlekel. Toda prizadevnost in volja igralcev ter režiserja, pa tudi želja, da presenetijo občinstvo z dobro komedijo, je zmagala in tako bomo 18., 20. in 22, junija vedno ob 20. uri imeli priliko videti rezultat dvomesečnega dela naših igralcev. Kdor si želi dve uri prijetnega razvedrila, bo v teh dneh prišel v Šeškov dom. Nastop pionirjev na kočevskem odru (»Mačeha in pastorka«) TEKMOVANJE ZA POKAL MAR ŠALA TITA Ljubljana B : Rudar 5 : 3 Prejšnji teden je odigral Rudar z »Ljubljano B« na stadionu v Šiški povratno tekmo za pokal maršala Tita. Ker je Ljubljana z rezultatoma obeh tekem dosegla bolj- TVD PARTIZAN V LOŠKEM POTOKU Novoizvoljeni odbor TVD Partizana v Loškem potoku je že na prvi seji sklenil, rešiti najbolj peso tedaj dosegli, čeprav Taslaman reče probleme društva: nabaviti ni igral, tri gole. Sodnik Stupica je najpotrebnejše -rekvizite, urediti sodil objektivno. igrišče itd. Nameravajo organizi- _______________________________rati tudi odbojkaško moštvo. Vsi ti »ROKOVNJAČI« V LAŠČAH Kulturno prosvetno delo se je v Velikih Laščah začeto razvijati takoj po osvoboditvi. Ustanovili so KUD »Franc Levstik«. Društvo je delovalo pod tem imenom do leta 1951, ko se je preimenovalo v »Primož Trubar«. Pred kratkim se je društvo spet preimenovalo in sedaj se imenuje Kulturno društvo »Svobcda-Primož Trubar«. Sedaj se člani igralske družine tega društva že dva meseca pripravljajo na uprizoritev igre. »Rokovnjači«. Tu bo sodelovalo 50 igralcev in pevcev — moških in žensk. Igro režira tov. Strah iz Ljubljane, ki se vozi vsak večer z vlakam iz Ljubljane. Igralce uči do poznih večernih ur, zjutraj pa se spet vrača z vlakom v Ljubljano, kjer je tudi v službi. Tovariš Strah zasluži za svojo požrtvovalnost vse priznanje. Pohvalo zaslužijo tudi igralci, ki žrtvujejo vse včere za vaje. Z »Rokovnjači« bodo nastopili v drugi polovici junija. načrti niso ostali samo na paši plasma, je Rudar iz nadaljnjega zmaga DOMAČIH KOŠARKAR- pirju, kakor je bito doslej običaj- JEV no. Nabavili so vrvi za plezanje, V nedeljo 9. t. m. so se na igri- krogle in nekaj žog ter začeli s pr- Na vrtu je nizko drevo stalo, STARO DREVO V ODBOJKI PORAZ Srečanje v odbojki med Par' za-nom iz Žirovnice in domačim Partizanom se je končalo z zmago gostov, z rezultatom 3:2. Ves čas je bila borba zelo ostra in do konca tekme se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. V tretjem setu so domačini vodili že z 9:6, kljub temu pa so gostje z dobro in borbeno igro osvojili set in odločili srečanje. BELA KRAJINA : PARTIZAN (Koč.) 2:0 V nedeljo 9. junija so nogometaši Partizana iz Kočevja igrali z Belo krajino v Črnomlju nogometno tekmo za pokal maršala Tita. Naši nogometaši so izgubili z 0:2 in če vemo, da je bil že tudi Rudar gledalcem košarkarji domačega Partizana v prvenstveni tekmi z Novim mestom. Igra je bila zelo zanimiva. Novomeška ekipa si je jami pri ureditvi in povečanju igri- Kmetič mlad ga je nekoč podrl! C O (~)1rT*0 ITI O r? T T rv ry n L) -rtfi rvn.v\ TJ7" zx « w * -tekmovanja izpadel. Moštvi sta igrali odprto igro, pre- _ ___ _______________ cej borbeno in že kmalu v začet- šču v Gaju predstavili kočevskim vimi prostovoljnimi delovnimi akci- staro je bilo in sadov ni "več dajalo. ku v polnem tempu. Ljubljana je ---- ... , - - 4~~u 1 J!4™J1 ----* ---;—* - - - igrala v prvem delu precej borbeno. V prvem polčasu je bila Rudarjeva ožja obramba precej nesi- guma. V začetku drugega polčasa skušala zagotoviti zmago že v pr- so domači vodili že s 4:0. Tedaj se vih minutah, vendar ji -to ni uspe- je šele Rudarjeva enajsterica doce- lo. Z lepimi in učinkovitimi napadi la razigrala in potiskala domače naši igralci niso dovolili, da bi si v Črnomlju poražen, to ni niti tako preko sredine igrišča. V drugem Novomeščani pridobili kakršno ko- . velik neuspeh za oslabljeno kočev- polčasu je bila igra precej dina- li prednost. S premišljenimi menja- sko moštvo. mična in enakovredna in Rudarji vami igralcev je domačinom kma- lu uspelo priti v vodstvo. Razliko šča. Okrajna zveza Partizan Kočevje je podarila tudi ogrodje za -odbojko in dve žogi. Obljubili so jim tudi mrežo za odbojko in namizni tenis. Partizan je v zadnjih mesecih bolj napredoval, kakor v vseh .povojnih letih. Društvo je svojim članom nabavilo tu-di drese. njegov oče pa je nemo zrl na drevo, ki se je zamajalo, zahreščalo in na zemljo palo. OBVESTILA KOČEVJE Poročila sta se: Damše Ludvik, mizarski pamočnik iz Kočevja, Trg svobode 29 (20 let) in Župan Marija, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, Trg svobode 29 (21 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Umrla je Pahulje roj. Hren Ana, gospodinja iz Prigorice 54, stara 64 let. RIBNICA Poročila sta se: Levstek Ivan, meh;mik Iz Bukovice 5, star 28 let in Ambrožič Justina, uslužbenka iz Rodile so: Janež Ladislava, go- Dolenje vasi 90, stara 29 let. spodinja iz Stare cerkve 39 — dečka Silvestra; Jureč Marija, gospodinja iz Mozlja 15 — dečka Anto-5? in Krnc Neža, gospodinja iz Koprivnika 16 — deklico Tatjano. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Kuruzar roj. Malnar Helena, gospodinja iz Livolda 15, stara 83 let. OSILNICA Rodila je .štimec Dragica, gospodinja iz Bosljive lok-e 13 — deklico Jožico. Srečni mamici čestitamo! V zadnji številki Novic je tiskarski škrat zamenjal ime zakonca štimec Antona, trgovskega pomočnika iz Sedalcev 9 za Svoljšak Franca, kar s tem popravljamo, tov. -štimec pa naj nam oprosti. DOLENJA VAS Rodila je Hočevar Ivana, gospodinja iz Rakitnice 23 — dečka Antona. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodile so: Dušič Marija, gospodinja iz Ribnice 50 — deklico Cvetko; Kocjan Marija, gospodinja iz Ribnice 26 — deklico Martino; Petek Nežka, -gospodinja iz Otavic 17 — deklico Marijo; Lovšin Ana, go- -»toka spodinja iz Goriče vasi 37 — dekli- 8 1)0 co Martino in Dobršek Ana, gospodinja iz Goriče vasi 6 — dečka Marjana. Srečnim mamicam čestitamo! VELIKE LAŠČE Rodile so: Klančar Frančiška, gospodinja iz Sela pri Robu — deklico Ivanko; Centa Marija, kme-itovalka iz Kota pri Vel. Slevici — dečka Petra. V ljubljanski porodnišnici pa so rodile: Vesel Štefanija, -gospodinja iz Vel. Slevice — deklico Marto in Jamnik Ana, gospodinja iz Grade-ža — dečka Zlatka. Srečnim mamicam -čestitamo! Umrla je Zalar Marija, kmeto-valka Iz Stoletja, stara 74 let. ČESTITKI Ivica! Za 18. rojstni dan, ki ga boš praznovala 18. t. m., Ti želi mnogo lepega Ančka. v koših so vedno bolj večali in končnim rezultatom 67:41 tudi -kaše zmagali. Igra sicer ni -bila na po- _____ sebni tehnični višini, bila pa je zanimiva in borbena. Opaziti je bilo, da imajo naši igralci dovolj smisla in volje za to lepo športno igro in lahko upamo, da -bomo kmalu videli tudi kvalitetnejša srečanja. V nedeljo 9. junija so Sodražice premsgali s 3 iz Gore. ZVEČER Večer je . .. V mraku dvoje src drhti Samo večer in jaz in tl... Nežen poljub ... ndhmkflši 111 brez obetov, brez obljub T odboj- je ta trenutek bežen. Pavel Vesel, gimnazija Kočevje LJUDJE MED SEBOJ Otroško srce je občutljivo Ivanu Šercerju v Indianapolisu v ZDA čestitajo za -god tele družine: Mavrinova iz Kočevja, Vuka-nova Iz Kočevske Reke, Bobičeva iz Novih Lazov in Turkova iz Mo- PREKLIC Preklicujem izgovorjene besede o Jožefi Marolt iz Marišiči št. 2. — Grebenc Franc, Sv. Gregor št. 7. TURIZEM NA SLEMENIH Sv. Gregor nad Ortnekom lahko štejemo med turistične točke v našem okraju, od koder je zelo lep razgled po bližnji in daljnji okolici. Ob jasnem vremenu se lepo vi- ® Sv. Gregor ima hčerkin pogled razumel oče, ki je nad 700 m nadmorske višine. Pred a.,,™,;c „0 Odrasla hčerka se je dobre volje in vsa nasmejana vrnila iz službe in se najprej obrnila k svoji materi: »Toliko novega ti imam povedati!« S pomembnim pogledom je oplazila sosedo — vasovalko, kot bi ji hotela reči — samo mami bom povedala. Bolj kot soseda, je v-o-jno je v ta kraj zahajalo večje število turistov, sedaj pa je v tem oziru slabše. Kdor enkrat obišče ta lepi predel naše domovine, se bo sigurno spet povrnil. Tukaj žive delovni ljudje. Ponosni so na obnovljeni prosvetni dom, ki je kraju lahko samo v ponos. 2« smeli in (lahiv ovi ja Neki državnik ni -rad videl, da Kralj je tedaj vojaka pomilostil, so ga nadlegovali z vprašanji. Za- vendar s pripombo: rahlo užalje zgrabil časopis in se umaknil v sobo. Ta »overtura« je imela za posledico, da je govorna soseda-, prej ko se je poslovila, potožila svoji prijateljici: »Kako si srečna-, ko sta si s hčerko taki prijateljici. Komaj čaka, da ti pove svoje doživljaje in skrivnosti. Pri nas pa je vse drugače, Moja Dana zame nikoli ne najde prijateljskega razgovora. Ko se vrne iz službe, se vsede — naj pih besed z menoj, bolj nervozen, večno zaskrbljen in me ni znal toliko poslušati. Tako sem se potem navezala na mamo in ji prinašala vse novice iz šole, od iger, iz sestankov -— od vsepovsod. In vedno me je znala poslušati in si vzeti časa zame.« Primerjava tako različnih mater in tako različnih hčera me je toliko zanimala, da sem iskala prilike, kaj bo povedala hčerka Dana o svoji materi. Ko sem slišala Izpoved te druge hčerke, ki ni imela materi »ničesar povedati«, sem tožeči sosedi skoro kar privoščila njene so-lze in razočaranje. Dana mi je zagrenjena pripovedovala: »že v otroških letih mama ni nikoli imela dosti časa zame. V hiši smo imeli vedno dosti gostov in mama me je rada v taki priliki podila v kuhinjo ali na dvorišče. dira! se je celo na zdravnika, ki »Odslej je vojakom pod smrtno ničesar ga je spraševal o njegovem zdrav- kaznijo prepovedano sprejemati ju. Nekega dne se je zdravnik te- kakršna koli darila od boga ali ga naveličal in državniku sveto- svetnikov.« val: O B 3AVE KINO JADRAN, Kočevje: od 14. do 16. jun. italijansko franc, barvni film »Scampolo«, 19. in 20. junija mehiški film »Poslednja želja«, od 21. do 23. junija ameriški -barvni film »Bobri preko reke«. SVOBODA, Rudnik: 15. in 16. maja poljski film »Frederic Chopin«; 22. in 23. junija ameriški film »Borba za posest«. OSILNICA: 16. junija avstrijski film »Jaz in moja žena«; 23. junija avstr, film »Gospodična Casanova«. SODRAŽICA: 15. in 16. junija belgijski film »Banket tihotapcev«; 22. in 23. junija angl. film »Očka vrni se«. loški POTOK: 15. in 16. junija film »Dr. v hiši«; 22. in aSftsrruas tečnto znaša 400 din, polletna 200 v™Lprej. Za ino-“ro-stvo 800 din. Poštnina pi«^n„ gJUskall(--?pk0plal 86 M v186®**- Trika ČZP »Kočevski tisk« »Rad sem vam na uslugo, toda če ne želite, da bi vas vpraševal, kakor mora vpraševati zdravnik, tedaj vam priporočam, da pokličete živinozdravnika. On se namreč ukvarja s pacienti, ki nimajo daru govora.« Slavni filozof Kant je bil zelo raztresen človek. Nekoč se je od- 23. j-umija amer. film »Možje«. KOČEVSKA REKA: 15. in 16. junija amer. barvni film »Zakon je močnejši«; 19. junija Ital. film »Pesmi za ulice«; 22. in 23. junija franc, film »T-aras Bulj-ba«. VELIKE LAŠČE: 15. in 16. junija amer. film i»Slika Doriana Gra- ya«; 22 in 23. junija francoski mwvw uull, uopuveuuje, aa gaje je trdil da"ste" osel Ali ie to res’« film »Državni sovražnik št. 1«. ona rodila, vzgojila itd., mož pa J »Da!« 3 " RIBNICA: 15. in 16. junija mehi- se obrne k sodniku in ga vpraša: ški film »Trije pustolovci«; 22. »Gospod sodnik, ali je že komu in 23. junija franc, film »Edvard prišlo na misel, da bi čokolada iz t- ’■ avtomata pripadla avtomatu, ne pa tistemu, ki je spustil novec vanj ? « Mož in žena stojita pred sodnikom in se hočeta -ločiti. Vse je že urejeno, gre samo še za otroka, ki ga oba zahtevata zase. žena se krčevito bori, dopoveduje, da gaje že bo vesela, ali žalostna — k mizi tiha, ne pove ničesar, ne vpraša Zgodilo se je, da sem se sprla s kvečjemu še pade kaka svojo prijateljico in prihitela k ma-pripomba, da ji to ali ono ni všeč. mi. Vroče solze so mi tekle po U-Potem pa vzame knjigo in se vsede cu. Mama pa: »tiho bodi, kdo te v svoj kot. Saj ne rečem -— tudi bo vedno poslušal!« Hudi mi je bi-pri gospodinjskih opravkih mi rada lo, da si v svoji otroški bolečini pomaga, toda vse dela tako tiho, nisem mogla olajšati srca. Kasne-edmaknjeno. Dostikrat obsediva v je, ko sem že hodila v šolo, je bilo ., , , . . kuhinji dolge ure brez vsake 'bese- prav tako. Ko sem dobila v šoli ? „ aa sprehod in m opazil, da de Kolikokrat jo vznejevoljna odličen red, sem hotela to srečo in vprašam: »Ali mi res nimaš niče- ponos z nekom deliti, pa sem pri-noA , o-o m 1,0 s ar povedati ?« — in hčerki se še drvela k mami jo objela in začela odgovoriti ne ljubi in samo skomigne z rameni, češ, kaj pa naj ti povem. In vendar ima Dana 23 let — dekliška doba, v kateri ne manjka drobnih lepot, bridkosti in skrivnosti, Toda jaz ne zvem ničesar. Kar zavidam ti tvojo Zorko, ko ti prinese vse drobne tegobe in -rado- Znanec, ki ga je srečal, se je hotel na ta račun ponorčevali: »Tukaj pa -gleda ven učenost!« »Neumnost pa noter.« »Torej, gospod Kovač, obtoženi »Da!« »No, zakaj rite?« pa se potem toža- pripovedovati ... Toda še pol stavka nisem izustila, me je že mama sunila od sebe — »Nikar ne kriči tako, saj to je vendar tvoja dolž-nest, ko si nadarjena!« Počasi sem se naučila premagovanja. Kadar mi je sililo na jezik kaj težkega ali veselega, sem se sti na nos. Kako laže ji boš poma- Vg,elej spomnila, da mama nima ča-gala skozi življenje, ko ti je tako sa zame. pa tudi moje skrbi je ni- ni Iz- /-vo W>ti n s/ . __ ** • in Karolina«. PREDGRAD: 15. in 16. jun. francoski film »Pariz poje«; 22. in 23. junija jugosl. film »Krvava pot«. ★ je, da je vojak »Kaj praviš, Tomaž, zakaj letos tako pogosto dežuje ?« »Zakaj neki — zato, da imajo DOBREPOLJE- 15 in ifi -iimHn Dogodilo se je, da je vojak po- naše elektrarne dovolj vode. Sedaj th“ “i-KS y°*Ž> vsaj fc. da M =„m so prijeli m pn njem našli dve ve- elektrika .mrknila.« liki srci iz srebra. Vojak je tatvi- amer. barvni film »Ljubimec New Orleansa«; 22. in 23. jun. amer. film »Banditi Korzike«. POTUJOČI KINO KOČEVJE: 14. junija- ob 20. uri v Mozlju film »Pekel je razprodan«, isti film bodo predvajali 15. junija ob 20. uri v Strugah, 16. junija ob 13. uri v Koprivniku, 16. junija ob 16. uri v Knežji Lipi, 16. junija ob 20. uri v Banja loki, 17. junija v žagah pri Kostelu, 18. junija v Dolgi vasj in 19. junija v so odgovorili teologi, Grčaricah. no zanikal in trdil, da mu je srci podarila Mati božja iz usmiljenja do njegove revščine. Kljub temu so -ga obsodili na smrt. Ko je obsojenec prosil kralja za pomilostitev, je ta poklical teologe, in jih vprašal, če je mogoče, da bi vojak dobil omenjeni DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 15. junija od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici pa tr-dragocenosti govina '»Živila« Ribnica. odkritosrčna.« Temu pogovoru je prisostvovala tudi hčerka, ki je imela materi »toliko povedati«. Ne da bi jo kdo kaj vprašal, se je vmešala v pogovor in začela sosedi pojasnjevati, zakaj je do matere tako zaupna. »še ko sem bila majhna, sem otroške čenčarije, pa tudi besedičenje odraslih (če sem kje kaj ujela) prinesla materi. Vedno me je tako rada poslušala-. Kadar je bito -zame kaj posebno važnega, se je znala tudi odtrgati so zanimale. Vem, da se je mama zdaj precej spremenila, prej ji je bila družba več kot jaz, zdaj pa čutim, da bi se večkrat rada pogovorila z menoj — iz srca v srce. Toda zdaj mi beseda ne gre z jezika, ker mi je v otroških letih nekako pregrobo zavezala srce ...« Na teh dveh primerih — ki so pogosti v naši družbi — lahko vidimo, kako občutljivo je otroško srce in da dostikrat matere same zakrivijo, če odkritosrčno otroško srce pozneje zanje zakrkne. Za res od Marije v dar. V soboto 22. junija ob istem ča- »Dogodek je sicer nenavaden,« su v Kočevju 'trgovina »Potrošnik« »toda božji Kočevje, v Ribnici pa 4----------1— dobrotljivosti ni nič nemogoče.« »Prehrana« Ribnica. od dela, si obrisala roke v predpasnik, sedla otroka morate le najti časa, da poza trenutek k meni in me spraše- slušate njegove skrbi, njihove teža-vala vse do konca. Tako je znala ve in srečo. Tako sl boste pridobile poslušati, tako spraševati, tako njihovo zaupanje — in tudi ko bo-hvailiti, če sem bila pridna in tako do starejši, bodo v vas še vedno trgovina mimo grajati, kadar nisem česa našli najvrednejšo prijateljico. prav napravila. Oče je bil bolj sko- (Po »Celjskem tedniku«) Iz naših krajev OB VELIKEM POŽARU V RIBNICI NAM PIŠEJO Kadar gre za res - pa gašenje brez glave Karlovica je lep kraj Vasice, ki ležijo na področju Kariovice, imenujejo kar dolina, tisti, ki prebivajo tam, so pa doline!. Tukaj živijo zala' dekleta, vročekrvni fantje in dobri kmetje, kajšnji izobraženci bolj pomagali, DVORSKA VAS Predno prideš v Dvorska vas, boš na levi strani poti qpazil va-, ... . ........ . . ški studenec, poleg pa je napa- trudrjo m učijo, da bi ermprej pri- jaiigče za živino. Ob deževju se na-dobili potrebno •——'—""" Zaželjeno bi bilo, jih izkušenj in tradicije. Igralci se igralsko znanje, pqw vodnjaka polno vode, ki spodarska poslopja, ki so da bi jim tam- —*— =- -i-.— ------------------=-• ■**. i—-• V nedeljo 9. junija ob pol šestih popoldne je iz neznanih vzrokov začelo goreti v kozolcu Jožeta Kluna v Ribnici, skoraj v samem središču Ribnice. Požar se je s silovito naglico širil na sosednja go- bila v Prekrasen je pogled na dolino iz Velike Slevice. Zdi se ti, kakor da je vsa dolina sestavljena iz raznobarvnih delov, po pobočjih in nižinah so skupine dreves kot šopki zelenila, izza katerih se svetijo rdeče strehe hiš. V dolini so bili doseženi že lepi uspehi. Do nedavnega sta goreli v dolini samo dve. električni luči. Kmalu ibo drugače. Elektrika prodira tudi v te odmaknjene kraje. Kmalu bo elektrika svetila v vseh hišah in ne bo treba več prenašati petrolejke iz sebe v sobo. Tudi dijaki se bodo lahko zvečer pri električni luči nemoteno učili in si ne bodo več kvarili oči db petrolejkah, kakor doslej. Za elektrifikacijo je precej pomagala velikolaška občina. Tudi prebivalci teh krajev so precej prispevali za elektriko. V Karlovici imajo kmetijsko zadrugo, zadružno posestvo, zadružno gostilno In zadružni dom, ki je kulturno središče doline. Dvorana res ni velika, vendar so Karlovča-ni ponosni nanjo. Tamkajšnja igralska družina je že večkrat uspešno nastopila na odru zadružnega doma. V njihovi igralski družini imajo mlade igralce, brez več- dočim stojijo sedaj ob strani, ali pa celo z neutemeljenimi pripombami ovirajo njihovo delo. T-M potem še dolgo stoji in zasmraja pitno vodo. Z malo dobre volje krajevnega odbora v tej vasi in s -pomočjo vaščanov bi se tudi ta zadeva nekako uredila. Samo začeti je treba. Trgovine v Dobrepolju Dobrepoljska občina štejte približno 4000 prebivalcev. Nova doba narekuje ljudem tudi nove potrebe. Ljudje želijo -biti bolje oblečeni, obuti itd. Tudi v zaostale vasi prihaja radio, kmetje se navdušujejo za kmetijske stroje in jih kupuje- jo — vse to pa dobe v trgovinah. Vendar je število trgovin v tej občini premajhno. Trgovski uslužbenci tudi premalo skrbijo za nabavo zadostne količine blaga, za katero je povpraševanje med potrošniki. Tu je vprašanje sposobnosti trgov- neposreidni bližini. Na. kraj požara so takoj prihiteli ljudje, gasilci iz LIP Ribnica, Bukovice, -Opekarne, vojaki ribniške garnizije in gasilci iz vseh gasilskih društev Občinske gasilske zveze. Gasilci in pripadniki JLA so pričeli takoj gasiti. Zaradi hudega vetra in silne vročine gasilcem ni uspelo požara takoj lokalizirati. Okrog 7. ure zvečer so prišli na pomoč tudi poklicni gasilci iz Ljubljane, vendar je bil požar ob tem času že lokaliziran in ni -bilo več nevarnosti da bi se razširil na sosednja poslopja. Požar je do tal upepelil kozolec Jožeta Kluna, skedenj Filipa Pe- škoda bo samo delno krita z zavarovalnino. Iz stanovanjske hiše so rešili gasilci vso opremo ter nekaj gospodarskega orodja. Voda je bila od kraja požara oddaljena približno 300 m. Nenadni požar v Ribnici je bil za gasilce dobra šola. Brez dvoma zaslužijo vsi, ki so sodelovali v borbi proti požaru, -pohvalo-. Vendar moramo pripomniti, da ni bilo enotnega poveljevanja oziroma trdne roke, ki bi vodila akcijo pri gašenju enotno. Tudi alarmne naprave niso bile v redu. Najprej je požar oznanilo zvonenje, potem sirena iz žage LIP, šele nato se je oglasila gasilska električna sirena. Urediti je treba alarmno službo, da bo ob vsakem času pripravljena. Misliti bo treba tudi na stalno dežurno službo. Primer iz Ribnice je dovolj poučen za vse gasilce tudi izven Ribnice. Omenili bi tudi tiste -»gasilce«, ki so bdi v »rožicah« in so pri gašenju več škodovali kot koristili. Tudi -take primere si je treba zapomniti. -žem 1 (lovi C E skega kadra poseben problem, ker terlima, pogorelo je ostrešje ledeni- OPEKARNA RIBNICA je od njega marsikaj odvisno. Trgovine so slabo opremljene, inventar j-e star, pa tudi prostori niso V naših krajih primanjkuje opeč- dob^ Letos nameravajo odpreti no- nih izdelkov — opeke, ker Opekama Ribnica ne more zadostiti vsem potrošnikom. Opekama Ribnica bi sicer lahka- obratovala v večjem obsegu, pa ji primanjkuje finančnih sredstev. Na seji Sveta za gospodarstvo je -bil zato sprejet sklep, da se predlaga ObLO Ribnica, Sodražica, Lašče in Dobrepolje, da ustanovijo krajevne opekarne. v-o trgovino, kar precej koristilo. ce Frančiške Lovšinove -ter gospodarsko poslopje in vrhnji del stanovanjske hiše Lada Kosmača. Škoda še ni ocenjena, vendar bo -bo tem krajem po približnih ocenitvah znašala pet do šest milijonov dinarjev. Nastala BESEDA NAŠIH BRALCEV Zakaj vsaka soba kopalnico? ££attimiot)&ti iz Diegu Sveta NAJVEČJA LADJA Največjo ladjo na svetu so zgradili v neki ladjedelnici v bližini New Yortka. To je vojaška ladja letalonosilka Fo-rrestal. Velika je tako, da ne more pluti skozi Panamski kanal. Dolga je 317 metrov, krov pa, je širok 77 metrov. Pravijo, da je na njem toliko prostora, da hi lahko zgradili večjo vas. V ladjini senci pa se skrije že prav velik parnik. Krov letalonosilke je zgrajen iz jekla, ker hi- lesen zgorel ob pristajanju reaktivnih letal. Na For-resitalu sta dve stezi za vzlet, s posebnimi dvigali pa dvigajo ali spuščajo letala v -trup ladje. Letalonosilka vozi s hitrostjo 55 kilometrov na uro, njeni stroji pa proizvajajo moč 200.000 konjskih sil. Pri -gradnji ladje je sodelovalo 16.000 delavcev in strokovnjakov. SI LAHKO ZAMISLITE? Marsikdo si težko predstavlja, koliko prostora je v veliki kocki. Neki matematik je Izračunal, da bi v kocko, ki bi bila 800 metrov dolga, toliko široka -in visoka, lahko postavili vse prebivalce na zemlji. V tej kocki bi imelo dve in pol milijarde ljudi vsak po 2 metra prostora v višino in 30 cm v širino. Tako kocko bi lahko zgradili na prostoru, ki je manjši od enega kvadratnega kilometra. ROJSTVA Največ otrok se rodi v Severni Rodeziji in sicer 59 na 1000 prebivalcev letno, nato sledi Burma z 49 novorojenčki na 1000 prebivalcev, v Egiptu pa se rodi 45 otrok na 1000 prebivalcev letno. SKRB ZA PTICE V Indiji imajo posebno -bo-lnišni- VSE BODO »GOSPE« Na švedskem pripravljajo zakon, po katerem si bodo vsa dekleta, ki bodo dokončala šole in sl same služile kruh, lahko nadela naslov »gospa«. NYLON ČEVLJI V nekaterih državah so začeli izdelovati čevlje iz nylona. Tl čevlji so zelo trpežni, nepremočljivi in elegantni. Zaenkrat so še nekaj dražji od usnjenih. IMA SVETOVNI REKORD 46-letna Beverly Ivery iz Los Angelesa je verjetno svetovna- rekorderka pri porokah. Pred kratkim se je ločila od svojega trinajstega moža in se še tisto uro v istem matičnem uradu poročila s štirinajstim. Takoj po obredu pa je vložila tožbo proti dvanajstemu možu, ker ji ne plačuje redno alimentacije. KRALJ V DOLGOVIH Nekdanji jugoslovanski kralj Peter II. mrzlično išče -tajno šifro, da -bi dvignil denar, ki ga je njegov oče Aleksander nekdaj naložil v neki švicarski banki. Pravijo, da gre za 400.000 švicarskih frankov, ki bi komaj zadostovali za poravnavo kraljevih dolgov. SE NE POZABI TAKO HITRO Vse češče se po naših cestah vozijo naduti Nemci, sedaj sicer kat turisti, med njimi -pa so tudi taki, ki so si prišli še enkrat ogledat kraje, kjer so mučili in teptali naš narod. Med njimi bi se -gotovo našel tudi kak vojni zločinec. V svoji oho-losti pa Nemci dostikrat ne mislijo, da njihovih zločinov ni m-o-goče tako hitro pozabiti. Nemški škorenj ni prizanesel tudi drugim narodom. Te dni so v V Kočevju bo kmalu »zrel« za vselitev samski blok. Med gradnja so šele prišli na to, da pri nas primanjkuje več družinskih kot samskih stanovanj, kar pa investitorju prej ni bilo znano. Z-ato so med graidnjo nekaj samskih stanovanj spremenili v družinske. Vsako družinsko stanovanje in vsaka -garsonjera v samskem -bloku bo imela sečna najemnina za družinsko stanovanje 3000 din, -garsonjera pa približno polovico manj. če vzamemo povprečne pl-a-če delavcev ali uslužbencev, ki znašajo 10.000 din mesečno, potem bo šla kar tretjina plače za stanovanje. Verjetno -bo malo lju-di, ki bodo lahko plačevali -tako visoko najemnino. Lepo je imeti stanovanje s ko- sve-jo kopalnico, kar je preveliko palnico, tudi mi bi ga radi imeli, razkošje za naše razmere. Zdaj je seveda že prepozno, toda za bodoče planiranje novega stanovanjskega bloka bi bilo morda umestno upoštevati, da za vsako stanovanje -ali celo garsonjero ni potrebna posebna kopalnica. Zadoščala bi v vsakem • nadstropju ena ali dve. Dvomljivo je, če bodo stranke v bloku kopalnic uporabljale za to, za kar so zgrajene in je bolj verjetno, da jih -bodo uporabile za kleti, shrambe in drugo, ker je prostornina stanovanj zelo -pičla. Zvedelo se je, da bo znašal. me- toda bodimo zaenkrat še skromni. K. B. VISEČI MOST V SLAVSKEM LAZU Verjetno po zgledu pridnih prebivalcev Srobro-tmika ob Kolpi so tu-di v Slavskem lazu ustanovili pripravljalni odbor za izgradnjo visečega mostu. Most bi bil nujno potreben, saj je prevoz s čolni težaven, ob visoki vodi pa tudi nevaren. Pripravljalni odbor je zaprosil pristojne oblasti za pomoč in prepričani s-mo, da veliki vnemi prebivalstva Slavskega laza ne bodo odrekli primerne pomoči. {Morda bi ne bilo slabo, če bi se povezali s prebivalci in organi obl-asti onstran Kolpe, saj bo most -tudi njim služil. CABRANKA POPLAVLJA Reka Oabramka ob svojem prvem teku skozi Osilnico -ob deževni dobi poplavlja najbolj plodna Velika skrb za reveže Občinski ljudski odbor Velike Lašče posveča vso skrb socialno ogroženim ljudem. Za 41 socialnih podpirancev izda občina mesečno približno 45.000 din, kar znese povprečno 1500 din -na enega podpiranca. Poleg tega skrbi občina tudi za dvanajst svojih -onemoglih občanov, iki preživljajo jesen življe- Iz Predgrada ob Kolpi V PREDGRADU SO SE ODLOČILI ZA KOČEVJE Ni še dolgo tega, odkar je bil v dvorani zadružnega doma v Pred-gradu zbor volivcev. Zbor volivcev je bil sklican zato, da se ljudje odločijo in povedo, ali so za združitev s Kočevjem ali Črnomljem. Vsi navzoči volivci so soglasno izjavili, naj se P-redgrad Kočevje. priključi občini KRAJEVNI ODBOR Prebivalci vasi Predgra-d, Jelenje vasi in Pake so ustanovili krajevni gospodarski odbor, ki -b-o povezoval omenjene vasi. Odbor bo Skrbel za popravilo vaških poti in drugih komunalnih dejavnosti. n ja v domu počitka v Ponikvah. Mesečni izdatki za te ljudi znašajo 70.000 do 80.000 din. ObLO plačuje poleg tega tudi še naslednje dajatve: oskrbnino za enega občana v domu onemoglih v Mengšu 7000 -din mesečno:, zavodu za duševno bakle v Hrastovcu 10.500 din mesečno, gluhonemnici v Ljubljani za dva gluhonema 7500 din mesečno itd. Vsi ti izdatki predstavljajo za občino precejšnje breme. Na drugi strani pa vidimo, kako današnja -lju-dMa oblast skrbi za tiste, ki so bili nekoč na milost ali nemilost prepuščeni drugim in samim sebi. co za ptice. V njej zdravijo bolne Grčiji zaprli nekega nemškega poln pohabljene ptice brezplačno, to- tujočega trgovca, v katerem so da lastnik mora pred zdravljenjem spoznali nekdanjega vojnega gu-obljubiti, da b-o ptico spustil na vemerja. Zločinca bodo postavili svobodo. pred sodišče. Poročali smo že, da so v Kuželju letos imeli pletarski tečaj. Fotografu pa so se tečajnice takole predstavile SODRAŠKI FANTJE POZDRAVLJAJO Fantje iz sodraške doline, ki služimo vojaški rok v Cupriji, smo sklenili, da napišemo nekaj besed v naše »Novice«. Čeprav smo daleč od našega, kraja, nismo pozabili na svojo prelepo sodraško dolino. Večkrat se zberemo skupaj, pogovarjamo se o domačem kraju in zapojemo slovenske pesmi. Z velikim veseljem prebiramo »No-vice«, saj nam vsak teden prinesejo toliko novega iz naših krajev. Pozdravljamo naše starše, znance, fante in dekleta Iz sodraške doline. Brinšek Franc, Cvar Stane, Gor--nik Karol, Zajc Anton in Marolt Ni-ko, vsi iz V. p. 1626 Cuprija. Naročajte »Novice« fantom, ki služijo vojaški rok! zemljišča. Prav bi bilo, da bi mislili na regulacijo reke in da se za to delo tudi predvidijo potrebna sredstva. V vaseh pri Osilnici je malo plodne zemlje, zato je regulacija toliko bolj nujna. Pravijo, da ima kočevska občina nekaj sredstev za regulacijo Rinže, ki pa jih ne bo rabila. IGRALCI IZ LOŠKEGA POTOKA Mladinska igralska skupina iz Loškega potoka je v nedeljo 2. junija z velikim uspehom uprizorila igro »Matura«. Uprizoritev je toliko bolj pomembna, ker v zadnjih letih v okviru mladinskih organizacij v -tem kraju te vrste prireditev še ni bilo. Igralci so sami mladinci in so priredili igro v lastni režiji. Nameravajo gostovati tudi v Podpreski in na Blokah. A. K. NEPRIMEREN NAPIS V sredi Dvorske vasi bereš na neki hiši na stari tabli tudi tale napis: Kraj Dvorska vas, občina Velike Lašče, srez Kočevski. Čudimo se, da imajo prebivalci Dvorske vasi v takih časteh staro Jugoslavijo -oz. »sre-z Kočevski«. SADNA SUŠILNICA V SLEMENIH Zadružniki KZ Sv. Gregor imajo letos v načrtu gradnjo nove sadne sušilnice. Nova sadna sušilnica bo v Hojčah. Apno imajo že pripravljeno, opeko in cement pa so naročili že zgodaj spomladi, vendar ju še do danes niso -prejeli. Ta bo gradnjo zavleklo. Računajo, da jih bo gradnja stala približno 600.000 din. Prebivalci slemenskih vasi so že dolgo želeli, da bi imeli svojo sadno sušilnico. Investitor bo KZ Sv. Gregor. PODRAŽITEV NA AVTOBUSNIH PROGAH S 1. aprilom je podjetje »Avto« Kočevje zvišalo prevozne stroške na svojih avtobusih. Menimo, da je ta podražitev preveč šablonsko urejena. Neprimerna je namreč podražitev na krajših progah. Primer: Iz Livolda do Kočevja je 4 km. Vožnja z avtobusom je -bila na tej progi že doslej draga — stala je 35 din, -traja pa 5 minut. Po novi tarifi pa stane vožnja iz Livolda do Kočevja 50 din, torej za 15 -din več. Vožnj-a iz Kočevja do Ljubljane se je zvišala od 290 din na 320 din, kar ni pretirano. Pravilno bi bilo, da pod jet j-e cenik voženj za krajše proge -popravi, oziroma zniža. JC PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C. OBLAK Tekli so v dolgi raztegnjeni vrsti. Spredaj je tekel Balloo. V vsem krdelu se je mogel meriti z njim samo eden — Blisk. Zato -ga je Baloo sovražil. Neomejeni gospodar nad vsemi drugimi je čutil v Blisku nevarnost za svojo liasitno nadvlado. Vendar se nista še nikdar spopadla, kajti Blisk ni čutil želje po oblasti. Kmalu so začeli šibkejši zaostajati. Blisku ob rami je tekla mlada volkulja, majhna, vitka, lepa zver, ki si ga j-e sama izbrala za svojega gospodarja. 10 Kmalu so naleteli na jelene. V istem trenutku, ko se je začul klic krdela, so volkovi že tudi navalili. Bliskavi tovariši so šli na delo po dva, trije ali še več na vsakega jelena,, ne pa on, kajti njegova narava je zahtevala, da se je boril sam. Z vso svojo težo se je obesil na vrat mladega samca, -tako, da ga je jelen vlačil za seboj. Kmalu pa je jelen omagal in padel na tla. S tem pa se je borba šele prav začela, kajti sedaj je začel jelen uporabljati tudi svoje strašne parklje. Blisk pa svoje žrtve ni dokončal sam. Bil je -dolg, hud boj. Njegovo telo je bilo pomendrano in razbito od rogov in parkljev, večkrat ga je jelen ^ že skoraj stisnil ob tla, toda- njegova moč in hitrost sta ga vsajltikrzit rešila. Ko je bila barba najhujša, je Blisk nenadoma zagledal, kako se je proti njemu pognalo sivo telo; slišal je divje maščevalno -renčanje In ostro trganje nekih zob. šele ntapad mlade volkulje je odločil borbo in kmalu je -bil jelen samo še kepa krvavečega mesa. 12 Imela je čisto rdeče čeljusti, krvavela je in hropla, vendar se je z zmagoslavnim veseljem postavila poleg Bliska. »Ubila sva -ga!« so govorile njene kretnje. Nato sta, ležeča na trebuhu, drug poleg drugega začela pojedino. Po volčjih zakonih je -bil plen last tistega, ki -ga je ubil. Toda Baloo, veliki vodja krdela, je namenoma kršil ta zakon. Začel je trgati Bliskavega jelena. Blisk se ni zmenil za ito, kajti ni bil prepirljiv. Mlada volkulja pa se je divje vrgla na vsiljivca.